9 narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za po poŠti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. četrt leta 1 gold.; pošiljane Ljubljani v sredo 18. septembra 1878. O b s e g: Pašne pravice na planinah in pa gozdna postava. Kranjskem avgusta meseca. Gospodarske novice. slovni razgovor. Novičar. Popotne črtice. vcenitvi zemljišč zarad uravnave zemljiškega davka na Občni zbor učiteljev Kranjskih ljudskih šol. Jeziko- Razločki narodov jutrovih in večernih dežel. (Konec.) Naši dopisi. Gospodarske stvari Pašne pravice na planinah in pa gozdna postava. Spisal Ad. Baumgartner v Gradcu. *) ne pride Svajcarjem tudi nikoli na misel, da bi svet ki je ugoden kmetijskim pridelkom, na pr., senožetim njivam ali pašnikom, preminjevali v gozde. i Švajci so spoznali, da živinoreja največ dohod kov donaša gospodarjem. 1852. naših deželah pa so leta 9 ko so snovali gozdno postavo , živinorejo skoro popolnoma prezrli > kajti drugače Gozdna postava od 3. decembra 1852. leta se ima zgoditi se ne bilo moglo f da bi bili stvarili paragrafe, ki starodavne in nadomestiti z drugo postavo, katere načrt je že davno častitljive pašne pravice uničujejo in povod dajejo brez-predložen Dunajskemu državnemu zboru. Stara postava številnim pritožbam. od 1852. leta je nehotč planinsko gospodarstvo skoro popolnem v nič dejala, ker je več gospodarjev prisiljeno bilo, zavoljo prikrajšanih pašnih pravic popustiti ondi svoje posestvo ali ga prodati. Iz planinskih gospodarstev je postal gozd in živinoreja se je na škodo vsem skrčiti morala. Pač ni nobenega dokaza treba, da blagostanje pla-ninarjev in zmožnost davke plačevati je v prvi vrsti v drugi vrsti od Med te paragrafe se šteje posebno §. 10. Ker se je posestnikom s servitutnimi dolžnostmi obložene zemlje na prosto voljo dalo, koliko te zemlje hočejo v prepoved djati in da pri visokih gozdih ta prepoved smenaj manj šesti del zemlje obseči, zato so m se odvisna od živinoreje, gozdarstva. Vsaj tudi v obče ni potreba nobenega dokazovanja , da pridelki živeža so za človeštvo veliko važnejši, kakor pa pridelovanje lesä. Les se dd po železu in premogu nadomestiti, živež za človeštvo pa ne. Svet taki posestniki ne glede na stare pašne pravice kar največ mogoče gozda v prepoved djali, pravice prav zel6 okrajšali. zato da so pašne pogodbah ) ki so narejene za uravnavo pašnih pravic, je število živine, katero smejo upravičenci v gozd gnati, natanko določena, ravno tako pa tudi to, koliko lesd za kurjavo in stavbe morajo dobivati iz tak na katerem se dobivajo kmetijski pridelki daje gozda. Po takem se more misliti, da upravicenci smejo posestniku veče dohodke, človeštvu veliko potrebnise in koristnejše pridelke, državi pa donaša veče davke kakor svet odločen za rejo lesa. Res želam .)e } , da gozdi uravnavajo vlago in toploto de-zategadel ne smemo prenapete hvale peti gozdom, in to tem manj, ker ravno tisti, kateri se zmirom in zmirom poganjajo za ohranitev gozdov, jih najbolj sami pokonČujejo s tem, da snujejo družbe, katerih namen je velika kupčija z lesom. Gozdi bodo zmirom ostali zato, ker bregovi hribov v planinskih deželah ve- pašo žene. toliko živine v gozd na pašo gnati, kolikor je je določeno v imenovanih uravnavnih pogodbah (Regulirungs-vergleich). Da pa se to ne godi in da upravičenci ne morejo s pritožbami na noge stopiti, za to skrbi §. 1. uravnavnih pogojev, ki se glasi tako-le: 79 sme na-njo le toliko živine gnati, kolikor je ondi hrane dobiva, in upravičenec Ker gre v servitutnem gozdu le za čisto pašo, zato se mora zadovoljen biti, da za čas primanjkave paše primerno manj živine v tak gozd na u čidel nobenega druzega gospodarstva ne pripuščajo kor da les na njih raste. ) ka- Zdrava pamet d& človeku, da, če je posestnik ser- vitutnega gozda po uravnavni pogodbi zavezan v gozd Med tem ko je na zgornjem Stajarskem 54 odstot- določeno število živine puščati, mora tudi on po pri- 17 odstotkov gozda, mernem gospodarstvu za to skrbeti, da ta živina v kov zemlje gozd , ima Švajca ki se vendar tudi mora prištevati planinskim deželam, gozdu hrane dobiva, pa vendar ima vkljub temu ona kakor gornje Štajarsko. ) več vlage (mokrote) Tako pa ne sodijo oni posestniki zmirom 9 kajti v več krajih so 3 petinke gozda v prepoved (Schonung) Svajcarji pa ne lovijo jalovih novosti in njim na dejane; ni jim mar zato, da grozno škodo trpi upravi ljubo ne popuščajo, kar je dobrega starega. Zato pa Ta Članek se nahaja v mnogih kmetijskih časnikih priobčili smo ga tudi mi s željo: naj ga bero naši Bohinjci pa tudi Kranjsko obrtnijsko društvo (krainische Industriege-sellschäft). Vred. 9 9 čenec. In tožbe upravičencev pri sodnijah ostale so glede na uravnavne pogodbe brez vspeha. Dali so nekatere kraje v prepoved tako, da ni mo- goče živino tje na pašo gnati, pa vendar s to prepo- vedjo niso ravnali proti 9 priloga D., gozdne po- 296 stave; tega §. 5. ae posestniki servitutnih gozdov trdo se ve na svojo lastuo korist. kakor smola držč Po kmetje . 10. imajo posestniki servitutnih gozdov in pa ki imajo pravico živino na pašo goniti, dolž- tiospodarske novice. * Postavo za varstvo ptiČic pevalic pripravljajo tudi na Hrvaške m. Načrt te postave izdeluje gospodarsko nost ograje napraviti, da živina ne pride v prepovedane društvo, da pride v obravnavo deželnemu zboru. Tako kraje. če tudi sami svojo živino na pašo gonijo UJ W UMJ^l M T AVI^ ^ Mr U« f • «J w V J/» f J/4 v^v » --------/--f--.