NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO v petek izide TV OKNO í7ífT7P> ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Banka ,* posluhom OIHIIGLAS' Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 02 - C LNA 180 SIT (14 HRK) Foto: Tina Doki Kranj, torek, 7. januarja 2003 Smučarji Minuli konec tedna smo dobili še eno potrditev, da je naša smučari ja v krizi. Na vseh tekmah svetovnega pokala je našim smučarjem in smučarkam skupaj uspelo osvojiti zgolj peščico točk, najboljši pa je hil re/ultal "veterana" Uroša Pavlovčiča, ki je na domači tekmi \ Kranj ski Gori uspel /brati toliko moči. da se je kot edini naš uvrstil \ elit no deseterico najboljših veleslalomi StO na ivetu. Kaj klavrna tolažba, če vemo, da so pod Vitrancem naši smučarji že štirikrat stali pra\ na vrhnji stopnički zmagovalnega odra in da so pra\ doma tradicionalno radi prekrižali načrte najboljšim v svetovnem pokalu. Tudi dekletom v Bormiu ni šlo nič bolje in ljubitelji smučanja, ki jih pri nas vendarle ostaja še kar veliko, bodo bolj ali manj potrpežljivo čakali, da spet pridejo boljši časi. Vmes bodo malce nevoščljivo, a vendar občudujoče, opazovali uspehe .lanice m Ivice Kosteliea in ugo tavljali. daje pač /a vsak uspeh potrebno trdo delo. veliko odrekanja in tudi denarja, pa čeprav iz lastnega žepa. To že dolgo vedo tudi organizatorji tekmovanja za Pokal Vitranc. ki so letos (znova) do zadnjih ur trepetali, ali bo njihovo delo obrodilo plodove (tekmo) ali pa jim bo zadnji hip vse odnesla odjuga. Nato so upali, da bo zdržala tudi žičnica in da v zadnjem trenutku smučarji ne bodo ostali na startu. Na srečo se je tudi tokrat izšlo. V soboto je pro ga zdržala, v nedeljo ni bilo preveč novega snega, tekinovalei pa so "žičniškega muzeja" v Podkorenu tako že vajeni in se vsako leto /no va ob pogledu na zastarelo vlečnico oziroma sedežnico le muzajo. Organizatorji so zasluženo na koncu prejemali čestitke in pohvale, češ, da so pravi zmagovalci oni. Toda člani organizacijskega komiteja se tega niso pretirano veselili. Vedo namreč, kaj vse na poligonu manjka: od štirisedežnice. sodobnega sistema umetnega zasneževanja, razsvetljave... In komaj še verjamejo, da bo ob 43. Pokalu Vitranc, Be jim ga bo sploh še treba organizirati kljub obstoječim načrtom in vsakoletnim obljubam . kaj bolje. Vilma Stanov nik Zadavil nasilnega očeta 19-letni Simon Divjak je v petek, 3. januarja, okrog desetih zvečer v stanovanju bloka na Hrušici 71 c umoril svojega 43-letnega očeta Gabrijela Divjaka. Jesenice - Lani so bili na Gorenjskem štirje umori, prvi letošnji pa se je zgodil že na pragu novega leta. Tudi v tem so okoliščine zelo podobne lanskim. Kar trije so se namreč /godili v družim, četrti v sosedstvu, vsem pa so botrovali slabi medsebojni odnosi, v katerih je bil v treh primerih glavni akter alkohol. Alkohol je bil doma tudi pri Divjakovih s Hrušice. Po njem je redno posegal oče Gabrijel, sicer zaposlen v jeseniški klavnici, prav alkohol pa gre na žalost zelo pogosto z roko v roki z nasiljem. Pijani oče se je namreč izživljal tako nad ženo kot obema otrokoma. Hči seje odseii-la. brž ko se jj je pokazala priložnost, na IVOJC pa je poskušal tudi mu Simon. Družinska tragedija se je pletla več let. rurjP6^ M je Gabrijel Divjak s pivskim prijateljem okrog devetih U L^r.vrm' domov. Simon seje pred grozečim nasiljem / materjo ritM* » st"sln- °krog 21.50 pa se je sam vrnil domov, očitno preveri ll |je ozračje" že varno ali ne. Oče Daj bi ga zmerjal, udaril pogla- ob h ^ h° llbil V ,istcm na-i m ^a sin P(Klrl na ,,a- da ic Kvaril m rmze in začel krvaveti po glav i. na tleh ležečega pa naj bi nato jeoiEe i,iu,1,v'' ' 17 "i^t'ii dolgo vrvico za čiščenje orožja, s katerim mon1" ki 'cscn'^c 1(,vsl^' družine, sicer rad grozil. Po dejanju je Si-»Kisel po mamo in sestro, ob 22.40 pa je vstopil na policijsko po-l na Jesenice in povedal, kaj je storil Več na 9. strani H. J. V petek TV okno Gorenjski glas v leto 2003 stopa z novo petkovo prilogo TV okno, ki je namenjena televizijskim sporedom. V petek. K), januarja, bo prvič izšla priloga TV okno. ki bo nato redno priloga petkovih številk Gorenjskega glasa. Prepričani smo, da boste T V okna veseli, saj vam bo vsak teden odprlo pogled na sporede 34 nacionalnih, regionalnih in mednarodnih televizijskih programov. TV okno bo izhajalo na 4S straneh, od tega bo sporedom namenjenih 28 strani, preostale pa zanimivostim / Lisi i glasbenim - iz vseh koncev Slovenije. TV okno je namreč skupni projekt petih pokrajinskih časopisov in Dela, kjer imajo s pripravljanjem televizijskih sporedom že veliko izkušenj. Poleg Gorenjskega glasa je TV okno priloga Primorskih n0YÍC i/ Kopra. Novega tednika iz Celja, Tednika s Ptuja in Vestnika i/ Murske Sobote. TV okno bo zato izhajalo V nakladi 100 tisoč izvodov, kar pomeni, tla je bistveno cenejše kot če bi ga pripravljali sami Vendar se kljub temu nismo mogli izogniti podražitvi Gorenjskega glasa, ki poslej ob torkih stane 1X0 tolarjev in ob petkih 290 tolarjev. Poleg nove priloge TV Osebnost leta dr. Janez Potočnik Ljubljana - Dr. Jane/ Potočnik, gorenjski rojak i/ Krope, minister za evropske zadeve, je bil v izboru časopisa Delo izbran za osebnost leta 2002. Dr. Jane/ Potočnik je hil i/bran za zmagovalca zaradi uspešnega vodenja pogajanj o vstopu Slovenije v Hvropsko unijo. Dr. Potočnik velja med ljudmi za zelo prijaznega in preprostega človeka, ki za vsakogar najde pri-jazno besedo in pojasnilo. Čestita tudi (iorenjski glas. okno smo morali seveda upoštevati inflacijo, ki je lani znašala 7.2 odstotka, / letošnjim letom se je podražila pošta, razširiti name ravamo obseg Gregorja, povečati obseg barvnih strani in še kakšno novost bomo pripravili med letom. Če še niste, se vam vsekakor splača postati naročnica oziroma naročnik Gorenjskega glasa, saj vam ob koncu leta poklonimo letopis, vsak mesec Gregorja in mali oglas. Rednim plačnikom naročnine pri/navamo 20-odstoi ni popust in tako za letošnje prve tri mesece 4.744 tolarjev. Lani je znašala 4.160 tolarjev, kar pomeni, da se je povečala za 584 tolarjev oziroma za 195 tolarjev mesečno. Eno pivo na mesec manj, je pribil naš sodelavec, ljubitelj piva. Podražitev seveda lahko preračunate tudi v kakšno drugo stvar in verjetno boste prav tako ugotovili, da ni tako veliko, kot morda izgleda na prvi pogled. Še večjega, in sicer 25-odstotne Vražje Primorke: Lara, Polona in Tinkara ga popusta so deležni naročniki, ki se odločijo za letno naročnino, letos znaša 18.060 tolarjev. Če jo boste do konca januarja plačali v naši službi za male oglase na Zoisov i 1 v Kranju (nasproti sodišča), vam bomo dodali še 5-odstot-ni popust, kar pomeni, da boste deležni 30-odstotnega popusta in naročnina vas bo veljala 16.856 tolarjev. Če vas zanima še karkoli v zvezi z naročnino, lahko pokli čete (iordano na telefonsko šiev il ko 04/201-42-41 ali 031/626-154. Želimo si. da (p(ostanete članica oziroma član velike Glasove dni zine. Uredništvo « * e<« « * « * o o o « e<« Sli 9770352666018 Referenduma o železnici in telefoniji Referenduma o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic in o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje bosta v nedeljo, 19. januarja. Leto 2003 bo leto referendumov. Ljubljana - Januarja bomo državljanke in državljani Slovenije z volilno pravico povabljeni na referendum, ki bo v nedeljo, 19. januarja. Na enem referendumu se bomo odločali o dveh zadevah: o privatizaciji in preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice in o vračanju vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. Oba referenduma sta vezana na zakona, ki sta v postopku oziroma sta bila sprejeta v državnem zboru. Pri preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice je vlada predlagala ustanovitev osrednjega holdinga in več hčerinskih podjetij, čemur so nekateri železničarski sindikati in tudi nekatere politične stranke nasprotovale in izpolnile pogoje za razpis referenduma. Zagovorniki referenduma menijo, da je treba ohraniti enovito javno podjetje za opravljanje železničarske dejavnosti, katerega večinski lastnik bi bila država, ki bi tudi zagotavljala pogoje za razvoj. Pri vlaganjih v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja gre tudi za različne poglede vlade na eni in upravičencev na drugi strani. Vlada je v zakon zapisala, da bo z denarjem od privatizacije Telekoma poplačala vlaganja posameznikov in lokalnih skupnosti v gradnjo predvsem telefonskega omrežja, vendar se bo vračih) gibalo med 20 in 40 od- Minister dr. Pavel Gantar (desno) zagovarja delno vrnitev vloženega denarja v telefonsko omrežje. stotki vloženega denarja. Poseben odbor upravičencev je uspel zbrali nad 40.000 podpisov in državni zbor je moral razpisati referendum. Na njem bodo volivci odločali, ali naj država vrne celoten vložek ali samo delen kot predlaga vlada. Po predlogu vlade bi morala država vrniti okrog deset milijard tolarjev, po predlogu predlagateljev referenduma pa veliko več, blizu 30 milijard tolarjev. Letos še o Uniji in Nato Leto 2003 bo v Sloveniji leto referendumov. Razen referenduma o železnici in telekomunikacijah Grčija predseduje Evropski uniji Ljubljana - Z začetkom leta 2003 je predsedovanje Evropski uniji po Danski prevzela Grčija. V naslednji polovici leta se bodo pod njenim predsedstvom odigrali pomembni dogodki. Najprej bodo nove članice, med njimi je tudi Slovenija, v Atenah 16. aprila podpisale pristopne listine, na junijskem vrhu v Solunu pa bo medvladna konferenca o prihodnosti Evrope, ki bo nadaljevala delo, ki gaje lani začela posebna evropska konvencija na to temo. V njenem predsedstvu ima Slovenija posebno vlogo: njegov član je poslanec državnega zbora Lojze Peterle. Razen tega ima Slovenija v konvenciji tri predstavnike in tri namestnike. Predsedujoči konvencije je nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d Estaing. v enajstih delovnih skupinah pa deluje veliko uglednih evropskih politikov, kar potrjuje pomen konvencije. Oktobra so bili na seji konvencije predstavljeni načini prihodnjega delovanja, nekaj gradiva o prihodnosti Unije pa je pripravila tudi Evropska komisija. Veliko seje že govorilo o evropski ustavi in imenu sedanje Unije. Predlogi so trije: Evropska skupnost ali unija, Združene države Evrope ali celo Združena Evropa. Največjo podporo ima prvi predlog oziroma sedanje ime. Zoper druga dva je precej pripomb, še posebej v Veliki Britaniji. Kandidatke za članstvo in od konca lanskega leta naprej prihodnje članice bodo lahko sodelovale v razpravah, vendar njihov glas še ne bo imel prave veljave. To bo šele po maju 2004. ko bodo te države po ratifikaciji sporazumov poslale članice Unije. J.K. KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED - BREZPLAČNO - i Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! I Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, i s popustim za naročnike (20 %). j VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! I Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, I j v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do j I petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. | KUPON NE VELJA ZA PRAVNE OSEBE (d o o s.p.) | Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šitro oz. za naslov v oglasnem oddelku. bomo Slovenci letos glasovali o dveh pomembnih odločitvah: o članstvu v Evropski uniji in Natu. Kdaj bosta referenduma, in ali bosta morda združena, še ni odločeno. Predlagani sta obe možnosti: da bi se posebej odločali o Natu in posebej o Evropski uniji ali pa skupaj na enem referendumu. Referendum o Evropski uniji je obvezen, saj je tako sklenil državni £_GT0 RefEFeNouMoV <3- iJZXel BOM* MA LOČhV O - ehpfiUu zvez* zbor, glede Nala pa večina politike meni, da bi bil prav tako nujen referendum. Če bi bila referenduma sedaj, ugotavljajo raziskovalci javnega mnenja, bi bila oba pozitivna. Večina bi bila tako za članstvo v Evropski uniji kot tudi v Natu, čeprav je bila zadnja leta podpora članstvu v Evropski uniji vedno višja kot podpora članstvu v Natu. Nekaj časa je bilo v raziskavah javnega mnenja nasprotnikov včlanitve v Nato več od zagovornikov. Po povabilu Sloveniji za članstvo v Pragi se je tudi podpora članstvu v severnoatlantski vojaški zvezi povečala. Slovenska politika se bo morala kmalu odločiti za čas referendumov. Jože Košnjek Problem so tudi javne finance Ljubljana - Slovenska politika bo leta 2003 pred pomembnimi izzivi. Predsedniki političnih strank so v pogovorih pred in po novoletnih praznikih opozarjali na številne probleme, med katerim so tudi neurejene javne finance. Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je dejal, da bo morala sedaj Slovenija začeti plačevati prve račune zaradi ne preveč uspešnih pogajanj z Evropsko unijo. Drugi problem bo meja s Hrvaško, kjer zagovarja organizacijo posebne konference o nasledstvu na morju, ki so si ga protipravno prilastili Hrvatje. Bolj bo potrebno podpirati industrijo, novi predsednik vlade pa bo moral zamenjati še nekatere ministre. Predsednik Slovenske ljudske stranke mag. Franci But je med letošnje prednostne naloge uvrstil izpeljavo referendumov o članstvu v Evropski uniji in Natu. Če ne bi bila uspešna, bi bilo zaman veliko dela. Zdravljenje javnih financ je prav tako zelo pomembna naloga, saj s tako inflacijo v Evropski uniji nimamo kaj iskati. Med druge naloge je uvrstil oblikovanje učinkovite vojske, zmanjševanje javnega dolga, dokončanje denacionalizacije, kjer moramo po njegovem mnenju čim več vrniti v naravi, in rešiti problem vojnih grobišč in dogodkov po vojni. Dr. Andrej Bajuk, predsednik Nove Slovenije, je med naloge letošnjega leta uvrstil uveljavitev pravne države in spoštovanje zakonov, boj proti inflaciji, kar je ključnega pomena za prihodnost, sicer bomo drugorazredna država, in delovanje socialne države, ki mora preprečiti socialno razsloje-vanje družbe. Za Janeza Janšo, predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije, je vzpostavitev demokratičnega ravnotežja glavna n aloga v letu 2003. Č e se to ne bo zgodilo, bosta monopolizem in korupcija tako razjedli družbeno tkivo, da bosta vstop v Evropsko unijo in nato neizkoriščeni priložnosti. Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahorje med letošnjimi nalogami postavil na prvo mesto uspešna referenduma o vstopu v nato in Evropsko unijo. Če ne bo podpore ljudi, bo padlo v vodo deset, enajst let trdega dela, pa tudi prihodnost države bi bila negotova. Država še vedno porabi več kot ustvari. Temu in javnim financam nasploh bo treba nameniti več pozornosti. Dominik S. Cernjak je ob naštevanju nalog v letu 2003 posebej opozoril na včlanjevanje v Nato in Evropsko unijo, ki je za Slovenijo pomembnejša kot Nato. Obe včlanitvi je treba ustrezno predstaviti ljudem. Pomembni nalogi sta regionalizacija in ustvarjanje ugodnih razmer za generaci- jo, ki šele prihaja. Anton Rous, predsednik Demokratične stranke upokojencev, je med najpomembnejše naloge letošnjega leta uvrstil referenduma o članstvu v Evropski uniji in Nato. Ljudem je treba pojasniti prednosti in slabosti vključitve, vendar pa poudariti, da sta obe organizaciji ključni za uspešno prihodnost Slovenije. Odprava revščine in zagotovitev dostojnega življenja vsem morajo bili ob skrbi za uspešno gospodarstvo glavne naloge države." Tudi podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije Anton Rop ima referenduma o Nato in Evropski uniji za letošnji glavni politični nalogi. Slovenija mora graditi prihodnost na znanju, vendar v razmerah nižje inflacije, uspešnega gospodarjenja, nižje brezposelnosti in skrbi za ljudi, ki so v stiski. Pomembno področje je regionalizacija. J.K. Pogajanja tudi o morju Ljubljana - Poslanec Slovenske nacionalne stranke in njen predsednik Zmago Jelinčič je avgusta lani predlagal slovenski vladi, da pripravi izhodišča za konferenco držav naslednic Socialistične federativne republike Jugoslavije z. mednarodno udeležbo o delitvi Jadranskega morja. Zmago Jelinčič je v vprašanju vladi zapisal, da je bilo do začetka 2. svetovne vojne Jadransko morje z obalo in z otoki večinoma last Kraljevine Italije, še posebej pa to velja za Istro z istrskimi otoki in Dalmacijo. Po kapitulacije Italije 9. septembra leta 1943 je upravo nad temi območji prevzel nemški raj h, ki jih ni priključil ustaški NDH, čeprav je bila ta nemška zaveznica. Po drugi svetovni vojni je dobila jadransko morje Jugoslavija in ne Hrvaška, je zapisal Sožitje v zakonu Kranj - Odbor za zakon in družino kranjske dekanije vabi na predavanje o vzgoji v narodnostno in versko mešanih zakonih. Predaval bo docent dr. Bogdan Dolenc. Predavanje bo v petek, 10. januarja, ob 20. uri v kranjski župnijski dvorani. J.K. Zmago Jelinčič. Po razpadu bivše Jugoslavije pa si je Hrvaška prilastila tako rekoč celotno morje z otoki. O delitvi morja bi se morali zato pogajati v okviru nasled-stvenih pogajanj in ga razdeliti na mednarodni konferenci. Vlada je odgovorila, da sklic mednarodne konference za razdelitev Jadranskega morja v okviru sukcesijskih pogajanj za Republiko Slovenijo ni sprejemljiv. Ob dogovarjanjih ob osamosvojitvi in iskanju mednarodnega priznanja je Slovenija leta 1992 na Banditer-jevo vprašanje glede obstoja državne meje in ozemeljskih zahtev do sosednjih držav odgovorila, da Slovenija ima državno mejo in s tem določeno območje države Slovenije in nima ozemeljskih zahtev do sosednjih držav. Ta izjava je temeljila na dejstvu, da je imela Slovenija na morju pridobljene pravice, ki soji omogočale trajen in neoviran dostop do odprtega morja v okviru enotnega jugoslovanskega teritorialnega morja. Tudi Dunajska konvencija o nasledstvu držav iz leta 1978 in Dunajska konvencija iz leta 1983, ki ureja delitev premoženja, arhivov in dolgov, ne vsebujeta pravil o delitvi morja med državami na- slednicami. Upoštevana je možnost arbitraže, vendar šele v primeru neuspelega dogovarjanja. Vlada je v odgovor tudi zapisala, da je Evropska skupnost v Deklaraciji o smernicah za priznanje novih držav v vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi, ki je bila sprejeta 16. decembra leta 1992, za eno od meril določila spoštovanje nedotakljivosti vseh meja, ki se lahko spremenijo le z, miroljubnimi sredstvi in medsebojnimi dogovori. Jože Košnjek Nad 18 milijard za južno mejo Ljubljana - Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo postala meja s Hrvaško zunanja meja Evropske unije, dolga 670 kilometrov. Na meji je sedaj 67 mejnih prehodov, med katerimi jih je 40 za mednarodni in meddržavni promet, 27 pa je maloobmejnih. Večino mejnih prehodov bo treba preurediti, prilagoditi ali pa zgraditi na novo. Spremembe so potrebne zaradi različnih nalog, ki jih bodo imeli mejni prehodi. Policija bo morala biti še posebej pozorna na širjenje kriminala, cariniki pa bodo izvajali svoj klasični nadzor. Oboji, policija in cariniki, svojih nalog ne bodo opravljali le v imenu svoje države, ampak v imenu vseh držav, članic Evropske unije. Tretja vrsta nadzora pa zajema fito-sanitarni in druge nadzore. Pri modernizaciji bo imelo prednost šest mejnih prehodov: cestni prehodi Obrežje, Jelšane in Gruškoveje, železniški prehod Dobova, letališki prehod na Brniku in mejni prehod v Luki Koper. Na drugih mejnih prehodih bo mogoče predvsem potniški promet in tudi promet blaga. Ureditev južne meje bo precejšen strošek. Stroški gradnje in popravil prehodov so ocenjeni na 18,4 milijarde tolarjev. Evropska unija naj bi prispevala 5,4 milijarde. J.K. Bencinska postaja kmalu, kdaj stolpnice in zbirni center? V zadnjih dveh mesecih so kar tri gradnje, ki so že v teku ali pa šele v načrtih, bolj ali manj razburkale Škofjo Loko. Začelo se je z gradnjo novega Petrolovega bencinskega servisa, nadaljevalo z načrti o novih stolpnicah ob hotelu Transturist, največji odmev pa je doživel projekt izgradnje Zbirnega centra odpadkov na Trati. Skofj a Loka - V začetku oktobra so delavci