Rnsko bojišče. V Bukoivini se naži borijo z vsj>ehom in so vrgli Ruse s Karpatov, odkoder so hoteli vdreti na Sedmograško, nazaj v bukovinsko ravnino. Pri Kolomeji v Galiciji so Rusi prodrli že na pobočje Karpatov, prej pa so zasedli mesto Delatyn in vas Mikuličin. Rusko prodiraiije proti zahodu pa je ustavljeno, Naše središfee se je od Strype umaknUo oh potok Koropiec. V VoHniji so Rusi prešli zopet k ofenzivi. Naži so se od Styra umajknili za reko Stohod. V Bukovinl. Tz Bukovine prihajajo ugodne vesti. Po ljiutih bojih pri Kirlibabi, ki so se vršili v času od 4. do S. julija, se je našim četam posrečilo vreči dne 8. julija sovražnika nazaj v dolino Moldave, Naši voji so pri vasi Brjaza, ki leži 14 km vzhodno od Kirlibabe. prekoraeili Moldavo. Tako je preprečen ruski načrt, prekoračiti bnkounske Karpate in vdreti na Sedmograško. Rusom so v tem odseku prihiteli na pomo6 Japonoi s svojimi topovi. Štiri dni je veliko število sovražnih topo\7 neprestano obstreljevalo avstrijske postojanke pri Kirlibabi. A naši so tako Idobro odgovarjaili, da so Ruse prisilili k umikanju in jim prizadjaJi še strahovite izgube. Rnske izgube prl Kirlibabl. List ,,Az Est" porofia iz Bukarešte: V hudih bojih pri Kirlibiabi so imeli Rusi strahovite izgube: več kot 10.000 mož je mrtvih, ranjenih ali pa vjetih. Na bojišču leži na tisoče nepokopanih mrličev, zrak je daJefi na okoli okužen. V Bukbvini se nahaja sedaj kakih 50.000 ruskih rainjencev, ki so vsled pomanjkanja bolnišnic nastanjeni v kmečkih hišab. — Prebivalstvo je prepričano, da se Rusi ne bodo mogli dolgo drža.ti in da bodo Bukoiino skoro zopiet opustili. Bojl prl Koloniejl. Na gališkem bojišču med Dnjestrom in Karpati se vršijo srHiti boji v prostoru zaihodno in južnozahodno od Kolomeje. Dne 8. julija so Rusi zasedli mesto Delatyn (35 km zahodno od Kolomeje) in vas Mikuličin (40 km jugozahodno od Kolomeje), Tukaj so Rusi j retrgali na.šo železniško zvezo iz Galici,j,e čez Jablonica-prelaz. Južno od 'Mikuličinw se vrše boji na pobočju galiških Karpatov. Na goratem karpatskem ozemlju f^afi Rusi ne bodo imeli take srer-e, kot na galaški raivani. Caka. jih enaka usoda. kakor v bukovjnskih Karpatib. Ob Strypl. Ob S|-.odnji Stpy;,iii smo naše postojanfce premestili d;i1;(> ;TOt;' zfibodu nh ¦ ofok Knropieo. Pri Buc:.ou stoiimo kakih 20 km z-iliodno od mesta. Hud pritisk je zo;:et severno od Tarnopola. Naži so baje vr.prnznili mesto Rrodv. kar !>n Sp uracTno ni potrjeno. Naši Izpraznill mesto Brody. Iz Krakova loročajo, da je naSe armadno poyeljstvo dailo mesto Brody izpi*azniti. Prebivalstvo je mesto že zapustilo. Ruski letalci so mesto opetovano obmetavali z bombami.. Brody leži tik ob ruski fronti pri Raidzivilovu in je od ruske raeje oddaljeno samo ! (j, od Radziviilova 10 in od Lvova 80 km, | V Voliniii. j Ker je |>ostalo naše prodlraJijo v Voliniji Ru- | som zelo nevarno, je russo armadno vodstvo vrglo v t prostor ob Stvru ogrorone rezerve. Ru-si so tudi v I tem prostoru znova priceli z ofenzivo, kair jim io biI lo tem laže. ker razpolaga rusko armadno vodstvo { s 3—4kratno premočjo. Naši se le polagoma umikajo | in so zasedli postojanke ob reki Stohod, ki izvira za( hodno od Ludka. in teče vsooredno s Styrom proti ! severu. Ozemlje med Styrom in Stohodom je mocvirj nato in za obrambo malo