--* ^ --" ' ~--------- - ------ — To pa posestniki malokdaj storijo in le takrat, postavo imamo že v vseh cislajtanskih deželah; da bi se tudi povsod strogo izpeljevala! Po vati gozdne postave more vpravičenec zahte- * Jeklene krtače za drevesa, s katerimi se z debla da posestnik servitutnega gozda naredi gospo- in vej dreves otrebi trohljiva skorja, mah itd., pripo- Te je- VOLI, o ^j J^v««« "d ~ « * 13 " u f " - J ---------- -----.1 ----J '------- darski načrt (Wirtbschaftsplan), iz katerega je raz- roča si. dr. Lukas po lastnih svojih skušnjah, vidno, kateri kraji gozda so v prepoved djani. Ker v klene krtače je iznajdel Ernest Petzold mlajši v Käme postavi ni odločeno, kdo nosi stroške za napravo tacega nicab (Chemnitz) na Saksonskem; trojne sorte so: ene gospodarskega načrta, posestniki ne narejajo gospodar- &a mlajša drevesa 7 7 da 8kih načrtov 7 če tudi jih upravičenci zahtevajo. ve- ka k or dr. Lukas čemu naznanijo županu prepovedane kraje, katerih upravičenci večidel se ne zved6 ne, posestnik servitutnega gozda jih pa potem zgrabi, če živina prestopi mejo pre 5 druge za stara, tretje pa take se nataknejo na drog. Ž njimi trdi — se debla in veje ocedijo veliko bolje in hitreje, kakor z navaduimi strguljami. Dobivajo se pa te kr- 1 gld. 50 kr. tače pri gori imenovanem iznajdeniku po povedanih krajev, in jim po globo (denarno kazen). > doklada D., naloži ™ P<> gold. Ta kazen je včasih veča, kakor vrednost za pašo prepovedanega sveta, stave je premilostljiv gozdov porajtali. > 7 da doklada D., gozdne po-ga posestniki servitutnih »olske stvari. Misliti bi se smelo, da pri takih škodah ima §. 1324 državljanskega zakonika veljavo, a to ni tako. Upati se sme, da bo državni zbor za to skrbel, da se v novi gozdni postavi odstranijo vsi taki paragrafi, ki služijo le na korist posestnikom servitutnih gozdov. Edina pomoč za vselej je, da planinske pašne in gozdne pravice odkupijo upravičenci in v svojo last dobijo proti pravičnemu odškodovanji v denarji na postavni poti. Upati je pa tudi, da deželni zbori bodo pri nareje-vanji deželnih gozdnih postav na starodavne pravice planinarjev se ozirali, da se potem živinoreja zopet na bolje obrniti more. Predno pa državni zbor in deželni zbori stvarijo gozdne postave v r a v n a v Občni zbor učiteljev Kranjskih ljudskih šol. Povedali smo že v zadnjem našem listu, koliko učiteljev se je snidilo v ta zbor, ki se sklicuje na vsake tri leta, in da je koj prvi dan prof. Linhart dal s svojo nemščino povod k živahni borbi. No, da ta gospod živi in mrje za edinozveličavno nemščino ,,pro usu proprio", ne Čudimo 3e temu, čudimo se pa, kako da umni di- take postave, je potreba, da se od leta 1852., doklada D., kakor tudi daktiki more tako silno v obraz biti! Oglejmo si zdaj še zadnji dan učiteljskega zborovanja. Grand - nemčurski Višnjagorski učitelj Skr-binec ilustriral je zadnjo sejo z glasovitim predlogom: Naj se krajnim šolskim svetom vzame pravica, da pri i z b e r a n j i in imenovanji učiteljev se mora sij sati tudi njihov glas. Ako pomislimo, kdo da je Škrbinec, — da sta mu okrajni glavar vitez Vesteneck in pa okrajni šolski nadzornik baron nih p o g o j e v (Reguiirungsbedingungen) ob veljavo de- Taufferer, prešinila bi nas zdajci tudi skušnjava bati nejo, in 10. pa stopita v polno veljavo. ▼P; da za grmom Skrbincevega predloga utegne tičati drug zajec. Ta predlog je prav očitno preludium istega predloga > ki bodo po prerokovauji 77 Tag vcenitvi zarad uravnave zemljiškega skem davka na Kranjskem meseca avgusta. Meseca avgusta se je dognala vcenitev na Kranj- 1. V zadevah poljedelstva. V cenitvenem okraju Crnomeljskem 11.565, v Kočevskem 10.873, v Logaškem 10.842, v Krškem 10.641, v Postojnskem 9409, v Novomeškem 6764, v Kamniškem 6213 blattovem" v listu 207. ustavaki prinesli v deželni zbor. Zakaj naj se krajnim šolskim svetom odvaame njihova dosedanja pravica, osvetiti je skušal Skrbinec z jako škrbinastimi razlogi. Prvi razlog po njegovih mislih je ta, da prav za prav kraj ni šolski s* et je po večem povsod edino le oseba župnikova; njemu (župniku) pa ni nič za dobrega učitelja, ampak za dobrega organista, katerega si pri dobiti skuša. (?!) Mi od svoje strani menimo, da želje po dobrem organistu bi nikomur ne štel v hudo tudi menda gosp. minister dr. S tr e m ay r ne, ki je lansko leto v neki okrožnici > v Kranjskem 5790, v Litijskem 5783 v Ijansko-okoliškem 5652, v Radoliškem 3976 parcel v 59 občinah z 87.508 parcelami. 7 Ljub- skup učitelje opominjal in spodbujal, naj se popri mejo zopet da kdor Je 2. V zadevah gozdov. cenitvenem okraji Litijskem 3394, v Krškem ceiuivenem ograji jumjsKem oov£.t, v ivrsKem «c* ujuajvj »i * ««« — v Črnomaljskem 2277, v Novomeškem 1318, v *ega popolnoma nevedni kmetje, ki ne znajo brati 2602 Kranjskem 1305, v Ljubljansko-okoliskem 1013, v Kočevskem 748, v Radoliškem 570, v Logaškem 377 7 cerkvene godbe. Mar Skrbinec ne ve marljiv za uk godbe (kar zahteva veliko truda), gotovo tudi ne zanemarja svojih dolžnosti kot učitelj. Drugi razlog svojega predloga pa je naslanjal Skrbinec na popolno nesposobnost krajnih šolskih svetov, češ, da možje, ki v teh zborih sedijo, so do ma- Pisati itd. Mi vidimo v tem očitanji dvojno nezaupnico. Prva veljd našim šolam, to je, učiteljem samim. Vsaj cevssem <40, V Kaaoliskem D neumni butci zmožni in nevredni, da sedijo v imenovanih zborih jegovih mislih edino mo-ne e sredah bivajo nove (dasiravno po milosti polževe pošte po 2 tedna stare) „Novice". Kakor po navadi, tako je ni tudi se Skrb kakor so tu zapisane, tolmačiti se vendar mora Boris Vladimirovič tudi v sredo, 21. avgusta, sto- poslužil ravno teh besedi tako, pivši v moje stanovanje in odloživši klobuk m trstiko vsakako J/l f WJI ▼ LU vj v UfcMUU r MÜJU tu VJ vi 1 \J£Jl v o i C*IV UU£W Iii LI D prej ko po čajni čaški, segel po „Novicah", rekoč: Caj f ker bi sicer gotovo ne bil v sebi čutil iskrenega je star, kakor po navadi pri nas Rusih tako hrepenenja „pomagat a „Novice" so g a t i" (?) ,,dobri"(?) „stvari" (V) nove; danes ste jih prejeli. Na to je sedel za mizo ter odvzeti občinam pravico, da pri ime- čital dobre pol ure. Nazadnje, položivši „Novice" na dobri"(?) „stvari" (?) nove I "»»vi fw "«vaui jjj.1 ua9 xiuoiu , ck „nvvii^o ou danes ste jih prejeli. Na to je sedel za mizo ter na g k j to Vi mizo, se je obrnil meni s sledečimi besedami: „Ni- novanji učiteljev tudi svoje mnenje (votum) izrekč spoštovani možje, ki stojite v krajnih šolskih svetih po k i for Nikolajič, veste, česar je vam Slovencem mestih , trgih in večih selih naše dežele, zahvalite se najbolj potreba?" tudi vsi Skrb za čast t ki J° vam proč s takimi puhloglavimi ničlami pa Skrbi nec pri svojem nasvetu namreč staviti predlog aklanja, češ Nekaj je bil Nam je mnogega potreba mu dem. „Nu , da naj se kakor vsem, tako je tudi vam marsikaj dar le pozabil, potreba; vendar vi med vsem potrebnim najbolj pogre-bčinam odvzame tudi šate samostojnega, plodovitega, darovitega pisatelja; tega dolžnost, odrajtovati obilne d o klad z a čitelj- vam je silno treba." plač treb šč bi n ( 7 9 za d d an j h ) za itd << ne vsa pušča > Bremena občinam vsaj menimo, ls k pa Šk Kakošna doslednost! Prečitavši mojega Vodnika, Vilharja, Mirana in druge ste mi Prešerna, Koseskega gotovo v prvi vrsti tudi za vse one točke v zboru da je glasoval rekli: U vas jest poeti umnije, darovitije. 