porušili stavbe bivšega Bandaga, bivše policijske postaje in drugih hiš ob Kidričevi ulici. Takrat se je pokazal lep pogled na tisočletno mesto in mnogi so menili, da bi bilo najboljše ko bi tako tudi ostalo. To je bil vsekakor račun brez krčmarja. Na tem mestu se je že takoj ob koncu rušenj začelo graditi. Nova bencinska postaja naj bi bila odprta čez slab mesec dni. Na velikem platoju je pred dvema mesecema začel graditi Petrol novo bencinsko postajo z spremljevalnim programom. Pred tem je bilo potrebno porušiti policijsko vilo / nadstreškom, delavniški objekt z garažami, skladiščno pisarniški objekt ter večetažni prostor / opornim zidom, ki so jih uporabljali v Bandagu. Ra/en bencinskega servisa bo tu na voljo prodaja gospodinjskega plina v jeklenkah, avtopralnica, vulkani zerska delavnica in gostinski ob jekt. "Gre za novo. dokaj veliko investicijo V Školji Loki. ki bo na koncu prinesla mestu tudi lepši i/ gled," je povedal župan škofje Loke Igor Draksler. Bencinska postaja bo predvideno končana \ slabem mesecu, takrat pa bo stara Petrolova postaja / zemljiščem vred prešla v last občine Škofja Loka. Na to mesto naj bi se preselil Zavod /a pospeSevanje turizma Blegoš. Iz vrst Liberalne demokracije Slovenije se je na zadnji seji občinskega s\ela v prejšnji Sestav i - pred volitvami slišalo, da jih je župan z okrnjenim dnevnim redom (predlog župana je bil prej domenjen z vsemi svetniškimi skupinami) preprečil pobudo oziroma vprašanje o smiselnosti gradnje in morebitni ureditvi par l42 v vasi pod Jelovico. P& lanski proslavi v počastitev 60- letnice bitke so se razvile v javno- sb nekatere ostre polemike, ki so Sl-' zavlekle v letošnje leto. O tem Pdča Informacija o oddaji RTV Slovenija o dražgoški bitki, ki jo 1° posredovalo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka. Zanj je bil nesprejemljiv prispevek novinarja Jožeta Rozine o Dražgoški bitki, ki je J*1 Objavljen K. maja lani V oddaji tednik. Prispevek je izzvenel kot podcenjevanje velike epopeje Cankar J«Vega bataljona, kot poskus raz y^dnotenja tega dogodka in kot omalovaževanje narodnoosvobo-«jnega boja. Razumljivo je, daje «no združenje borcev in Obrn« udeležencev NOB škofja Loka «*0J po oddaj, skušalo uveljaviti PraviCO do odgovora, ki je konec "^utemeljena v zakonu. Nis- ïeteH posebej razčlenjevati ■|0 omenjenega novinarja, ampak smo zaprosili odgovorno urednico TV Slovenija Tanjo Stane, da nam omogoči pripravo oddale o Dražgoški bitki iz našega zornega kota. Uredništvo Tednika je na naše pismo z 20. maja 2002 hitro reagiralo. Zadolžili so no\ i narja Kira Clara, da posname DOVO oddajo na isto temo in jo pripravi kot prispevek za Tednik 27. junija 2002. Zadolženemu novi narju smo zagotovili vse potrebne pogoje in sogovornike za snema nje oddaje, ki je bila posneta in pripravljena za dogovorjeni datum. Izkazalo pa se je. da 27. junija prispevka ni bilo na sporedu Ko se je bližal nekoč proslavljeni 4. julij, smo pričakovali, da je uredniStvo Tednika oddajo pač premaknilo na ustreznejši datum. Žal pripravljenega prispevka niso vključili v Tednik tudi 4. julija. V prepričanju, da imamo pravico do odgovora in zaradi negodovanja mnogih občanov zaradi načina obravnave Dražgoške bilke smo 10. julija naslovili vljudno pismo odgovorni urednici dnevno informativnih oddaj TV Slovenija Tanji Starič in jo prosili za pomoč in sodelovanje. Ker smo 0 zadevi Obvestili tudi Glavni odbor /ve/e združenj borcev NOB Slovenije, je njegov predsednik 12. julija naslovil Se svoje pismo predsedniku sveta RTV Janezu Kocjančiču. Odgovorna urednica Tanja Slane nam je 15. julija vljudno odgovorila, da prispevek Kira Clara ni bil primeren /a objavo, saj naj bi bil predvsem slikovno premalo skrbno in temeljito pripravljen. Že ta krat je podvomila o umestnosti objavljanja take oddaje v Tedniku, ampak je najavila novo odda jo Omizje, v kateri bi vsestransko osvetlili dogodke V Dražgošah v januarju 1942," je zapisano V pismu škofjeloškega borčevskega združenja. Pismo omenja tudi komentar v Mladini z 22. julija lani. v katerem je bilo kritizirano ravnanje vodstva TV Slovenija in zapisano, kdo naj bi se uprl objavi tega prispevka. Ker do konca julije ni bilo nobene reakcije, je borčevsko združenje 31. julija lani znova opozorilo odgovorno ured nico na pravico odgovora in menilo, da odlaganje oddaje ne rešuje problema. "žal se ni zgodilo nič. Škofjeloški borci smo skušali večkrat priti v telefonski stik z odgovorno urednico, da bi zadevo vendarle premaknili z mrtve točke. Verjamemo sicer, da je na odgovorni funkciji urednica močno zasedena, vendar smo prepričani, da bi se spodobilo vrniti telefonski klic ob najprimernejSem času. vendar so telefoni vztrajno molčali. Po pogovoru na glavnem odboru ZZB NOV Slovenije je član glavnega Odbora in član sveta RTV Slovenija Lado Pohar pismeno opozoril odgovorno urednico, da zmanjkuje časa za pripravo ob ljubljene oddaje, ki naj bi bila na sporedu v primernem program skem času pred osrednjo sloves nosijo v Dražgošah. ki bo 12. januarja leta 2003. Po tem pismu je območno združenje borcev in udeležencev NOB Školja Loka še nekajkrat skušalo priti v stik z od gOVOrno urednico, vendar zaman. Brez odgovora je ostal tudi zadnji faks, ki smo ga Tanji Starič posredovali 24. decembra 2002." so zapisali v informacijo. "Opisana zgodba izpostavlja vsaj nekaj ključnih vprašanj. Ah smo res dosegli točko, ko lahko odgovorni delavci sredstev javnega obveščanja po lastni presoji krojijo polpreteklo zgodovino, kot ustreza njihovim interesom in in- teresom njihovih botrov ' Ali za osrednje medije ne velja zakon o medijih, po katerem je prizadeti Stranki zakonsko zagotovljena pravica do odgovora? Ah res lahko izkrivljeno osebno stališče spreminja ključne dogodke iz naše polpretekle zgodovine'1 Ali mora res večina dobromislečih Slovencev prejemati prirejene in formacije 0 ključnih dogodkih NOB? Prepričani smo. da vsa taka vprašanja zaslužijo negativen odgovor. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Školja Loka si bo ob podpori glavnega odbora ZZB NOB Slovenije le naprej prizadevalo, da slovenski javnosti ustrezno predstavimo ar gumentirano sliko DražgoS in dražgoškega boja. tako kot ga ta dogodek zasluži. Najlepše doka žilo. kaj večina Slovencev o Dražgošah misli in čuti. so vsakoletne dražgoške prireditve, na katerih se zbere več tisoč dobro mislečih Slovencev, ki jim tudi popačena slika ne more vzeli prave predsta ve o dražgoški epopeji." je zapi sano na koncu informacije škol jeloSkega borčevskega združenja. Jože Košnjek zadržkov za postavitev zbirališča v Frankovem naselju ni!" župan Drakslei je ob tem dodal, da je ta projekt za ljudi, ki tam živijo, saj so takšni centri v Lv ropi preizkusen model ravnanja z odpadki Ali bo na predvideni lokaciji Zgrajen Zbirni center za posebne odpadke, eden prvih v Sloveniji, ali ho Školja Loka dobila nove stolpnice in preselitev hotelske dejavnosti v manjši objekt v sre dišču mesta, bo pokazal čas. Pmv tako je stvar časa tudi. kako se bo obnesla nova bencinska postaja in nova lokacija Turistično informacijskega centra. Vsekakor pa so ti trije primeri pokazali, da se bo v prihodnjih Štirih letih, koli kor traja županski in svetniški mandat, odvijal boj za prevlado med županom na eni in močno opozicijo na drugi strani. Na plečih občank in občanov seveda Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič ®(0®!m©]MGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanov-nik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in stontvena znamka pod it. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik. izhaja ob tor-kih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj Direktorica: Marija Volčiak Pri prava za tisk: Media Art. Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: in(o®g-glas si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 spreiemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7 do 15. ure. sreda do 17 ure Naročnine trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica, odpovedi veljaio od začetka naslednjega obračunskega obdobja Za tujino letna naročnina 80 evrov Oglasne storitve po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Tovornjaki vozijo kar mimo zapore Kdaj bo obnovljena cesta v Dovžanovi soteski nad Tržičem, še ni znano. Domačine pa skrbi, ker še vedno prevažajo les v dolino. Pločnik in parkirišča Tržič - Najbolj dramatično vprašanje na decembrski seji tržiškega občinskega sveta je postavil Jane/ Meglic iz Jelendola. Zanimalo ga je, kdo bo ustavil prevoznike lesa, ki se ne zmenijo za zaporo na poškodovani cesti. Vprašal je tudi, kdaj se bodo končno lotili obnove velikega udora na serpentini nad geološkim stebrom v Dovžanovi soteski. Na drugi seji občinskega sveta občine Tržič je kar devet svetnikov dalo razne pobude in postavilo vprašanja vodstvu občinske uprave. Eden najbolj vztrajnih članov sveta je gotovo Janez Meglic, kije bil do zadnjih volitev tudi predsednik KS Dolina - Jelcndol. On je ponovno opozoril na probleme, ki jih imajo vaščani zaradi velikega udora na cesti v Dovžanovi soteski. Čeprav je del cestišča na ovinku nad geološkim stebrom /grmel v dolino že junija 2002, se od takrat ni /godilo veliko. Zoženo cesto so le zavarovali z ograjo in prepovedali promet za težke tovornja- ke in avtobuse. Nekaj časa res niso opazili tovornjakov, sedaj pa se prevozi lesa iz Jelendola v dolino spel normalno nadaljujejo. Zato je svetnika iz tega kraja zanimalo, ali so zaporo ceste za tovorni promet ukinili, obenem pa tudi, ali so že dosegli dogovor za sanacijo ceste. Župan Pavel Rupar je pojasnil, da je zapora za tovornjake še vedno veljavna, vendar prevozniki lesa tega ne upoštevajo. Na kršitve opozarjajo policijo, kar pa ne zaleže. Občina Tržič je predlagala Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter podjetju EGOLES podpis pogodbe za sofinanciranje ob- nove poškodovane ceste, vendar nihče ne kaže zanimanja za sodelovanje. Namesto da bi pomagali popraviti povzročeno škodo, celo tožijo občino zaradi uvedbe nadomestil za čezmerne obremenitve njihove ceste. Kol je ugotovil Izidor Jerala iz. urada za urejanje prostora, so strokovnjaki potrdili, daje prišlo do zrušitve cestišča zaradi pretežkih tovorov. Na omejitev 8 do 10 ton skupne teže v prometu sko/i sotesko se vsi požvižgajo. Policija sicer i/vaja kontrole, vendar se vozniki tovornjakov o tem obveščajo po radijskih /ve/ah in se kaznim izognejo. Sam se boji, da se bo zgodila nesreča prej, preden se bodo prevozniki lesa spametovali. Žal občina nima sama dovolj sredstev za drago obnovo ceste, saj so leta 1996 določena nadomestila za obrabo cestišča zelo nizka. Tako ostaja ta problem Le zdravje naj bo! Po domače Polenškov Tone iz Bačen v Poljanski dolini je zadnjo soboto v decembru praznoval 90-letnico. V krogu domačih so mu predvsem zdravja zaželeli tudi župan Jože Bogataj, predsednica Rdečega križa Jana Roje in članica odbora RK za Gorenjo Dobravo Erika Štruc. Slavljencu je z venčkom domačih voščil tudi Gorenjevaški oktet. 21. maja 1951 sta si z. Milko v cerkvi sv. Urbana na Gorenji Dobravi obljubila večno zvestobo, ki je trajala 47 let, do njene smrti leta 1998. Rodilo se jima je 5 otrok, od katerih pa so dve punčki pokopali kmalu po rojstvu. Trije sinovi Tone, Janez, in Franci tako pišejo zgodovino Polenško-ve domačije, katero sedaj vodi najstarejši sin Tone. Ostala dva sta se poročila le nekaj kilometrov stran. Skupaj ima slavljencc tako osem vnukov in prav vesel je njihovega obiska, pravnuke pa še čaka. Ob lepih željah izrečenih ob njegovem jubileju sije slavljencc zaželel samo zdravja, saj po operaciji oči ne vidi več prav dobro in tako sedaj ne more več gledati televizije in brati časopisov. Njegovi dnevi so postali enolični, zato pa je toliko bolj vesel obiskov, ki mu popestrijo dan. Ni pa Polenškov Tone samo delal. Rad je obiskoval daljne in bližnje kraje, predvsem s kolesom, kasneje pa tudi z motorjem. Pred 23 leti sta z ženo celo odpotovala v Avstralijo k njeni sestri in si malo ogledala ta daljni svet. Lani pa seje zelo razveselil obiska nečakinje in nečaka iz. Avstralije, saj je bil to njun prvi obisk tako oddaljenih sorodnikov. Tina Čadež Tone Dcbcncc se je rodil 28. decembra 1911 kot tretji otrok od šestih, ki so odraščali na Polcn-škovi hribovski kmetiji. Ni mu bilo vse z rožicami postlano, saj mu je že pri 18. letih umrl oče. To je pomenilo, da so morali ostali toliko bolj trdo poprijeti za delo na posestvu, ki je takrat merilo okrog 25 ha. "Za danes se to ne sliši prav veliko, vendar je vse v hribovitem svetu, katerega obdelovanje je bilo zelo težavno," je povedala žena najstarejšega sina Toneta. Tudi dodatnega zaslužka se na kmetiji niso branili. Sam je, kot pravi slavljencc, pogosto vpregel konja in "fural", tudi v bolj oddaljene kraje. Vča- sih je tako moral že ponoči odriniti od doma, da je bil zjutraj tam, kjer so ga potrebovali. Še posebej živo pa se Polenškov Tone spominja, kako sta z očimom, mama se je namreč še enkrat poročila, pobirala kamenje in kuhala apno. Kamenje, ki so ga pripravili že poleti, so pozimi s konji ali voli vozili z brdraske-ga pruga. Izdelovali so tudi zidake, iz katerih je leta 1947 sedaj 90-letnik, ki je prevzel kmetijo, začel gradili novo hišo, saj je bila stara premajhna in v že zelo slabem stanju. Ker pa so pridne roke naredile preveč "ceglov", je poleg domačije zrasel še nov hlev. Dražgoše pripravljene na prireditev Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 12. januarja, ob 12. uri pri spomeniku v Dražgošah, na kateri bo govoril predsednik slovenske vlade mag. Anton Rop. Kranj - Predstavniki organizacijskega komiteja letošnjih prireditev v Dražgošah, ki ga vodi predsednik Zdrav ko Krvina, so na včerajšnji konferenci za novinarje v prostorih Elektra Gorenjske v Kranju povedali, da so se prireditve že začele, vrhunec pa bo v nedeljo, ko bo opoldne pri spomeniku v Dražgošah osrednja proslava, na kateri bo govoril novi predsednik slovenske vlade mag. Anton Rop. To bo eden njegovih prvih javnih nastopov. V nedeljo do 11. ure bodo prišli v Dražgoše številni pohodniki, prav tako pa tudi številni kolesarji. Prva prireditev je bila 21. decembra lani, ko je bilo v Poljanah srečanje borcev, udeležil pa se gaje tudi član sveta Zveze borcev Slovenije Janez Sta-novnik. Še pet živih borcev Cankarjevega bataljona se bo jutri zbralo na vsakoletnem srečanju v Zali Logu. Med vsemi pohodi bosta najtežja 24. spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni do Dražgoš in 4. pohod iz. Železnikov preko Ratitovca v Dražgoše. Vsak bo trajal okrog deset ur in na oba sta primerna za dobro utrjene in opremljene planince. Obvezna bo uporaba svetilke in opreme, ki jo zahteva tak pohod. Zbor pohodnikov s Pasje ravni bo v soboto, 11. januarja, ob 22. uri pri kmetu Koširju na Pasji ravni. Za pohod je vedno večje zanimanje. Lani je bil dosežen rekord, ko je krenilo na pot 537 pohodnikov. Tudi letos jih pričakujejo veliko. Prav tako narašča zanimanje za pohod iz Železnikov preko Ratitovca do Dražgoš. Lani je zahtevno pot prehodilo 71 pohodnikov. Zbirališče pohodnikov bo v soboto, II. januarja, ob desetih zvečer pri bazenu v Železnikih. Kolesarji bodo krenili v Dražgoše iz štirih smeri. Iz Kranja bodo odšli v nedeljo ob 9. dopoldne in vozili v strnjeni kolini preko Podbli-ce v Dražgoše. Pomembna prireditev bo v soboto na Pokljuki, kjer bo na Rudnem polju tekkmovanje domačih in tujih vojaških ter policijskih patrulj. Tekmovalo bo nad 340 vojakov in policistov. Na prireditev se pripravljajo tudi v Dražgošah, kjer ne bo nihče lačen ali žejen. Prodajali bodo tudi značke Prijatelj Dražgoš. Izkupiček bo porabljen za obnovo doma Cankarjevega bataljona pod spomenikom. Na konferenci so poudarili, da bo množična udeležba najboljši dokaz, da so Dražgoše spoštovane med Slovenci in da nimajo prav tisti, ki jih skušajo izbrisati iz zgodovine. še naprej nerešen. S problemi zemeljski plazov in hudournikov je bilo povezano tudi vprašanje, ki ga je izrekel Drago Ficko iz vrst LDS. Zanimalo ga je namreč, ali ima občina kartografski pregled plazovitih terenov in sprejete ukrepe v zvezi s tem. Njemu je Izidor Jerala odgovoril, daje za izdelavo takih kart zadolžena država. Gre za grob pregled najbolj ogroženih območij, ki ne zajema vseh manjših lokacij. Sami ocenjujejo, da so razmere na tem področju v občini katastrofalne. Največja problema sta gotovo zemeljski plaz nad Kranjsko cesto od Tržiča proti Pristavi in neurejeno odvajanje hudourniških voda v Bistrici. Človek se težko upre tako velikim naravnim pojavom s škodljivimi posledicami, vsak posameznik pa lahko uredi vsaj odvajanje padavinskih voda pri svoji hiši. Zaenkrat ne odpirajo v občini nobenih novih stavbnih površin, ob spremembah prostorskega plana pa bodo upoštevali tudi ogroženost zaradi omenjenih vplivov. Stojan Saje Začel se bo filmski četrtek Kranj - V četrtek, 9. januarja, ob 20. uri, bo v kinu Sloržič na sporedu nemški psihološki triler Eksperiment, prvi izmed filmov uvrščenih v abonma "Filmski četrtek", ki so ga letos pripravili v Kinu Kranj. Abonma ponuja pet pretežno evropskih filmov, ki so v zadnjih letih zaznamovali kinematografska platna in na različnih festivalih dobivali prestižne nagrade. Prihodnji četrtek bo tako sledila komična drama Pet minut slave (na ljubljanskem LIFFE 2001 ovenčana z. nagrado občinstva), v nadaljevanju pa še odličen španski triler Intacta, srhljivka Vsiljivci, ciklus pa bo zaključila francoska drama Mesto je mirno, film, ki ga je mednarodno združenje filmskih kritikov izbralo za evropski film leta 2000. I.K. Komenda - V programu komunalnega urejanja v občini Komenda je bil na primer poleg pločnika od Most proti Žejam, kanalizacije in ureditve ceste v Suhadolah in še nekaterih drugih del tudi pločnik s parknimi prostori na Glavarjevi cesti v Komendi. Od poznane Glavarjeve bolnice do cerkve v Komendi je bila cesta ozka in zalo tudi zaradi prometa nevarna za pešce, ki so bili namenjeni v cerkev ali na pokopališče. Pred koncem leta so v občini iz proračunskih sredstev uspeli uresničiti načrtovani program in urediti ob cesti (pod pokopališčem) pločnik za pešce, nasproti pa deset parkirišč. Izvajalec del je bil Žurbi team Kamnik skupaj z Rešet Kranj, nadzor pa je izvajal Lokain-vest. Komunalna ureditev tega dela bo veljala 34 milijonov slovenskih tolarjev, dokončali (s položitvijo finega asfalta in nekaterimi obrobnimi zemeljskimi deli) pa jih bodo spomladi. Andrej Žalar Praznično leto Zbilje - Kulturno umetniško društvo Zbilje je pred koncem leta na rednem letnem občnem zboru s pregledom dela poudarilo še posebej nekatere dogodke v vaški skupnosti. Prvi takšen je dan zemlje, ki ga vsako leto obeležijo 19. aprila. Takrat opozorijo na ekološke zmedenosti sodobnega časa. Od 20. do 24. junija se spomnijo običajev iz kresovanja. V začetku septembra je v Zbiljah žegnanje oziroma semenj. Takrat praznujejo v spomin na leto 1884, ko je bila posvečena vaška cerkev sv. Janeza Krstnika. Konec decembra pa je v društvu zasnovan kot srečanje vseh članov in njihovih prijateljev. To srečanje pa posvečajo fotografiji in njenim avtorjem. Tako je bilo tudi ob koncu leta, ko so v pregledu dela odprli razstavo dogodkov minulega leta in razstavo avtorja Boštjana Malovrha. Delovno srečanje s predstavo dogajanj med letom na razstavi so člani kulturno umetniškega društva Zbilje imeli v Galeriji turističnega društva Zbilje. Andrej Žalar Novoletno srečanje invalidov V soboto je Društvo invalidov Škofja Loka v Kroni pripravilo tradicionalno novoletno srečanje članov. Škofja Loka - Društvo, ki deluje od leta 1974 in ima približno 780 članov, danes vodi predsednica Poldka Demšar. Člani prihajajo i/ treh občin: Škofje Loke, Gorenje vasi - Poljane in Železniki, petdeset med njimi se je v soboto veselilo ob svečani večerji in glasbi. "Vsako leto naredimo vsaj pet izletov po Sloveniji," nam je povedala Demšarjeva in nadaljevala: "Odpravimo