215. številka. Trst v sredo dne 23. septembra 1903 Tečaj XXVIII ..EDINOST" Izhaja enrrat na dan. razun nedelj in nraznikov. ob 4. uri rop. — Narruhiina znaša: za V9e leto 24 K-ca pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino ^e plačevati naDrej. Na naročbe brei priložene naročnine se upravni-;tvo ne ozira. Po tobakarnah ▼ Trstu se prodajajo posamične $.erilke po 6 stot (3 nTČ.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka. 870. glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi ' - se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana. osmrtnice, in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Hokouisi ie ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase .sprejema Hprav-ništvo v ulici Molin plcoolo it. 7, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tlakama : ulrca Torre Bianca 12. Politično društvo ..Edinost" v Trstu. VABILO na JAVNI SHOD katerega priredi politično društvo „Edinost" v „Narodnem Domu" v Barkovljah v nedeljo, dne 2 7. t. m. DNEVNI RED: Protest proti pridr/.auju Tojakov-tretjeletni-k«»v preko njih dobe t vojaški slu/.bi. Začetek ob 5. uri popoludne. Na obilno udeležbo vabi Odbor. Na razpotju. m. Omen eni izskušfni polit k se je izrekel ▼ Dfsrm iietu toliko proti personalni uniji, to je proti ločen j u c grške in naŠ9 polovice, kolikor tudi proti nadal njemu obstanku sedanje uredbe — duvalizma. In navel je tehtnh razlogov za svoje mnenje On priznava sicer, da se naši polovici ni bati ločitve, ako presojamo stvari edino le z gospodarskega stališča. On priznava celo, da bi v slučaju ločitve navstale za našo polov co mnoge ugodnosti. Mi bi zadobili z lečenjem \eČo svobodo za urejanje nt še g >epodarske, oz roma trgovinske politike. Ntša država bi postala nezavisna odločevalka za svoje gospodarstvo. Vendar pa je tega mnenja, da še ugoduiše, nego popolno ločenje, bi bilo, ako bi se obe polovici mogli pošteno sporazumeti med seboj. Ali naš člankar je na stališču, da tu ni smeti odločati brez vsacega ozira na politične konsekvence, ki bi navstale vsled u vedenja personalne unije. On je uverjen, da bi politično ločenje do sedaj zvezanih polovic cesarstva prineslo veliko nevarnost za Slovane. Po »vojem občem gospodarstvu sti si Gislitvranija in Veliltonemčija itak že zel<5 podobni. Če bi pa prišlo do ločenja in do eannskega tarifa, neodvisnega od Ogrske, na vstala bi nevarnost — izlasti ob že pov-darjani podobnosti ekonomskega značaja Cislit-vamje in Nem č je —, da pridemo danes jutri do tega, po čemer neprtstano streme Veliko-nemci : do carinske zveze med n a m i i n X e m c i. A mi ne smemo poza- PODLISTEK. 13 Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. Julija je odpotova a spremljana od hišine in od starega vojaka, ki je, čujć nad varnostjo svoje gospe, d rjal ob strani voza. Ko je dospela ponoči dc» neke poštne postaje pred Bloisom, se je Julija, vznemirjena vsled voza, katerega je slišala za seboj drdrati in ki je že od Amboisa sem ni zapustil, sklonila skozi okno voza, da bi videla svoje sopotnike. V mereč m je lahko spoznala Arturja, ki je oddaljen kake tri korake od nje stal ter gledal na voz. N una pogieda sla se srečala. Grotica se je vigla nazaj v voz s čutom strar.u v srcu, ki jej je začelo hitreje bfti Kakor večina res nedolžnih in neizkušenih žea-k, je smatrala ljubezen, katero je bila nehote vlila mižu, kot krivdo. Čutila je nekak instinktiven ttrah, katerega jej je prov-zn.č la morda za\esL svoje slabosti napram biti, da Schoneror in \VoIf in vsa druga vsenemška družba ne streme po taki carinski zvezi iz gospodarskih, marveč in v prvi vrčti iz političnih razlogov. Oni hočejo le, da gospodarska politika bodi povspeševa-teijica političnih velikonemških ciljev I Poto-n gospodarskih zvez naj bi prišlo do političnega in državnopravnega spojerija med naio polovico in Nemčijo ! Ne varajmo pa se s tem, da SeL«">nerer in somišljeniki niso č ni-telj in da njihovih akcij ni smeti smatrati resnimi. Uvažujmo le, da ti ljudje — pa naj jih mi še tako razkričujemo za »politične norce« — imajo silno moralno zasiombo v javnosti Velikonemčije in da so žnjimi, kar se dos aje gospodarske ukupnosti z Nemčijo, ene misli in en h žel a vae naše nemške po litične skupine in le z malimi izjemami. Tudi taki nemško avstrijski politiki, ki so morda strogo politično korektnega mišljenja, ki se ponašajo se svojim avstrijskim patrijotizmom in ki dan na dan prisegajo zvestobo »staro-častitljivemu cesarstvu Habsbur^ov« — tudi taki politiki bi se le malo časa upirali Čim tesnejemu gospodarskemu /.druženju z Nemčijo. Gospodarstvo in politika pa sta neločljiva pojma. Po ločenju obeh polovic, po u vedenj u personalne unije, kateri bi sledilo gospodarsko zbližanje naše polovice z Nemčijo, bi bile neizogibne tudi politične posledice. Kakove bi b.le ta politične posledice za tostranske Slovane, to si lahko m'sli vsakdo: na vstala bi eminetna nevarnost za njihov narodni obstanek. Ta veletehtni, usodni politični pomislek je, radi katerega ee je naš člankar izrekel proti razkosanju cesarstva, proti uvedenju personalne unije ! Ali mi imamo milijone so krvnih bratov tudi na oni, na ogrski strani! I Po principu slovanske vzajemnosti smo dolžni vpraševati se in razmišljati, kakov bi postal njihov položaj po uvedenju personalne unije, po doseženi popolni samostojnosti ogrske države?! Žalostno je sedanje položenje ogrskih Slovanov, ali po mnenju našega člankarja bi se jim po uvedenju personalne unije položenje — poslabšalo! Čim bi Ogrska postala samostojna, bi se nje tro-ški mnogo povečali, izlaati za vojsko, za di-plomatično zastopstvo na zunaj itd. Ta povečana bremena bi morali seveda nositi tudi cgrski državljani slovanske in romunske narodnosti, a krivice, ki jih trpe sedaj, ne le da ne bi se zmanjšale, ampak bi se še po-ojstrile, ker bi bila moč vladnega aparata samostojne države še silneja, a to moč bi tako drznemu naskoku. Najmočnejše orožje moža je ona silna moč, ki prisili žensko, da se sama s seboj peča. Grofica se je domislila tetinega sveta ter sklenila med potjo ne izstopiti, ampak ostati v poštnem vozu. Toda pri vsaki poštni postaji je slišala hoditi Angleža okoli obeh vozov ; med potjo pa je odmevalo v njenih ušesih neprijetno drdranje njegove kočije. Kmalu je mislila mlada žena, da jo bo branil Viktor, ko se bo zopet žnjim sešla, proti temu čudnemu zalezovanju. »Kaj pa, če me ta mladi mož ljubi ?