7 ki doslednost, Boris Vladimirovič? Kje je vasa bi davščino še bolj povikšale in pomnožile Tedaj 7) Da odgovarja Boris Vladimirovič to plačevati bi občine smele, pravica pa, da smejo pri vam tudi zdaj potrjujem, a da so samostojni in plodo-podelitvi učiteljskih služeb tudi zraven kakošne besede viti reči , naj se jim odvzeme. Kolika konsekvencija! Kako n Žlobudral je S k r b i n e c tudi nekaj oprotekciji, je darovit?! tega vam nikdar nisem rekel." Kako more pisatelj, ki ni samostojen, pokazati 7 da ki je sedanjim kraj nim šolskim svetom lastna. Morebiti 77 To, to ravno je težko, to. Prepira bi med nama bi v prvi vrsti on sam o svoji lastni osebi vedel že kaj morda ne bilo, ko bi bil jaz vam iz začetka r ekel več o tem povedati strani tudi mi da men tam Ker > gre govoriti bi zamogli po drugi vam Slovencem manjka pisatelja takega, ki bi imel vse-v osobnosti spuščati se ni naš na- stranski vpliv na vse stanove naroda, ki bi enkrat za za stvar. Novice" pišejo že skoz 36 let z go d lovensko in hranijo v svojih listih že marsikaj 7) kar vselej pokazal pot, po kateri naj gre vaša slovesnost (vase slovstvo)." Kaj nobenega iz naših pisateljev ne morete imeno- interesira naš sedanj 7 m bo zanim rod ruu, toraj naj poved6, da je Skrbinčevemu predlogu „j-wuoucga; »am jo i*u auvs , rvarwv oo jc iu prav dobro, temeljito, pogumno in neustrašeno nasproti kako se je razvijala do današnjega dne naša in kako Luai ai J "vuvuv/^» iu tudi prihodnji vati tako veljavnega? Nobenega! Vam je znano, kako se je začela in govoril gospod učitelj Blaž Kuh iz Polj pod Ljub- vaša slovesnost. Kiril in Metod sta prevela v veku t in pri glasovanji so se mu pridružili še nasledoji nekaj svetih knjig iz grškega na slovenski jezik za vas vrli možaki: iz Gorenjskeg gg- Praprotnik Andrej, in za nas, kakor za vse druge Slovane. Ko bili ta- Raktelj Fr., Govekar Franc, Vavken And r., Levicnik krat Slovani zadosti močni bili, braniti svojo samostoj- Jože in Troj Janez 7 iz Notranjskeg edini nost, se bila razvijala obča slovenska slovesnost. Ali Zarnik Mart 7 iz Dolenjskeg pa 7 Po mnenji zastopnikov učitelj stva iz Dolenjskeg to je, nihče! žalibog, vas so podjarmili na eni strani Magjari na rajo tedaj ondotni kraj ni šolski sveti stati 77 m mo Cul ciciAi u v/^ j v c* o o \J p^ujai mm u« v ui ouaui xua^ j ai i j u a drugi Nemci in latinščina; vašo slovesnost, ki se je komaj zacimila, so poteptali tujci; minationspunkt Nich tsw Vsaj po knjige s pravoslavno vero so se otele v Kijev. svete slovenske 11. jihovem glasovanji za Škrbinčev predlog moremo veku se je v Kijevu na podlagi Kirilovih knjig začela kaj tacega misliti Za Škrbinč gospodje: Pirker, Eppich, Zima, Wisjak predlog^so glasovali razvijati Ruska slovesnost. Nestor je njen oče. 7 n Raktelj J., Erker, Lavrič, Drg Jerše ) Golmajer, Perne, Kavčič i Ingl t Lunder, Gariboldi in Linhart. Menimo zmotili, ter našteli vse. Ceri bar. Taufferer Koncilija, Rupnik 7 Od Cerer, Nestora do Petra Velikega imamo celo vrsto le- dasiravno 7 7 7 topiscev in životopiscev, kakor tudi nekaj, malo, poetičnih spominkov. Peter Veliki je namesti > da »J«, .^t""'") -. / r--- ~ ~ ~ - * ~ • - - * J----V- se nismo nič ki ril ice vpeljal graždansko azbuko. Lomono- Konecno naj zdaj le to vprašamo Bo sov, prirodoslovec, fizik, matematik, zgodovinar 7 poet vlada sama gramatik 7 filozof 7 arhitekt, slikar, državnik 7 7 politik 7 v odobrila to, kar je Škrbinec svetoval, in so mu njegovi začetku 18. veka, je napisal celo gromado važnih knjig naših časih , ko se od narodov iz vseh predmetov svojega vsestranskega znanja. On je prvi veliki pisatelj, ki je rabil graždansko azbuko. družniki pritrdili toliko žrtev zahteva, bi v resnici modro ne bilo ako naš UlV;i LUVIUL V U g UHU y aaU ««»J J. t * ^ i j V A »UU ^lWCiUWUUUV Vj^^littV» bi jih vlada po eni ali drugi strani žalila. Ta mrvica On je bil darovit in ploaovit, a ne samostojen. On se je avtonomije, ki jo občine za velika denarna imajo, naj jim po mislih naših in vsacega pravicoljub- pisava je imela na Rusko slovesnost samo polovičarsk bremen se preveč navzel nemškega in latinskega mišljenja. Njegova nega človeka nekratj ostane vpliv: on je vpeljal v Rusko slovesnost Ruske narodne oblike na mesto prejšnjih staroslovenskih: al namesti vuiiav 4-1 cb Luuptu pi^joujiu oi^iuoivvcugaiu j oi uauivoi staroslovenske skladbe se on ni poprijel narodne skladbe 7 * 298 ampak neke smesi, tuje našemu narodu, skovane iz Ko bi vaš Ruski narod 900 let živel pod tujim go nemškega in latinskega skladoslovja. Une so se vzdr- spodstvom in pod vplivom tuje kulture i ta pa je umrla prej kot on sam, ker ni bila na- on ohranil svoj slavjanski značaj? žale rodna. Za Lomonosovim je prišel koncem 18. veka enako veliki, pa bolj previdni pisatelj, Deržavin, ki 7 menite , da bi „To, to ravno sem vam hotel reči. Ako hočete Slo je obdržal oblikoslovje Lomonosova, namesti njegovega izmišljenega skladoslovja pa je vpeljal v našo sloves- venci ohraniti sami sebe siavjanstvu, zadoj cas siti pod čem lavjansko-rusk b e n eg e spe gospodstvo, m nost Rusko narodno skladbo, kakor se je ona razvila pod naše gospodstvo, nam j keg d že Polj ak v narodu pod uplivom in na podlagi staroslovenščine, kot preveč) zadaji čas je spešiti pod vpliv slavjausko-katera živi nerazločno s pravoslavjem v naši cerkvi. Od ruske pismenosti. Vidite, Nikifor Nikolajič, vaš prosti naš Deržavina do današnjega dnč se je malo premenil, samo toliko, kolikor se vsak živi jezik naravno opili in razvije v enem veku. Kako veličansko zabredli v latioizem poslopje Ruske slovesnosti so osnovali na temelju, jezik prav narod že davno ne misli po slavjanski, ampak po nem ški; vaši gramatiki želeči iztrebiti germanizem Zato f so katerega sta položila Lomonosov in Deržavin, v enem veku naši veliki pisatelji Puškin, Lermontov je prav pusto slišati, da