se kopat, ogledujemo si znamenitosti in podobno. Odpravljamo se tudi na razne pohode in tekmujemo v štirih športnih panogah." Vsako leto društvo pripravi tradicionalno srečanje invalidov, na katerega povabijo vse invalide z Gorenjske in tudi pobratena društva. Srečanja s kulturnim programom se udeleži prek 250 ljudi. "Težave? Seveda imamo največ težave z pomanjkanjem denarja. Z več sredstvi bi lahko večkrat peljali delno pokretne invalide na izlet ali pa bi našim članom pomagali z ozimnico in podobno," je povedala Demšarjeva. Danes je v društvu približno 23 nepo-kretnih članov, 15 na vozičkih, dva slepa in seveda še vrsto drugih. Svoje prostore imajo v Stari Loki, v starem gradu Doma slepih in slabovidnih, uradne ure pa imajo vsako sredo od 16. do 18. ure. Boštjan Bogataj Poldka Demšar 1U, '4 '4 Jože Košnjek V Kroni je bilo v soboto zelo veselo. Terra Folk: vse, kar si želite vedeti o glasbi Glasba s planeta Zemlja Ne, ne gremo v studio razmišljat, kako bomo naredili 9 novih skladb in en remix za novo ploščo. Posnamemo jo, ko se nabere material zanjo. Lahko bi izdali že tretjo, ob drugi plošči Pulover ljubezni razmišljajo odlični glasbeniki iz skupine Terra Folk. Ljubljana - "Naše skladbe na nek način nastajajo na odru. Improvizacija. Preizkusimo jih na publiki, seveda ne na živalih, in potem pridejo na repertoar," je hudomušen kitarist Danijel Černe, poleg pihalca Boštjana Gomhača in violinista Bojana Cvetrežnika ustanovni član skupine Terra Folk. Ktno skupine? Glasbenega gledališča! Vsekakor sem prepričan, da si bodo marsovci čez mnogo let ob poslušanju njihovih plošč mislili: "To je glasba s planeta Zemlja." Terra Folk so dolgolasec, brezlasec in asparagus, medtem ko gostujočega glasbenika odlikuje zanimiva paž - The Monkeys frizura. Boštjan Gombač, obvlada vse instrumente v katere se piha. Zgodba: Začelo se je v daljni Novi Zelandiji. Danijel Černe in Boštjan Gombač. oba člana sku pine Terra Mystica, sta se leta 1999 potepala po deželi kivijcv. kjer sta predvsem veliko nastopala kot ulična glasbenika in nov repertoar kaj kmalu prenesla na oder folk festivalov. Bila sta opažena in povabljena v studio, kjer sta s tamkajšnjimi glasbeniki /a založbo Carnium musie snemala avtorsko glasbo. Po povratku v Metelkovi v Ljubljani in KGB v Mariboru so odlično uspeli (kot na primer kuhinja Jamieja Oliver-ja) in prva plošča Stereo Folk l.ivc je na najboljši način širila obzorja tako skupini kot nam Slovencem, vse bolj pa tudi publiki v tujini, kamor so fantje začeli intenzivno zahajati. Februarja lani so zavzeli klube v Londonu in okoliških mestih, se junija v Nemčiji udeležili EBU Folk festivala, ohredli še ne kaj tamkajšnjih klubov, nadalje Bojan Cvetrežnik, zadolžen za komunikacijo med odrom in publiko. Slovenijo se jima je na Festivalu Lent pridružil Bojan Cvetrežnik. Z repertoarjem, ki je obsegal največ pol ure so odigrali triurni koncert. Publika je bila navdušena, skupina Terra folk rojena. Na pomoč jim je priskočil še Žiga Golob s kontrabasom, sledili so nastopi na Drugi godbi, Trnfestu, na Manifesti, slovenske koncertne dvorane in klubi so padali eden za drugim. Leta 2001 je bil čas za prvo ploščo. Live, v živo seveda. Posnetki iz klubov Gromka na vali pa na slovitem Glastonboury festivalu v Veliki Britaniji. Z USpehom so ie jeseni vrnili na sever otoka, na Škotsko na še slovi- tejši Edinbourgh Fringe festival. Nazadnje so igrali 29. decembra, Italijanom na Oircumna\ igando festivalu v Genovi. Gledališče glasbenih mojstrov: Podpisani navdušenec njihovega glasbenega teatra sem jih imel priložnost slišati lani februarja v Prešernovem gledališču. Na koncert sem se odpravil precej neam- biciozen, v stilu, da slišimo, za kaj gre. In sem slišal in videl dve uri in pol izjemnega muziciranja v izvedbi štirih odličnih instru-mentalistov, virtuozov na svojih instrumentih. Samosvoje interpretacije glasbe iz različnih delov s\eta. od ruske preko židovske ljudske glasbe do tovrstnega izročila Balkana preko Italije in Francije na Irsko (z doberšno mero Slovenije), podkrepljene s humor-nimi vložki, prepričajo še tako zadržano publiko. Ta začne vriskati m ploskati že po nekaj minutah. Ritem držita Danijel Černe (kitara, tamhurica) in Žiga Golob (kontrabas). Prvi menda "kronični uničevalec", v nežnejši varianti pa preizkuševalec strun na kitari, sicer pa odličen glasbenik, idejni vodja skupine Terra Mystica. po budnik banda Terra Folk, kjer je poleg Bojana tudi največkrat avtor glasbe. Piše tudi glasbo za gledališče, plesne predstave in oglase. Kontrabasist Žiga Golob, so deluje v številnih jazz zasedbah in je z različnimi ansambli posnel preko 35 plošč, je po dveletnem sodelovanju v skupini le to zapustil in mesto prepustil Jošku Sečniku, ki ubira strune na akustičnem basu. Tudi zanj bi lahko re kh, tla ima za seboj sto glasbenih let, najbolj pa je širši publiki po znan iz banda Leteči potepuhi. Posebej izvirna v muziciranju kot odrskem nastopu sta violinist Bojan Cvetrežnik, edini v skupini z. glasbeno akademsko diplomo, dodatno nadgrajeno s študijem v Berlinu. Nekaj časa je pod odrom ljubljanske opere v prvi vrsti zastopalo viole, pa mu zadeva neka ko ni bila blizu. "V službah, kjer gojijo klasično glasbo ni mogoče pristno komuniciranje z občinstvom, v čemer jaz kot glasbenik neizmerno uživam," razmišlja Bojan, ki na koncertih vodi komunikacijo s publiko. Zbija šale. na duhovit način predstavlja glasbo, ki jo bodo odigrali v naslednji se kunili. lok violine da med noge in Nova postava, s katero bo skupina Terra Folk naprej osvajala svet z violino nanj odigra "kankan". Je član večih zasedb, predseduje komorni zasedbi Amnesty International, snemal je plošče v Ali Ca-pone Štrajh trio. s kavbojci Blue-gras Hoppers... Nenazadnje je tu izjemen glasbenik Boštjan Gombač. ki muzicira na številne in strumente, tako rekoč obvlada vse, v kar se piha, od klarineta. flavte, različnih piščali. irskih in tistih običajnih do melodike in okarine... "Želel sem igrati trobento, pa ni bilo prostega profesorja v glasbeni šoli in so me dali na klarinet," pravi Boštjan. Pulover ljubezni: Druga plošča skupine Terra Folk je izšla pred nedavnim in je odlično nadaljeva nje njihovega prvenca. Enostavno se jim je nabralo dovolj v živo preizkušenih skladb /a novo ploščo, pa so naročili "recording and miting". Posnetki so sicer iz njihovih živih nastopov v klubih v Ljubljani, na Vrhniki, v Celju, v Trebnjem in v Studiu 14 RTV Slovenija, kjer so odigrali odličen, kakopak "un-plugged". izštekan koncert. Če ploščo začnejo z. glasbo slovenske Istre, in nadal|ujejo z odlično klez- mersko ïoshke, ïoshke is poudarkom na avtorskem tekstu), ga' terra nuizika naprej preko Balkana (Kolo, .lomno Jovane, Copza lliçó...) in klezinerskih Rumenis-her TantS (z Gombačcvim Pr'jatli obrodile...) Hopkele, Der Gassn Nigun, do rockovskih klasik na temo Led Zeppelinovske Starivvav To Heaven s pridihom Nemčije. Francije. Anglije in Irske in v zaključnem delu plošče "prekoluž nih" ameriških ragtime uspešnic, in na koncu Boštjanu tako na kožo pisanega irskega /'///> medle-ya. Ampak pOZOf, to je "le" plošča, najboljša priprava na njihov koncert. Koncerte. Igor Kavčič Gorenjci v filmskem arhivu Nedavno je pri Arhivu Republike Slovenije (ARS) izšla publikacija Filmsko gradivo Slovenskega Rimskega arhiva (SFA) avtorjev Tatjane Rezec Stibilj, Vladimirja Sunčiča in Loj/a Tršana. SFA pri Arhivu RS namreč že od ustanovitve leta 1968 zbira, hrani in strokovno obdeluje filmsko gradivo, podrobneje, predvsem po vsebinski plati, pa so ti filmi predstavljeni v t. i. inventarjih. Od leta 1982 je to že četrta knjiga splošnega inventarja, v katerem je obdelano 541 filmov. V vseh štirih inventarjih pa je že 2338 filmov: najstarejši je iz leta 1905, najmlajši iz leta 2000. Živi nastopi skupine Terra Folk so dodatni užitek. Filmi iz zadnjega inventarja so pridobljeni in strokovno obdelani v novejšem času; vanj pa so uvrščeni še filmi iz. dveh tematskih inventarjev avtorja Ivana Nemani-ča (Filmski zapisi Božidarja Jak ca 1929-1955 ter Filmsko ustvarjalnost Metoda in Milke liadjura /926 1969) in filmi (219 po štev i lu) Akademije za gledališče, film in televizijo (AGRFT), ki od leta 1968 snema v študijske namene kratke igrane in dokumentarne filme, pozneje v sodelovanju z RTV Ljubljana oz. TV Slovenija. Na izid pa v ARS še čaka tematski inventar z naslovom Turistični in potopisni filmi ter filmi o gostinstvu, lovstvu in ribištvu 1906-1992 avtorja Loj z a Tršana, pripravljen že leta 1998. Med novimi pridobitvami velja vsekakor omeniti filme škof Je glič, posnel leta 1926, ko je teda-nju ljubljanski škof, doma iz Begunj na Gorenjskem, obiskal župniji) sv. Barbare v Bridgevilleu v Pensilvaniji. nadalje Ljubljana ( 1935). Bregovi Mure (1959) in Planika (1962) ter sklop filmov Zastave filma (jugoslovansko vojaško filmsko podjetje, ust. 1948 v Beogradu), v katerih so zlasti pomembni odlomki starejših dokumentarcev iz svetovnih filmskih arhivov in kinotek, ki v Sloveniji doslej še niso bili znani. Med lil mi prevladuje tip informativnega (žurnalističnega) dokumentarca, ki prikazuje dogodke, povezane s političnim, gospodarskim, kultur nim in športnim življenjem (ta tip filma goji ilanes predvsem televizijski dnevnik), manj pa je del. ki pripadajo umetniški fikciji. Seveda pa vsi spadajo v slovensko kul turno dediščino, pomembno za zgodovino Slovencev in Slov eni je. torej so del naše obče /godov i-ne in nascionalne umetnosti, če sar pa se še vedno premalo zave damo. Za Gorenjce bo zanimivo, da so v inventarju številni filmi, ki prikazujejo gorenjske planine in kraje, posebno Kranj. Škof jo I oko. Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjsko Goro in Planico, tovarne (npr. Elan, Sava. Planika. Iskra. Žele zarna Jesenice) m osebe, predvsem iz politike, kulture in umet nosti. Veliki> filmov je povezanih s Titovim obiskom Gorenjske, po sebno Planice, ob njem pa sreču- jemo tuje in domače politike raz ličnih stopenj. Iz sveta kulture in umetnosti so tehtni posnetki Gorenjcev dr. Frana Koblarja, F S. Finžgarja. Janeza .lalna. brana Albrehta in dr. Franceta Steleta, med upodobljenimi gorenjskimi ti 1 -marji pa so Veličan Pester (avtor prvega dokumentarca in sploh prvega filma na Gorenjskem, ki ga je posnel 26. februarja 1922 -Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah), Irance Šliglic in Boštjan Hladnik. Seveda pa srečamo največ Gorenjcev med umskimi ustvarjalci, saj je znano, da je njihov delež v slovenskem filmu največji. Tu sta veliki igralki Angelca Hlebce in Milena Zupančič, popularni igralci Rudi Kosmač, Tone Gogala, Ivo Godnič in Borut Veselko. režiser ji Mako Sajko. Marjan Ciglič, Igor Prah. Božo Šprajc, Naško Križnar, Božo Grlj. kamermana Veka Kokalj in Tine Perko, doku-menlarist širokih obzorij Pavel Grz.inčič in scenarist Miha Mazzi ni. Samo teh nekaj imen je kar dovolj za ilustracijo. Zdaj so za arhiv isti na v isti zgodovinarji, ki naj bi izmerili vrednost naše filmske dediščine: pri-čevanjsko. izobraževalno, zabav no, ideološki) in v najvišjih dosežkih tudi umetniško. Doslej še nis mo pokazali preveč strokovne in politične volje za to. saj je Še kar nekaj belih lis v naši obči zgodovini in tudi ideološke preobremenjenosti. Stanko Šimenc Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Slovo od Janka Kersnika Janko Kersnik je umrl mnogo prezgodaj, ko še ni dopolnil 45 let. Na Štefanovo leta 1895 seje na lovu P'chludil, a w ni dobro pozdravil, poslediia je bila /etiko ("sušico") v grlu. Za bolezen se ni menil; ko Si je, je bilo prepozno. Leto pozneje ga je študentski '(naris dr. Savni k dobesedno zvabil v Kranj, kjer fe I' ZfvVVnik; pri njem je ostal od 18. decembra 1896 IH97 ,thnuuja í897,11 Popravil se ni. Sredi maja - je še/ v zdravilišče Gleichenberg na gornjem "Jerskem. vendar tudi to ni pomagalo; žena lierta Uuhl' J"1''" nal)(>l mrtvega pripeljala z vlakom v n JUf*°' 4 Postaje so ga prenesli v stanovanje nje- 1897 P* T" JC "h l)o1 ('"'h P°*°&> 2H- Í"1"" Hja no r!'nt'ljal' 90 linio '" »0 pokopali 30, ju- boyjad / " 1 ^'tereni je napisal svoja naj "Globoko ginljiv in prisrčen nagrobni govor" mu je ob odrtem grobu daroval dr. Ivan Tavčar, stanovski kolega v pravu, politiki in literaturi. Ta je napisal tudi ne-krolog v "njunem" časniku Slovenski narod, 29. julija 1897. "Janko Kersnik je umrl in dospel je do zadnje postaje, do tihega kotička tik lukoviške cerkve, kjer mu tudi počivajo oče in brata. Dasi smo prijatelji že pri zadnjem zasedanju deželnega zbora z bolestnim srcem opazovali, kako je bila zavistna bolezen najedla in razdejala njegovo visoko in poprej tako krasno telo, in dasi so dohajala pozneje poročila, ki so nas pripravljala na najhujše, smo vendar danes potrti in obupani, prav tako. kakor smo bili potrti in obupani tisto jutro, ko je v Ljubljani vzela jasna duša našega Jurčiča slovo od slabotnega in drobnega telesca, ki se je prej premetavalo toliko mesecev po mučni smrtni postelji! Jurčič in Kersnik' Enaka smrt JU je sedaj spojila, a v življenju ju je vezalo prijateljstvo, s kojim nas druge, ki smo zavistni ob Kersnikove Kmetske slike, ilustracija Uroša Hrovata, izdala založba Karantanija, 1995. Strani stali, navidez asorni in mol čeči Jurčič nikdar ablagodariti ni hotel.' In to prijateljstvo rodilo je v slovenskem slovstvu lepe sadove, nad kojimi se radosti sedanjost in nad kojimi se bode radostila tudi prihodnost. Ni razloga našemu li stu, pisati 0 pomenu in veljavi Kers nikovega imena na literarnem pol ju; o tem pisalo se bode drugod, predvsem v Ljubljanskem Zvonu, kjer je pokojnik objavljal svoje pro izvode, s kojimi si je pridobival slavo prvega in vrednega Jurčičevega naslednika!" Tavčarje torej razglasil pokojnega tekmeca za Jurčičevega naslednika, kar je bilo nedvomno veliko priznanje. Hkrati si ni mogel kaj. da ne bi ob smrti svojega stanov skega tovariša izpostavil njegovo dejavno zavzemanje za liberalno stvar. "Dasi bode slovstvenik Kersnik mnogo dalje živel v spominu slovenskega naroda nego pa politik Kersnik, vendar ne smemo o zadnjem molčati ilanes. ko je končano in dognano njegovo življenje. " Njegovi politični drži in inispra tavanju "častiti duhovščini " nameni osrednji del članka. In zapiše; "Janko Kersnik je hil v pravem pomenu besede pošten liberalec, ki si je predvsem bil west. da Kranjski še nikdar ni pretila taka nevarnost od klerikalne strani, kakor ji preti danes. " Naposled izpostavi Tavčar prijateljev svobodomiselni značaj. " Kersnik je hil v najlepšem pomenu besede svobodomiseln značaj, in predvsem mu je bilo zoprno tisto neprestano koketiranje s častita duhovščino in tisto olikanega človeka nevredno klečepla-stvo pred ravno isto duhovščino, katero skušajo tudi na Kranjskem v naše javno življenje vpeljati nekate ri politični dohrovoljčki. ki še vedno verujejo v staro dogmo, da se pri nas brez duhovščine ničesar doseči ne da. In ravno v to dogmo ni hotel Kersnik nikdar verovali, nasprotno, prepričan je bil. da je posvetno razumništvo kranjsko močno dovolj, da hodi svoja pota v politiki in da mu ni treba pri duhovščini milosti prosjačiti! Zategadelj iz srca <>hžalujcmo prerano smrt predragega nam prijatelja ter smo prepričani, da ga bodemo tudi v politiki zelo zelo pogrešali. V dobi. ko je v političnem življenju eni nasprotnih nam strank želodec vzor vseh vzorov, drugi pa zopet cerkvena pušica, v taki dobi uboga naša Kranjska prav živo potrebuje v pravem pomenu besede svobodami selnih značajev... " Sklenima s temi lavčarjevimi besedami še mi podlistek <> Janku Kersniku. Prazniki in godovi Mir in premislek po praznikih Z včerajšnjim praznikom Treh kraljev so se končali glavni prazniki, povezani z Jezusovim rojstvom. Sedaj je čas za premislek po praznikih in za uspešen začetek novega leta. Danes, 7. januarja, praznujeta Rajmund Penjafortski, duhovnik, in Lucijan (Zorislav) Anti-ohijski, duhovnik. V Sloveniji je najholj znan Rajmund Penjafortski, redovnik, ki se je rodil okrog leta 1175 in je umrl leta 1275. Rajmund je bil potomec katalonske plemiške družine. Med drugim je študiral cerkveno pravo na takrat najbolj slavni univerzi v Bologni. Postal je slaven, vendar je živel skromno. Vrnil se je v Barcelono, postal duhovnik in nato vstopil v dominikanski red. Posebej je znan tudi zaradi reševanja krščanskih ujetnikov iz muslimanskega ujetništva. Dočakal je sto let, Barcelona pa ga je izbrala za svojega zavetnika. Danes godu jejo tisti, ki jim je ime Rajmund, Rajko ali Rajka. Jutri, 8. januarja, bodo godovali Severin, apostol Norika in opat, Erhard, škof, Jurij iz Hozibe, redovnik, in Peter Tomaž, škof. Severin Noriški je zaradi rimske province Norik, ki je obsegala tudi naše kraje, povezan z našimi kraji. Tu so se po propadu Rima začeli spopadati Huni, Germani in Romani. Severin, ki ni bil duhovnik, je posredoval med njimi. Skrbel je tudi za bolnike, jetnike in reveže. Njegovo telo so pokopali v Neaplju. Umetniki ga upo- Jaslice v cvetličarni Bambus na Primskovem. Običaj je, da imamo jaslice postavljene do svečnice. dabljajo kot romarja s knjigo ali opatovsko palico in s križem v desnici, kako pridiga ljudstvu. Častijo ga kot zavetnika tkalcev platna, viničarjev in jetnikov. V četrtek, 9. januarja, so med godovniki zapisani Hadrijan, opat, Aleksija, redovnica, Andrej Corsini, škof, in Julijan in Bazilisa, mučenca. Zanimiva je zgodba o Julijanu in Bazilisi. Julijan je bil sin bogatih staršev v tedanji Mali Aziji. Starši so ga zaročili s plemenito devico Baziliso. Ko sta se poročila, sta sklenila, da bosta živela kot brat in sestra. Dediščino sta razdelila med uboge, hišo pa sta spremenila v zavetišče preganjanih kristjanov. Bazilisa je kmalu umrla, Julijana pa so muči- li in ga umorili. Ko je umiral, so se rušili poganski maliki. Upodabljajo ga z. mečem v roki, okoli njega pa so razbiti kipi malikov. V petek, 10. decembra, praznujejo Agaton, papež, Gregor iz Nise, cerkveni učitelj, Viljem iz Bourgesa, škof, in Peter Orseo-lo. Ime Agaton je grško in pomeni "dober". Uspel je rešiti številne spore v cerkvi. Za svetnika ga častijo tudi na krščanskem Vzhodu, in sicer 19. ali 20. februarja. V soboto, 11. decembra, so godovniki Pavlin Oglejski, patriarh in apostol Slovencev, Teodozij, opat, in Salvij, mučenec. Pavlin je bil patriarh v Ogleju in je potoval po slovenskem ozemlju. S salz-burškim nadškofom sta se dogovorila, da bo meja med oglejskim in salzburškim misijonskim področjem reka Drava. Ta meja, postavljena leta 811, je držala do leta 1786. V nedeljo, 12. decembra, so prazniki Jezusovega krsta, Tatjane ali Tanje, mučenke, Erne-sta Rimskega, mučenca, Elreda, opata, Bernarda Korleonskega, redovnika, in Arkadija, mučenca. V ponedeljek, 13. decembra, pa bo praznik Hilarija, škofa in cerkvenega učitelja. Jože Košnjek Jubileja škofa Alojza Urana Ljubljana - Ljubljanski pomožni škof mag. Alojz Uran praznuje januarja dva jubileja: 22. januarja bo praznoval 58. rojstni dan, včeraj pa je minilo deset let od posvetitve za škofa v baziliki sv. Petra v Rimu, pred tem pa gaje papež Janez Pavel II. imenoval za pomožnega škofa. Uranovo imenovanje je bilo prvo škofovsko imenovanje v samostojni Sloveniji, posveče-nja v Rimu pa se je udeležilo okrog 700 vernikov iz Slovenije, škof Alojz Uran, doma pod Šmarno goro, je znan po svoji vedrini in prijaznosti. V desetih letih je opravljal pomembne dolžnosti. Med drugim je vodil tudi komisi- DRUŽINSKI NASVETI Horuk v nove čase Damjana Šmid "Zaprl sem vrata včerajšnjemu dnevu in odvrgel ključ. Ne bojim se jutrišnjega dne, saj sem našel današnjega." (neznani avtor) Novo leto leži na pragu in čaka, kaj bomo z njim storili. Ga bomo vzeli in iz njega napravili najboljše ali bomo pustili, da se zgodi, kar se zgodi? Vedeževalci imajo v tem času polne roke dela, saj bi vsi želeli izvedeti, kaj nas čaka v tem letu. Kaj nas čaka? Povem vam, kaj nas čaka, čeprav ne znam prerokovati ne iz kavne usedline, ne iz dlani in ne iz kart. Čaka nas življenje. In