19
Sporočilo o drugi seji Matičinega odbora
11. januarja 1866.
Vodil je drugo sejo Matičinega odbora gosp. predsednik dr. Lovro Toman s 14 tukajšnjimi in 3 vna-njimi (g. Svetec, g. B. Raic in g, J. Gorup) odborniki vpričo ces. poročnika g. deželnega svetovavca J. Rotha. Najpred izreče g. dr. Toman srčno hvalo za volitev in obljubi, svest si zaupanja in prijaznosti gosp. odbornikov, da hoče delati Matici na korist in čast.
Prebere in potrdi se zapisnik prve seje in na to poroča g. tajnik Lesar: a) o važnejših dopisih; b) o plačevanji ustanovnine in letnine, zastran ktere se po razgovoru sklene, naj jo po ve rj eni ki pobirajo in pošiljajo, **) kakor se pobira tudi pri ljubljanskih družnikih, in da bode Matica za 1865. leto odmenjene knjige poslala le tistim, kteri so obljubljene doneske za 1865. leto ali že plačali ali je pla-
**) V ta namen se bode po izgledu Mohorjeve družbe poverjenikom in prečast. gg. dekanom vseh slovenskih okrajev v kratkem razposlala posebna vpisna listina.                          Vred.
čaj o do  tistihmal,  da  ae  prično razpoši lja ti knjige.
Po tem poroča g. blagajnik dr. J. Zupanec o stroških za poprejšnjega tajnika, nekaj za knjige, za potrebno orodje, za Werthajmovo blagajno, da je varno Matičino premoženje, kterega je sedaj v 5% obligacijah 20.308 gold., v gotovini pa 447 gold. 5 kr., s sobno opravo in z blagajno vred pa 20.991 gold. 35 kr. a. v. — Naposled poroča, da se sme za drugo leto za knjige potrošiti 791 gold. 91 kr.
Za njim pove pregledovavec društvenih računov g. dr. A. Vojska o dveh računih, ktera je o malih stroških , ostalih koledarjih in o Kozlerjevih zemljevidih dal bivši tajnik gosp. Levstik, in da so se imeniki k omenjenemu zemljevidu poslali na zadnje le ustanovni-kom,   ker jih  je  zmanjkalo za vse družnike.
Gosp. L. S ve te c naznanja razsodbo svojo in isto, ktero so storili o slovenski prestavi Erbenovega zemljepisa Koroške in Kranjske dežele v to voljeni gg.: Cigale, Kozler in Trstenjak, in ker je delo, dasi nedovršeno v prestavi, res znanstvene vrednosti in namenom Matice prikladno, nasvetuje, da ga Matica po določbi občnega zbora brez premenah d& v natis, in sklenilo se je, da se v odborovem imenu poprosi o terminologu zemljepisni, štatističini itd. izvrstno izvedeni g. Cigale, da izgotovi imenstvo in sicer popravi prestavo, da tako popravljeno dobijo Matičini družniki za leto 1865.
Gosp. dr. Vojska razkaže, kar je z gosp. Ivan Vilharjem pozvedel zastran tiskarja Matičinih knjig. Dasiravno sta se obrnila do ljubljanskih tiskarjev in v Gradec, se vendar ta reč ni dala dognati, in določilo se je, da se odsek (gg. dr. Vojska, Iv. Vilhar, A. Lesar, Jož. Mam in Iv. Vavru) pooblasti, pogodbo skleniti z najcenejšim tiskarjem.
Na vrsti je bilo za tem poročilo, ktero je dal g. J. Mam o ^Letopisu Matičinem." Dasiravno se ie razglasilo vabilo v ta namen po „Novicah" in pisarilo tudi posebej do slovenskih pisateljev, so poslani spisi vendar prepičli, da bi se mogel spodoben letnik dati na svetlo. Ker se pisatelji niso poprijeli te reči tako, kakor bi se bilo smelo misliti po glasovih, ki so bili slišati poprej, in da prvi zvezek ne bode morebiti tudi poslednji, kakor pri nekdanjem društvu slovenskem, nasvetuje omenjeni odbornik, da Matica razpisani,,Letnik" za zdaj pusti, in dL le po pravilih svojih „Letno sporočilo", v kterem se družnikom razkaže, koliko premore in kako se ravna slovenska Matica, kar se je tudi potrdilo. Med temi spisi je bila „Zgodovina Slovencev", ktero je po naročilu slovenskega društva bil sestavil g. J. Terdina leta 1849, pa takrat ni natisnjena bila, in jo Matici izročil gosp. dr. Bleiweis. Ker se ne ve, ali bode prišla v kratkem kaka bolja in ob-širniša slovenska zgodovina na dan, sproži misel, ali je ne bi dala Matica s kakošno premembo na svitlo, kar odbor potrdi in v to izvoli gg.: dr. Vončina, dr. E. H. Kosta in L. Sveteca, da spis v kratkem pregledajo in v natis izročijo, tako, da družniki Matičini dobijo za leto 1865: a) Erbenov spis o Kranjski in Koroški zemlji; b) zgodovino Slovencev in c)letno sporočilo.
Na to pov6 gosp. dr. Vončina o „Fabioli", ktero so hotli svetli knezoškof nakloniti Matici, da je ta reč po neprijetni naključbi v slovenski nrestavi zapadla. Dr. Srnčevemu vprašanju: „so li dediči umrlih usta-novnikov dolžni zagotovljeno ustanovnino plačati?" se je odgovorilo s tem, da nje zadeva 5. §. matičinih pravil; dr. Vošnjakov nasvet, naj se odbor razdeli v odseke tako, da vsak odbornik dobi kaj opravka pri Matici, ni našel podpore, ker kolikor je različnih opra-
vil v Matici, toliko je že odsekov. — Naposled je rešil odbor nektera vprašanja gg. odbornikov, nekterih pisateljev s tem, da Matica nobene knjige poprej sprejemati in za nobeno plačila poprej obetati ne more, dokler rokopisa nima v rokah svojih, da naj se vsi spisi za Matico kar naravnost pošiljajo „tajništvu Mati čin emu", ne pa vredni-štvu „Novic", in da Matica sprejame knjige, gospod dr. Vojska od družbe sv. Mohorja brez povračila poprejšnjih stroškov. Za razodeto željo, naj bode pred občnim zborom še eno odborovo sejo, poslovi gospod prvosednik zbrane ob 9. uri zvečer s tem, da svojo hvalo izreče vsem, zlasti vnanjim gg. odbornikom, ki so blagovolili priti v sejo. Konec tega sporočila se nam vredno zdi še opomniti, da so vsi sklepje po obširnih in živih razgovorih bili enoglasni.
   20