< To je bila zadnja misel, o kateri je razaai-sijevala. O pr hodu v Orleans so vstavili Prusi njen voz, ga zapeljali na dvorišče neke gostilne in ga ondi stražili. Nemogoč je bil vsak odpor. Tujci so kazali tem trem popotnikom z zapovedujočimi znamenji, da imajo povelje nikogar pust ti iz voza. Skoro dve uri je ostala plakajoča grofica, kakor ujetnica sredi vojakov, ki so pušili, s« smejali in jo pogledovali včash s predrzno radovednostjo. Konečno je pa opazila, da bo se z neko spo štljivostje odstranili od voza, in zaslišala je ob enem peket mnogih konj. Kmalu je ob-krož la voz truma tujih viših častnikov, katerim je načeioval avstrijski general. ^ imelo v rokah le madjarsko pleme in bi jo . porabljalo v popolno udušenje nemadjarskih plemen ! Uvaživši vse te pomisleke je prišel torej naš Člankar do zaključka, da toliko tostranski kolikor ogrski Slovani moramo odklanjat' u vedenje personalne unije, ker bi po taki spremembi Nemci dobili še večo moč proti tostranskim, Madjari pa proti ogrskim Slovanom ! Politični preg-led. V Trstu, 23. Beptembra 1903 Deželni zbor kranjski je imel včeraj svojo prvo sejo, v kateri sj kato-liško-narodni poslanci mirno razpravljali, iz česar je sklepati, da so se z ostalima stran kama pobotali glede opustitve obstrukcije. Toliko deželni glavar Detela, kolikor deželni predsednik baron Hein sta v svojem nagovoru povdarjala potrebo složnega in mirnega delovanja deželnega zbora. Posl. dr. S u-s t e r š i č in tov. Btavili so nujni predlog, s katerim se zahteva sprememba deželnega volilnega reda v smislu razširjenja volilne pravice. Za nujnost predloga glasovale eo vse tri stranke, na kar se je predlog izročil odseku 12 Členov. Glede ob-držanja vojakov tretjeletnikov še po doslu-ženem času pod zastavami sta bila uložena dva nujna predloga, prvi od narodno-na-predne, drugi pa od katoliško - narodne stranke. Prvi predlog je utemeljeval dr. y e r j a n č i č, drugega dr. Šusteršič. O teh predlogih se je unela daljša debata. Deželni predsednik baron Hein je menil, da je sklepanje o tej zadevi nepotrebno, ker se naslednjega dne itak snide poslanska zbornica, in je branil vojnega ministra. Prihodnja. saja se naznani pismeno. Kriza na Ogrskem. Ali nismo imeli prav, ko smo menili, da je relativni mir v Budimpešti, le tišina pred viharjem ? ! Grof Khuen je bil te dni na Dunaju in je bil štirikrat v avdijenci pred cesarjem. Sinoči se je povrnil v Budimpešto, kjer je včeraj vladalo velikansko razburjenje v vseh političnih krogih, posebno pa še v vladni liberalni stranki, v kateri je gospodo prevzela zavest, da so nad Ogrsko prišli > zgodovinski tre-notki«. Več momentov je, ki večajo razburjenje. Tako Be je raznesla govorica, da se je cesar odločno branil in ni hotel — kolikor se destaje poveljstvenega jezika — privoliti niti v kako zgolj principijelno izjavo, ki bi delovala pomirljivo na opozicijo. Istotako, da je izjavil, da ne pride v Budimpešto poprej, nego bo videl, da se bo mogel zanašati na libe-* ——————— —— — »Milostiva«, je rekel general, »dovolite, da se opravičimo ; zgodila se je pomota, brez strahu lahko nadaljujete pot, in tukaj je iz-kaznica, ki vas bo odslej varovala vsakojakih neprijetnosti j . . .« S trepetajočo roko je vzela grofica papir ter izustila nekaj praznih besed. Poleg generala jo zagledala v uniformi angležkeg* častnika Arturja, kateremu se je imela nedvomno zahvaliti za hitro osvobojenje. Vesel in otožen je obrnil mladi Anglež glavo v stran in opazoval Julijo le skrivoma. S pomočjo izkaznice je piišla gospa d' Aiglemont brez neljubih dogodljajev v Pariz. Tam je našla soproga, katerega ai več vezala prisega na cesarja in katerega je grof d' Artois naj pri-srčneje sprejel, ko ga je bil njegov brat Ljudevit XVIII. imenoval g-eneralnim poročnikom kraljestva. Viktor je opravljal v telesni straži visoko službo z generalskim dostojanstvom. Sredi Uh veselic, ki so značile povrat Bourboncev, je zadela Julijo velika zguba, ki je imela posledice za vse njeno življenje ; umrla jej je namreč markiza Li stomere Laudon. Staro damo je zadela od veselja kap, ko je zopet videla v Toursu vojvodo d' Angoulencskega. Tako jej je umrla ralno stranko. Največe razburjenje pa je prov-zročila govorica, da naslednik grofu Hhuenu, bo — grof Kbuen ! ! Izla9ti opozicijonaloi poslanci žagajo za ta slučaj z velikimi škandali v seji državnega zbora. Z brahijalno sil« da ga fcoSčjo vreči iz zbornice. Neradikalneji izjavljajo naravnost, da jedina točka dnevnega reda prihodnje zbornične seje bo - žaljenje veličanstva! In tako je morda vendar-le res, da eo tu na pragu historično - znameniti dogodki I Kje ste uatvaritelji in vztlrževatelji duvalizma, vi patentirani »patrijotje«, ki ste si radi tega svojega čina pris\ajali pravico paševanja nad Slovani v tej polovici cesarstva — kje ste ? Oglejte si svoje delo — na kosih ! Položaj na Balkanu. Turčija je za-vkazala mobilizacijo še vseh onih bataljonov redi fj v, ki so na razpolaganje. V Carigradu se smatra, da se bolgarsko-turške vojne ne da več preprečiti. Jeden najuglednejših turških državnikov je izjavil, da je vojna jedini izhod iz sedanjega kritičnega položaja. Tudi Bolgarija je mobilizirala trideset bataljonov rezerve. Iz Carigrada odhajajo vsak dan vlaki polni streljiva in živil v osrednje vojaške zaloge v Drinopolju in Sere3U. Odpošilja Be tja tudi mnogo perila, podarjenega cd turškega prebivalstva v Carigradu. V ustaških pokrajinah nahaja se sedaj kakih 185.000 turških vojakov. To število pa se še pomnoži z vojaškimi četami iz Anato-lije tako, da bo v kratkem v ustaških pokrajinah kakih 250.000 turških vojafcov. Bitke med ustaši in turškimi četami v bitoljskem vilajetu nadaljujejo. V gorovju v KirSovem bila je te dni velika bitka, v kateri je padlo kakih 100 ustašev in mnogo turških vojakov. Turki so se polastili kakih 40 pušk Mannlicherjevega sistema, jedne zaBtave in gotove množine živil. Med ubitimi ustaši da je bilo več iz Bolgarije došlih. Druga bitka se je vršila v Konci v gorovju Mebil, kjer je padlo šest ustašev. V praski v vasi Malovica pa je padlo 17 ustašev in vodja Kočo. V okolici Presbeja blizu vasi Slepč padla sta dva bolgarska častnika, Penčov in Suga-čev s šestdesetimi ustaši vred. — Vojaki so orožje padlih ustašev prodali Baši-bomkom. V Kueoru Bala, v okraju Florina, ae je 100 ustašev 7 ur bojevalo proti turškim četam. Padlo je 40 UBtašev in 30 turških vojakov. — Zgorela je vas Lubanica med So-rovičem in Ehkizonom. Turška vlada je v veliki stiski, ker jej primanjkuje denarja. Dobavitelji nočejo namreč oseba, ki je imela vsled svoje starosti pravico posredovati pri Viktorju, edina, ki je bila v stanu s svojimi spretnimi nasveti napraviti mej obema sporazumljenje. Julija je čutila vso težo te zgube. Sedaj je stala sama bvo-jemu možu nasproti. Toda še mladi in plahi je bilo v začetku bolje prenašati bvojo bol nego tožiti. Tudi