naša pot v življenju je takšna, kot jo naredimo. Pri tem ne dobimo navodil za uporabo, dobimo pa kup namigov, prijateljev, sovražnikov, dogodkov, ki nas dvignejo visoko ali nas ponižajo. Dobimo male sreče in velike bolečine. Ali obratno. Vse to dobimo. In s tem lahko naredimo kar želimo. Bolezni se lahko predamo ali pa se borimo, kolikor se da. Lahko se igramo umazane igre s sovražniki ali pa postanemo boljši. Lahko začnemo znova in znova in se ne predamo. Nekdo je dejal, naj v življenju upoštevamo dve pravili. Prvo pravi, naj nikoli ne odnehamo. Drugo pa pravi, naj vedno upoštevamo prvo pravilo... Smo v tem instant času, ko moramo biti vedno prvi, najboljši in ko moramo dobiti vse takoj, takoj, takoj -sploh navajeni vztrajati? In če vprašamo ljudi, ki so prepričani, da nima smisla živeti, zakaj ne vztrajajo, bo večina odgovorila, zakaj naj vztrajam, zakaj naj živim? Manjka nam smisla. Če nimamo smisla, nimamo ciljev, in če nimamo ciljev, nalog potem lahko vse življenje tavamo sem in tja. Kje pa naj dobimo smisel, boste vprašali. Vsak dan posebej nam ponuja nešteto smislov, le če jih znamo opaziti. Zakaj sem v tem trenutku na tem mestu? Kaj je moja naloga? In kako lahko v tem trenutku dam od sebe najboljše, kar imam? Kdo sem in kam hočem? Sama težka vprašanja, katerim se tako radi izognemo. Predstavljajte si, daje naše življenje potovanje, in kaj potrebujemo na potovanju? Potrebujemo dobro opremo, dober zemljevid za različne poti, potrebujemo dobro družbo (nekateri raje potujejo sami) in potrebujemo enega ali več ciljev. Torej vam v novem letu želim, da najdete svojo pot, svoje cilje, ki vam bodo pomenili smisel in nekaj, za kar je vredno živeti. Želim vam, da izbirate dobro družbo na svojih poteh, ljudi, ki vedo, kam so namenjeni in s katerimi se dobro počutite. Želim vam dobro opremo na vaši življenjski poti, takšno, ki je sestavljena iz prijaznih, odločnih in pravih besed in dejanj, takšno, ki ne rani ne vas ne drugih, in takšno, ki pomaga pri srčnih in drugih ranah. Želim vam vse dobro na novih poteh. Naj bodo takšne, o kakršnih ste nekoč sanjali. Škof Alojz Uran je velik prijatelj Slovencev na Koroškem. Na sliki je skupaj s predsednikom zveze koroških izseljencev Jožefom Partlom. jo za ureditev odnosov med cerkvijo in državo, leta 1996 pa je bil predsednik cerkvenega odbora za pripravo papeževega obiska v Sloveniji. Od leta 2000 naprej je odgovoren za dejavnost Cerkve med Slovenci po svetu. J.K. Danes je pravoslavni božič Peran Boškovič, paroh pravoslavne cerkve v Sloveniji Kranj - Katoliška cerkev in nekatere vzhodne cerkve, ki priznavajo papeža in gregorijanski koledar, praznujejo božič 25. decembra. Vzhodna krščanska oziroma pravoslavna cerkev, ki uporablja julijanski koledar, pa praznuje božič danes, 7. januarja. Tudi zanjo je to velik praznik. Jutri, 8. januarja, pa cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo praznik Marijinega materinstva. Štirje stebri miru Ljubljana - Za 1. januar letos, svetovni dan miru, je papež Janez. Pavel II. posredoval svetu posebno poslanico. Letošnja poslanica ima nekatere značilnosti. Napisana je bila skoraj 40 let po 11. aprilu leta 1963, ko je takratni papež Janez XXIII. objavil posebno okrožnico Mir na zemlji (Pacem in terris). To je bil veliki četrtek in takrat je bil svet poln nereda in na robu vojne. Dve leti pred tem, leta 1961, je bil postavljen Berlinski zid. V Vatikanu seje začenjal II. vatikanski koncil, kriza na Kupi pa je pripeljala svet na rob atomske vojne. Takratni papež je vztrajal in zapisal štiri bistvene predpostavke za mir: resnico, pravičnost, ljubezen in svobodo. Na te vrednote je v poslanici opozoril tudi sedanji papež. Za Janeza XXIII. je dejal, da se ni bal prihodnosti. Zastavil si je vprašanje, kakšen red more nadomestiti sedanji nered. Kakšen red more dati možem in ženam možnost življenja v svobodi, pravičnosti in varnosti. Vprašanje miru ne more biti ločena od vprašanja človekovih pravic in dostojanstva. Politika ni ločena od morale. Mir in resnica sta povezana. Politika je človeška dejavnost in je zato podvržena tudi moralnim sodbam. Papež pravi, da skrb za blaginjo ljudi zagotavlja mir, da obstaja neločljiva povezanost med prizadevanji za mir in spoštovanjem resnice. Dogovorov seje treba držati, vse strani morajo spoštovati obveznosti, pri posredovanju informacij mora vladati poštenost, v pravnih sistemih pa pravičnost. Demokratični postopki morajo dajati državljanom občutek varnosti. Pomembna je kultura miru. Dejanja miru rastejo iz življenja oseb. So sad razuma in srca "delavcev za mir". Vera pa ima življenjsko vlogo pri spodbujanju dejanj miru in utrjevanju pogojev za mir. J.K. Piše Eva Senčar S knjigo o Balzac in kitajska šiviljica, Dai Sijie, prevedla Alenka Moder Saje, Učila International, Tržič 2002, 169 str. Vojne, politični totalitarni režimi, revščina in iz vsega naštetega izvirajoče človekovo trpljenje so neizčrpen vir za literate, filmske ustvarjalce, umetnike. Raziskovalec zgodovine ekonomskih tokov Fernand Braudel za razpravo o revolucijah in razrednih bojih ponudi iztočnico: vertikalna družbena gibanja ne pomenijo le vzpona na najvišjo stopnico na družbeni lestvici - na najnižji v srednjeveških Benetkah se je nahajal tisti, ki ga ni bilo najti v nobenem registru katerekoli bratovščine -in vendar mu ni nič preprečevalo, da bi on ali njegova družina postali člani katere od obrtniških organizacij in tako prečili prvo stopnico po lestvici navzgor. V posamezniku je od nekdaj obstajala želja "postati to, kar sem", revolucionarne poti kot ena izmed sredstev za dosego tega cilja pa so največkrat to prvinsko hotenje, pogojeno sicer v družbeni stvarnosti, na poti uresničitve ukle-nile v aktualno ideologijo - socialistične revolucije so bile v tem še skrajnejše; posameznik naj ne bi postal nekaj več; najnevarnejše ni bogatenje in s tem povezano pridobivanje moči, pač pa intelektualna premoč, ki se nadgrajuje kot posledica znanja in mišljenja. Mao Zedong je bil eden izvirnejših med tirani. V letih, ki so se približevali sedemdesetim prejšnjega stoletja, je intelektualce in njihove otroke poslal na prevzgojo v odročne, revne hribovske kraje, kjer so se mučili z nenaprednim in čez vse mere težkim kmetovanjem, tudi rudarjenjem. Velika kulturna revolucija na Kitajskem je pomenila čas brez zahodne literature, filmov, 'zahodne navlake' - brez vsega, kar bi lahko dražilo svobodnega duha in dramilo čutne užitke. Kulturo v ožjem smislu je zamenjal agitprop - oblika razrednega boja preko umetnosti, ki so jo iznašli v Sovjetski zvezi. Kritik družbe Balzac in njegove Izgubljene iluzije ter Oče Goriot, Cervantesov Don Ki-hot, Dumasov Grof Monte Christo in drugi literarni junaki kot predstavniki nekonvencio-nalne osebnosti se v romanu več kot 'neprimerno ' znajdejo v rokah dveh najstnikov, ki o avanturah in vsakdanjih užitkih lahko le sanjata - vsaj sanjata, saj sta, če že ne brala, pa slišala o evropskih literarnih vrhuncih - za razliko od sovaščanov revne, v vseh pogledih nerazvite gorske vasi, kjer niti ne vedo, da obstajajo vzporedni svetovi - tudi domišljiji je treba dati možnost, ji pomagati, da se 'bohoti '. In neuka šiviljica sadove z drevesa spoznanja pridno trga. Dokler obranega sadja ne odnese v košari v mesto. Izgon iz raja? Ne, le izbira drugačnega. Ritem vsakdanjega življenja na Nebeškem feniksu, hribu, kjer sta junaka pristala kot otroka boržuaznih staršev, je bil kot njuna budilka; čeprav je zvoniti morala, pa je zvonila takrat, ko sta onadva hotela -njuno malo zvijačno maščevanje. Neznana in čudežna je postala predmet poželenja vaške starešine, nekakšen totem. Kar v zgodbi prebiramo med vrsticami, je: Lastno narodno kulturo spoznavamo, nadgrajujemo in dovolj cenimo tudi kot posebnost in redkost med mnogimi le, če nam ne branijo sprehoda drugam -v tuje umetnosti, dogodke, mišljenja, stremljenja, vzorce ravnanja... Avtor Dai Sijie, rojen leta 1954, je poznan kot filmski ustvarjalec, med bolj znanima filmoma sta Kitajska, moja bolečina in Enajsti otrok. Njegov prvenec Balzac et la petite tail-leuse chinoise je izšel leta 2000 v Franciji, kjer trenutno živi in ustvarja. Opisuje lastno izkušnjo prevzgoje; star 22 let, po Maoi smrti, pa se je že lahko vpisal na umetniško akademijo in študij nadaljeval v tujini. Se devet ovinkov do vrha Še osem, sedem ovinkov do vrha. Pa mimo dveh čudnih dreves. Potem pa še dva, tri ovinke do vrha? Oh, kakšna megla! Bil je prvi januar 2003. Ob dvanajstih je preddvorski župan in predsednik Planinske zveze Slovenije Frane Kkar pozdravil na Kališču pod Storžičem prispele planince in jim ponudil županov čaj, kar se pravzaprav za prvojanuarski županov pohod tudi spodobi. Odkar imajo Pred-dvorčani novega župana, bodo več hodili v hribe. Čeprav je bilo med tokratnimi ljubitelji gora in planinci največ domačinov (iz Ballja, / Beie, s Irstenika, i/ Tenetiš, i/ Preddvora, i/ Mač in /. Jezerskega) sem med zapisanimi imeni v knjigi obiskov v Planinskem domu na Kališču zasledila tudi Mariborča ne in Ljubljančane. Točno opoldne je bilo vpisanih enampetdeset obiskovalcev Kališča. nekateri pa so se takoj po prihodu podali še na Storžič. Na Kališču je bilo vreme sončno, tako da se je videlo VSC do Triglava na eni in Krvavca na drugi strani. Pogled v dolino pa je zastirala gosta megla. Dogajanje ob osmih zjutraj "Presneto." sem pomislila, "tole se z mojimi pohodnimi čevlji ne bo i/šlo." Sicer so fantastični, vendar kakor hitro se pojavi glad- Na Kališču sem povzročila kopico smeha, presenečenih in tudi začudenih obrazov. Ljudje me prej pričakujejo na nori zabavi do jutranjih ur kot pa na svežem /.raku nad tisoč petsto metri. Baš-Ijani me sploh bolj redko srečajo in so takoj izrazili željo po sku pinskem fotografiranju s "ta novim županom in Sloržičein v oza-dju". Prijazen možakar / Bele me je oskrbel s čajem in seveda brc/ šilca žganja ne gre - da se ne bi slučajno prehladila. Preddvorski župan se je odločil, tla me bo na hranil z "ješprenom", pa je prej /a lačne planinske želodčke poskrbel že Klakočarjev Brane (kakor ga kličejo domačini). Nič me m spra Kratki zimski dnevi V ( skoraj I Zimskem času se oko li četrte popoldan že mrači, in če sem želela v dolino pred temo. sem morala odriniti. Kar sem srečala stanovskih kolegov so po Skodelici čaja odšli v dolino, meni pa je sončno vreme prav ugajalo. Se dobro, da mi je Tina dala le en film /a fotoaparat, ker bi drugače naredila kopico fotografií na isto temo: modro nebo in Storžič / vseh možnih ZOrnifi kolov. Kasne je bi jih lahko naslovila "Storžič na tisoč m en način na prvega ji nuarja 2003." Spust v dolino je bil dolgotrajen. Predstavljale si smučarja, ki se pred pomembno tekmo pri- Bašljani pravijo, da čez Storžič in Kališče hribov ni. Sonce je malce pod vrhom Kališča planincem razpotegnilo usta do ušes in brez večjih težav so se povzpeli do vrha. ka, malce poledenela površina, mi začne drseti. Zadnji dan v lanskem letuje popoldan deževalo in zvečer je hotelo zmr/.ovati. Prvega ob osmih zjutraj sem preverja la vreme in podlago našega dvorišča, ki je asfaltna in mi je. nor malno. drselo. "No," sem si rekla, "bom videla, kake volje bom okoli desete ure." Pa nisem preveč razmišljala. Oprtala sem si nahrbtnik, se toplo oblekla, vzela pohodne palice in se odpravila. Včasih grem na Ka lišče z "mačevske" Strani, kakor pravimo poti domačini. Nekateri pravijo, da je lepša in krajša od "bašeljske". Jaz sem se tokrat odločila za bašeljsko in po dobri uri hoje sem bila ilovnata do kolen. Vendar je bil ilovnat le spodnji del poti. Bolj proti vrhu je bila pol bolj pa listnata, mastna in nekaj ovinkov pred vrhom celo ledena. Poljubljanje na službeni poti Še dobro, da je bil prvi dan v novem letu in so moški izkoristili priliko za voščila. Do Kališča sem potrebovala kar kako uro in pol do dve uri. ker je "veseli december" pustil kako posledico mojemu le leščku in njegovi fizični pripravljenosti, pa še pot do Kališča je bila malce razmočena, precej blatna in proti vrhu ledena. Že takoj na stičišču, kjer se začetni del obeh poti iz Mač in Bašlja združita, sem srečala planinca, ki seje že vračal s Kališča. Mal ce sva poklepetala, potem mi je voščil ob novem letu in izkoristil priliko za poljubljanje - tisto "ta voščilno". Povprašal je še. kje je moška polovica, in odvihraj naprej v dolino. Ker sem bila zadihana in mi možgani še niso čisto funkcionirali, sem iz sebe spravila le: "... službeno... tole na Kališče." Kasneje, više na poti. sem na podobno vprašanje dobila vpra-šalni odgovor, če sem županova tajnica, ko jo takole službeno "maham" na Kališče. Na vrhu Od Kočarja naprej sem malce "grizla" kolena, saj je bila pot precej ledena. Drugače je okolica izgledala kot v pravljici: povsod modro nebo, beli vrhovi gora in sonce. Cisto pravo sonce. Jezerski župan Milan Kocjan je bil vesel skodelice vročega čaja seval, odprl je nahrbtnik, vzel ven divjačinsko salamo ter mi dal v roke nož. češ. naj jo malce nare ženi. da bodo ljudje prigriznili. Za kruh bo pa sam poskrbel. Kaj sem lahko naredila'.' Spoprijela sem se z salamo, ki |e v ustih planincev hitro "kopnela". pravda na start, in tako si lahko predstavljate mojo malenkost, ki se v dolino vrača z rdečimi lički, smrkavim nosom in blatne zadnjico. # Sjnje modro nebo sem pa v se eno videla. Alenka Brun Dograditev Bilo je uspešno leto gasilskega doma ♦j? jMT Dobra dva tedna v Dražgošah deluje novoustanovljeno Prostovoljno gasilsko Začenjajo se volilni občni zbori v Gasilski zvezi Vodice. Vodice - Skoraj tisoč gasilcev v Ciasilski zvezi Vodice, ki so organizirani v šestih gasilskih društvih, je minulo leto po oceni predsednika gasilske zveze Janeza Jenka in poveljnika Lojzeta Kosca končalo uspešno. Uresničili so vse načrtovane naloge. Še Posebno uspešni so bili pri uresničevanju izobraževalnega in tekmovalnega progama. Na državnem tekmovanju je sodelovalo deset članskih in veteranskih ter dve ■nladinski ekipi. Nobena gasilska zveza ni bila tako Številčno zastopana na tem tekmovanju. Veteranke PGD Polje so na državnem tekmovanju osvojile prvo mesto. Veterani PGD Polje tretje in članice B PGD Sinkov Turn prav takt) tretje mesto. Gasilci v GZ Vodice pa so se izkazali tudi pri organizaciji tekmovanj in na srečanjih skupaj s člani Gasilske zveze Medvode. Še posebno uspešno je tudi so delovanje zveze z županstvom. Iz občinskega proračuna je namreč gasilka zveza dobila 14.3 milijona tolarjev in od tega kar 7 milijonov za investicije. Najpomembnejša investicija v letu, ki seje pravkar začelo, bo nabava gasilskega avtomobila za PGD Vodice. Sicer pa predsednik Jenko in poveljnik Kosec ocenjujeta, da imajo po društvih nekaj težav pri kadrovski usposobljenosti. Nekatera društva nimajo dovolj usposobljenih gasilcev za poveljevanje. Zato bodo nadaljevali z usposablja njem. Osrednji dogodek v Gasilski zvezi Vodice letos bo vsekakor praznovanje 100-letnice PGD Vodice. Društvo naj bi takrat, julija letos, dobilo tudi novo vozilo GVC 16/15. Med drugim bodo pripravili tudi več tekmovanj, tudi skupaj z Gasilsko zvezo Medvode, najpomembnejša tekmovanja pa bodo vsekakor regijsko tekmovanje septembra, zanimivo tekmovanje gasilski mnogoboj in gasilski avtorally. Že ta teden pa se v Gasilski zvezi Vodice začenjajo volilni občini zbori po društvih, in sicer Rcpnje Dobruša 11., Polje 18.. Vodice 24., Sinkov Turn 25., Bukovica l * t i k 26, januarja in Zapoge 1. februarja. Občni zbor GZ Vodice pa bo 14. marca. Andrej Žalar Dobra dva tedna v Dražgošah deluje novoustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Dražgoše. Pred tem je delovala le gasilska trojka v sklopu PGD Rudno. Dražgoše - Prvi koraki gasilske dejavnosti v Dražgošah segajo v leto 1956, ko so zgradili gasilski stolp s sireno, zadruga pa je kupila tudi prve cevi. V sedemdesetih letih se je nekaj ozaveščenih Dražgošanov priključilo gasilcem v Rudnem. Matično društvo jim je priskrbelo nekaj osnovne opreme, ki je bila nujna za požarno varnost. Za predsednika PGD Dražgoše so na ustanovnem občnem zboru izbrali Marka Lotriča. poveljnik je postal Matjaž Lušina. člani upravnega odbora pa so Stane Jelene, Primož Lušina, Simon Lotrič. Tone Ambrožič in Božo Lotrič. Na račun organizacije prireditve Po stezah partizanske Jelovice in veselic so pridobili nekaj denarja za nakup opreme. Tako so tudi na ustanovnem zboru določili glav no prioriteto - dokončno zgraditev Gasilskega doma. "Vse je seveda odvisno od denarja. Prvi večji finančni priliv pričakujemo že v za- Župan podelil zlato ptico ^'cd - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno je lani praznovalo '0. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so konec minule-8a leta v kulturnem domu v Ribnem pripravili slovesnost, na kateri so Sc sP°mnili začetkov organizirane kulturne dejavnosti v tem kraju, v Preddverju omenjenega doma pa so pripravili pregledno razstavo o e u društva. Slovesnosti seje med drugimi udeležil tudi blejski župan nc>Zški folklorni skupini ter dramska skupina. Vsako "leto Iedr!