se vas jezik v nekoliko letih razvil, kakor nob en jezik na svetu ne. << drug Gogol j in T urge nje v! Oni so v lepem soglasji i zi- Ne, Boris Vladimirovič, tega vi ne razumete ) 7 dali ture Tončarov, Pisemski, Meljnjikov-Pečerski Dostojevski, Čajev, Averkijev in drugi; oni prav, to je relativna trdite in resnično da v •J ~ ^ * ö V ^ J " ' ' w —. ~v ---f -- ---O---J-----Jf F 7 ju IV 4VIHVITUH VII4IVU T tU i W9UAUUU J C J C* V pO~ in zdaj zidajo nova, še veča svetila naše litera- slednjih 30 letih se je naš slovenski jezik tako očistil grof Leo Tolstoj, grof Aleksej Tolstoj, in razvil kakor noben drugi, temu 7 vedeli, kako se vi pritrdili, ko bi zidajo veliko poslopje ruske slovesnosti. Prepir o tem, take pošasti, tako da je pred 30 leti na Kranjskem ,3rajalo£, ko smo se v cer&vi učili 5 štukov in 3 tugente in drusre o o vrla naša duhovščina kakošen les in kamen je bolj prigoden za poslopje, prepir jim je neznan. Kako pa pri vas zidajo zidarji pisatelji V tak dolg ki je prva in zaslužila, da bi tim m Pri nas? dpisom edina hranila in likala slovenski jezik jej postavili mramorni spominek se zla (Dal. prih.) » dne zahvale ,Da pri vas, „philologische nation", vidite v 900 „Novicah" na strani 248. prašanje: ali u ali V? let potem, ko sta na to prašanje odgovorila Kiril in Metod." Če sta, tedaj sta odgovorila za tedanje potrebe 7 a da izsledujemo naše današnje potrebe, to je naša čast. To je vaša čast, Nikifor Nikolajič, zato se Ozir po domovini. Popotne črtice. (Dalje.) Prijetno je potovati, če ima človek povsod znance, je pa tudi vaš jezik v čuda malo letih, ko so drugi, na Še predno me je popustil „Pehličar" porabivši ugodno j^ p** * ---o / — — c------— j r----- ~------.. t— ------ -o~ pr. naš Ruski, trebali stoletja, tako obrezobrazil, kakor priliko voza, že je prišel drug iz stare šole; stem sem noben drug jezik na svetu." Pomilujte, Boris Vladimirovič, izobrazil se podal se v farovž, kjer je bilo kosilo zd-me že kuhano. Pzišmmmmm m m liMi^^HHBI zopet svoji pri svojih! Le prenaglo je prišla ura, je, to vam dokažem. Prim tem vam moram napomniti, ko sem moral odriniti. Sedem toraj na voz, v katerem da po slovenski govore: skaziti, a ne obrezobraziti. najdem gosposkega človeka. Kaže se nekako veselega „Baš neomikani narod pozna besedo „izobraziti?" da dobi družnika v gosposki suknji, kajti komaj se voz Težko; neomikani človek bi menda rekel „popra- premakne, že začne govoriti. Po razni prtlagi sklepam, * • * m 1 i 1 * * » 1 f T 1 1 # y viti" ali kaj tacega. „Nu, zakaj tedaj da utegne biti kak agent. xu «t^*« ^»vu« omikani narod ne sprejel pripovedovati o svojem potovanji po vseh mogočih in In brez uvoda prične naš besedo t* izobraziti* ( ki na slovenski jezik najbolj prosto frazo, na misel prišla: „Ciceron bil izbran konsulom". v solncu in v Nikifor Nikolajič! prevedite mi luni ne. In kako mu je drdral jezik! Ragija ali mlin- glagcla „obrezobraziti" od tam, od kodar je vzel ne mogočih deželah; bil je že povsod mi je ravno ski klepetec ni nič proti temu. Kedarkoli sem ga hotel kaj vprašati ali pritakniti kako opombo, me je prijel -.♦«v,. ,,. —.) i-------— i----------- ------ 7r---- > — Pozvolite, Boris Vladimirovič, vam prej napomniti, brž zaroko s prošnjo, naj ga dalje poslušam. rt 7 ko da po slovenski ne govore: fraza, ampak stavek; voz ob nekem kamnu poskoči, da oba nekoliko odle fraza je tujka, ven ž njo! tiva ~ " ~" ~ " " ^v/^^^w. , V.V, - — ~ «------------.--- vaklikne: „verflucht", izleče robec in ga vtakne 7 ,Fraza je taka tujka, kakoršna, na pr., grama- pred usta vgriznil se je v jezik. tika ali konzul, ki se upotrebljuje v vsakem jeziku, sposobnem usvojevati si tuje pojme. Prevedite mojo frazo". sem mu Zdaj sem dobil tudi jaz priliko govoriti in pokazal da znam še bolj na debelo lagati, kakor Gieerona so izbrali konzula. Ali pri vas sploh tako govorč?" LLiu , ua AuaiJi oc ue» ucu^tu i a ^ u i> i , »»av/i Pravil sem mu, kako sem po Ameriki potoval in da so me hoteli Indijani enkrat speči in snesti, pa sem on. se rešil Pisatelji tako pišejo in omikani bi morali tako s tem, da sem vse pobil govoriti. Omikani bi morali tudi morali pa ne morejo? u kako pa neomikani? več. da je v Krakovskem gozdu 7 in takih reči Tudi sem ga spravil v silen strah, ko sem rekel skoz katerega smo se imeli peljati 7 pokaže revolver. vse poloo tolovajev. Mož odpne suknjo in mi Navadno govorč: „Cicerona so izbrali za konzula" ali „kot konzula". t> 7y Le urno ga zopet skrite4 < pa rečem jaz 77 i) Prevedite: Konsul odnim mudrim razporaženjem kajti če ga zapazijo tolovaji, vam ga vzamejo ^ Q 1« m« m * X » k/\i ! i i U li ____ rknn an on rfrv/ prekratil smuti". 77 7) Jaz? i vi nič ne bojite jih? prasa zavzet mene. Konzul ie že samo z modrim ukazom (ali kako poznajo. u Zakaj? Meni ne bodo nič storili, ker me reči?) ustavil zmote. „Vidite, Nikifor germanizme in latinizme? Nikolajič, v vašem Možic se pri teh besedah hipoma odmakne od mene prevodu in me jame ogledovati s strahom. Postiijon, ki je po- z modrim ukazom slušal najin pogovor in uinei toliko nemški, da je uganil mit weiser Verordnung"; „kot konzula = als Consul"; mojo šalo, se je natihoma smijal in se včasih meni namuznil. Slednjič, ko smo zadej pustili Krakovski gozd. konaula consulem". 299 in prišli na polje, jame vendar lajše in glasneje dihati, ogovori nemški; čeravno je zlasti ko zagieda delavce po polji. i .Zdaj smo že i. strašnega gozda? prašati „Da, zdaj smo u pritrdim jaz , moj odgovor slovenski, ven- dar ona vedno naprej nemški gode. Ko odide, pa slišim dekle zmer- „Tages- se upa iz kuhinje, da prav dobro znd slovenski jati. Toraj slovenski s posli! Na mizi je Junak si obriše potno čelo in obraz in pravi: No 9 to je bil strah! Ze davno ga nisem toliko prestal". » Boste vsaj imeli kaj povedati o nevarnosti po Kranjski deželi, kedar pridete drugam u pritaknem zdaj jaz post" in „Kikeriki". Ta sta dušna hrana tukajšnjim gostom. Prosit! Cez aekoliko časa pride za mano vljudni gospod župnik, za njim pa deželni poslanec gosp Ko zve, da sem namenjen proti Brežicam Ž ni d a r s i c. me povabi „Da, da" prikima j ,to je res divja dežela. J-VV ÜTU) UCI OViJJ UCIUJUUJ U U UU U I U i v Ck UJ j Uig ^IU vaui na svoj voz. Ponudba