jej ni dopuščal njen dovršen značaj, da bi se odtegovala svojim dolžnostim in skušala je najti vzrok Bvojih bo-lestij ; kajti temu Be upirati bi bila prekoč-ljiva reč. Še nekoliko besed o usodi gospoda d'Aiglemont-a po vrnitvi Bourboncev. Ali ni mnogo ljudij, katerih ničevnost je večini njihovih znancev neznana ? Visoko dostojanstvo, visok rod, važne službe, velika vzdržnost v občevanju, ali čarobai vpliv njihovega premoženja jih varujejo kakor straže pred vsakojako kritiko njihove notranjosti. Taki ljudje so podobni kraljem, katerih resnične postave, značaja in navade ni možno natančno spoznati ali dostojno oceniti, ker se vidijo le iz prevelike daljave ali prevelike bližine. (Pride še.) več izročevati blaga, ker ne morejo od vlade iztirjati zaostalih plačil. Oblastva bo hotela sama direktno nakupiti potrebščine, a trgovci nočejo dajati pa upanje. Možno je, da v sled teh razmer cstane vojska brez živil in drugih potrebščin. Iz Budjejovic na Češkem poročajo, da iz artiljerijskih zalog, ki so tam v obližju, dan za dnevom odvažajo polne vagone streljiva in drugih potrebščin za vojno. Sklepa se, da se Avstrija pripravlja za eventuvelno vojaško ake>jo na Balkanu. Po Carigradu se širi govorica, da so ustaši zavzeli mesto Melnik. Močni ustaški četi, ki je to izvršila, da je poveljeval Cončev. » Večerna pošta«, ki izhaja v Sredeu, po« roča o nezaslišanih grozovitostih turških čet v diinopoij-Kem vilajetu. — Večino vaii so Turki požgali in na stotine mirnih prebivalcev so turški vojaki poklali. — V vasi Eri-kleri so Turki skupaj povezali 45 mcž in jih pred očmi njih žen in otrok pomorili. V vasi Tafetepe so Turki hiše najprej zaprli in potem zažgali. Tako je vse prebivalstvo pogi- mnogih teh letoviščaikov nasprotni ekstrem od onih, ki morajo po zimi trdo delati in malo jesti, a poleti — istotako ! A ker tudi jaz množim vrste teh batalijonov, zato nikakor nisem zaljubljen v letoviščnike in zato ne bi jih hottl posnemati, tudi če bi — mogel ! Že zato torej, da markiram »svojec sta lišče — da govorim z gospolo politiki, — da dokažem, da nimam nič skupnega z obsov-ražijenimi letoviščniki, sem jo Š3 le sedaj udaril na deželo ! Vanatio delectat. Zato sem si za enkrat izvolil popeljati se z »vlakom« istrske železnice, ki odhaja ob prav primernem času — osobito za zimo ! Pomislite ! Ob 5. uri in 20 minut zjutraj (in to skoraj točno) odhaja ta »vlak« od tržaškega sv. Andreja. Odpeljalo se nas je (ako se ne motim): cele 4 osebe v enem vozu ! ! Tako števi o potnikov je možno le na tej železnici, ki ima zraven ugodnih urnikov tudi drugo stran — cene so primerne ! Za vožnjo iz Trsta v Koper je plačati samo — parnik »Elena«, kateri da odrine v par minutah, in res — bil sem rešen ! Rešila me je moja — nevera ! Hiibo- in dolinolazcem priporočam, naj posnemajo mene, ako se hočejo navžiti zdravega in čistega zraka samo — da so dobro utrjeni v nogah. K. Rnsskij kružok. Prešla je, slava Bogu, doba pasjih dnij in kislih kumar, ko je v silni vročini vse življenje nekako zastalo in utihnilo, ko je solnce stalo ves dan visoko in neusmiljeno nepremično, ko ni bilo hladu ni zjutraj ni zvečer ! Prešla je ta doba stagnaoije in srečni ljudje, ki so si mogli privoščiti hladnih krajev, so se vrnili. Življenje in vrvenje se je zopet začelo kakor da se kri hitreje pretaka v vseh žilah. Si živahnostjo pa se je začelo tudi delo, katerega se *sak loteva s tem večo vnemo, čim se je odpočil. Tudi russkij kružok je počival dva dobra meseca in sedaj je prišel čas, da se začne gibati tudi on ! Svoje delovanje prične v soboto, dne 26. t. m., in sicer z občnim zborom, ki bo ob 8. uri zvečer v Slovanski čitalnici. Ob tej priliki moram zopet obžalovati, da je še vse premalo zanimanja za russkij kružok in ruski jezik. In vendar je malokje tako lepa prilika za priučenje rušSine kakor 1 K in 30 stotink, med tem, ko se s parni-nilo v plamenih. Strah med prebivalstvom je kom plača 20—40 stotink! tako grozovit, da begunci sami pomorijo svoje Po skoraj enourni vožnji smo dospeli v otroke, da jih njih jok ne izda. V bolgar- Dekane, kjer sem izstopih Ne pomudivši se skem okraju Burgas nahaja se sedaj 12 000 ni ene minute sem jo mahnil v hrib proti sv. beguncev iz Macedonije. Begunci nahajajo se Antonu in dalje dalje : v Lopar, Trušae itd. seveda v največji bedi in preti vsled tega kak»r se že zovejo te vasi po preslavni in 1 jQ imamo raVno mi v Trstu, kjer poučuje bolgarski kneževini velika gospodarska ne- prosluli PomjaiišSini. Mejpotoma sem dohitel ruski prava RU9jnja. Saj ne govorim o tist«h neko žensko in ta m. je pripovedovala, da naš h iJU(ieh, ki imajo že ogromno narodnega je pri njih toča tako pobila, da ni najti niti I dela> ali ^ imajQ mn0g0 skrbi za mnogošte-I toliko, s čemer bi si žejo ugasil (menila je vilno rodbino: o naš h mladih govorim, ki I namreč grozdja). Jaz p« sem večen neverni imajQ dovolj časa svobodnega, da si lahko hotel prepričati odtrgujejo 2 uri na tidtn za tako koristno varnost. Tržaške vesti. Odbor politienesra društva »Edinost« Tomaž! Kakor tak sem se bo imei svojo s«-jo jutri zvečer ob 81/, uri. sam, je Ii žena govorila resnico. In uveril gtvar> ostane j m še dovolj časa za zabave za gostilne in za kavarne. M.adine je vendar še nekaj. Kdor je zdelal le vse raarede ljudskih šol z vspehom, kdor ima malo pojma o oglaša ! Nadejamo se, da bo letos boljše in da pokažemo to, zberimo se vsi, ki smo in ostanemo vsaj eno šolsko leto »dobre volje«, v soboto zvečer ob S. uri v S ov. Čitalnici. Vabljeni so vsi odborniki, da se gotovo ude- sem se, da je govorila žalostno resnico. Okolo leže te seje. Dekani in do vrha pod Marezigami je grozdja Novi Tržarani. Domovinsko pravico v sicer malo, a je lepo. Ali od vrha naprej ni Trstu so zadobili: Ivan Jakopič in Levpe perja na trtah ! Dne 15. t. m. je toča BiOVDjcj? ta se ishfco prilagodi učenju vsacega, pri Kanalu, Ivan Simončič iz Podsrede — in silna burja uničila vso vzhodno stran ma- torej tudj ru^kega jezika. In takih ljudi, na- Spodnje Štajarsko, M»rtin Gustinčič iz Ostrož- rez?ga»»ske občine. Okolo vasi Papetra, Za- jjejam [mSLmo mi Slovenci tudi, in med nega Brda pri Postojni, Fran Valetič iz bavlje, Truške, L*>par in drug h nahajajočih temi gotovo navdušenih in radikalnih, a ven- Batuj na Vipavskem in Andrej Besednjak iz »» strani, iagleda, kakor da smo tam dar se jJh Zft rus9^ij kružok malo, tako malo Ogrskega na Goriškem. okolo Bož>ča. Celo zelje je vse preluknjano. Umeje se, da na* magistrat pokvmrja vse Revni kmetje tožijo in tarnajo radi velike priimke, osobito pa one, pri katerih treba ra- nesreče, ki jih je zadela in imajo vzroka za biti akcente. take tožbe. Upanja je, tla vlada kaj stori tem No, pustimo mu za sedaj to veselje, da reveiem v pomoč. Prihodnjo sredo im« priU Tam Be pomenimo, kako nam bo postopati v nam vladni krogi ne bodo očitali, da — kiju- vladna komisija pregledat in cenit škodo. bodoče! Toliko pa je že zdaj gotovo in smem bujerao magistratu! O f'alz.finaciji imen se Ko sem si ogledal to sliko nesreče, sem tudi izdati, da bo poleg navadnega pouka, pogovorimo pozneje ; zato pa treba, da si sle- se povrnil čez hribe in doline nazaj v sv. kakor je bil v pre,šo>jih letih, še en večer herm, kateremu je magistrat popačil priimek, Anton, kjer sem se pokrepčal z dobro j^njatjo »konverzacijskic ali »praktični«, pressrbi krstni list iz svoje rojstne župnije, (in ne šunko, kakor pišejo le premnagi Slo- — Toda o tem in drugem podrobneje v Italijanski »švindel«. Z velikim p>m venei v — inseratih !