ï2j0 ureditev Večer na vasi. Ob ustanovitvi je KUD Rudija njj n°( ,ca IU|ÍPICÍ delovalo kot tamburaško društvo, ki gaje vodil teda-pinezi «f 'an^° Vrezec. Med obema vojnama so se kulturne sku-diciowdna V pmsvctno dru§tv0- dramska skupina pa je postala tra- Jamarji so dosegli nov rekord Kranj - Poskusi slovenskih jamarjev, da hi prodrli še bolj globoko v brezno Čehi 2 na pobočjih Kanina oziroma Rombona, so se pred koncem lanskega leta končali z novim dosežkom. Za dan samostojnosti se je v brezno odpravila ekipa šestih članov, ki jo je vodil Janko Marin-šek iz Postojne. Jamarji so se najprej spustili do globine 13X0 metrov, kamor je tik pred božičnimi prazniki odnesla opremo za bivakiranje skupina petih jamarjev iz Novega mesta, Ribnice in Domžal. Tako so lahko prespali na kraju, kjer je bil že prej dosežen globinski rekord v slovenskih jamah. Naslednji dan so nadaljevali spust proti slapu, prek njega splezali do dna in spustili še naprej do podzemskega jezera, ki leži več kot 1500 metrov globoko. Dosežena točka je tudi nov globin ski rekord, ki postavlja brezno Cehi 2 na osmo mesto med najbolj globokimi kraškimi jamami na svetu. Slovenski jamarji so odkrili v jezeru sifon, ki obeta še nadaljevanje brezna v globino pobočij Julijskih Alp. Stojan Saje Marko Lotrič čet k u januarja, ko bomo sodelovali pri Organizaciji prireditve v Dražgošah. Računamo pa tudi na pomoč podjetij v dolini, pomoč občine in tudi krajanov." je povedal predsednik Marko Lotrič. Samo od ustanovitve se je štev i lo članov iz prejšnjih 50 povzpelo za več kot 70 članov, Tako veliko število članov pa vodstvo društva že zavezuje, da se bo potrebno bolj posvetiti tudi izobraževanju m delu z mladimi. Upajo, da bodo lahko čimveč mladih pripravili tudi za tekmovanje, kakor tudi Matjaž Lušina žensko desetino. Tekmovanj se udeležujejo že dobri dve desetlet ji, V zadnjem času pa imajo tudi SVOJO opremo 1. kategorije, vse eno pa bo potrebno kupiti še novo opremo. Na ustanovnem občnem zboru društva je spregovoril tudi župan Mihael Prevc. sicer domačin i/ Dražgoš. ki je članom čestital, hkrati pa priznal, da je tO dodaten strošek za občino: 'Vsekakor pa ostaja prednost na strani Dražgoš. saj ho sedaj zagotovljena hitrejša pomoč v primeru požara, boljša oprema in več znanja." Pohvalil je tudi preteklo delo gasilske trojke, predvsem pa poudaril pomembnost izobraževanja mladih. Boštjan Bogataj S kraja prometne nesreče ne zbežimo Voznik lahko na cesti stori veliko, da bi bilo nesreč čim manj. Če do nesreče že pride, potem odtehta pravilno ravnanje. Že upoštevanje prometnih predpisov zmanjša možnost udeležbe v prometni nesreči. Prometnih nesreč je vse več. Udeleženci v njih redko ravnajo primerno. Ministrstvo za notranje zadeve in policija na to nenehno opozarjata. Izdajata zloženke, oglašujeta svoja mnenja in svarila po medijih ter izvajata opozorilne in poučne akcije. Slovenci smo pač taki, da nas redko izuči. Kesamo se takrat, ko je že prepozno. Razni ukrepi, kot so visoke denarne kazni in odvzem izpita, so zmanjšali prisotnost pijanih voznikov na cestah, pa vendar ne zaradi alkohola, ampak denarja. Vzrok je skregan z logiko, a vsaj posledice so pozitivne. "Po toči zvoniti je prepozno", pravi znan slovenski pregovor. Voznik avtomobila lahko nevarno situacijo na vozišču prepreči. Pozorno naj spremlja ravnanje ostalih udeležencev v prometu, skuša predvideti njihove reakcije ter prilagodi svojo vožnjo predvidljivim in že nastalim situacijam. Pomembna je tudi pomoč v prometu. Na cesti moramo biti mirni, previdni in potrpežljivi. V neposrednih stikih z drugimi udeleženci v prometu pa obzirni, spoštljivi in vljudni. V cestnem prometu smo odvisni drug od drugega, zato moramo spoštovati pravice ostalih prometnih udeležencev. Manjša možnost prometne nesreče Da bo možnost prometne nesreče čim manjša, je potrebno upoštevati omejitve hitrosti. Vozite s prilagojeno hitrostjo, tako da boste svoje vozilo lahko obvladali. Upoštevajte omejitve hitrosti, še zlasti v naseljenih krajih. Predstavljajte si, da vozite po suhi cesti, kjer je omejitev petdeset kilometrov na uro. Na enkrat se pred vozilom pojavi otrok. Razdalja med vašim vozilom in otrokom je petindvajset metrov. Če vozite po predpisih, kar pomeni petdeset kilometrov na uro ali manj, potem boste lahko pravočasno ustavili in otroka ne boste zadeli. Izračunali so, da če prekoračite omejitev le za pet kilometrov na uro, boste zadeli otroka s hitrostjo osemindvajset kilometrov na uro in ga verjetno huje poškodovali. Če vozite deset kilometrov na uro hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo devetintrideset kilometrov na uro. V tem primeru otrok zaradi poškodb lahko umre. Zagotovo pa boste otroka ubili, če boste prekoračili hitrost za dvajset kilometrov na uro, kar pomeni, da ga boste zadeli s sedeminpetdeset kilometri na uro. Naletne hitrosti pa so še večje na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti. Manjšo možnost, da ste udeleženec v prometni nesreči lahko do-sežete tudi z izogibanjem tveganim prehitevanjem. Predvsem to velja za gostejši promet in kolone. Neprilagojena hitrost je v Sloveniji še vedno med vodilnimi vzroki smrtnih nesreč v prometu. Danes smo ljudje zelo nestrpni in ncpotrpcž.ljivi. kar nam pri vožnji v dolgih prometnih kolonah ne pomaga. Vsem se nekam voljene hitrosti. Rezultat je bil zanimiv. Vozilo B je prispelo na cilj le trideset minut kasneje kot vozilo A. Vozilo A je sedemstokrat več zaviralo, več kot tisoč tristo-krat prehitevalo in porabilo štirideset litrov več goriva kot vozilo B. Pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač. Tudi v tem primeru je možnost, da se vam zgodi prometna nesreča manjša. Alkohol vpliva negativno prav na tiste človekove sposobnosti, ki so bistvene za varno vožnjo. Oslabi mišljenje in tako zmanjša zmožnost presoje dogajanja v prometu, zmanjša obseg in pravilnost zaznavanja (značilno je zoženje vidnega polja), upočasni reagiranje, poveča število napak med vožnjo ter povzroča motnje pri gibanju v prostoru (ravnotežje, smer in hitrost ), pri tem pa daje vozniku lažen občutek, da bolje obvladuje vozilo v prometu kot sicer. Po zaužitju alkoholne pijače se alkohol porazdeli ter razgradi v vseh telesnih tekočinah. Manjši Prometni znake je pametneje upoštevati kot jih spregledati. Vozilo mora biti tehnično brezhibno in dobro opremljeno. Pravočasno preverite pnevmatike, zavore, svetlobne naprave in zimsko opremo. mudi, vsi bi radi prišli na cilj pravočasno. Raziskava, v kateri sta se na pot dolgo 1450 kilometrov podali vozilo A in B je pokazala, da neupoštevanje omejitve hitrosti ne pripelje daleč. Vozilo B je vozilo v skladu z omejitvami hitrosti, vozilo A pa je prekoračilo do- del alkohola se izloči skozi urin, znoj in izdihan zrak. Koliko gramov alkohola pa bo v naši krvi po zaužiti pijači, je odvisno od telesne teže, spola, telesnih sposobnosti, navajenosti na alkohol in vrste alkoholne pijače. Pomembno je tudi, kaj smo jedli pred ali med pitjem (če smo) in kako smo pili oziroma zaužili alkoholno pijačo -na dušek ali počasi. Hitrost prehajanja alkohola v kri je odvisna predvsem od vrste pijače in hrane, ki smo jo ob pitju zaužili. V povprečju potrebuje telo dobre pol ure, da pride v kri približno dve tretjini zaužitega alkohola. Moški, ki tehta osemdeset kilogramov popije (na primer) liter piva. Pivo vsebuje štirideset gramov čistega alkohola. Sedemdeset odstotkov telesne teže moškega predstavljajo tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Stopnja koncentracije v krvi tako znaša 0,71 gramov na kilogram v krvi. Pri ženskah je drugače. Pri ženskah tekočine predstavljajo le šestdeset odstotkov telesne teže. Šestdeset kilogramov težka ženska popije liter piva, ki sc porazdeli na njenih šestdeset odstotkov telesnih tekočin in koncentracija alkohola v njeni krvi je 1,1 grama na kilogram v krvi. Pri nas je najvišja dovoljena meja (razen za določene kategorije voznikov, ki ne smejo imeti Bolje preprečiti kot zdraviti Nehote lahko postanete žrtev trgovine z belim blagom. Nehote se lahko znajdete v začaranem krogu prostitucije. Trgovina z belim blagom predstavlja izziv 21. stoletja. Čeprav se vse skupaj sliši kot trditev iz cenenega romana, ki opisuje davno pozabljena življenja sužnjev, je resnica zelo enostavna: trgovina z belim blagom je obstajala, obstaja in bo obstajala. Vsaj nekaj časa še. Gre za "bolezen", za katero še niso našli zdravila. Ugotovili pa so, da se trgovino z belim blagom mogoče lahko zajezi, prepreči. Dr. Rado Bohinc je lansko leto na Evropski konferenci o preprečevanju in zatiranju trgovine z ljudmi v Bruslju, spregovoril o preventivnih dejavnostih naše države kot sestavnemu delu boja proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi. Trgovina z ljudmi je globalni družbeni problem z veliki razsežnostmi. V jugovzhodni Hvropi se je razširil zlasti v zadnjem desetletju in je posledica številnih družbenih sprememb. Na eni strani imamo razpad posameznih držav in političnih ureditev, privatizacijo, slabe gospodarske razmere, naraščanje brezposelnosti -predvsem žensk, nižje vrednotenje dela žensk, razpad sistemov socialnega in zdravstvenega varstva, povečevanje revščine, diskri-miniranje žensk in povečano nasilje nad njimi, brezperspektivnost, na drugi pa porast korupcije in organizirani kriminal. Trgovina z ljudmi je pomemben del organiziranega kriminala. Dobiček, ki ga kriminalnim združbam prinaša, dohaja in presega nekatere druge kriminalne aktivnosti, ki so značilne za organiziran kriminal. Ukrepati je treba hitro in učinkovito. Številni dokumenti, konvencije, priporočila, akcijski načrti, sprejeti pod okriljem Organizacije združenih narodov, Evropske unije, Sveta Evrope, drugih mednarodnih in regionalnih organizacij izpričujejo, da se mednarodna skupnost zaveda nevarnosti trgovanja z ljudmi in ga skuša obvladovati s številnimi ukrepi. Vendar se ob tem poraja vprašanje, ali ga je mogoče odpraviti ali vsaj zajeziti, ker je pojav tako silovit, da imamo občutek, da so organi pregona dokaj nemočni pri njegovem pregonu. Slovenija se v mednarodni trgovini z ljudmi pojavlja v treh oblikah: kot država izvora, preho- da in kot ciljna država. Tu gre predvsem za trgovino z ženskami, ki so namenjene prostituciji, pri čemer je zaradi njenega geografskega položaja Slovenija pretežno tranzitna država. Ženske kot žrtve trgovine z ljudmi prihajajo največ iz vzhodnoevropskih držav v organiziranih oblikah. Njihovo bivanje na našem ozemlju je kratkotrajno in omejeno na zadrževanje v nočnih lokalih. Lastniki teh lokalov pa so le eden od členov v organizirani trgovini z ljudmi. V manjši meri se ženske vzhodnoevropskih držav zadržujejo v Sloveniji kot ciljni državi. O Sloveniji kot državi izvora pa lahko govorimo samo v posamičnih primerih. Kako preprečiti ali zajeziti trgovanje z ljudmi predstavlja danes enega osrednjih vprašanj v razpravah. Potrebni ukrepi za preprečevanje so večplastni - od represivnih do preventivnih. Kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj vezanih na trgovino z ljudmi je zgolj eden izmed ukrepov represivnih organov, ki pa ne omogoča celovitega reševanja problema. Slovenija je lansko lèto na preventivnem področju naredila pomemben korak v boju proti trgovini. Ustanovila je medresorsko delovno skupino, v katero so vključeni predstavniki različnih vladnih, mednarodnih - medvladnih in nevladnih institucij. Skupina pripravlja projekte, ki bodo pripomogli, da bo širša javnost seznanjena s stvarmi ter posebne programe za pomoč žrtvam trgovine. Slovenija je podpisnica vseh pomembnejših mednarodnih dokumentov, ki opredeljujejo področje trgovine z ljudmi. Nekateri mednarodni dokumenti kakor tudi priporočila narekujejo spremembo slovenske kazenske zakonodaje. Tudi zaščita prič, kamor spadajo žrtve trgovine z ljudmi kot potencialne priče, je področje, ki ga je v Sloveniji potrebno celovito zakonsko urediti. Ustanovitev varnih hiš in zavetišč, kjer bodo žrtve trgovine z. ljudmi deležne pomoči strokovno usposobljenih ljudi, je že ena izmed rešitev. Na Gorenjskem smo o njih že pisali. Alenka Brun alkohola v krvi - na primer vozniki začetniki in poklicni vozniki) zaužitja alkohola 0,5 grama na kilogram v krvi. Pri zgornji meji zaužitega alkohola sc največkrat objekti, ki jih voznik opazuje zdijo bolj oddaljeni kot v resnici. To pomeni, da pripeljete v ovinek s preveliko hitrostjo in zamujate s spreminjanjem smeri, zato vozilo v ovinku lahko zanese. Pojavi se tudi tako imenovana rdeča slepota. Vedno težje zaznate rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za oviro na cesti in podobno. Zmanjševati se začne sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega na drug predmet, prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je vedno težje. Že zasenčene luči nasprotnega vozila, vas lahko začasno oslepijo. Pozornost in zmožnost pravočasnega reagiranja se zmanjšuje in pot ustavljanja je tako daljša. Pojavljajo se motnje ravnotežja, kar je nevarno zlasti za tiste, ki se vozijo na enoslednih vozilih. Dovoljena meja alkohola v krvi se po svetu za voznike razlikuje. Vzhodna Evropa, Turčija, Albanija in Bolgarija imajo predpis, ki ne dovoljuje grama alkohola na kilogram v krvi. Na Irskem, v Italiji, Španiji, Veliki Britaniji. Islandiji in Nemčiji pa je dovoljena zgornja meja nekaj višja od slovenske. V tujini vam lahko izrečejo denarno ali zaporno kazen, če vas dobijo vinjene za volanom. Lahko pa vam celo odvzamejo vozilo. K manjšemu številu nesreč na cestah boste pripomogli že samo z upoštevanjem prometnih predpisov in tehnično brezhibnostjo vašega vozila. Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno nezadostni. Vozilo mora biti tehnično brezhibno in dobro opremljeno. Pravočasno preverite pnevmatike, zavore, svetlobne naprave in zimsko opremo. Udeleženi v prometni nesreči Pravilno ravnanje ob prometni nesreči je ključnega pomena. Kadar pride v prometni nesreči do smrtnih žrtev ali telesnih poškodb posameznikov, morate takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo na telefonsko številko 113. Obvestite tudi zdravstveni zavod in počakate na kraju prometne nesreče. Pred koncem ogleda kraja prometne nesreče ne smete uživati alkoholnih pijač. Izjemoma smete kraj nesreče zapustiti zaradi pomoči poškodova- nim v nesreči in zaradi obveščanja policije. Ko to opravite, se morate takoj vrniti na kraj nesreče. Če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je nastala le materialna škoda, drugi udeleženec pa ni znan (na primer na parkirnem prostoru), morate o tem obvestiti najbližjo policijsko postajo in jim sporočiti svoje osebne podatke in podatke o poškodovanem vozilu. V primeru, da pa ste udeleženec v prometni nesreči, kjer je materialna škoda manjša, morate vozilo takoj odstraniti s ceste, izmenjati osebne podatke ter izpolniti in podpisati evropsko poročilo o prometni nesreči. Izpolnitev evropskega poročila je pomembna, saj boste le tako lahko uveljavljali odškodninski zahtevek. Kraj nesreče lahko tudi fotografirate, če imate pri sebi fotografski aparat. Od soudeleženca v prometni nesreči, v kateri je na- Manjšo možnost, da ste udeleženec v prometni nesreči, lahko do-sežete tudi z izogibanjem tveganim prehitevanjem. stala le manjša materialna škoda lahko zahtevate, da vam pokaže listino o istovetnosti in potrdilo o obveznem zavarovanju vozila. Od drugih navzočih na kraju nesreče pa imate pravico zahtevati osebne podatke (ime, priimek in naslov). Soudeleženci in navzoči na kraju nesreče so vam dolžni posredovati zahtevane podatke. Prometna kultura je del človekove kulture. Oblikujemo jo v dolgotrajnem procesu, ki se prične že v mladosti. Na cesti bodimo vzgled mlajšim generacijam in tako s pravilno vožnjo in spoštovanjem ostalih udeležencev v prometu prispevajmo k večji varnosti vseh generacij. Alenka Brun, foto: arhiv Gorenjskega glasa Simon Divjak s Hrušice je v petek zvečer umoril svojega očeta Gabrijela Po umoru sam prišel na policijo Kako neznosno je moralo biti življenje v družini Divjak, ki ga je grenil pogosto pijani in nasilni oče, da se je sin odločil končati njegovo življenje, si verjetno lahko predstavlja le tisti, ki živi v podobnih razmerah. Ne glede na to umor seveda ni prava rešitev. Kranj - Življenje je največ, kar človek premore, zato tudi slovenski kazenski zakonik predvideva najstrožje kazni prav /a tiste, ki se pregrešijo proti življenju. 19-letnega Simona Divjaka s Hrušiee so kriminalisti ovadili kaznivega dejanja umora po prvem odstavku 127. člena zakonika, po katerem mladeniču grozi najmanj petletna zaporna kazen. Kot olajševalno okoliščino mu bo sodišče lahko štelo predvsem neurejene družinske razmere, mladost pa tudi to, da je po umoru očeta sam prišel na jeseniško policijsko postajo in povedal, kaj je storil. Prvi skopi podatki o umoru so i/ Policijske uprave Kranj prišli v soboto zjutraj, na včerajšnji redni novinarski konferenci pa sta načelnik operat i v no-komunikacijskega centra Zdenko Guzzi in načelnik urada kriminalistične Policije Simon Velički razkrila nekatere ugotovitve iz preiskave Simon Velički je med drugim povedal, da je usodnega petkovega večera. 3. januarja, oče B prijateljem okrog devetih zvečer prišel domov, v eno od stanovanj bloka na Hrušici 71 c. kjer je živela Divjakova družina. "Po naših ugotovitvah je bilo nasilje v družini že dolgo prisotno, čeprav so ga prikrivali pred institucijami, ki bi morda lahko pomagale. Zaradi nasilnega očeta, ki je pil. so trpeli vsi. V petek zvečer je sin mamo z avtom odpeljal k se stri v Dovje, na varno. Vrnil seje sam. da bi vzel še nekaj svojih stvari, vendar sta se z očetom hudo sprla. Prišlo je tudi do fizičnega obračunavanja. Sin je očeta zbil na tla. Pri padcu je z glavo očitno udaril ob mizo. saj je krvavel. Sin je nato iz omare vzel 1,76 metra dolgo vrv za čiščenje orožja, jo očetu nadel okrog vratu, naredil zanko in jo močno zategnil. Oče se je zadušil. Sin je po umoru odšel po mamo in se stro. Ob 22.40 je sam prišel na policijsko postajo na Jesenice povedat, kaj je storil... Kazen kriminalistov sta si prizorišče umora ogledala tudi dežurna preiskovalna sodnica in držav ni tožilec. "Za S. D. sem odredil 48-urno pridržanje. V nedeljo dopoldne smo ga privedli na Okrožno sodišče v Kranju, skupaj s kazensko ovadbo. Zagrešil naj bi umor po prvem odstavku 127. člena kazenskega zakonika, torej umor z naklepom. Po zaslišanju je preiskovalna sodnica S. D. izpustila domov, saj za sodni pripor očitno niso obstajali zakoniti razlogi," je dejal Simon Velički. Rezultatov sodne obdukcije, ki jo je za umorjenega zahtevala preiskovalna sodnica. Sé ni, prav tako ne rezultatov analize morebitne vsebnosti alkohola pri njegovem sinu. Streljal skozi okno Niti tri tedne pred usodnim 3. januarja. 14. decembra, so policisti posredovali v stanovanju Divjakov ih na Hrušici. Tudi takrat je 43-letni Gabrijel Divjak grozil. S puško je ustrelil skozi okno. Policisti so mu orožje zasegli in ga ovadili kaznivega dejanja OgTO žanja varnosti. Na očitke sosedov s Hrušice, češ da so bili do nasilnega Gabrijela preveč popustljivi in da bi s strožjim ravnanjem morda lahko preprečili tudi poznejši umor, je Simon Velički odgovoril, da so ravnali korektno in po zakonu "G. D. smo takrat odpeljali na policijsko postajo, vzeli smo mu dve lovski puški in strelivo, ga ovadili, prijavili sodniku za prekrške, s čimer se naše pristojnosti tudi končajo. Prepovedi približevanja, na primer, naša policija za zdaj še ne sme ukazovati, čeprav se sprememba zakonodaje nagiba tudi v tej smeri. Vprašanje pa je seveda, ali zgolj pravni red lahko omogoča popolno učinkovitost." Lani kar štirje umori Umor na Hrušici, ki se je zgodil 3. januarja, je slab uvod v novo leto na tem področju, na katerem praviloma dokaj umirjeni Gorenjci v slovenskem merilu nikoli niso izstopali. Po lanskih kar štirih umorih pa lahko rečemo, tla se pokrajinska statistika izrav- KRIMINAL Passat izginil z dvorišča, golf s parkirišča Strahinj - V petek. 3. januarja, med polnočjo in šesto uro zjutraj je z dvorišča stanovanjske hiše v Strahinju neznanec odpeljal zaklenjen osebni avlo vw passat 1,9 TD1 synero, temno zelene barve, registrske oznake KR bl-428. Kako je vozilo odprl, se ne ve, za njim pa sc je izgubila vsaka sled Passat je vreden okrog tri milijone tolarjev. Cerklje - V soboto, 4. januarja', med 7. in 13. uro pa je z zgornjega makademskega parkirišča oh postaji žičnice Krvavec neznanec odpeljal osebni avto vvv golf 1,9 TDI, črne barve, z registrsko tablico U 555-M. Lastnika golfa je prikrajšal /a 2.7 milijona tolarjev. Dva para smuči Simon Velički na včerajšnji novinarski konferenci: dovi stanovanja nasilen človek." - Foto: H. J. Umorjeni je bil za zi- Snega malo, ceste in pločniki gladki Kranj - Po zelenih božično-novoletnih praznikih je v nedeljo na Gorenjskem začelo snežiti. Snega je - predvsem na Žalost otrok - le za Vzorec, zato pa so nizke temperature močno poledenile ceste, pločnike 111 parkirišča. Medtem ko za varnost na cestah skrbijo cestarji, koihu-Aalci in drugi koncesionaiji z mešanico peska in soli. pa so številna Parkirišča in pločniki prepuščeni sami sebi. Zato včeraj prizorov hoje kol po jajcih", vsaj v Kranju, ni manjkalo. Sicer pa pametneje "po jaj-C|h kot na urgenco z zlomljeno nogo ali roko. H. J., foto: Gorazd Kavčič Nič več shodov pred parlamentom ^Ijuhljana - 3. januarja je stopil v veljavo zakon o javnih zbiranjih, ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Med bistveni-,1l)vostmi izstopata prepoved shodov v bližini objektov, ki se varu-{JLi£° P°sebnih predpisih, to je objekti državnega zbora, v lade ter n|U.Slf 1 "-"Publike, ter prehod oddaje prijave javnih zborovanj in Rido^R V 7 imraviK> enote na policijske postaje. Notranji minister "j'ilV'v i"'1'11*" 'c 'c ''dal pravilnik za izvajanje zakona o javnih zbira iavn > )/'lcivm Je določil obrazec prijave oziroma prošnje za dovolitev uradne',SllOC''' PniVlll,u'. način prijave ter obrazec pooblastila i,/,,,. *" nsotle pristojnega organa, ki na shodih ali prireditvah nad/oru Kui^nicevan,e ukrepov. ' H. J. nava. Vsi štirje lanski gorenjski Umori imajo skupno značilnost; zgodili so se med najbližjimi, trije v družinah, eden v sosedstvu. Povod je bilo nerazumevanje, ki je bilo kar v treh primerih povezano tudi z alkoholom. Naj spomnimo. V začetku aprila je pijani 56 letni Martin Oštir v Zalogu pri Goricah z lato do smrti pobil pet let mlajšega soseda Martina Ve-Icrnika. Sredi julija je bil obsojen na sedem let in pol zapora ter obvezno zdravljenje alkoholizma. Konec maja je 28-letni Damjan Naglic iz Cirč pri Kranju pijan z nožem zabodel 51-letnega očeta Mira Naglica. Damjana, ki mu je hil to po slabih desetih letih drugi umor - prvič je umoril strica. -je kranjsko sodišče obsodilo na cna|si let zaporne kazni. V za čelku avgusta je 33-letni Matej Kovač s Suhe pri Kranju v Hote-mažah z nožem umoril svojo 38-tetno zunajzakonsko partnerko Dunjo Jehart. mamo treh otrok. Tudi on naj bi pred tem pil. Obsojen je bil na osem let /apora. Sredi septembra je 40-letni Bernard Rajhard na Jesenicah ustrelil svo|o invalidno enajstletno hčerko AjdO Kervišar in zalem sodil še sebi. Razen v zadnjem primeru je bil torej alkohol prisoten v vseh lanskih umorih. Da je alkohol neprimerno hujši strup Slovencev kot tlde droge, o katerih se sicer veliko več govori in piše. bi poleg zdravnikov, socialnih delavcev, psihiatrov in podobnih strokovnjakov lahko potrdili tudi policisti, tožilci in sodniki. Helena Jelovčan Kranjska Gora - Na smučišču pred gostinskim lokalom Snack bar je nekdo v četrtek, 2. januarja, med poldnevom in 14.40 uro ukradel dva para alpskih smuči z. vezmi vred. Prve. znamke volkel. model race caiv ing, so dolge 148 centimetrov, druge, prav tako model carv ing, pa so neznane znamke. Oboje skupaj so vredne približno 145.000 tolarjev. Aluminij za prodajo? Škofja Loka - V noči na četrtek je neznanec skozi žično ograjo prišel na dvorišče enega od podjetij na Kidričevi cesti v Školji Loki ter odpeljal okrog dve toni aluminijaste zlitine, vredne 400.000 to larjev. OČitnoJO namerava pretopiti v denar. V pisarno po monitor Kranj - Med božično-novoletnimi prazniki je nekdo vlomil v pisarno samostojnega podjetnika v hali nekdanje Iskre felmg v Kranju. Odnesel je LCD monitor relisys in računalniško miško. Lastnika jc oškodoval za 150 tisočakov. Mavčiče - Med 3. in 4. januarjem pa je neznani vlomilec iz ribiške brunarice v Prašah odnesel računalnik z monitorjem in tiskalnik. Ribiško družino Kranj je okradel za 200.000 tolarjev. Postreljal 22 nabojev Zapuže - Manjša skupina neznancev seje v petek. 