ta mi je bila jako ljuba za to, da mi e podnevi in v družbi si človek ni svest življenja a Je dana prilika videti več dežele, kakor o nagli Jaz sem prepričan , da je mož, katerega sem pri Reisens". vožnji po železnici, po kateri je zginila „die Poesie des Leskovcu zapustil, to dogodbo si obrobi! še s kakim (Dal. prih.) napadom, pri katerem je najmanj deset tolovajev popa v beg zapodil, in da jo zdaj povsod 9 strelil, dvajset pripoveduje, časnost poti in vožnje Tako si mora človek pregnati dolgo- Reči moram 9 da sem se sam sebi skoro na glas smijal, ko sem koračil proti Leskovcu oglasit se pri prijatelju. Al tega ni bilo domd in ker mi je kraj že od predlanskega potovanja znan, «e napotim nemudoma v Krško. Srečujejo me otroci, dečki in dekleta, grede iz šole. A tu ni nobenega pozdravljanja s „hvaljen bodi", me plašno gledajo, kakor briča ali kako drugo neljubo malokteri .se na pol odkrije in zakroži kar pa vzbudi pri drugih smeh. Malo manjka, da ne planem s palico med to poredno deco. Se ve, šola v Krškem je liberalna po učiteljih in otroci prikazen; „dober dan", duhu meščanov. Minister Stremayr bo imel gotovo veselje nad njo. mestu dobim kmalu narodnjakov. Podam se tudi županu, državnemu in deželnemu poslancu gosp. V. Pfeifer ju. Po tukajšnji navadi pelje me v svoj lepi vinski hram , kjer srknemo kapljico takega 9 ki dušo in telo. A nisem bil jaz -edina „velika zver" ta dan v Krškem, tudi c. k. deželni predsednik Kranjski vitez Kalina, je bil tu že pred mano. Zato ste mu parado delali „bürgergarde" in požarna straža. Čudne so res razmere v Krškem! Čeravno so pri obojih večidel eni in isti ljudje, je prva nemškutarska, druga pa narodna. Tako je po Dolenjskem po več krajih; ljudje kakor jim kaže, in prav zato sta o volitvah zmagala Dežman in Hočevar, pa tudi Pfeifer. Pre- gosto nasajeni gradovi z nemčurskimi graščaki in enakimi oskrbniki niso nikakor ugodni temu, da bi se so 9 ljudstva značaj vtrdil. Danes tako, jutri pa tako kakor kaže temu tako ? 9 drugemu drugač. 9 Letos vendar sem našel že več narodnega življa v Krškem , kakor pred dvema letoma — znamenje, da se širi narodna zavest, čeravno je H oče v ar jeva šola že odprta. Nekega učitelja, o katerem se je pisalo že marsikaj, našel Ker sem v gostilnici dopoldne že — . sva z mladih let znana, ga vprašam, zakaj da nemsku- zelč veselega". tari? 99 Kaj čemo' t k r u b o b or b ci". mi odgovori 99 mi smo Klobuk z glave pred takimi! Naj bo šolski nadzornik gospod Pirk ar ponosen na take „jugendbild-nerje" in na učence, ki od takih možakov prejemajo svojo odgojo. Po kosilu podam se na Stajarsko stran. Pred mostom sreča me kočija in v nji sedi, naslonjen na svojo , ki je menda na kolodvor v Videm šel spremljat deželnega predsednika. 1 ■■■ velevažnost, c. k. okrajni glavar Schönwetter Ozir po svetu. Razločki narodov jutrovih in večernih dežel. (Konec.) Preveč bi se narastel popis, ako bi primerjali vse razločke poljedelstva, obrtnije in življenja med nami m unimi. Kar poljedelstvo zadeva, omenimo še, da v ju zobanje, aui trovih krajih konjem ne dajejo ovsa za pak ječmena. Različna je tudi mlačva in drugač žito shranjujejo Pri nas to navadno ljudje mlatij v »m»u,«,vjv, ««si «»* v ijw^j^ uuwuju, r ju- trovih deželah pa vol isto mane, kateri po njem vleče sploh z železnimi ostrimi zobmi, na katerem volär sedi in se po žitu sem ter vozi. Iz te mlaČve se lahko razumejo besede sv. pisma, katere pravijo dar mlati, ne 99 Volu 9 ke zaveži gobca". Žita v jutrovih deželah ne spravljajo v skednje, ampak v podzemeljske jame. jutrovih deželah se ne vseda jezdec na levi strani na ampak na desni; tudi griva leži konjem na levi konj > b 102 glasoma proti c. kr. okrajnemu glavarj dobil siromašnih 16 gl 91 volilcev prišlo in sogl data Žnidaršiča. venski kandidat Kuk Hempelj je vjel samo 19 gl Ko bi se kaj tacega dogodilo kacemu Italijanu ves kraj bi bii na nogah zoper tako neotesano vedenje a med Slovenci dobijo se še šalobarde , katere so pripravljene svoje rojake denuncirati, ovajati ali pa cel6 ponižati se do suknje beriške! — Tržaško društva volilo narodnega kandi- „Edinost" raztegnilo je svoje delovaoje tudi čez zane- > Brežicah ki vseh Ljutomeru i s 60 gl olj slo- marjeno Istro. Ako se to odločilo pogumno in razumno mškutar bode izvrševalo, rodilo bo bogat sad, inače Slovenjegradcu zadetje zastonj. je vse pri je zmag volilcem narodni slovenjegraški župnik dr Kakor je čitateljem „Novic" znano ži posl Maribora. (Vabilo na občni zbor) za st Slomšekovega spomenika, ki bode 23. sept ob 5 poldne v Mariborski čitalnici ) o Nagovor Slomšekovega spomenika, poročilo denarničarj prepsednika, peročilo tajnik Slava bilo je letos v Kop ru, Piranu itd. lahonskih demonstracij obilo, katere so provzroČile protidemonatracije za nje Avstrijo, posebno med prostim ljudstvom. Vlada mnoga po- ceni take izjave prostega ljudstva, katero je v Istrijskih glasa sledeči program: pomorskih mestih večidel odvisno od bogatinov, pa tudi tavljenju nezrelo za politična prepričanja: danes prepeva Avstriji t čilo tajnikovo in svetih glede last in varst 900 gold. zbornikom na čast poro j ,hozana", jutri pa utegne kričati >> 1 * v « križaj a Naj bode to potem posvetovanje o odborovih na- v resen prevdarek vsem onim, kateri so zadovoljni s izročitve Slomšekovega spomenika v takimi demonstracijami za Avstrijo, ki pa jih kakor stolne cerkve , b) gledč porabe ostalih meglo utegne nasprotni veter odnesti. Radikalnega zdra-Po zboru sledi veselica s petjem došlim vila je treba proti kugi lahonstva. Qui potest capere, Na bor povablj 80 vsi dek na Slovenskem, vsi predsedniki slovenskih čitalnic, vsi capiat! vredniki skih listov, in odlični domorodci bora posebno povablj j od Iibog doljnega Zeinona na Notranjskem sept. Ža- 9 da arn zopet ne morem nič veselega sporočati Iz Gorice Občnega zbora ) ki ga društvo ,,Sloga" imelo tukaj polit Kar nam ni 30. julija toča in 4. avgusta povodinj vzela > je uničila od do dne t. m. strašna burja: 12 vrgla t m Soča* t se je udeležilo nad 100 društvenik t >> a mu je zato rekel predsednik gosp. prof. Povše tako sijajna udeležitev najboljše poroštvo za boljš( dočnost našega naroda , ker živo tli med rodoljubi pise Prav je bo- je skoro ves