sposobno. Rusko uradno ! poročilo z dne 9. julija pravi, da so naši lzpraznili mesto Pinsk fseverno od Lucka) an da so ga Rusi zasedli. kar pa se od uradne nemške straui zanika. | Silovitost avstri ske obranibe. v Voliniji se naše čete ruskim napadom krepko ustavl;ajo. lAngleški poročevalec Sta|nley Washburn piše v listu ,,Times": ,,Ne smemo verjeti, da se A\istrijci le slabo upirajo ruskim napadom. Pisec tega spisa je sam videl strelski jarek, kjer so Rusi \ razdalji nekaterih vrst (rusko merilo za naš kilometer) samo v prvi črti pokopali 400CT Avstrijcev. ^se to priča, d,a se sovražnik trdovratno upira ruskim napadom." Mod ruske armade, Ttalijanski listi poročajo, da šteje ruska armada od PinsJca do Karpatov 137 infantei ijsldli in 36 kavalerijskih dhizij. Infanterija šteje po tem iaškem raounu 2,740.000 mož, kavalerija, pa 162.000 mož. Artilerija, trenske in druge 5ete se niti niso vštele. Zadnji čas se je ta ruska bolna sila ojačila z rezerva^ mi, lci štejejo 11175.000 mož. In proti tald premoči se morajo boriti naše čete! Na drugih frontah Na francoskem bojiščuM se še vedno nadaljuje angleško-francoska olenziva, ki je pa že začela nekoliko pojemati, zlasti ker so začeli Nemci s proiinapadi, v katerih so angleško-francoskim četam iztrgali n«kaj postojank južno od reke Somme. Na celi bojni crti od morske obali notri do švicarske meje artilerijski ogenj, ki je na nekaiterih mestih, zlasti ob reld Mozi, zelo živaben. Položaj prefd Verdunoro je nespremenjen. Na macedonskem bojišču se vršijo samo manjše praske južno od Dojranskega jezera. Naši so sovražne naji'ade odbili. Nekatera poročila pravijo, da se Angleži in Francozi pripravljajo na ofenz"ivo. Na ajlbanskem bojišču so naši ob reki Bojuzi napadli in razpršili itaMjainske poiz\iedo(y^liie oddelke. iS' turškeiga bojišča prihajajo ugodtnp. poročila. Na zahodni kavkaški fronti so Turki Ruse poiiisnili daileč nazaj in se bližaijo T|ra(p©cuntu. V Perziji so pa Turki zasedli zahodno perzijsko mesio Kermanšah. Ramunija pred od!oc?f^f|o, ..Universul" joroča^ da se nahaja Rumuniia jired odločilnirai sklepi. Trgovski podmorski čoln. Iz NemČije v Ameriko. Angleži stojijo zopet pred novim čudežem, ki so jim ga naredili Nemci. Prvi nemški trgolvski podmorski 5oln se je zadnjo nedeljo, dne 9. t. m., naenkrat pokazal v nevjorSkem pristanišču. vPripeljal je seboj barvila, odpeljati pa namerava nikelj in gumi. Cela angfleškia mornarica straži, da bi nobena ladja ne mogla iz Nemčije in nobena v Nemčijo. Sedaj so pa Nemci Angležem ušli pod vodo v Ameriko. Trgovski podmorski čoln se imenuje ,,Deutsch.land" in poveljuje mu trgovski kapitan s 30 možmi. 'Nemčija se kajpada \reseli tega, svojepa vspeha na morju. Homatije na Grškem. Cetverozvezav' je že tudi z novim ministrskim vredsprlnikom Zaimisom nezadovolina, ker ne dela dovol' odln^i^o za zma.go Ven'zplosoA"ih pristašev. — Oetverozveza se bo 1, da bo liberalna (Venizelosova) stra.nkn propadla. Posebno nevarni so rezervisti, ki pn so vrMili domov in tiofpjo n liberalni stranlo ni6 ve<5eti. Povsod, Itudi v najmanjših krajih, ustapav\jajo društva proti Venizelosovi stranki. Castniki pa grozijo, da bodo odstopili, če pride na vlaldo izdajaleo Venizelos. Načelinik gemeraUiefea Stafba Daiamanis je ponesrečil. Sumijo pat da je bil od VenLzelistov napaden.