3. januarja, po enajsti uri zvečer zadrževala na parkirišču pred gostinskim lokalom "pri Borisu" v Zapužah. Lden od njih je z neugotov Ijenim orožjem -policisti domnevajo, da s pištolo - začel streljati proti stanovanjskim blokom in hišam. Izstrelil je kar 22 nabojev kalibra 9 mm. S petimi kroglami je zadel stavbo Zapuže 8a, in sicer so štiri krogle pristale v fasadi, ena pa je skozi okno priletela v skladišče. Policisti dogodek še preiskujejo. H. J. Poletele so le kepe Pretepanje med hrvaškimi in slovenskimi navijači na lanski Zlati lisici se v Kranjski Gori ni ponovilo. Nasprotno, smučarski prireditvi sta potekali v športnem ozračju. Kranjska Gora - Varovanje smučarskih tekem je bilo v preteklosti lahek zalogaj. Pravi smučarski navijači so namreč znani po kulturnem obnašanju in so opremljeni zgolj z slikovnimi in zvočnimi navijaškimi pripomočki. Gasi pa se spreminjajo. Danes se od vsakega organizatorja pričakuje, da ho poskrbel za varnost tekmovalcev in ostalega osebja, ki jih spremlja, da ho preprečil nezaželene stike z vsiljivimi gledalci. In ne nazadnje, danes na smučarske tekme hodijo tudi za ta šport neobičajni navijači - nogometni. Oh vsej evforiji Kostelie. ki vlada na Hrvaškem, so pri naših južnih sosedih tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju postale zanimive za široke množice navijačev, tudi takih, ki jim kultura smučarskih navijačev ni najbolj znana. Gledalci se niso pretirano obremenjevali s prisotnostjo dobro opremljenih policistov. Nevsakdanji prizor na smučarskih tekmah. T J Odgovoren za varnost Marjan Jakše (levo) v pogovoru s policistom. Prav zaradi bližine Hrvaške je organiziranje tekem svetovnega pokala v Sloveniji tudi iz varnostnih razlogov precejšen zalogaj. Spomnimo se samo lanskih pretepanj med slovenskimi in hrvaški mi navijači na Pohorju, ko je imela policija nemalo preglavic, da je umirila in odstranila s prizorišča prevročekrvne navijače. Lanska izkušnja je tako botrovala, da so se na letošnji kranjskogorski prireditvi na prihod hrvaških navija čev gorenjski policisti še posebej pripravili. Okoli sto organiziranih navijačev so pričakali policisti v pofaü zaščitni opremi, česar na tovrstnih prireditvah še nismo doživeli, in jih pospremili vse do ciljne arene, do prostora, ki jim je bil namenjen. Resnici na ljubo pa se je s tem policijsko delo tudi končalo. Se najhujši "izgred", ki so si ga Hrvatje privoščili, je bilo nekaj vrženih kep proti slovenskim navijačem. Kranjska Gora vendarle ni Maribor. Tu ni bilo ne Viol ne Bad Blue Boysov. "Mariboru je bližja hrvaška meja, tja zato pride več hrvaških gledalcev. A s primerno pripravljenostjo se da marsikatera kršitev odpraViti še pre- den se zgodi. Prireditelj mora biti pač vedno pet minut pred udele ženci takih prireditev. Predvideti je treba določene stvari in sc na nje pripraviti, da bi se preprečili izgredi. Ce pa že pride do njih. je potrebno ustrezno in pravilno ukrepati. V Kranjski Gori nam letos ni bilo potrebno,'1 je povedal vodja komisije za varnost pri Organizacijskem komiteju Vitranc Marjan Jakše. ki ima z za gotavljanjem varnosti na kranjskogorskih m planiških tekmah že dolgoletne izkušnje. "Ker gre za večjo prireditev, je bilo v Kranjski Gori tudi v arov a nju posvečeno več pozornosti. V ta namen smo aktivirali okoli 70 rediteljev, najeli smo varnostnike G7 in Varnosti Kranj, /a preprečevanje kršenja javnega reda in miru pa je poskrbela policija. Množičnost obiska navadno ne predstavlja težjega zagotavljanja varnosti, je pa tako. na prvem mestu so vedno tisti, zaradi katerih so ljudje prišli tekmovalci" je še razložil Jakše. Vitranc je minil mirno, bo uspelo tudi Zlati lisici' Simon Subic, foto Tina Doki Kljub težkim pogojem so na vitranški strmini pripravili obe tekmi svetovnega pokala alpskih smučarjev Veleslalomske zmage se je veselil Bode Miller Simpatični Američan Bode Miller je kljub poledeneli progi - v drugi sobotni vožnji napadel na vso moč in zasluženo postal veleslalomski zmagovalec 42. Pokala Vitranc -Od naših veleslalomistov z devetim mestom navdušil le Uroš Pavlovčič z Dovjega Kranjska Gora - "Danes je bila tekma vznemirljiva, vendar pa sem se pred drugo vožnjo počutil dobro in sedaj sem vesel nove zmage. Veliko je k njej prispevala moja pripravljenost pa tudi oprema, ki je res vrhunska," je po sobotni veleslalomski tekmi v Kranjski Gori navdušeno pripovedoval sedaj vodeči veleslalomist v svetovnem pokalu Bode Miller, kije v Kranjski Gori tekmecem še enkrat več dokazal, daje za dober nastop treba biti dobro telesno pripravljen, poleg tega pa še malce tvegati. Nagradni sklad za vsako tekmo v Kranjski Gori je bil letos 225 tisoč švicarskih frankov. Največ je seveda dobil zmagovalec, 40 tisoč SFR, denarne nagrade pa je prejelo prvih trideset uvrščenih. Tudi tretjeuvrščeni Finec Sami Uotila je bil navdušen nad tekmo in samim seboj in ni mu bilo težko večkrat ponoviti, da je zanj ta rezultat res vrhunski. Manj veselja je bilo na licih Avstrijca Benjamina Raicha, ki je Bode Miller je imel tudi v Kranjski Gori precej občudovalcev, ki so se v soboto veselili njegove zmage. V Podkorenu še zimski avto moto šov Kranjska Gora - Ta konec tedna bo v ciljnem izteku smučarske proge v Podkorenu potekal 2. zimski avto moto shovv, ki je bil lani prvič organiziran v Planici. Program se bo začel že v petek z dopoldanskimi kvalifikacijami, sledile bodo promocijske vožnje, popoldne pa bo trening ter zvečer slovesno odprtje tekmovanja. Predtekmovanja bodo tudi v soboto dopoldne, finalne vožnje pa bodo potekala v nedeljo do 17. ure. V superfinalu se bo pomerilo šestnajst najhitrejših tekmovalcev, med katerimi prireditelji pričakujejo večino slovenskih dirkačev, poleg njih pa še vrsto tujcev na čelu z. Italijanom Evo, Valižanom Gristlom in mnogimi drugimi. Vmes bo vrsta spremljevalnih prireditev od vožnje s terenci, do tako imenovanega kartinga na ledu in zanimivega hill climbinga. V.S. SMUČARSKI SKOKI_ Tudi v Innsbrucku naš najboljši Peterka Kranj - Minulo soboto so se na tretji tekmi novoletne turneje skakalci pomerili v avstrijskem Innsbrucku. Zmagal je Finec Janne Ahonen, ki je bil tako po treh tekmah tudi najboljši v skupni razvrstitvi. Od naših je šlo najbolje Primožu Peterki, kije osvojil 15. mesto, Robert Kranjec je bil 16., Damjan Fras 24., Peter Zonta 31. in Igor Medved 34.. Včeraj je bila zadnja tekma v Bisofshofnu, ki pa se do zaključka naše redakcije še ni končala, zato bomo več o njej napisali v petek. V.S. SANKANJE_ Sankači spet brez tekme Kranj - Zima brez snega se je minule dni poigrala tudi s sankači na naravnih progah. V nemškem Unterammergau bi morala biti namreč tretja tekma letošnjega svetovnega pokala, vendar so jo organizatorji preložili na konec januarja. Zato pa nekoliko bolje kaže za prihodnji konec tedna, ko naj bi v Umhausnu v Avstriji le uspeli izvesti preloženo prvo tekmo z začetka meseca decembra. Sicer pa pri nas, točneje v Železnikih, že tečejo zaključne priprave na svetovno prvenstvo v sankanju na naravnih progah, ki bo od 6. do 9. februarja na progi na Soriški planini. Kljub pomanjkanju snega zaenkrat med organizatorji ni še nikakršnega preplaha. "Vse stvari tečejo po zastavljenem planu, res pa je, da zaenkrat snežna odeja ni še dovolj debela, vendar imamo na razpolago tudi snežni top, s katerim lahko naredimo progo. Skrbi sicer so, vendar mislim, da bo svetovno prvenstvo potekalo po planu," je en mesec pred začetkom največjega sankaškega tekmovanja letos optimistično dejal Vili Rakovec, podpredsednik OK. Z.R. ROKOMET________ Ločanke v pokalu dvakrat doma Škofja Loka - Rokometašicam ŽRK Loka kave Jelovice, ki so v evropskem pokalu pokalnih zmagovalk za svoje nasprotnice v 3. kolu dobile ekipo Abu Baku iz Azerbajdžana, so uslišali prošnje, tako da bodo obe tekmi igrale doma. Tako se bodo prvič z ekipo Abu Bakuja pomerile ta petek, 10. januarja, ob 19. uri v novi športni dvorani v Železnikih, drugo tekmo pa bodo odigrale v nedeljo, 12. januarja, ob 18. uri v športni dvorani Poden v Školji Loki. V.S. teku," je razmere na progi in svojo vožnjo v cilju komentiral Uroš Pavlovčič, ki je bil vesel tudi obiska številnih navijačev iz. Slovenije in okolice Kranjske Gore. "Res je bilo zaradi navijačev malce več "pritiska", ki pa očitno name dobro deluje in znam se bolj motivirati. Domača tekma in domači gledalci so zame velika spodbuda, kar sem zadnji dve sezoni tudi dokazal," je povedal 30-letni Uroš Pavlovčič, ki ima v mislih tudi že nove tekme in nastop na svetovnem prvenstvu čez mesec dni v St. Moritzu. "Želim njo, saj je bil Mitja Dragšič 48., Aleš Gorza 50., Mitja Kune 51., Jernej Koblar 53. in Bernard Vaj-dič 55. Končni vrstni red najboljših veleslalomistov v Kranjski Gori: L Bode Miller (ZDA) 2:04, 15, 2. Christian Mayer (Avst) 2:04, 98, 3. Sami Uotila (Fin) 2:04,99, 4. Erik Schlopy (ZDA) 2:05,00, 4. Benjamin Ra-ich (Avs) 2:05,00, 6. Hans Kna-uss (Avs) 2:05,11, 7. Heinz Schilchegger (Avs) 2:05, 14, 8. Arnold Rieder (Ita) 2:05,32, 9. Rainer Schoenfelder (Avs) Tudi smučarji po starem so z dobro voljo pod Vitrancem navdušili gledalce. Kranjski Gori je bila v petek ponujena tudi odpovedana veleslalomska tekma iz Hinterstoderja, ki pa je člani organizacijskega odbora nazadnje niso sprejeli, saj jim predstavniki FIS niso mogli zagotoviti pokritja stroškov, kajti televizijske hiše so tekmo že črtale iz sporeda, zato ne bi dobili niti denarja iz TV pravic, ki je za organizatorje najpomembnejši vir dohodka. Že včeraj, pa tudi še danes, so se v Kranjski Gori zbrali smučarji, ki bodo tekmovali še na dveh tekmah evropskega pokala. lani na kranjskogorskem veleslalomu že užival čast zmagovalca, tudi sicer pa je bil pod Vitrancem vajen stati na zmagovalnih stopničkah. Po sobotni prvi vožnji je vodil, a si je na koncu delil četrto mesto z Američanom Erikom Schlopyem. V cilju oblegani letos najboljši slovenski veleslalomist Uroš Pavlovčič iz bližnjega Dovjega sicer ni ponovil tretjega mesta iz lanskega veleslaloma, ki so ga v Kranjsko Goro "prestavili" iz Aspna, kljub temu pa je bil na koncu z, uvrstitvijo med najboljših deset kar zadovoljen. "Lahko rečem, daje bila tekma izredno težka. Zato sem vesel, da sta mi uspeli dve solidni vožnji, saj sem imel v tej sezoni navadno na tekmah po eno dobro in eno slabšo vožnjo. Sicer tudi tokrat ni šlo povsem gladko, saj sem obakrat na prehodu v zadnjo strmino naredil manjši napaki. Vemo, da je teren tukaj na Vitrancu izredno zahteven, vendar pa je bila proga odlično pripravljena. Sicer je bila v prvem teku proga bolj gladka in vidljivost je bila boljša, v drugem teku pa so sc pojavile grbine, morda so nastale že v prvem Naš kranjskogorski junak je bil Uroš Pavlovčič iz Dovjega, ki je bil z devetim mestom najboljši Slovenec na 42. Pokalu Vitranc. si, da bi do svetovnega prvenstva imeli vsaj še dve veleslalomski tekmi, in če bom v taki formi kot sedaj, bi na svetovnem prvenstvu rad štartal med prvo petnajsteri-co," je tudi povedal Uroš Pavlovčič. Ostali naši veleslalomisti se v soboto niso uvrstili v drugo vož- 2:05,33, 9. Uroš Pavlovčič 2:05,33.... Skupni vrstni red v veleslalomu po petih tekmah: 1. Bode Miler (ZDA) 325 točk, 2. Micha-el Von Gruenigen (Švi) 302 točki, 3. Christian Mayer (Avs) 230 točk....17. Uroš Pavlovčič (Slo) 86 točk. Vilma Stanovnik Kostelica za zgodovino Hrvat Ivica Kostelič je zmagal še drugič v letošnji sezoni, hkrati pa je tudi osvojil Pokal Vitranc. Kranjska Gora - V nedeljo je Kranjska Gora svetovno moško smučarsko karavano pričakala v povsem drugačni luči kot dan prej. Moker južni sneg je dodobra zmehčal slalomsko progo, ki je kljub trudu prirediteljev mirno vožnjo omogočala le peščici slalo-mistom z najugodnejšimi štartnimi številkami, vsem kasnejšim tekmovalcem pa so smuči že nemirno poplesovale po nastalih grbinah. V takih razmerah so se seveda najbolje znašli največji slalomski mojstri v tej sezoni: zmagal je Hrvat Ivica Kostelič (lani tretji), drugi je bil Avstrijec Rainer Schonfelder in tretji Francoz Jean Pierre Vidal, ki so po treh slalomih razvrščeni v enakem vrstnem redu tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. 23-letni Ivica Kostelič je na vitranški strmini s peto zmago v karieri opravičil sloves trenutno najboljšega slalomista. Poleg osvojene slalomske trofeje je Hrvat Kranjsko Goro zapustil tudi kot skupni zmagovalec 42. Pokala Vitranc (skupni dosežek v veleslalomu in slalomu). Njegova zmaga pa je zaradi zmage mlajše sestre Jani-ce na nedeljskem slalomu v Bor-miu zapisana v zgodovino svetovnega smučanja kot prva dvojna zmaga brata in sestre v enem dnevu. In to na Janičin 21. rojstni dan! "Zmaga v Kranjski Gori je moje darilo sestri Janici. Prav tako je to velika zmaga tudi zaradi številnih generacij hrvaških smučarjev, ki so se lomili na treningih v Kranjski Gori, med njimi tudi moj oče. Mnogi mislijo, da Hrvatje nimamo smučarske tradicije, a jo imamo, vendar smo bili v preteklosti iz znanih razlogov vedno v senci," se je pol ure po končani tekmi veselil Ivica, ki je kasneje napovedal, da bo to sezono osvojil tako slalomski pokal kot naslov svetovnega prvaka. O nedeljskem slalomu pa je dejal: "Pred drugim nastopom sem vedel, da Schonfelder vodi, saj je dobro izkoristil postavitev svojega trenerja. Vedel sem. daje treba napadati. Taktika je bila, da zgornji del odpeljem na vso moč in povečam razliko, saj je bil spodnji del proge v slabšem stanju in je bilo potrebno nekoliko zmanjšati tempo." Slovenski smučarji bodo kranjskogorski slalom poskušali hitro pozabiti. Točke svetovnega pokala sta od devetih nastopajočih (Bernard Vajdič zaradi bolezni ni nastopil) osvojila Drago Grubelnik s 17. mestom in Bmičan Mitja Va-lenčič z 22. mestom, medtem ko je Jure Košir v drugem teku odstopil. Že v prvem nastopu do cilja niso prišli Mitja Kune, ki mu je do odstopa kazalo zelo dobro, Rene Mlekuž in Mitja Dragšič, medtem ko se Matjažu Vrhovni-ku (350, Alešu Gorzi (42.) in Andreju Spornu (44.) ni uspelo prebiti med trideseterico. Grubelnik je z. drugo vožnjo trinajsto mesto po prvem teku nekoliko poslabšal. "Prvi nastop se mi je dobro posrečil, drugi pač slabše, čeprav so bili občutki med smučanjem ravno obratni. V drugo sem imel precej boljši občutek kot v prvem teku, a očitno sem smučal preveč na varno, verjetno bi bilo Ivica Kostelič se je veselili nedeljske slalomske zmage bolje, če bi "spustil" smuči in tvegal kakšno napako. Rezultat mi zagotovo ni najbolj po volji, saj sem računal na uvrstitev med prvih deset," je dejal 27-letni smučar iz. Ribnice na Pohorju. Mitja Valenčič pa je svoj nastop ocenil: "Bolje bi se dalo izkoristiti številko ena, ki sem jo imel v drugem teku. Poskušal sem dati vse od sebe, pokazal sem vse, kar sem sposoben. Se pa že veselim naslednjih tekem, ki prihajajo. Želim se redno uvrščati v finale in si izboriti boljšo štartno številko ter mesto v reprezentanci za svetovno prvenstvo." Koširju se prvi poskus po vrnitvi v reprezentanco ni posrečil. Po prvem teku je bil 29., v drugo pa ga je na ciljni strmini vrglo nazaj in prve letošnje točke so šle po zlu. "Zanimivo je, kako se lahko človek štiri leta po zmagi tukaj v Kranjski Gori razveseli tudi 29. mesta. Šport je sestavljen iz nihanj gor in dol, trenutno sem izgleda kar na precej nizki točki. Sem pa vsako vožnjo boljši in tudi današnja druga vožnja je bila vse do odstopa zelo konkurenčna. Zavedam se, da bo treba še veliko delati, preden se bom uspel vrniti na nekdanjo raven, a sam še vedno verjamem, da se bom vrnil. Smučati nisem pozabil, potrebujem le nekoliko potrditve, nekaj samozau-panja in mislim, da mi je drugi današnji nastop to že dal. Gremo naprej," je dejal Košir, ki že nestrpno pričakuje rojstvo novega družinskega čiana. REZULTATI (slalom) - 1 Kos telič (Hrv) 1:44.71, 2. Schonfelder (Avst) +0.27, 3. Vidal (Fra) +0.32, 4. Palander (Fin) + 1.36, 5. Pran-ger (Avst) +1.47, 6. Raich (Avst) + 1.71 ... 17. Grubelnik (Slo)+2.55 ... 22. Valenčič (Slo) +2.82. Simon Šubic, foto: Tina Doki V Siemens mednarodni hokejski ligi so konec tedna odigrali dvojni krog Večni slovenski derbi vendarle po gorenjskih notah V soboto zvečer so hokejisti Acroni Jesenic v domači dvorani v Podmežakli z dobro in požrtvovalno igro razveselili več kot dva tisoč petsto gledalcev - Blejci so skoraj istočasno zasluženo premagali Slavijo M Optimo, v nedeljo pa se je gorenjski derbi na Bledu končal v korist Jeseničanov Jesenice, Bled - Prvi nastop v letošnjem koledarskem letu bo zagotovo ostal v lepem spominu obema najboljšima gorenjskima hokejskima ekipama, ki letos tek Btujeta v Siemens mednarodni 'igi. Oboji so namreč na doma Bem ledu gostili preostali slovenski ekipi v tej ligi, najbolj pa je bilo seveda zanimivo na Jeseni eah. kjer sta se po slabem mesecu dni v večnem jeseniško - ljubljanskem derbiju srečali ekipi Acroni Jesenic in Zavarovalnice Maribor Olimpije. Prvi je zadel Anže Terlikar Čeprav je bila zadnja tekma med slovenskimi prvaki m podpr vaki pred dobrim mesecem dni v Podmežakli odigrana /a točke držav nega prvenstva, tokrat pa so se pomerili /a točke mednarodni lige, je derbi /nova privabil na tribune množico gledalcev. Znova predvsem tiste, ki so stiskali pesti in vzklikali /a Jesenice, če prav se je tudi navijačev "zmaj-čkov" /bralo dosti več kot ob zadnjem srečanju. Tako je bilo na tribunah /nova pravo hokejsko v/duš|c. ki si ga slovenski repre- /cnlantje, ki večinoma igrajo v eni od obeh ekip. zagotovo zaslu* žijo. Ze v prvih minutah tekme je bilo slutiti, da so tokrat "železar p" priprav l|cni. da sc piv akom i/ Tivolija oddolžijo /a decembrski pora/. Toda Odpor olimpipnih hokejistov, na čelu / v ratai jem Robertom Kristanom, je hil /a ncsl|iv vse do 19. minute, ko je trueŽO prvakov načel Anže Terlikar. Seveda vodstvo /a gol po prvi tretjini tekme se /daleč ni bilo razlog /a k'/erno igro. česar so se Jeseničani dobro zavedali. Tudi v nadaljevanju so zato na vso moč napadali, v 26.minuti pa je na 2:0 povišal Dejan Vari. Napadi Jeseničanov so se še vrstili, ob "ne- rodnem" srečanju na sredini igrišča pa seje /našel Udar Rah-matuljin in premagal nemočnega Gabra Glaviča ter /nižal vod sivo Jeseničanov na 2:1. Jako tudi po dveh delili tekme ni bilo še prav nič odločenega, čeprav so Jeseničani trdno držali vaicti v svojih rokah. Vztrajno so napadali celo /. igralcem manj, rezultat požrtvovalne igre pa je bila tudi i/vrstna akcija TomaŽa Ra/ingarja in Uroša Vidmarja, ko je po zaslugi slednjega ploš-ček znova končal za hrbtom Roberta Kristana. Ob tem je treba omeniti še nekaj lepih napadov hokejistov ZM Olimpije. natančen strel v zgornji levi kol Kranjčana Lda Tcrglava pa je "rešil" reprezentančni vratar v jeseniških vratih Gaber Glavič. Ko je trener ZM Olimpije Mat-jaž Sekcij ob koncu tekme vratarja nadomestil / igralcem, pa je neprevidnost Ljubljančanov s četrtini zadetkom /a Acroni Jesenic kronal repre/entant Tomaž. Ra-/ingar. Tako je bil končni re/ul-lat tekme v Podmežakli v soboto 4:1 (1:0. 