> soboto! pom in z veliko reklamo so pristiši vlada- Ko sem iti ogledal tamošnje krasno šol- Iz Rocola nam pišejo : Kakor je raz- joče laske fetranfce v našem mestu — kakor sko poslopje in popil čaš co »črnega* (ki meni vidno iz ubjavljeuega vgporeda, priredi v smo že omenili — pred zadnjimi občinskimi posebno ugaja, ali ne ovadite me nikomur), nedeljo, še v povojih nahaiajoče se pevsko vol! t van: i ustanovili velekoristno društvo za katerega mi je poklonila dična gospa vrlega društvo: »Zvonimir« v Kocolu svoj prvi kon- gradc'O cenih stanovanj za manje premožne učitelja-voditelja Valentiča. udaril sem jo eert, oziroma veselico. si je. Vladajoča e t ranka hotela je na ta način ponovno okrepčan v Dekane. — Kako Odveč bi bilo dokazovati, kake emi donazati, kako da je ona prava ljudska S9m zgrešil pot iz sv. Antona v Truške, nentne važnosti je ustanovitev tega društva stranka i o kako da so jej pri srcu interesi tega ne povem za nol>9den denar, ker se mi v tem okraju, ker to že itak čuti vsak za- manje premožnih slojev. Sinoči pa je to že z li, kako bi se mi — smejali ! Povem veden Slovenec. dru-tvo imelo svoje — zadnje zborovanje, pa, da sem še le pri sv. Antonu izvedel, da Opozoriti nam je slavno občinstvo le na na katerem se je sklenilo razdruženje, ker je vlak, s katerim sem se bil namenil povrniti v to, da to društvo potrebuje izredne gmotne društvo v kratkem času svojega obstanka Trst, odhaja prav za prav v — Koper >n da podpore, ker se mora vzdrževati s pičlimi d kazalo, da ni imelo življenjske moči. To je prvi vlak, ki odhaja iz Dekani v Trst — prispevki svojih udov, kar pa sedaj v za- nov dokaz, kaki prijatelji ljudstva so tržaški odide še le po 9. uri zvečer! Morete si mi- četku ne zadostuje za pokritje izrednih kamor.sti in kako zaajo porabljati vaako sliti, kako podaljšano je izgledal moj obraz stroškov, priliko, da ljudstvu trcsijo peska v oči. — ob tej vesti. S cer pa se mi je zgodilo čisto Ljudstvo, pa bjdi isto slovensko ali italijan- prav ! Da bi bil pred odhodom iz Trsta — ■ko, moralo bi se po neštevilnih takih in in previdni potniki delajo tako — p gle- je inakih dokazih sledojič vendarle prepričati, dal na vožnji red, ne, za to sem bil da nima od sedanje vladajoče stranke niče- Ali da bi bil bolj gotov, šel sem D »Ižnost je torej, da se udelež mo nedeljske veselice, v kolikor možno obilnem t številu, saj bomo za to odškodovani z lepim pre-len. petjem raznih društev, godbo, izborno po-še enkrat strežbo itd. sar pričakovati v svojo korist- Sikanja vla- vprašat na kolodvor v Desanih, kedaj da Pevsko društvo »Zvonimir« v Rocolu dajoča etranka ni šs ustanovila in tudi ne vozi vlak na Trst? Reklo Be mi je, da ob vabi na prvo veselico, katero priredi v Ro- ustanovi nikakega takega zavoda ali društva, 4. uri in 20 minut, kar me je navdalo z cojUf v nedeljo 27. septembra 1903. ob 4. od Katerega bi imelo revnejše ljudstvo kako upanjem, da pridem domov še za dne. uri popoludne v prostorih gostilne »pri dveh materijalno korist. In to iz čisto jednostav- V stavil sem se v bližoj i gostilni in pri- cipresah« p. d. »pri Benečanu« Rocol št. 64 nega razloga, ker bi potem laški kapitalisti j čakoval vlaka. Gospod nadučitelj K. in nje- b sodelovanjem \Vagnerjeve godbe in pev- gova gospa Boproga pa sta mi pojasnila, da Bkega zbora »Bratovščine sv. Cirila in Meto- ob omenjeni uri vozi vlak iz Trsta v Poreč dija«. Razpored : in ne narobe, kakor bo mi povedali na ko- 1. Nagovor predsednika. 2. Thall: »Slo lodvoru pomotoma. Na povabilo omenjene venska narodna koračnica«, godba. 3. Vula- go-pode sem vzel pot pod noge in šel sem rič: »Kvišku bratje«, poje pevsko društvo proti spodnji Šiofiji, kjer so imeli — ples, »Zvonimir«. 4. Gerbec: »Na valovih sinje to je nadaljevanje plesa od prejšnjega dne. Adrije«, godba. 5. A. Hajdrih : »Jadransko Z nami je šel tudi gospod B. v obeske k morje«, poje zbor bratovščine. 6. Ipavec : sinu učitelju v spodnji Šk< fiji. »Domovina«, godba. 7. Stritar: »Mladini«, Poslovivši se od odlične in kratkočasne deklamuje g.ca M. Primožič. 8. Vizdec: »SIo- družbice, sem jo vdaril proti Miljam, nade- vanski«, potpouri, godba. 9. GerbiČ : »Za- jaje se, da vjamem še kak parobrod, ki me grebu«, poje zbor bratovščine. 10. Novotar : popelje v Trst. Ali ostal sem kakor okame- »Sinfonije«, godba. 11. I. Aljaš: »Triglav«, &el, ko mi je baš pred nosom odkuril zadnji poje pev. društvo »Zvonimir«. 12. Iv. pl. parobrod — vsaj tako so mi rekli v miljski Zaje: »Zrinjsko Frankopanka«, godba. 13. in izkor Sevalci imeli od tega materijalno ikodo. S potovanja. Nekdo nam pile : Velika in mala gospoda zapuščajo mestno zidovje v času vel ke poletne vročine. Meni pa ne ugaja, da bi vedno le posnemal druge, ampak ugaja mi, če morem delati to, česar drugi ne delajo. Ta moja posebnost je bila vzrok, da sem se šele te dni, ko so se drugi letoviščniki že povrnili v svoje — ali smem tako reči ? — garnizije, vzdignil iz Trsta na deželo. A propos — letoviščniki ! Jaz imam od nekdaj neko averz jo proti instituciji le-tovišenikov. Saj pripuščam rad »častne izjeme«, ali tega prepričanja si vendar ne dam vzeti od nikogar, da jih je mnogo med njim', ki beže po leti na deželo oddihat se zato, ker po zimi — niso težko sopeli, in hodijo poleti počivat zato, ker po zimi — niso nič delali ! Jaz si ne morem pomagati : jaz vidim v klavnici ! Svobodna zabava in ples. — Med velico Neveren Tomaž, kakor sem, šel sem na deluje šaljiva pošta. pomol, da povprašam pilota, da-li ne odide morda še kak parnik — ali morda tudi barka v Trst ? ! Mož mi je pokazal delavski Vstopnina na veselico za osebo 40 stot., na ples 40 stot. — V slučaju slab*ga vremena se veselica prenese na prihodnjo ne- deljo. — Ker je čisti dohodek namenjen pokritju društvenih stroškov, se ne stavljajo meje radodarnim doneskom. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Sr. Jakobski orkerster naznanja vsem goslarjem starim in novim, da Be pr čn* jo goslarske vaje od danes naprej v društvenih prostorih v ulici Sette Fontane št. 4 pri gostilni »al Spaz,zacamino« ter vabi dotične, da gotovo pridejo v sredo 23. t. m. ob 8. uri zvečer k vajam. — Sprejemajo se tudi novi diletanti. Iofjrmacije se dajejo od 8 —10. ure zvečer v društvenih prostorih ob sredah in petkih. Zavod sv. Nikolaja. Vabijo se vse č. g. odbornice ter tudi prijateljice in somišlje-nice zavoda sv. Nikolaja, da pridejo na važen pogovor in sestanek radi društva jutri t. j. v četi tek ob 4. uri popoludne t.čuo v za vodove prostore. — Pridite vse, da uredimo in se dogovorimo, kako bi ta dekliški dom vspeval, in kako bi se mu od strani naših narodnih gospsj zagotovil obstanek. Vodstvo. Na znanje. Vsaki hip se dogaja, da nas povprašujejo vnanji slovanski gostje, kje bi mogli čitati veo slovanskih listov, ozir« ma, kje da je kaka slovanska kavarna, gostilna itd. Opozarjamo torej, da je v »Trgovinski kavarni«. (Caffe commercio) na razpolago raznih slovanskih listov. Ta kavarna se nahaja v ulici Caserma, nasproti velike vojašnice. Iz-pred naših sodišč. Radi jedne ž i m n i c e. Dae 14. avgusta t. 1. bila je go-pej Alojziji Achner iz njenega stanovanja v hiši št. 7. uiice Vienna ukradena žimnica. Naznanila je takoj stvar redanstvu ter ee potem sama podala v »staro mesto«, da bi v prodajalnicah starin našla ukradeno žim-nico, kar ec jej je tudi posrečilo. Njena žimnica bila je razstavljena v prodaja niči Emilija Ereufreund v ulici Beccherie. Eren-freund je izjavil, da je žimnico kupil cd prodajalca starin Caaaru&to za 14 K ; Cana-rutto pa je trdil, da jo je kupd od bratov Avgusta in Adolfa Duben [za 7 kron. Vsled tega sta bila aretirana 18-letni Avgu-jt in njegov brat 21-letni Adolf Duben. Včeraj sta morala oba radi tatvine odgovarjati pred tukajšnjim deželnim sodiščem, a na obtožni klo^ji je sedel tudi 45-letni Mojzes Canarutto kakor njiju sokrivec. — Sodni dvor je oba obtoženca spoznal krivimi tatvine in obhodil vsakega na trimestčno ječ-j ; Canarutt j pa je bil vsled prestopka neprevidnega nakupa ukradenega blaga obsojen na i>0 kron globe. Brata Duben branil je dr. Cjduri, Canarutta pa odvetnik dr. Breitner. Tat športnih predmetov. V noči med 19. in 20. avgustom dogoiila seje v prostor.h tržaškega »tennis« kluba tatvina na škodo gospoda Grant Greenhama. Ukraden je bil jeden bicikelj, en par sportaih hlao in jedna srajca. Ko ee je stvar aaznanila redarstvu, aretiralo je isto sumljivega 21-letnega Ivana Zego iz Koprive. Včeraj je Zega pred tukajšnjim deželnim sodiščem priznal, da je izvršil to tatvino ter izpovedal, di je ukradene predmete zastavil. Sodni dvor ga je vsled tega obsodil na 14 mesečuo jnčo, poojstreno z jednim pustom vsaki tretji mesec. V pijanosti. Dne 28. avgusta t. 1. se je 27-ietni Artur Caudido spri s krčmar-jem Ivanom Cesaruttijem in ko so ga postavili na ulico, začel je proti oknom dotične krčme lučati kamenje. Potem se je z vso silo uprl redarju Antonu Morettiju, ki ga je proglasil aretiranim in ga potem odvel v zapor. Na včerajšnji razpravi pred tukajšnjim dtrželnim sodiščem, opravičeval se je Candido s tem, da je bil takrat popolnoma pijan. Sodni dvor ga je epoznal krivim in ga obsodil na 5-mesečno ječo, poojstreno z jednim post>m na mesec. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 16.3, ob 2. uri popoludne 21.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766 9 — Danes plima ob 10.33 predp. in ob 10.4f> pop.; oseka ob 4.46 predpolutlne in ob 4.45 popoludne. Vesti iz ostale PrimorsK® X Italijanski visokošolci v Pazinu. Iz Pazina nam pišejo : Prebivalstvo ni čisti* n č vedelo o prihodu italijanskih vis ikošolcev nemkaj in se je ta prihod izvršil povsem tiho. Došli gostje bo tožili celo, da jih ni ni kdo vsprejel in da ni bilo o nj bovem prihodu nikacih ovacj na kolodvoru. S kolodvora so šli povaena mirno na kraj, določeni jim za sestanek, kjer »o se nekoliko razkrivali po slovenske učiteljice je prav za prav n e m -svoji navadi. Po dovršenem kongresu pa so ški zavod. Razun krščanskega nauka, slo- sklenili čestitati v imenu Istre — Italijan- venščine in matematike se vbc pouSuje v skemu kralju povodom proslave 20. septembra. nemšSini. In fakt je, da Nemke prav dobro No. državni komisar jim ni dovoiil tega. Po izhajajo na tem zavodu. Nobeni Nemki se še dovršenem banketu pa se jim je zljubilo ni primerilo, da bi dobila nezadosten red iz ogledati si »ginDa*io reale italiano«, a so ob — slovenščine. Tako eo vse aprobirane tudi tej priliki naleteli na ulici na več Hrvatov, za slovenske šole. In tako morejo lepo jemati in bkratu je začelo sf>opadanje, ali posegla kruh iz pred ust slovenskim kandidatinjam in je hitro vmes oborožena sila in je preprečila učiteljicam. Iz tega pa je tudi jasno razvidno, spopad, ki bi bil sicer neizogiben. Na to je iz katerih namenov so Nemci ustanovili še politična oblast dovolila, da si italijanski di- posebno nemško žensko učiteljišče. Odrivanje jaki m orejo ogledati g moaz j, ali šli so tja slovenskih učiteljic od služeb naj se bo vr-v spremstvu oborožene s le. Po namišljeno š lo še v obilneji meri — v osrednji pokra-italijanskem Pazinu je spremljalo jini Slovenije! Italijane šest orožnikov in štirje redarji kakor j * Žalostne razmere. Na Kranjskem je kake aretovance. Približal se je čas za od- še vedno izpražnj^nih pet učiteljskih mest, za hod. Italijani s> začeli kričati: Viva Pisino italiana itd., nan d pa je začel žvižgati in klicati »živio« itd. Pri občinskem vrtu pa je začelo padati kamenje med enimi in drugimi. Orožniki so — kakor je že to lepa stara kompetenta pa ni — nobenega ! Vesti iz štajerske. — Na slovenskem nižem gimnaziju T Celju je letos okolo 200 dijakov. To je navada — prijeli nekaj Hrvatov in bo čuvali najsijajnejši dokaz, kako potreben je bil ta Italijane, da so mogli pevati »Nttlla patria slovenski g mnazij. de Ros*etti<. »Marameo«, ter kričati »Fora — Zakonska Bratnša — nedolžna! i i ečavi !