sad z dreves in nekatera drevesa osmu kala tako, da so brez perja kakor o Božiču; česplje prezelene otresene prodajajo tu po 20—25 kr. mernikr jabelka tudi tako; iz jabelk teremo mošt, a ljudje tu ne ved6 ga prav vravnati. Zato bi vstregle,,Novice" našim men narodne ljubezni, zavest, da treba o tako osode- Notranjcem , da bi jim to povedale. vse trdo polnih časih stati na straži in braniti narodne pravice Ravna se prav za nas Primorske Slovence za našo pri- začeli kositi, a silno majhna je Grozdje je še a mnogo ga je tudi burja vrgla. Otavo sma hod n j osodo Sprejeta je bila potem peticij v ka teri se prosi vi9. deželni zbor, da bi blag » stopila 35 stopinj C. v senci. — jl^ UUx o^m nuo u vse uči- vrtu našega gosp. A. Samse neko jablano polno cvetja Vročina je zdaj na Te dni sem videl na niti 9 kar bi zamoglo hirajoči kmetski stan obvarovati Čudna prikazen! ) še večih rev in propada, ki mu preti po slabih letinah Skrljev. preobilnih davkih in druzih ovrstnih družinskih 9 Kranja 15. sept. (Slavnega našega pesnika Kose- skega 80. rojstni dan) smo tudi mi Kranjci navdušeno merah. Peticijo je skupščina sprejela in novi odbor jo obhajali zvečer pred 12. septembrom, peljavsi se v pri ima takoj izročiti vis. deželnemu zboru. Potem po jazno Podbrezje nad Kranjem 9 kjer K o s e s k i že ročal dež. poslanec Faganel o bolnišničnih stroških več časa prebiva v hiši vrlega narodnjaka g03p. Pav in o potrebi, da bi ae domovna pravica preustrojila lina. Bil je nepopialjivo vesel večer. Med tem, ko so Zbor hvaležno pritrjuje naavetu g. govornika in sklene, možnarji pokali in se je razlegal njih jek do podnožja da se takoj tudi ta peticija deželnemu zboru podd Konečno so bile volitve; za predsednika clamationem izvoljen zopet prof. Povše, pa gospodje Andrej Kocijančič, Jos. M Triglava, peli so gospodje pevci narodne naše čitalnice bil per ac- pred stanovanjem mnogozasluženega domoljuba tri pesmi za dbornike vrlo dobro. Izvrstno je donel prvi oddelek velečastne Jos. Faganel , Fr. Cerin in Fr. Leban, Koseskove pesmi 9) Kdo je mar". Ganljivo bilo je vi Kovačič Valentinčič 9 Jos Nanut, Jos. Sinigoj, deti ljubeznjivega starčeka, ki je že kot nježni mlade- neč rad prepeval pesmi slovenske. Sedel je med nami Deželni zbor se je začel 12. dne t. m. z navad- do 11. ure. Velecenjeni naš župan gospod Savnik ga nimi formalitetami. Istre nad Rokayo 12. sept. je pozdravil v imenu Kranjskih rodoljubov 9 gosp pro- Naj vam o letini fesor Skaberne pa v imenu pevcev. Odbila je ura že najprej poročam. Prvi pridelki okoli Kopra i Pulj so polnoči in napočil 12. september, za narod slovenski se povoljno ponesli glede kolikosti, a ne kakovosti i veseli dan, ki mu je rodil slavnega pesnika, ko smo se to velja posebno o žitnih pridelkih. Ovega krivo je domu podali. Med potjo pa spomnili smo se, da se 12 bilo pregosto deževanje; prepičla gorkota, kajti žarko septembra odpira nemčurski deželni zbor Kranjski in solnce dela zrno polnotečno i močnato, a mokrota pa to je hudo grenilo naše veselje, tolažilo pa vendar to Abend" 9 _ warn plevelno. Grozdje je izprva vrlo dobro kazalo, a ne- „dass noch nicht ist aller Tage vihte vremenske, deloma tudi bolezen so znaten del ster Koseski v pesmi svoji ,,Nemškutar" tudi pravi; r , V3aj naš moj- ugonobile; vendar ako ga Božja roka obvaruje 9 bode bolje memo lanske letine. Kresovanje za cesarjev rojstni dan vršilo se je v nekaterih krajih okoli Trsta, Kopra i Pirana povoljno, vendar ne povsod, ker tudi tu velja prislovica: „vsaka glava ima svojo pamet ,,Valovje napnž se, Slovenja ne spi Viharju grozivnemu brambo gradi In dvigne perute iz praha". y Ljubljane. Deželni zbor se je začel 12, a dne t. m. po slovesni sv. maši v stolni cerkvi z navad- Da se lahonstvo v slovanski Istri tako šopiri i glave nimi formalitetami. r, spod deželni predsednik vitez povzdiguje, ovega so mnogo krivi uradi. Mi Slovenci Kalina je odprl zborovanje z naznanilom, da je Nj. smo prave reve — mi je unidan pripovedoval domačin, veličanstvo imenovalo dr. viteza Kalteneggerja za Ko sem prišel nedavno v kancelijo v Kopru, da bi v deželnega glavarja, prof. dr. Blei we i s a pa za gla svojem (slovenskem) jeziku naznanil neke pritožbe ; Be varja-namestnika; on je obljubil krepko podporo de 301 želnemu zasfcopu. Za njim je besedo poprijel deželni višem lastnoročnem pismu, namenjenem c. k. minister glavar dr» vitez Kaitenegger in v daljem govoru skemu predsedniku od 31. avgusta t. 1., premilosMjivo omenil UUICUll nalog , JDkt J1U lliia BUUJl ICOltl , VV>X gV/VUJ. ttUUV/f»l Uö l«l R«IU luiuv/lj acmv/ MI U»JJ0ö U3iaUU»IJOUJO gUOjJC}OO.iU s slavoklicem presvitlemu cesarju, ki se je v vrsti po- društev na korist prišlo že obstoječim domoljubnim po- ki jih ima zbor rešiti, ter govor končal že izraziti misel, kako bi daljše ustanovljenje gospejskih slancev navdušeno trikrat odmeval. Se posebno se je močnim društvom, in kako bi ugajalo Najvišim željam spomnil britke gube y ki zadela veliČanst ce- Njih veličanstva, da se blagi in človekoljubni čut go- po smrti očeta njegovega svetleg sarja Franca Karola dvojvode spej iznova pokaže s tem, da se taka gospejska dru Potem so navadno obljubo storili štva ustanovljajo v kolikor mogoče obilnem številu. navzoči poslanci razen dr. Vošajaka j dr Schrev in Prepričan , da vzvišane besede naše premilostljive Šavnika, ki v tej seji niso še bili pričujoči. Ko sta cesarice prav živo odmevajo v srcih vseh gospej se bila verifikatorj ravnatelja voljei Druga sej J Jt UlOU og Ulli pi 1VU JVUI. JLJk. U WIM VWÜMI1 IVV ▼ * V/ V V* UU U T MJ KJ ¥ Ü L \J 4 U V ÖUU 6 Jj J 7 grafičnih zapiznikov in pa zbora- obrnem do Vas, blage Kranjske gospe, s prošnjo, da se i je bilo prve seje konec v pondeijek) se je mirno začela i tako viharno nadaljevala, da so ko d jim poročevalec Dež m gel P t v vseh večih krajih, aii vsaj v vsakem političnem okraji naše dežele zberete v gospejsko društvo , katero bi se za ohranjenje tako zaželeaega 77 edinstvenega delovanja panslavistične lahko stanovitno združilo najprej z že nekaj let sem posled z gromovitim protestom obstoječim in prav vspešno delajočim „gospejskim dru- j UapUOl^U CA L \J ULI \J ft h 11 UL4 L V/ Iwöiv ULI V WÖVVJUUiUj AU yß JL * T OJ/VOUU Vt V^ 1 CbJ Vy 1 L1A } } O i J ki se smatrati sme za veleizdaj- štvom za ranjene in bolne vojake v Ljubljani. pustili zborn Danes na Blagemu, dobrotnemu čutu gospej bi se po tem ne odprlo A. nakane" v obraz proti taki izjavi, stvo, razžaljeni ~ « r ~ „ ... * kratko povemo, da je dr. Bleiw prišlo poročilo deželnega odbora o cev na vrsto, nanašaje se na mnoge nepostavne volitve, delovanja bi bil še veliko bolj zagotovljen tudi vspeh stavil predlog, naj se ves volilni operat izroči poseb- tako mnogotero se že kazočega požrtvalnega truda! 