1:1. 2:0) /a Acroni lese n ice. Strelec tretjega gola Uroš Vidmar. Samozavestno v novo leto "Po zadnjih tekmah državnega prvenstva v decembru smo veliko trenirali, odigrali dve prijateljski tekmi / ekipo i/ Beljaka, dodatne volje in moči pa sta nam vlili dve zmagi prejšnji konec ledna na Madžarskem, /avedali smo se. da bo dober start v novo leto še kako pomemben, in mislim, da nam je sedaj to uspelo," je bil po koncu sobotnega srečanja zadovoljil branilec v vrstah Jeseničanov 22-letni Uroš Vidmar, ki je optimističen tudi pred današnjim nadaljevanjem domačega državnega prvenstva: "Kljub temu. tla smo po prvem delu na lestvici uvrščeni na tretje mesto, se bomo seveda še kako potrudili za naslov državnih prvakov. Vsako tekmo bomo igrali na zmago in upam, da bomo razveselili tudi svoje navijače. Je pa res. tla sta poleg Olimpije neugodna nasprotnika tudi Slavija in Bled, ki lahko vedno presenetita. Vendar mi se s tekmeci ne smemo obremenjevati, pomembno je, da sami igramo kot najbolje znamo in zmoremo." Blejci ugnali Založane Da izrazitih favoritov ne bo na nobeni tekmi v nadaljevanju prvenstva, pa so že v soboto dokazali hokejisti Bleda, ki so domači dvorani gostili Slavi|o M Optimo m zmagali 5:3 (3:0, 2:2. 0:1). Blejci so poved I i že na začetku, ko je mrežo Založanov načel Tomi Hafner, nato pa sta bila natančna še Denis Kadič in Toni Tišlar. V drugi tretjini je /a Slavilo /adel Matej Hočevar, na 4:1 je povišal Kadič, na 5:1 pa Tišlar Za gosteje v drugem delu tekme zadel Se Petei Mihelič, končni rezultat 5:3 pa je v zadnjem delu srečanja postavil Boštjan Leš-njak. Že v nedeljo seje tekmovanje v mednarodni ligi nadaljevalo, na Jeseniški hokejisti so v sobotnem derbiju hokejiste Olimpije nadigrali v napadu, precej zanesljivi pa so bili tudi v obrambi. Bledu pa je bil gorenjski obračun med domačim moštvom in Acroni Jesenicami. Jeseničani, ki so bili sicer večine tekme boljši nasprotniki, so težko prihajali do pravih strelov, priložnost pa je šele v drugem delu najprej ižkori stil Grega Por, nato pa je /adel še Anže Terlikar. Končni rezultat tekme 1:2(0:0,0:2, 1:0) je posta vil Tomi Hafner. V Zalogu je v drugem nedelj skcin slovenskem obračunu Zavarovalnica Maribor Olimpija 0:3 (0:1, 0:1, 0:1) premagala Slav ijo M Optimo. Tako je trenutno na lestvici mednarodne lige v vodstvu ekipa Acroni Jesenic / 31 točkami. Alba Volan pa ima tekmo manj (/ Medveščakom se bodo pomerili jutri v Zagrebu) in 30 točk. Du-naffer in ZM Olimpija imata na 3. oziroma 4. mestu po 26 točk. Bled pa je I l> točkami še vedno na zadnjem mestu Danes nadaljevanje državnega prvenstva Naslediip krog v mednarodni hokejski ligi bo na sporedu v soboto, is. januarja, Že danes pa sc DO / drugim delom tekmovanja nadaljevalo državno hokejsko prvenstvo. Ekipa Bleda bo gostovala v Tivoliju pri ZM Olimpiji. v Zalogu sc bosta pomerili moštvi Slavije M Optime in Acroni lese nic. ekipa HIT Gasinoja Kranjska Gora bo ob IS. uri na Jesenicah gostila ekipo Triglava, v Mariboru pa bo tekma med Mariborom in ekipo Marc Interieri. Že v četrtek. 9. januarja, bo eki pa Triglava gostovala v Tivoliju pri ekipi Marc Intericrov. ostale tekme 16. kroga pa bodo na spo- Po prvem delu državnega prvenstva v hokeju na ledu je med strelci na prvem mestu jeseniški napadalec Tomaž Razingar z 39 točkami, saj je dosegel kar 18 golov in prispeval 21 podaj. Na drugem mestu je Peter Rožič (ZM Olimpija), ki je zbral skupaj 29 točk, tretji na lestvici strelcev pa je Dejan Vari (Acroni Jesenice) z 28 točkami. redu v petek, ko ho na bledu gorenjski obračun med ekipama Bleda in Acroni Jesenic, ekipa HIT Gasinoja Kranjska Gora bo gostovala pri Mariboru, v Tivoliju pa se bosta pomerili moštvi ZM Olimpije in Slavije M Optime. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki VATERPOLO NAMIZNI TENIS ŠPORTNO PLEZANJE Nove tekme šele v soboto Kranj - Po božično - novoletnih praznikih bodo vatcrpolisti državno prvenstvo nadaljevali / igranjem šestega kroga v soboto, II. januarja, kajti peti krog, ki bi se sicer moral igrati jutri, bodo zaradi reprezentančnih priprav odigrali v sredo, 22. januarja. Seveda pa bo sedaj državno prvenstvo potekalo nekoliko hitreje, saj je pred vatcrpolisti v letošnjem letu veliko tekmovanje, to je nastop Na evropskem prvenstvu, ki se bo od 6. do 15. junija igralo v prenovljenem letnem bazenu v Kranju, za vaterpolistke pa v prenovljenem letnem bazenu Kodeljevo v Ljubljani. In zakaj sedaj priprave reprezentance in ne igranje petega kroga7 Kranjčani so namreč pred letom izkoristili Split za priprave in sedaj Horajo gostoljubje Splitčanora vrniti Sptitčani so se odločili, da °. 2, 4. Klemen /u panc (ŠPO Celje). Anže Grilc (ŠPO Radovljica), Urban Gros Kranj): mlajše deklice I. Ijaša Kosič (ŠPO Jesenice). 2 Mateja Hohkraut (PK I aško). V Tina Noč (ŠPO Jesenice)...; cicibani: 1. Tim Gostinčar (AO Domžale). 2. 3. Mark Grad (AO Domžale) in Matic Čakš (ŠPO Celje); cicihanke: I. - 2. Ksenja Zupane (PK I aško). Kaja Zupanek (AO Domžale). 3. Ijaša Špendal (ŠPO Tržič). J.R. Janezu Kešarju v spomin Na zadnji dan preteklega leta smo sc športni prijatelji še zadnjič poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Janeza Kesa rja. V smučarski klub Triglav se fe vključil pred več kot 25 leti, ko sta njegova Sinova Jane; m /oran pričela svojo športno pot, Nadaljeval je tudi potem, ko stil sinova ziiključila svojo športno pot. Poslal je sodnik ZO skoke in napredoval do driavnega sodnika. Sodil je najpomembnejša domača tekmovanja. Obenem nam je zelo zavzeto pomagal pri izgradnji skakalnega icn tra na Gorenji Savi. v katerega je vložil Ogromno prostega casa m svojega dela. Vsa leta je sodeloval pri različnih komisijah v klubu. Velikokrat nam pomagal tudi pri oigiinizacijah m izvedbi tekmovanj, /a svoje plemenito delo je dobil tudi klubsko priznanje. Zahrbtna bolezen mu je preprečila, da bi še aktivneje sodeloval v klubu, vendar je kljub temu še večkrat prišel med športne prijatelje m nam pomagal kot sodnik. Spomin/alt se ga bomo k<>! dobrega m marljivega sodelaveti. V naših srcih bo za vedno ostal kot dober prijatelj m marljiv športni sodelavec. Skakalci in smučarski delavci smučarskega kluba Triglav. Štefka Kučan je petnajsta Slovenka leta Leta 1988 je bila izbrana prva Slovenka leta Mojca Drčar Murko. Lanska Slovenka leta je bila novinarka Televizije Slovenija Vlasta Jeseničnik. Slovenka leta 2002 pa je postala soproga bivšega predsednika Štefka Kučan. Ljubljana - V ljubljanski operni hiši so v nedeljo pozno popoldne letos že petnajstič izbrali Slovenko leta. Izbor pripravlja revija Jana. S svojimi bralkami in bralci izbira zaslužne, požrtvovalne, sposobne in pogumne ženske, med katerimi izberejo Slovenko leta. Letos je prestižni naslov pripadel Štefki Kučan. Slovesne prireditve ob izboru Slovenke leta 2002 so se udeležili tudi številni predstavniki iz kulturnega, zabavnega in političnega življenja. Med drugimi tudi Jan Plestenjak, Mario Galunič, Tanja Ribič, Vito Ro-žej, predsednik državnega zbora Borut Pahor, kmetijski minister Franci But, ljubljanska županja Danica Simšič in bivši predsednik republike Milan Kučan. Ena izmed kandidatk za Slovenko leta 2002 Meta Vrhunc je kmalu po začetku prireditve zapustila mesto ob častni mizi, ker ji ni bil všeč pripravljeni program. Med ostalimi prisotnimi finalistkami pa ni bilo opaziti športnice Jolande Čeplak in igralke Polone Juh. Prireditev za izbor Slovenke leta 2002 je bila tokrat obarvana glasbeno. Glavni povezovalec programa je hil Fantom iz. opere, ki je ves čas prireditve iskal svojo ljubljeno, svojo edino. Slavnostni govornik je bila tokrat "govornica" Desa Muck: "Odločitev za moške govornike na ženski prireditvi je logična. Danes z menoj prvič prekinjamo dolgoletno tradicijo moških govornikov na tej slovesnosti. Čutim se močno počaščeno, pa čeprav v tem trenutku nekdo razmišlja, da "čez tradicijo pa je vendarle ni". Prireditev izbora Slovenke leta mi je ljubša od ostalih izborov osebnosti. Tu nikoli ne gre za razkazovanje dragih toalet, saj so bile med finalistkami tudi ženske, ki so si za ta pomembne dogodek obleko morale izposoditi. Niso se nastavljale pred fotoaparati, ker jim to ni bilo potrebno. To so bile vedno ženske, predvsem take, ki se znajo borili zase in za druge - na tisoč načinov. Pogumne ženske, čeprav o sebi ne mislijo tako. To so bile ženske, ki so imele cilj, včasih celo poslanstvo. Največkrat so bile to ženske, ki so verjele vase, v to, kar počnejo. Všeč mi je, da se v tej dvorani - vsaj za trenutek - ceneni glamur umakne dejanjem in osebni resnici. Mnoge med finalistkami so opoldne doma stregle kosilo in sc bodo že naslednji dan vrnile na svoja delavna mesta. Ta večer zremo vanje z občudovanjem, ker žarijo v vsej svoji edinstvenosti." Sledil je zanimiv nastop Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Sest morilk je goste na prireditvi popeljalo s petjem, plesom in igro skozi šest zaporniških zgodb. Kasneje je nastopila v vlogi Fantomovega angela Regina. Jelena je igrala na violino, Helena Blagne Zaman in Andrej De-hevc pa sta odpela Napitnico. Program prireditve, kjer so izbrali Slovenko leta 2002, je bil mešanica modernega muzikla in operne klasike. Največ ogorčenja ali občudovanja so povzročile ravno morilke s svojo točko. Mogoče zaradi besedil, mogoče zaradi oblek. Trinajst zgodb trinajstih finalistk Na slavnostni prireditvi so na kratko predstavili poslanstva, delo in življenje finalistk. Vse eno so bralci in bralke revije Jana imeli precej težko nalogo. Izbrati so morali Slovenko, ki si zasluži naslov Slovenka leta. Finalistke so bile prodorne, samostojne in močne ženske. Ene bolj kot druge- Dr. Darja Arko je zdravnica, specialistka ginekologije in porodništva. V dvanajstih letih dela na ginekološkem oddelku splošne bolnišnice v Mariboru, je zdravila pretežno bolnice z rakom dojke. I^eta 2000 je skupaj s prijateljica- Morilke so gostom razložile in zapele, zakaj služijo zaporno kazen. mi z. uspešno in odmevno akcijo zbrala deset milijonov tolarjev za nakup mamografa, kije omogočil ustanovitev še ene ambulante za diagnostiko bolezni dojk. Nada Matičič je neutrudna pisateljica, ki je avgusta malo pred svojim osemdesetim rojstnim dnem izdala novo knjigo. Je diplomirana slavistka, ki je dobršen del svojega bogatega opusa napisala še v času, ko je poučevala slovenščino. Pisatelj je bil tudi njen oče Ivan. ki v njenih delih velikokrat predstavlja osrednji lik. Melita Berzelak, glavna in odgovorna urednica revije Jana, in Štefka Kučan, Slovenka leta 2002. Laskavega naslova se je svojo soprogo Štefko veselil tudi njen mož Milan Kučan. Karmina Šilec je dirigentka zbora Carmina Slovenica. Zbor je obiskal že skoraj ves svet. Karmina je že zdavnaj prestopila meje svoje domovine in to z moškim poklicem. Rada se loti raziskovanja že znane, predvsem pa neznane glasbe. Zadnji projekti, ki so zelo navdušili občinstvo, so povsem neznana dela redovnic od 9. do 17. stoletja. Je članica mnogih umetniških svetov, strokovnih žirij in predava po vsem svetu . Ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden se je ravno tako znašla med finalistkami. V Vidcmski pokrajini, kamor sodi Špeter, vse do lanskega leta, ko jih je končno priznal manjšinski zakon, Slovencev namreč pod na-vednicami ni bilo. Šola se je v osemnajstlelni zgodovini prebijala od statusa zasebne ustanove z neveljavnimi spričevali do državne šole, ki ima vsako leto več učencev. Polona Juh predstavlja nepogrešljiv del slovenskega igralstva. Njena igralska zrelost se kaže zlasti v zahtevnosti vlog znanih iger. Njeno zorenje se nadaljuje že v začetku letošnje sezone v vlogi Julije v Sheakespearovi tragediji. Številnim izvrstnim vlogam bo Karmino Šilec, dirigentko zbora Carmina Slovenica in eno izmed finalistk smo povprašali, kako se je počutila, ko je izvedela za nominacijo za Slovenko leta 2002: "Malce sem bila presenečena, ker je mogoče področje, s katerim se ukvarjam tako, ki ga Jana ponavadi kot medij ne spremlja. Zagotovo pa je nominacija potrditev, da resna glasba oziroma klasična umetnost vendarle lahko v prostoru dobi neko ustrezno medijsko podporo, ker se pojavi na tovrstni prireditvi. V določenih krogih, za katere sem delala, bo moja prepoznavnost verjetno ostala taka, kot je bila. Morda pa se bo našel kak poslušalec, ki se bo sedaj odpravil tudi na kak moj oziroma naš koncert." dodala še eno polno in osebno stvaritev. Rapsodijo v zlatem predstavlja šestindvajsetletna Velenjčanka Jolanda Čeplak. Je atletinja, ki jo poznajo v svetu in jo uvrščajo med morebitne zmagovalke naslednjih velikih tekmovanj: Zlate lige, svetovnega prvenstva leta 2003 v Parizu in olimpijskih iger leta 2004 v Atenah. Lilijana Kulovec je vzgojitelji ca v mladinskem domu. Prizadeva si ustanoviti topel in varen dom otrokom, ki jih iz različnih razlogov odvzamejo staršem. Otrokom je odprla svoje srce in jim posvetila svoje življenje. Otroci so se poimenovali Svedrovci. Najlepše plačilo zanjo pa je, da se otroci počutijo varne in ljubljene. Upokojena prof. angleščine Dušica Kunaver, žena preminulega Vito Rožej, igralec: Program je bil zanimiv. Lansko leto naj bi bilo slabše, vendar tega ne vem, ker nisem reden obiskovalec te prireditve. Še posebej sem užival ob točki iz muzikla, ki sem jo že prej videl in sem bil vesel, da sem jo lahko še enkrat. Osebno bi se za Slovenko leta 2002 odločil za profesorico iz zamejstva, ker je morala početi stvari v najtežjih pogojih. To je pač moje mnenje." alpinista Aleša Kunaverja, je izjemna osebnost z. velikim srcem in širokim spektrom znanja. Polna je topline, ki ogreje sočloveka. Že vse življenje si prizadeva, da bi svet zaživeli v sožitju z naravo. Avtorica besedil številnih slovenskih popevk Elza Budau je bila osma med finalistkami za Slovenko leta 2002. Davnega leta 1964 je skladba Mojmirja Šepeta, ki jo je odpela Beti Jurkovič, za vse čase zasenčila druge popev-karske uspešnice minulih desetih let. Mlada Elza Budau je v nemško ljubezensko romanco Poletna noč kanila ravno toliko življenjskega pelina, da je pesem dobila žlahtnost, značilnost najboljših takratnih piscev popevk. Marinka Fritz Kune je pisateljica in neutrudna bojevnica, ki mnogim prinaša v življenje kanček izgubljenega upanja. Že dolga leta se namreč po svoje spopada z zasvojenostjo mladih z drogami. Na ta problem v družbi opozarja z knjižnimi uspešnicami, kot sta Ja-nov krik in Borboleta. Ni skrivnost, da se v njenih zgodbah skriva veliko avtobiografskega. Mija Repovž je novinarka. Specialistka za gospodarske teme. Ni novinarka, ki le opazuje in zapisuje, ampak raziskuje. S svojimi zapisi pomembno vpliva na javno mnenje. Ne išče nepravilnosti zato, da bi ljudje in projekti propadali. Rada ima pravilnost. Sposobna je spremeniti mnenje o stvari, če se dokoplje do drugačnih podatkov. Zna pa tudi priznati, da so se mnoge stvari razvile drugače, kot smo pričakovali. Marta Türk je dokazala, da je podjetnost upravičeno ženskega spola. Leta 1986 se je podala na negotovo podjetniško pot. V nekaj Melita Berzelak, glavna in odgovorna urednica revije Jana, je na izboru pozdravila prisotne in razkrila ime Slovenke leta 2002. Meni, da je prireditev izbora Slovenke leta tudi letos uspela: "Bistveno je izpeljati že izbor kandidatk. Je pa res, da me danes vsi sprašujejo, če smo predvideli, da bo zmagala gospa Štefka. Ne vem, zakaj. Povprašati bi bilo treba bralce. Dobila je tolikšno število glasov, kot jih do sedaj ni še nobena kandidatka." nji pojasnjevati pomen biološko-dinamičnega gospodarjenja. Kmetijsko - živilska proizvodnja, ki upošteva ta načela, lahko predstavlja dolgoročno rešitev slovenskega kmetijstva Štirinajsta zgodba Slovenke leta 2002 Štefka Kučan pravzaprav naslova "prva dama Slovenije" nikdar ni marala. Ves čas je poudarjala, da skuša biti le dobra soproga svojemu možu. Morda je tudi zato postavila zelo visoke standarde, kakšna mora biti ženska ob boku 'očeta naroda'. Bila je izvrstna gostiteljica najvišjih državniških obiskov. Nenehno se je izpopolnjevala glede protokola, tujih navad, običajev in kultur, v čemer je zadnja leta dosegla svojevrsten slog in popolnost. Ni zgolj opravljala nalog, ki jih ji je Tudi Jan Plestenjak se je udeležil izbora Slovenke leta 2002. letih se je njeno podjetje razcvetelo. Trdno je namreč prepričana, da je podjetništvo uresničitev ženske želje, da se ekonomsko osamosvoji. Meta Vrhunc je pred petnajstimi leti začela v majhnem krogu ljudi s svojimi članki in predava- Bernarda Jeklin in Irena Polanec naložila funkcija njenega moža, temveč je bila tudi ambasadorka srčne kulture in omike, naših običajev in kulture, iskrena bojevnica za dobro vseh ljudi. Ljudje jo imajo radi, ker je v druženju z njimi vedno uživala in obenem odprto pokazala, dajo prizadenejo krivica, trpljenje in bolečina. Zato je bila pogosto pobudnica ali pokroviteljica dobrodelnih akcij. Glede na število prejetih glasov je Štefka Kučan s petdesetimi odstotki zmagala in postala Slovenka leta 2002: " Res sem vesela, da ste mi namenili tolikšno zaupanje. Zahvalila bi se vsem, ki so in bodo pomagali ljudem v stiskah. Še posebej bi se zahvalila vsem, ki si ne želijo samo miru, temveč se zanj tudi borijo v svetu - za ustvarjalno razumevanje ljudi in narodov, med narodnostmi, kulturami in mogoče tudi med moškim in žensko, da jih imamo ženske v skupnem življenju lahko za resnično enakopravne tovari- še Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič V dveh letih do evropske inflacije? Najpomembnejši cilj ekonomskih politik v prihodnjih dveh letih bo znižanje inflacije pred vstopom v Evropsko unijo. GOSPODARSKI KOMENTAR Med ključnimi problemi Slovenije pred vstopom v Evropsko unijo v letu 2004 je zagotovo inflacija, ki je pri nas tri do štirikrat višja kot v družbi držav v katero si želimo vstopiti. Zato ni presenetljivo, daje znižanje inflacije do vstopa v Kvropsko unijo eden najpomembnejših ciljev nove slovenske vlade, sicer nam grozijo posledice na ekonomskem in socialnem področju. V dveh letih naj bi lansko inflacijo prepolovili. Med ključnimi problemi in izzivi ekonomske politike, ob dejstvu, da so datumi vključitve v Kvropsko unijo že natančno znani, so vsekakor temeljite priprave na ta vstop. Kot prva prioriteta in velika odgovornost nove slovenske vlade je vsekakor /nižanje inflacije, ki je predpogoj vključevanja v evropski monetarni in tečajni sistem, sicer se utegne gospodarstvo srečati s precejšnjimi problemi in posledicami tudi na področju zaposlovanja. Kot smo poročali v petek, so na Statističnem uradu Republike Slovenije izračunali, da je bila inflacija v preteklem letu 2002 merjena z rastjo cen življenjskih potrebščin 7,2-odstotna, povprečna rast teh cen V tem letu pa 7.5 odstotkov, kar je tri do štirikrat več kot v državah Evropske unije (ocena kaže, da bo povprečna inflacija v državah EU 2,3-odstotna). Med vzroki za takšno rast se najpogosteje omenjata dva: zelo trdoživ sistem indeksacij pri obrestih, javni porabi in plačah ter nesorazmerno velika rast cen v tako imenovanem ne-menjalnem sektorju, ki naj bi bile na takšen ali drugačen način kontrolirane. Novi predsednik slovenske vla- de Tone Rop je v vseh svojih nastopih pred in po imenovanju vlade