« Vse to, kakor rečeno, pod zašč.to Da še enkrat osvežimo v spominu čitateijev avstrijskih bajonetov in enega komisarja z ta senzacijonelni djgodek, ki je dal nemškim okrajnega glavarstva. Občinsko redarstvo je brezvestnažem toliko povoda za nečuveno celo prijelo nekega italijanskega dijaka, Pe- sramotenje vsega slovenskega naroda : za tronio; ostali so hoteli naz^j v mesto, nu, konska Bratuša iz Majppsrga pri Mariboru mili komisar jih je potolažil, da je dr. Cervar sta bila obdolžena in radi tega obsojena na že v zaporu in zato naj bodo mirni. In res smrt, ker sta spekla in p jedla svojo lsstno so vzeli to objavo komisarjevo z velikim ve- hčer. Nedavno so pa pri Novemines u prijeli seljem na znanje in bo nadaljevali svojo pot vagabundko, o kateri se je izkazalo, da je na kolodvor, kjer so bili vBprejeti — žviž- — hči zakonskih Bratuša! Sodišče v ganjem in kričanjem cd strani poštenih Pa-zincev in nekoliko kmttiv, da so mogli do* znati, da to ni Š3 zrela forbezza italiana. Tukajšnji vorlje in njihovi botri so ostali z Mari boru je bilo s tem pt stavljeno pred velesen zacijonalno — zagonetko, s katero se je bavilo tudi minolo soboto. In izkazalo se je da kri in one kosti, ki bo jih našli o hišni dolgim nosom. Narod pa jim sporoča, naj preiskavi, so bile — od prtšiča! Lepi isve-ne hodijo več semkaj izzivat, sicer bi se denci so bili ti, ki niso znali ločiti prašičjo utegnilo zg diti še malce — drugače! od človeške krvi! X Deželna trtniea za Goriško. Izvr- Sedaj )e tudi Bratuša priznal, da ni šujč tozadevni deželaozborski nalog, ustanovi umoril BVOje heere in je svoje samoobdolženje deželni odbor deželno trtnico s cepljenimi pojasnil tako, da se ni mogel z argumenti amerikanskimi trtami. Ta trtniea se napravi "P^ati «bdolženjem iu je določil, da hoče na zemljišču, obsegajočem 2 h ktarja, ki ga trP€ti krivico na tem svetu. Bratuševo ženo dež. rdtior vzame v najem. Deželni odbor 80 že »Potili na svobodo, on pa bo moral vabi torej vse one, ki nameravajo napraviti še odgovarjati radi obrekovanja svoje žene. tozadevne ponudbe, da jih predlože s tem T 8ti nemški nesramni obrekovalci ; ali najdalje do 10. oktobra 1903. V navoddo bodo imeli V8aJ sedaj tjliko veat!» da P^kli- pooLiduikom opaži se sledeče : Zemlj.šSe v že navedenem površju 2 ha bo moralo zado etiti sledečima pogojem : 1. Mora ležati prav v bližini mesta Gorice. 2. Mora sestati iz enega samega zemlji ečnega k >sa brez preBe-kavani z drugimi zenljieči. 3. Mora biti, če le mogoče, neokuženo od trtne uši. 4. Na njem se mora nahajati voda za polivanje, ali pa mora ležati v bližini zadostne količine vode. Ponudbe bodo morale obsegati dokaz, da ponujeno zemljišče odgovarja vsem navedenim zahtevam. — Najemninska pogodba se sklene za dobo 10 let, toda v pogodbo Be na piše pr stavek, da, ako se vsaj 6 mesecev pred navedeno doteklo dobo ne bi dala odpoved od nikake pogodbene stranke, je smatrat'. da se je pogodba p< daljšala za nadalj-nih 5 !et in tako naprej pod ist mi pogoji od 5 do 5 let. Oo tnem razpisuje dež. odbor službo deželnega nudziratelja te trtn'ce s cepljenimi amerikanskimi trtami. Prosilci za to službo imajo vložiti svoje redno opremljene proš ije na deželnem odboru do 10. oktobra 1V»03. Prosilci morajo predložiti spričevala o dovr sen.h s lah, dokazati z list nami svojo praktično izvežbanost na enacih napravah, svojo zirožnost za razpisano službo ter Bvoje jezikovno znanje. Navedena služba, s katero je spojena plača letnih 20 kron, se olda temeljem s užbeno-zakupne pogodbe, veljavne, za se laj, za eno leto. Pogodbi pa se doda pr stavek obnovitve pogodbe čez navedeni čas in za daljše dobe, ako ne bi 6 mesecev pred d« tekom poekusaega leta nobena stranka dala r^dne odpovedi. X Služba po>t!H'sa odpravnika je razpisana na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu (III 4.) v Crničah, polit čni okraj Gorica, pr«>ti pogodbi in kavciji 400 kron; letna plača t>U0 K, letna plača za oskrbovanje br zoiavne službe 100 K, uradni pavšal 150 K m letni pavšal 6 'A) K za vzdržavo selske p< šte in za lokalno dostavljanje poštnih po i.ljatev. Pr< šnje v teku dveh tednov poslati je na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Vesti iz Kranjske. * Nemško delo na Kranjskem. C. k. žensko učite jisče v slovenski Ljubljani za čejo svoja obrekovanja povodom afere Bra tuša ? ! Vtisi iz Hrvatske. IVT. »Hrvatsko pravo« si je privoščilo v svoji številki od 21. t. m. pisca teh člankov, *Yj linoet« in »Obzor« ; in 8'cer prvega zaradi »lupeštva« in obrekovanja, »Edinost zato, ker vsprejema take članke, a »Obzor« zato, ker pravi, da člankar piše re s n i c o in ker priporoča »Edinost« kakor list, ki veliko piše o Hrva tih in sicer zelo simpatično. (Na ravno, saj smo krvni bratje — en narod ! Op. ured.) »Hrvatsko pravo« se torej huduje, ker ne hvalimo njega, ker ne mislimo, da je Frank »najposteneji« hrvatski politik in ker ne veruj*m >, da je »čista« stranka »najradi-kalneja« hrvatska stranka! Ćlbnkar je torej »lupež« (torej tat, razbojnik itd.), »Kdinoet« je revolverski list, ki nima drugega opravila, nego ogovarjati »zaslužne« patrijote, ki imajo ogromnega dela i a seboj (škoda, da ni tako natančnih mikroskopov, da bi to »delo« tudi videli !) a »Obzor« je — madjaronski list — —-- Ali ne izgleda to tako kakor: »Rečem ti, da ti meni ne porečeš — — —? !« No, taradi jeze »Hrv. prava« ni še nikogar glava zabolela ; — nasprotno: ta jeza je dokaz, da smo na pravi poti! In v tej zavesti tudi člankar nadaljuje svoje »Vt se« — pa če ima biti radi tega v ognju ves Izrael oko'u >Hrv. prava« in v vseh sinagogah na Hrvatskem ! Da, židovske sinagoge ! Teh je na Hrvatskem zelo veliko — znal sem tudi število, pa sem je pozabil. Neki prijatelj mi je rekel na južaem kolodvoru v Zagrebu, ko sva se poslavljala : »Te sinagoge mi ne grejo iz glave in prej ne smemo mirovati, dokler zadnja ne izgine iz Hrvatske — — — c Pa ni treba misliti, da je ta Človek kak verski fanatik iz srednjega veka ! On je prosvet-ljen človek, ki pa mrzi Žide kakor p a -t r i j o t, ker ve in čuti, koliko gorja so pri zadali in prizadevajo še sedaj hrvatskemu narodu se svojim znanim umazanim karakterjem — — — Sedaj bomo pa še naprej ilustrovali delo »čiste« stranke prava, da bo ležala pred nami njena popolna in kolikor možno tudi natančna Blika. Spominjam se še iz prvih let gimnazije, da je bilo med dijaštvom strančarstva ! In sicer so bili eni »mladi« (S avosrbi, kakor jih je imenovalo »Hrv. pravo«), in drugi so bili čisti StarCevičanci. Prvi so se pridno izobraževali, čitali veliko in so si naročevali realistične liste »Novo dobo«, »Glas«, »Narodna misao« itd., kateri listi so skoro vsi izhajali v Pragi, a branili so jedinstvo Jugoslovanov, piiporočali so trezno delo in so brezobzirno šibali Khuena, vlado — pa tudi Franka et consortes; Vlada je tem listom enemu za drugem odvzela poštni deb't in tiko je tudi prenehal eden za drugim (dokaz realističnega madjaronstva !); drugi pa t. zv. »cisti« Starčevičanci, so prav vpili, razgrajali in nosili svoj vebki patrijotizem na kolu okolu, da ga je videl vsakdo, in delali so skrivna društva, kjer so čitali samo liste, ki nedvomno priznavajo program »Čistih«, Prvi so se torej tiho in trezno pripravljali za pozne še javno življenje in se oboro-ževali z znanjem, a drugi so — vpili — — Ti ljudje so dovršili študije; vsaki je šel na svoje mesto — in glej ! Oni, ki so kakor dijaki vpili in razsajali, ti so sedaj navadno — veliki štreberji in kakor taki, seveda, neadjaroni! A oni prvi ? Poznam jih nekoliko, ki so profesorji, a enega kakor učitelja. Ta učitelj ni učitelj samo v š li med otroci, on je učitelj naroda, on je neutruden delavec na polju nu rodne prosvete in dober svetovaUc kmetom v vseh stvareh. Učiteljski stan, ki je me 1 najtežavnejšimi in mater jalno v najslabšem p >lož ju (posebno na Hrvatskem !), si je on izvolil — čeprav bi bd lahko postal kaj drugega — zato, ker koče biti narodu koristen in ker ga tukaj čaka največ dela. To je junaštvo, ko se človek žrtvuje ia se postavlja na naj težje mesto, da tam poskuša svoje sile — — In ta človek, ki materijalno tako slabo stoji, je srečen in zadovojen, ko vidi vapehe svojega dela in z novo eneržijo dela naprej ---! Klobuk z glave pred takim Človekom — a »Hrv. pravo« prav«, da so realisti — izdajalci in madjaroni — — — !! ! Pa tudi oni profesorji so na svojem mestu. T ho je njihovo delo, ali je velikan« skega pomena! Onivetvarjajo karakterje — a karakterjev, gospoda, č/r stih in neomajnih karakterjev, nam je treba ! In kadar bo vsaki človek stil neomajno na svojem mestu, zastonj bodo vsi na-skoki naših sovražnikov, ker jih zdrobimo v prah o prvem navalu ! Ali ledina je še prazoa in vsakega domoljuba čaka ogromno dela na oranju te ledine — — — — ! Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 23. (B.) Predsednik grof Vttter je otvoril sejo, prečital prijavo o sklicanju državnega zbora in se je toplimi besedami spomnil umrlih poslancev grofa Hartga in dra. Kerna. Poslanci so se dv guiti s sedežev v znak odobravanja. Poslanca Šuklje in Udr žal sta storila obljubo. Vlada je predloži a cesarsko naredbo, tičočo se proračunskega provizorija, razve-ljavljenja zakona o sladkornem kontingentu in državne podpore povodom nastopivših ele mentarnih škod. Minister za deželno bramb * je predložil zakon, tičoči se uvrščen j a novincev nabornega leta 1903 ki se glasi tako-le : § 1. Na mesto 2. stavka §2 zakona od 25. februvarja 1903., drž. zak. še. 53 ima stopiti nastopno določilo : Resnično uvrščenje novincev za vojsko (vojno mornar co), katerih nabor za dežele in kraljestva, zast)pane v državnem zboru je bil b tem dovoljen, ima po večem številu, nego v prejšnjih letih, nastopiti le tedaj in v toliko, v kolikor pride do uvrščenja tudi dotični, po določ lih § 14 vojnega zakona na dežele ogrsko klone odpadajoči kontingent novincev. — § 2. Izvršenje tega zakona, ki stopi takoj v veljavo, se poverja mojemu ministru za deželno hrambo, ki ima doseči sporazumljeoje z državnim vojnim ministrom. Senzacij onelna vest ozirom na ogrsko krizo. Klraen sestavi novo ministerstvo! BUDIMPEŠTA 23. (B.) Ogrski uradni list objavlja danes v posebni izdaji in na čelu lista cesarsko ročno pismo do minister- skega predsednika grofa Khuena-Hedervaryja, s katerim se istemu poverja sestava novega ministerstva. Cesarsko ročno pismo zavzema vso prvo stran uradnega iista in je tiskano debelimi črkami. Isto se glasi: Ljubi grof Khuen Hedervarv ! Moje očetovsko srce je napolnjeno globoke žalosti ob pogledu na one obžalovanja vredne razmere, ki v moji ljubljeni Ogrski že me?ece obsojajo politično življenje v neplodnost in ki ovirajo že funkcijoniranje državnega stroja. — Ko so se v letu 1867. mej deželami moje ogrske krone na eni in mej kraljestvi in deželami zastopanimi v državnem zboru, na drugi strani določila sredstva iz pragmatične sankcije izhajajoče in združene obrambe, je določil § 11* zakonskega člena 12. od 1. 1867, da je meni prepuščeno reševanje stvari, ki se nanašajo na jednotno vodstvo in notranjo organizacijo skupne vojske. In kakor sem jaz vsikdar Btrogo pazil, da se te, na podlagi zakona prevzete obveze pošteno in veBtno spolnjujejo od vsake strani, istotako sem odložen braniti nedotaknjene, m?ni pripoznane pravice ter iste nepoškodovane izročiti mojim naslednikom. Ko je ogrski državni zbor pripoznal to moje pravo, je hotel poskrbeti ne le za ve-levlastno stališče monarhije, ampak tudi za moč in varnost lastne domovine in lastnega naroda. Ravno zato pa ne bi mogel jaz pritrditi odredbam, ki bi v svojih zadnjih kon-Hekvencah dovajale do oslab'jenja obeh drŽav monarhije in ki bi od mvojih slavnih prednikih podedovano dedšSino izpostavile nevarnosti propadanja. Jaz bi torej ne mogel dovoliti v spol-njenje on»h zahtev, ki merijo na tako spremembo izskušemh institucij, ki ne le ne odgovarjajo interesom moje ljubljene Ogrske, ampak bi mogle v svojih aadnjih konsekven-cah spraviti tudi v nevarnost celokupnost dežel moje svete krone. Z druge strani pa se ne odtezam takim odredbam, odgovarjajočim moji kraljevi oblsstnosti, glede katerih so moje vlade v zadnjem času podale v državnem zboru izjave in ki, skupno s točkami, označenimi od mene, ustvarjajo tisti okvir, v katerem so te odredbe dopustne. Moj ogrski narod je od nagodbe sem j napravil orjaške napredke. Zadoščenjem sem opazil ta razvoj kakor nov dokaz za modrost enega dela, ki je je ustvarilo mejse-bojno zaupanje krone in naroda. Tako bodi in tako ostani nadalje. Milost božje previdnosti je naše konstitucijonelno življenje do sedaj obvarovala pred vsakim resnim pretre-sljajem. Le treznost in premišljenost naroda, premišljeno uvaževanje vseh velikih interesov, ki prihajajo v poštev, more nas obvarovati tudi v bodočnosti pred veako skušnjo. Meni je torej v kraljevo dolžnost, da opozorim narod, da se tudi eedaj trdno držim nagodbe. M« je prepr.čanje je, da oni duh, ki je ustva-(Dalje na četrti strani.) Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trita Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z=z ulica Tesa št. 52. A. z= (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iluartcvan cenik brezplačno ln franko K X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznano tovarne mizarske zadruge 7 Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej jirAon Čemigoj Trst, Via di Piazza vocchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. SolidnoBt zajamčena, kajti lea se osuši vTto nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, ao- derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohlitov breipUies. * — X xxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X X X it X X X X X X X X X X ril to dtlo, Živi se etaio s lo. tndi danes v tluli ncroda Jaz zaupam va*ej uvidnosti, da zakoni-; temu zastopstvu moje in n.eni t. liko drage i fc^jp^gj®^ Ogrske prjasnite mejo oeetovs\ e namene, daj isto najde srečno rešitev iz položaja, ne var , p^S^ŽS®^ nega za deželo in monarhije. To pričakejč ! ^jpg^^g.