9 ko je v tej seji samo polje njihovega humanitarnega in domoljubnega tva h p o s 1 delovanja po organični razvrstitvi tega tako lepega mu odseku v pretres in poročanj stranka je odbila ta predlog, češ, da naj Nasprotna Političnim oblastnijam se zaukazuje } da n e k a t volitve se izročijo pretresovanju odsekovem. In zdaj prav živo m vspešno podpirajo vse prizadeve, ki bi se morda poka zale v imenovani zadevi. se je začela debata o t v ah na podlagi poročila delo ) blage gospe naše dežele Urno tedaj in srčno oa deželnega odbora, kateremu je Dežman bil poročevalec. Ijeval Vaša srca, Vam in deželi naši Narodni posl dr. Dr. Bleiweis, dr. Vošnjak, Svetec vspeh bode zadovo pa čast delal." Čestitka, s katero je v lični obliki „Matica slo Klun, Navratil in dr. Zarnik, so razkrili toliko in takih venska" pozdravila 80. rojstni dan nepoatavnosti, katerih se je nasprotna stranka s ske ga, glasi se tako le posebno pomočjo birokracij slavnega Kose ukrivičila. da vse trme 1 o pop do gode b, ki so jih narodni Osemdeset krat v t 0C1 v ze gledale bistre so Tvoje poslanci iz različnih kraj j ali; okrajni gl Vesteneck kar celo uro sedel na zatožni klopi v gled tega, kar je Svetec o njegovem postopanji zboru an in vitez Vesteneck Rojstnega z&rijo dne, ki Te rojakom je dal. Pesnikom našim prvak, dobrotljivo sprejmi voščila Svojega danes rodu, čegar si ljubljenec drag» brez konca veselo našim pripovedal. Poročevalec Dež m nista vedela in nista mogla tem govorom fakta z osebami, kraji in Časom, ko so se godila telo. so druzega nasproti staviti, nego to > > j ali nič Mnogo slovensko srce je z Krepko ohranil da bog Tebi je dušo, Milost Njegova naj lčt še dolgo Te vrsto podpira slavo Slovenom in čast, zlati očini v korist, t i da sta rekla, da vse to je le „Skandalmacherei 7 j> Denunciation 7 77 leerer Tratsch". Gosp. Dežman je cel6 to novico zbornici povedal, da je slišal na svoja ušesa, da je ljudstvo z volitvami prav zadovoljno, a povedal ni dovoljr grabelj vati začel temo u posled in kdo so tisti za-razveselil pesnik „prokletih U , uopuoi^u J v^ 1UU » uuvilt fi/ouic*. ^piuaicill narodne poslance celö 8 tem, da jim je pr6da . kdo g a t, ter naposled pro al oni tumultuarni prizor, po katerem so narod Ljubil katero si vnet, odkar je srce se Ti vžgalo Zdnjo, najlepši zaklad zemlje prostrane okrog. Slavni slovenski poet! za našo povzdigo si dokaj Storil v minolih nam dneh, hvala zatorej Ti gre. Hvalo iz prsi globin izrekajo Tebi častilci, Dobro vedoči, da ni zlato, srebr6 Tvoj malik. Oča Vodnik je pepel, umrli so Cojzi preblagi, Mojstra Preščrin in Cop spita že v grobu oba Drugih obilo v se mož j ijaki pustili zbornico. Dežela naša se bode zavzela i^vau, buditeljev našemu domu, Tudi je vplenila smrt, Ti, velikdn, si ostal! Svojcem se Ahasver zdiš, ki gleda za rodom rodove Slavo njih vidi, propast, možki ohrani značaj. ) ko bodo slovenski časniki po stenografičnih za- pisnikih vse zvijače epostavnosti na dan pri Zato opuščamo ves daljši popis današnjih volilnih > ravnav, ki se v sej petek) bodo dognal 7 m do damo le še to, da v tej drugi seji bile so volitve s e k o v, faltrern Volili so se v f i n a n č 7 Dežman , vitez Lang 7 i odsek: baron Ap Pfeifer, dr. Poklukar Robič. dr. vitez Savinšek, dr. Schaffe 7 dr vitez Vesteneck in dr. Vošnjak; odsek: Detelja, dr. Deu, Dežman, D man. Navratil, Potočnik, baron Taufferer Scbrey 7 7 v gospodarsk Mati Slovenija, glej, vpisala že davno je Tvoje Svetlo med drugih imč svojih najblažjih sinov. Lavorjev venec zelen ovija ponosno Ti čelo, Plača je Tvojih zaslug, dušni pogumni bojnik. Sprejmi dobrostno, rojak! zatorej iskrena voščila Svojega danes rodu, ki se Ti klanja vesel! (Poziv na petje iz narodne Čitalnice.) Kobler 7 7 7 j v pet Pevska šola in redne pevske vaje za saizono 1878/9 se začno v čitalnici 23. due septembra, in sicer: pevska šola i j s k i odsek: Kecel, Lašan, Navratil, grof Tburn, za gospodične je vsak četrtek ob uri zvečer 7 dr. Zarnik 7 in v dsek za pret poročil o deželno-odbornem delovanji: grof Blagay, vitez Gariboldi, Klun. Lašan Vesteneck. pevska šola za gospode vsako sredo in soboto ob uri zvečer, - pevske vaje za zbor pa so vsak 7 Navratil. Svetec in torek in petek ob 8. uri zvečer. Častite gospice in go- spodje 7 ki imajo veselje in zmožnost za petje, naj se občil sledeči C, kr. deželni predsednik vitez Kalina je pri- oglasijo vsi v gori navedenih urah v čitalnični pevski razglas: Blage Kranjske gospe! Njih veličanstvo, naša zivu dostavljamo šoli ali pa pri pevovodji gosp. V. Valenti. Temu po- še to. da se te šole in zborovih. 7 premiiostljiva cesarica, so blagovolili, navdana z najtop- vaj morejo udeležiti tudi gospice in gospodje, ki dozdaj Jejšo udeležitvijo in skrbjo za blagor naših, bojih v slavnih niso bili društveniki čitalnice. v Bosni in Hercegovini ranjenih vojakov v Naj- Odbor čitalničin. 