^ 1 I V korist I ! „Osrednji šolski Matici. Humpuleška sukna - - - in ledni. - - - sem se odločil Vara poveriti sestavo nan .1 .-»'p !. Karol cr< f Khuen-Hederi arv 1. r. j jCarol locian tovarna sukna TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -- TRST ===-- ulica Malcanton štv- i. po z«do nizkih eenah. H uni pol ee Osko Uzorci zastonj in franko. FERDO GUŠTINČlC klesarski mojster TEST fia einliani 11/ — EASIOVLIE zraven potcpališč Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. B0T Cene po pogodbi in Jako nizke. "•B Priporoćuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. Dve hiši na prodaj z tekol k«» >eaijfč--» v 'Iz m mera več po\e u; lav niš vo »EDINOS I I«. Operater kurjih očeh □ailSovaui specijalist GiORDANI ki ordinira na Ccrso štv. 23, II. nadstropje, naznanja vsem. ki trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste taltoj odpra i po neki posebni metodi, ki ne prov-zroća n i k a k i h bolečin. cena od ene krone Rudolf Aleks. Varhinek naloga glasovirjev najboljših tu- In inozemskih tovarn ■ Borzni trg št. 2* II. nadstropje === (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanjc, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. JgggF- Konkurenčne cene QO ■00: 9 Prodaj alnica obuval Julij a Eomanelli C O RS O S. šsS za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zudoič. ! O 00: Velikanski dohod. za jesenski čas. Zaloga galoŠ. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črn«, angleška po glfl 3.20, uimena, črni a!i rumena, angleška po g!d 3.30 > j »o gld. 3.50 nizki čevlji lakirani :di i»eli po gld. 1.80 Specijaliteta ubuval za dečke. Naročbe po meri. CENE MZKF. zzz ___q_ =oo—" =Q--= c* ■O s Mladenič star 17 let z nekoliko srednje-šolske ! izobrazbe, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika išče primerne službe Iv kaki pisarni ali trgovini. — Naslov pove uprava našega lista. Tržaško podjetje 30 malih stanovanj kukinjo se takoj odda v ulici industria in ul. Guardia v 1 išah Stolfa. Pioarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na-'str. od 1—2 in 5—7 fop. Urar F. Pertot Trst ulica delle 1 Poste 1, vogal ul. i Canatia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. ca , prej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stf n ekib ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsako« ' vratne ure po jako zmerni ceni. -I Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Poute della Fabbra št. 2. in podružnica „yffla citta 3i £ondra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša) -- Izgotovljene obleke za mo-ke, dečke in otroke. Moške obleke od ti.fr) do 24 gld ; za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči i ■ snovij od 3 do 8 gld. Hlače iz »novij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4 frJ do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do 24 eld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.5*1 do 9 gld ; isti Iz platna od 1 do o gl L Haveloki (Loien) za moške, dečke in otroke j.o zelo zmernih et-nah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminui. Močne srajce lastnega izdelka po 1.2U gld. Zaloga jopičev Orlean?, platna, črnega in barvanega satena za pisarni o osobje. Bogat iztor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročl>e po meri, koje se izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. Šunka s kožo po gld.- 1.—, Urez kože 00 kr, guho meso 78 kr, s-lunina kr. pr€šiče\ i jež ki 1 gld, goveji 1.20 gld, g'avina brtz kfflti 4f> kr, ama ske Baltice HO kr, prave boljše 1 gld, iz (šunkfl gld. 1.20. ogrt-ke z« mesec jubj 1 gld. 95 kr. (vsak meBtc 15 kr. draž'e); velike kJo^ ase 20 kr. poši ja le dobro, p< šteno blago od 5 k lg. naprej proti povzet u. Janko Ev. Sire, Kranj. Vacuum Cleanerii! Telefon 1735. Via Ml' 3stitllt0 1. Telefon 1735. Hp" Edino korenito čiščenje tapetov, nazidnih snovij, prevlečenega pohištva itd., ne da bi bilo treba iztepsti vsled česar za blago večje trpežnosti. Čiščenje se vrši se sesaljko VACUUM. Sprejemajo se čiščenja za cela stanovanja, ne da bi bilo treba blago prenašati; v slučaju potrebe se čiščenje izvrši v lastnem skladišču. Jako ugodne cene tudi z naroebo. r*® Mnop denarja! do 1000 kran na mesec zamo-reio častno zas ažiti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zns už-sk). Natančneje pod ..Reell 107" na Annonce.i - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart, Bergstr. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell'ludustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Lekamičarja A. Thierry-ja balzam Je najboljše dijetetično domače zdraTilo proti prebaveim za-^ viram, p*Aanju, slabott n>, rtzavici, -mpenjanju, ublažuje kašelj ter trganje, čitti si ne in čioveške potrebe. 12 m»lib ali ♦> velikih ete-klenic zabojem vred stane K 4.— Lekarna pri angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Sauerbrunn.) Pristno le fe zraven ut t-njeno varnosmo znamko >nuna«. Pri|x»r»ča se to zdravilo jemati vedno na potovanje. 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena. Na miljone gospodov in dam rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Fe-eolin" najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Najjrši obraz in najostudnejše roke zadobe takoj aristokratično finost in obliko z rabo ,,Feeolina£'. „Feeolinu je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja, rude-čice na nosu itd. „Feeolinu je najboljše sredstvo zal oČišenje in vzdrževanje in olepšanje lasi. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glava „Feeolin" je tudi naj n a ravne j še in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iate proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. -,Feolin-< je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mest) mila, ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako bi „Feeolinu ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, ♦j komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 naditlje 60 st.Povzetje BO st. več. ('a Reki : Braća Pavačie, mirodilniea. Gebrauch Nach ^ Gebrauch - . S^or /^Gabraiich LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA« v LJUBLJANI = Špitalske ulice štev, 2. = Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vme vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu arebanju. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni - izgubi — Vinkuiuje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bmkompt in inkasao menic* Bor—