302 (Pobirki iz Časnikov.) Ljubljansk „Tagblatt" je v 207. listu v članku pod naslovom: „vor Beginn der << Iz Bosne in Herceg Težave, s katerim se imajo boriti naši vojaki posebno v Bosni, se ne daje Landtagssession" pokazal, kaj namerava sedanja ve- popisati. Tehnični oddelki imajo dela, kakor nikdar poči na deželnega zbora Kranjskega, ki se imenuje „libe- prej. Ceste — že same na sebi slabe kar se da, je že ralna". Kaj imamo od gospodstva „liberalcev" pri- v začetku vojske dež razpral m čakovati, to celemu svetu očitno kaže ista veČina Dunajskega državnega zbora, ki je Avstrijo pogrezniia podmlel, da niti topovi niti težji vozovi naprej Zato so m mogli teh- nični oddelki vse prej popraviti, mostove delati, predno davkov čedalje več ljudstvom se je moglo naprej marširati. Pa še druga dela so imeli Ker zavoljo slabih cest na več krajih živež (konfessionsiosigkeit) in pa nemčurstvo pripela na svoj ni mogel o pravem času dohajati armade, je bilo treba „liberalni" prapor. Kdo bode tedaj po takem v velike dolgove, naložila in vse narode hudo razsrdila s tem, da je brezverstvo ti odelki 86 80 spuščal v pobijanje „Tagblattovih" laži o teh zadevah, ker pred vsem svetom odprto leži, kam žalibog smo v mo Avstriji prišli preteklih let t ralci". Iz navedenega „Tagblattovega" lista, ki je silo one večine, ki danes sedi v deželnem zboru, kar so na krmilu „libe- It It 1 1 /t skoro povsod zidati peči za peko. Pri vsem tem rali kopati še šance, delati preseke itd. in vse to več krat s praznim želodcem , ob hudi žeji in lakoti, ob vročini in mčči. Zato je sam Filipovič pripoznal jim velike zasluge za to vojsko I v semo tedaj par vrstic, da prepi- svet iznova vidi „den An- Alban ij se Berolinskemu kongr na stand und die Sitte" one klike, ki se drzne govoriti vštric rodila neka zveza, Albanska liga < imenovana v „imeou dežele Kranjske". Med drugim namreč piše: 20.000 mož na pomoč ie sklenila pridružiti se vstaji v Bosni in poslati je} Ce Turška vlada hotela de „Der Augiasstall musste nach langen zwölf želo komurkoli oddati, bi odstavili sultana in izbrali si Jahren endlich einmal gesäubert werden, druzega. Res že zdaj ne vlada več Turška porta v Al-Nur in dem Zeichen, dass ein liberaler Landesaus- iiui JU ucui 6JI/1VUUU , «ooo ciu •» w v I Hibi uauucoouo" baUlji, ouipaix I UVC1 schuss die Geschicke des Landes Krain und seiner Be- vlada jih ne more spolno ampak liga. Povelja iz Carigrada so ob velj > wohner lenkt, liegt der Sieg des freiheitlichen Prin- dostne naslombe na vojacih, katerih ker nima pri rokah za > Tako piše za Turke in Kranjske liberalce tisti so nezanesljivi ter tako slabo oskrbo • 1 • m TT 1 • 1*1 • v • v A 1 • 1 m I * 1 w i . • « t w i w « premalo in še zipes navdušeni list. Kdor je bil pričujoč v 2. seji deželnega zbora (v pondeljek) in je slišal govor Dežmanov . bo t 7 lahko povedal svetu, ali je da 97 Tagblattovo" govorimo večino Augijev hlev (Augiasstall) prejšnji dvanajstletni z narodno večino?! z „preolikano" besedo sedanji zbor z liberalno da morajo beračiti po hišah; že 18 mescev niso dobili nobene plače. Zato je skoro gotovo, da bo Albanska liga zamogl veliko pripomoči ustajnikom v Bosni. Derviš paša, pro davši t. m. Rusom Batu m ali pa je bil 7 grada v Albanijo , ali težko bo kaj poslan sicer iz Cari pravil, če se mu Novičar iz domačih Z Dunaja. tujih dežel. še taka ne zgodi, kakor njegovemu predniku Ali-p ki je bil z vsem svojim spremstvom tako grozovito umorjen 7) Narodnim listom se telegrafuje novica, da Sisek-novska železnica je se zmirom na dnevnem redu; kako se bode stvar rešila ; ni še jasno; z njeno rešitvijo pa se bo odkrila tudi orijentalna politika in pa to, ali nadvlada občni interes monarhije ali le magjarski partikularizem. Ce železnica iz Si ska v Novi se ne bode zidala, more se pričakovati, da se naša zasedba vmakne iz Bosne; — čepa se bode zidala, potem trdno stoji zasedba, in minister- je Osman-paša pod drugim imenom konec mesca avgusta prišel v vzhodno Bosno in tam vodi ustajnike Tudi magjarski revolucijski general K lap k a ie neki med njimi. tem gre armada za armado v Bosno na pomofc Filipoviču in S zap ari ju. Že so šli čez Savo veliki oddelki po tistem potu ter so ki ga sedli Bjelino, Brčko pak r misli „Obzor". stva bodo padala kot snopje Grof Andrassy ima vsak dan več nasprotnikov; grozč se mu cel6 najvernejši prijatelji Magjari, kakor e naprvo nastopil , katero so bili po nesrečnih operacijah Szaparyeve armade zavzeli ustaj- , so morali bombardirati, da so jih ven pregnali ki je med Brodsko Sa ni ki Se ni zased titsti del B na pr dr. Falk, ki nikakor nočejo politike njegove o Ker Bosni odobriti in ga s silo hočejo vleči iz Bosne, pa Magjari vedö, da je cesar sam želel zasedbo Bosne in Hercegovine, se upor Magjarski proti zasedbi teh dežel sme smatrati za upor zoper krono samo. takem konfliktu tedaj ni čuda, da se oči obra- rajevsko cesto, Savo in Drino. Tu je tudi največ ustaj nikov, a ker je zdaj tudi naša moč zadostno velika, se ] e UOU JChU J ua U \J U £J ULI touiu v O C• Juf v/oucu ▼ uao» 1 Zimski mraz bo gotovo ohladil Turški fanatizem adjati da bo o mescih vsa B v naši oblasti r Tnrški vladi z Berolinskimi pogodbami nikakor ni resnica, marveč pričakuje razdora med Evropskimi čajo na naslednika Andrassyevega barona Sennyeya, ki se ima vsesti na mesto Andrassyevo. Da se za kouli-sami važne reči godijo, znamenj je dokaj: knez Bismark v toplicah Gaštanjskih konferiral je se Sennyeyem, velikimi oblastmi njeno upanje zastonj kmalu se Grof S bo prepričala , je bil te da Je na Dunaji, da je ukrepjl pot sporazumnemu sodelovanja Avstrij ü J KJl Ulj Ü Iii Viuv/^uiv« u V-» KS\7 to, da ogerski listi napenjajo vse žile, spraviti And Srbij m Ornog Nič ne bo pomagalo tudi ki je tudi za zdravja voljo bival ondi 7 čemu je grof Suvalov na Dunaji in bil od cesarja sprejet je Tisza imel audiencijo pri cesarju? 7 zakaj sya da bi odbil roko, katero mu ponuj To in še več druzega kaže, da pripravljajo se reči 7 sija, in ki edino vodi iz labirinta, v katereg del s svojo magjarsko politiko Ru zabre ki morajo kmalu zagrinjalo vzeti skrivnostim o vzhodni Iz Azij je ki knez Mihajlo naznanil, da so politiki. HrvaŠko. Deželni zbor je sklican na 28. sept. Voljenih je tu 56 vladno-narodnih poslancev, 12 opozi- cijonalnih, stranka sam za-se. Srbov in dr. Starčevič, ki je od nekdaj Iz Mor av skega. kmečkih občinah so bile vo- Turki mu izročili 12. t. m. Batum ter da se vsled tega Rusi odmikajo od Erzeruma. Železnica iz Siska v Novi se ne bo naredila. e sklep ministerske skupščine pod predsedstvom j. Veličanstva , ki je trdila pretvezo , da po Ogerski ustavi privoljenja za napravo železnic more dati le dr- Tak litve za federalistično stranko srečne; dobila je dva poslanca več; tako tudi je zmagala državopravna stranka v gornji Avstriji, v Salcburškem in Predarlskem. žavni zb Tako je zopet Magjarska sila nadvladala korieti monarhije Avstrijske. Bog pomozi f Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blaznikovib naslednikov v Ljubljani.