opozarjal, da bodo prizadevanja za znižanje inflacije - konkretni cilj vlade je, da naj bi slovensko inflacijo v letošnjem in prihodnjem letu prepolovili - zahtevala nekatere strukturne spremembe, drugačni dialog med socialnimi partnerji in iskanje optimalnega razvojnega modela. Vse to tudi pomeni, da se prostor za ekonom sko in zlasti fiskalno politiko zožil. Monetarna in fiskalna politika bosta morali postati restriktivni, zmanjšujejo se možnosti za naraščanje plač. posloviti se bo potrebno od indeksacije in TOM-a in preiti na nominalne obrestne mere in stopnje pri javnih financah. Ukrepanje bo potrebno tako na posameznih gospodarskih sektorjih, kjer so precejšnje konkurenčne težave, kot tudi npr. v bančništvu, kjer moramo dobiti čim preje drugi slovenski steber, v neme-njalncm sektorju, ki se mora liberalizirati in demonopolizirati, pa razrešitev dilem o cenah na področju energetike, telekomunikacij in komunalnih storitev. Te načelne opredelitve ne bo niti najmanj lahko uresničiti. Če odmislimo posledice, ki jih prinaša i Iftfb Hi ntputtl ra iMtHrtfnji d* r Irt i i r 1 ■ II ; ü 0 n □ f í 11111 dražitev naftnih derivatov kot po Bledico svetovnih razmer na naftnem trgu, bo urejanje razmerij domačih cen ob pričakovanjih več desetodstotne podražitve električne energije za gospodinjstva, nekaterih telekomunikacijskih storitev (cene v fiksni telefoniji naj bi se podražile do polletja kar dvakrat) zelo težko. Tudi urejanje vse bolj ogroženih virov pitne vode, čiščenje odpadnih voda, okolju bolj prijazno odlaganje odpadkov, bo imelo posledice na cene komunalnih storitev. Kljub obljubi, da bo nova vlada vodila skrajno restriktivno fiskalno politiki), nas je novo leto "osrečilo" s povečanjem trošarin na tobačne izdelke, povečanjem davka na dodano vrednost na vino in dražjimi cenami poštnih storitev. Za splošno gibanje cen so seveda pomembnejši nekateri ukrepi makroekonomske politike in še posebej monetarne politike. Banka Slovenije je s prvim januarjem znižala svoje obrestne mere in podobno obljubljajo tudi v poslovnih bankah. Če so se plače v gospodarstvu v preteklem letu zelo umirile in zaostajajo za realno stopnjo gospodarske rasti, pa je odprto vprašanje, kako bo mogoče v prihodnjih dveh letih, ko naj bi uvedli nov plačni sistem v javnem sektorju, plače javnih uslužbencev v okviriti. Tudi letošnje spreminjanje kolektivnih pogodb, kar zahteva nov zakon o delovnih razmerjih, napoveduje zelo težak in trd dialog med socialnimi partnerji. Kako trdi so lahko okviri možnega, še najbolj občutijo upokojenci, ki že skoraj leto dni (od lanskega marca) čakajo na uskladitev. Štefan Žargi Težko leto Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Za Nemčijo kot tretjim največjim nacionalnim gospodarstvom bi lahko rekli, da tvori v gospodarsko srce Evrope, saj ona njen gospodarski utrip daljnosežne posledice za ostale evropske države, tudi za Slovenijo. Kancler Schroeder je v svoji novoletni poslanici poudaril, da je njegova država bogata in da hoče to tudi ostati, /oda zdi se, da mnogi Nemci s svojimi politiki na čelu še niso dojeli potrebnosti gospodar skih reform, če naj njihova država ostane lokomotiva Evropske unije. Nedolgo za kanclerjevim sporočilom SO namreč sveže objavljeni podatki pokazali nadaljnji padec nemške industrijske proizvodnje, krčijo se tudi naročila in celo izvozna pričakovanja se zaradi povečevanja vrednosti evra šibijo, saj s tem postajajo nemški proizvodi na tujih trgih manj konkurenčni. Nemške težave se začnejo že pri proračuski politiki, saj je vlada v gospodarskem razcvetu zadnjega desetletja zamudila priložnost ure ditve svojega fiskalnega položaja, zdaj, v recesiji, pa imajo kancler in njegovi kolegi vedno manj maneverskega prostora. I 'vedba evra oziroma vstop v evropsko monetarno unijo (EMU) je Nemčijo stisnil z dveh koncev. Po eni strani omejitve evropskega pakta stabilnosti o navzgor omejenem deležu proračunskega primanjkljaja v bruto domačem pro izvodu pomenijo, da bo morala nemška vlada letos močno zategniti pas. Napovedana znižanja davkov so že prestavili za kakšno leto. Po drugi strani pa je denarna politika zdaj povsem v rokah Evropske centralne banke, za katero pa so nemške težave le ene od mnogih. Mogoče bi iz tega lahko potegnili kakšen nauk tudi tisti slovenski ekonomisti, ki na vso moč rinejo v EMU ter si s tem prizadevajo za čimprejšnjo in s tem še kar nekaj časa zelo škodljivo ukinitev tolarja. V Nemčiji je trenutno čez štiri milijone nezaposlenih, kar je več kot leta l°9H, ko je gospod Schroeder prvič prevzel kanclerski stolček. Gospodarski minister je pretekli teden izjavil, da bo poskušal to številko letos spraviti pod štiri milijone. A se njegov optimizem ne odseva v uradnih vladnih napovedih ali še veliko bolj črnih predvidevanjih pri vatnega sektorja. Se težja naloga pa čaka kanclerja prepričati svoje državljane, da je več kot potrebna tudi reforma države blaginje. Nemške pokojnine in nadomestila brezposelnim so med najvišjimi v svetu in nič čudenga ni, če se nemška javnost, sindikati in celo nekateri iz vrst Socialdemokratske stranke na vse pretege upirajo spremembam, ki bi pomenile znižanje teh ugodnosti ter hkrati uvedbo več konkurenčnosti v zdravstveni sistem. Mnogi ekonomisti z obupom spremljajo nemško nezmožnost oblikovanja ustrezne gospodarske politike. Medla volja nemške politike po potrebnih spremembah nekatere že vodi k mislim, da bi Nemčija utegnila postati evropska Japonska s svojim vztrajnim in zdi se neobrnl/i vim gospodarskim zastojem. Ena od glavnih japonskih težav je namreč v njeni relativni plitkosti gospodarskega zastoja, saj le-ta navadne Ja ponce dokaj malo prizadene. Povsem enako bi lahko trdili tudi z.a mnoge Nemce, ki trenutno vidijo samo. da se nahajajo v boljšem materialnem položaju kot njihovi sosedje. Toda nekega dne se bodo zbudili in prepadeno ugotovili, tla to žal ne velja več. Novo leto prinaša tudi nove predpise Z novim letom so začeli veljati tudi nekateri novi zakoni, oziroma njih spremembe in dopolnitve. Ljubljana - Začetek novega koledarskega leta običajno pomeni tudi spremembe v predpisih, saj jih je prav zaradi datumske "prelomnice", ki pomeni tudi začetek novega poslovnega leta, najlažje uveljaviti. V nadaljevanju navajamo zakonske novosti, ki jih je v teh dneh zbrala in objavila Slovenska tiskovna agencija. Prenovljeni zakon o davku od dobička pravnih oseb Veljati je začela novela zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki odpravlja neustavnost glede uveljavljanja odhodkov, ki znižujejo davčno osnovo. Z uveljavitvijo novele zakona se v določenih primerih znižujejo še investicijske olajšave, spreminjajo se tudi določbe o investicijskih rezervah in priznavanju amortizacijskih stopenj. Zaradi prepolovitve zdajšnje splošne davčne olajšave za naložbe na 20 odstotkov je vlada doživela hudo negodovanje gospodarstva, češ da spreminja določbe, ki Občutno povečujejo obremenitev gospodarskih subjektov, spreminjajo razmere poslovanja ter vplivajo na njegovo stabilnost. Na trgu z elektriko ln Plinom odslej tudi tujci y skladu z energetskim zakonom se trg z električno energijo v Sloveniji odpira tudi za tuje ponudnike, s čimer dobivajo slovenski upravičeni odjemalci možnost nakupa električne energije tudi v tujini. Skladno z energet-s 11 SBkonom in evropsko plinsko direktivo Se °dpira tudi trg z zemeljskim plinom za tuje Ponudnike. 1 Carinski zakon z letom 2003 Ponovljen Carin6? ■'anuuna K Kačekl veljati tudi novela me iT88 /ak°na. Z njeno uveljavitvijo je Do'-godilo letos. No « /akona naj bi vnesla novosti v U,n,C,J° ^ ter posegla na po- dročje kvalifikacijskih omejitev. Na davčnem področju bo v ospredju novi zakon o dohodnini, pri katerem si bo OZS prizadeva la, da bo v naš pravni red vključena tudi evropska direktiva o zapoznelih plačilih, ki naj bi izboljšal plačilni red v državi in pristrigel peruti sedanji plačilni nediscipli ni. Zbornica si bo prizadevala tudi z.a sprejetje ustrezne zakonodaje o načinu preoblikovanja podjetij in razrešitev sedanjih težav prenosa podjetja na naslednike. Za obrtni ke delodajalce je pomembno sprejetje zakona o kolektivnih pogodbah, v an ti birokratskem programu pa si bo OZS prizadevala za poenostavitev poslovanja malih podjetij ter za ustvarjanje prijaznega podjetniškega okolja Med pomembnejše naloge je zbornica uvrstila tudi prizadeva nje za popolno uvedbo dualnega poklicnega izobraževanja in zagotavljanja državnega sofinancira nja tega sistema. V prihodnje naj bi bila zbornica še bolje organizi rana in učinkovitejša ter uspešnej ši pogajalec med svojim članstvom in oblastjo. R. Š. Štiri faze pravilnega ličenja. prakse. "Dve dijakinji sta že kon čali tedno prakso, vzela bi še več, če bi za to imela prostorske možnosti. Lokal je majhen in ne omogoča širitve, zato imam trenutno omejene možnosti tako pri šolanju dijakov kot tudi pri uvaja nju novosti in novih naprav. Red no spremljam nemško strokovno literaturo in nasploh mi je izpopolnjevanje znanja zelo pomembno. Ne spadam med osebe, ki hi va rovale skrivnosti svojega tlela in tehnik, ampak jih rada delim z drugimi, še posebej z veseljem bi jih prenesla na mlade, ki se šolajo za ta poklic, z veseljem pa svetu jem tudi strankam. Poklic kozmC tičaike je zame izziv, ki ponuja skoraj neomejene možnosti delovanja." Mušičeva praktične nasvete za vsakodnevno nego kar mimogrede strcs.i i/ rokava, /a jabolčni kis pravi, da je eliksir mladosti in naj si ga ženske več krat nanesejo na obraz. Kefir je učinkovit pri starostnih pegah. tloma si lahko naredile tudi zdio hov piling, ki bo obnovil vašo koŽO, ZJUtraj pa obrazu privoščite umivanje Z mrzlo in toplo vodo. Alfa in ornega njenega dela je ka kDVOSt. Mušičeva pravi, da porabljeni čas ni najpomembnejši, za kon in prva zapoved je kakovost na Storitev. Njen najnovejši izziv pa tako imenovani green peel ali globinsko luščenje kože. s kale rim je začela med prvimi v Slove niji in je namenjen obnavljanju kože, glajenju gub. učinkovit pa je tudi pri brazgotinah. Renata Škrjanc, foto: R. S. Spodbudno nadaljevanje tradicije Iz Eti Svit, simbola nekdanje kamniške majolike, so lani prišli nekateri novi izdelki kamniških izdelovalcev keramike. Kamnik Pred 145 leti se je za čela izdelava kamniške majolike. Tista prvotna majolika, ki jo tudi danes izdelujejo v Eti Svil Kam nik. je še vedno obdržala svojo podobo in sliko. Sedanje vodstvo pa zagotav Ija, da bo tudi v prihodnje majolika skrbela, da bo Svit ostal še naprej sijoč, majolika pa tudi v drugačnih izvedbah simbol kraja, dežele, države in firme. Pa ne le majolika. Lani so tudi drugačni izdelki prišli iz Svit Kamnik. Poudarili so po eni strani tradicijo, hkrati pa vzbudili zanimanje na poslovnem, turístic nem in tudi slovenskem promocijskem področju. SvitOVi izdelki iz. Kamnika se pogosteje pojavljajo ob zaključnih slovesnostih kol po klon, ki simbolizira praznik, uspeh, zmago, kakovost, pomen in kraj; predstavljajo podobo in lepoto Slovenije in ljudi. "Iz. tradicije izhajamo in v tradicijo smo vpeti izdelovalci keramike iz Kamnika." pravi komercial ni menager Jože Vahtar. "Zato je vsak naš novi izdelek vreden po sebne pozornosti. Letos smo zelo ponosni na nekaj novih izdelkov, ki smo jih razvili tudi v sodelovanju z znanimi oblikovalci." To so bili Elizabeta Hostnik, Jani Bavčar. Jani Vozelj, Andraž Debeljak s tesnim sodelovanjem s profesorjem dr. Janezom Bogata jem. Tudi sodelovanje z ugledni mi podjetji, kot so KRKA. KO L1NSKA LLK. GORENJE, A BANKA. PROBANKA. so ustva rili pogoje za iskanje novih možnosti pri izdelovanju izdelkov iz. keramike. "Posodabljanja, osvežitvenc ob like, uporabnost, pomen, linija, barvna zaznavnost in okras po udarjajo avtentičnost in zvestobo etnološki motiviki po eni strani, po drugi pa se želijo nenehno na različne načine Spogledovati I novimi modernimi pristopi pri oblikovanju. To je smisel tradicije in nadaljevanja uspešnosti iz naše firme, ki je dragocena in. prepričan sem. sposobna, da živi tudi zaradi častitljive starosti." Zanimivo je, tla so se kar števil na podjetja, ko so se prepričala. tla delo Svita sloni na resnično pravih temeljih, začela odločati za njihove izdelke. Seveda pa so v Svit Kamnik prav posebno ponos ni na lastno znanje, iz katerega so bili razviti izdelki, kot so skodcli ca "trnič" (3. nagrada Turistične zveze Slovenije avtorice Irene Ra-dej). krožnik Slovenija (avtorica Novak Miljam), steklenica za me diet) in kozarčki (avtorja Irena Ra-dej in Bojan Košir), poslovna m protokolarna vizitka (avtor Jože Vahtar). barvne kuhinjske talilnice (avtorica Jelena Jerin). Pri izvirnih poshkavah na novih izdelkih so se odlikovale slikarke Bri-gita, Zdenka, Slavi in Jasna. Sicer pa se delo pri izdelavi keramike v liti Svet Kamnik začne že pri iztle lavi osnov, ki temelji v nadaljeva nju tradicije in potrjevanju uspeš nosti. Njihov cilj je vedno, tla Sta darovalec kot dobitnik njihovega izdelka ponosna nanj. Lani so meti drugim uspešno kandidirali tudi na natečaju za izdelke, ki se bodo tržili ob svetovnem čebelarskem kongresu APIMONDIJA 2003, udeležili pa so se tudi raz stav v Nevv Vorku in lrankfurtu. Andrej Žalar Boljše sodelovanje obrtne zbornice in PCMG Kranj - Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in Pospeševalni center za mah) gospodarstvo (PCMG) sta se pred časom dogovorila, da bosta v prihodnje okrepila sodelovanje in delovala bolj usklajeno, saj je njun skupni cilj spodbujanje malega gospodarstva in obrti. Dosedaj sta delovala precej ločeno; zbornica s preprečevanjem državnih ukrepov, ki bi bili v škodo obrtnikom, PCMG pa s programi in podpornimi projekti. Dogajalo se je celo, da sta zbornica in pospeševalni center drug v drugem videla konkurenco, namesto da bi si prizadevala za sodelova nje. Na skupnem sestanku lani pa so se predstavniki OZS in PGMG dogovorili, tla bodo svoje delovanje uskladili in si prizadevali za čim prijaznejše okolje za podjetnike, OZS in območne obrtne zbornice pa se bodo dejavneje vključile v delo pospeševalnega centra. Skupno področje delovanja bo med drugim tudi antibiiokratski program, v katerem PCMG predlaga natančno razmejitev med obrtnim in industrijskim načinom proizvodnje. Zbornica in pospeševalni center naj bi dobfO sodelova la na področju vavčerskega siste ma. s katerim želi država malemu gospodarstvu s 50-odstolnim subvencioniranjem svetovalnih storitev približati potrebna znanja. Vavčerje je lani uporabilo okoh I2(K) podjetnikov, v omenjeni prc jekt pa naj bi se letos aktivneje vključile tudi območne obrtne zbornice. Sodelovanje bosta razši rila tudi na področje spodbujanja inovacij malega gospodarstva in umetnostne obrti, v prihodnje pa naj bi v Sloveniji ustanov ili tudi Center domače in umetnostne obt ti. Podjetnikom bodo v prihodnje meti drugimi na voljo tudi projekti poslovni angeli, podjetniški grozdi, podjetništvo za mlade m žensko podjetništvo, R. S. Od Voklega do Strasbourga 45 velikih slovenskih kmetovalcev se je odzvalo povabilu proizvajalcev kmetijske opreme. Skupaj z generalnim uvoznikom in distributerjem EURO GLOBTRADE iz Vokla na Gorenjskem sta priznani tovarni John Deere iz Mannheima in Kuhn iz Francije pripravila prijetno tridnevno bivanje. Voklo - Zbrali smo se v nedeljo /večer v Voklem pred sedežem podjetja Euro Globtrade. Šofer je nato / vso poklicno mirnostjo požiral na stotine kilometrov in ob prvem svitu smo se /našli pred nemško zvezno deželo Baden-Wurtcnberg. Bližali smo sc drugemu največjemu mestu v tej pokrajini, ki leži na sotočju Rena in reke Neckar, industrijskemu, pristaniškemu in univerzitetnemu mestu Mannheim s 330.000 prebivalci. Ustanovljeno je bilo šele pred štiristo leti, nekaj let pred tridesetletno vojno. Mlado obrtniško ma-nufakturno mesto ni imelo sreče. Kmalu po nastanku je bilo v vojni popolnoma porušeno. Zaradi pomembne prometne lege so različni osvajalci mesto vedno /nova na novo /gradili, njihovi nasprotniki pa že po nekaj generacijah brezčutno rušili in požigali. Smrtni ples se je z vso krutostjo ponovil v drugi svetovni vojni. Od leta 1943 do konca vojne so bile v bombardiranjih porušene vse zgradbe. Toda Nemci ne bi bili Nemci in Američani ne Američani, če ne bi s skupnimi močmi na štirih milijonih kubičnih metrov ruševin v nekaj desetletjih zgradili moderno gospodarsko metropolo. Tudi leta 1921 zgrajeno in med vojno popolnoma porušeno tovarno traktorjev, ki leži sredi mesta, je doletela podobna usoda. Po drugi svetovni vojni so jo obnovili in nekaj desetletij pozneje je pod svoje okrilje vzela v svetu največja tovarna kmetijske mehanizacije John Deere. To tovarno z osemdesetletno tradicijo, okoli katere se je razvil moderni Mannheim, smo prišli obiskat. Zaradi zanimivega tržnega pristopa vodsta to le ni bil navaden ogled. Ves čas smo čutili, da se zelo trudijo. Poleg prostora z razstavljenimi traktorji imajo pravo pravcato predavalnico. Tam so nam ob sprotnem prevajanju v sliki in besedi predstavili svojo bogato zgodovino. Nato pa so nas razdelili v dve skupini in nam podrobno pokazali proizvodnjo. Najbolj se nam je vtisnila v spomin njihova fanatična skrb za kontrolo kvalitete in za različne želje končnega kupca. Nismo se mogli načuditi številnim inovacijam, s katerimi gredo v korak z najnovejšimi dosežki avtomobilske industrije. Medtem ko v Azijo in Ameriko izvažajo traktorje brez kabin in varnostnih lokov, si razvajeni evropski kupci omislijo razne dodatke, kot da gre z.a avtomobile. Tudi slovenski kupci niso izjema, ko naročajo zvočno zates-njene kabine s klima napravo, avtomatske menjalnike, vzmetenje prednje osi, neuničljive doživljenjske sklopke in podobno. Kabine proizvajajo v lastni tovarni, ki smo si jo ogledali popoldne. Med ogledom smo morali večkrat obljubiti, da ne bomo fotografirali. Pravkar so namreč uvajali novo proizvodno linijo, kjer poteka transport tekočega Bogastvo gozdov. Agencija je zadovoljna Ljubljana - Sonja Bukovec, direktorica Agencije z.a kmetijske trge in razvoj podeželja, je na prednovoletnem srečanju z novinarji povedala, daje Agencija vse naloge izvršila v kratkem roku in daje bil denar razdeljen dobro in korektno. Leta 2002 je Agencija obravnavala kar 135.000 različnih vlog, pri čemer je odločala o dodelitvi 28,7 milijarde tolarjev in za različne ukrepe izplačala okrog 26 milijard tolarjev. Agencija je prejela lani 66.097 zbirnih vlog za neposredna in iz- ravnalna plačila na površino in glavo živali. Največ denarja je bila razdeljenega neposrednim plačilom (8,3 milijarde tolarjev), za območja s težjimi pridelovalnimi razmerami (EKO 1) je bilo izplačanih 4,1 milijarde tolarjev, za ostale ukrepe pa okrog 7 milijard tolarjev. Pripravljajo še 25.000 odločb za bike, vole in plemenske živali za prvo in drugo polletje, za katere bodo izplačali 2,5 milijarde tolarjev. Pripravljajo se tudi na delitev sredstev iz predpristopne pomoči Sapard. Januarja lani so z Na tržnici razpisom namenili dobri 2 milijardi tolarjev z.a naložbe v kmetijska gospodarstva, v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov in za izboljšanje infrastrukture na podeželju. Agencija je prejela 89 vlog, v 52 primerih pa so bile sklenjene pogodbe. Nerazdeljena sredstva iz prvega razpisa so bila prenesena na drugega, ki je bil objavljen novembra. Doslej je bilo vloženih 9 vlog, denarja pa je 2,3 milijarde. Agencija je konec leta tudi zbirala zahtevke z.a povračilo škode zaradi prepovedi oddajanja mleka. Okrog 1200 upravičencem bodo razdelili 103 milijone tolarjev. Letos čaka Agencijo po besedah direktorice Sonje Bukovec še veliko dela. J.K. Tedenski vodnik po kupčijah, objavljen v Kmečkem glasu, navaja tudi cene na kranjski tržnici. Tako kot na drugih je tudi na njej prodaja živahna, izbira pa dobra. Na kranjski tržnici so zabeležili naslednje _ cene: krompir od 60 do 100 tolarjev, korenje od 200 do 250 tolarjev, čebula od 200 do 250 tolarjev, česen od 500 dO 800 tolarjev, fižol (zrnje) od 500 do 800 tolarjev, zelje (glave) 100 tolarjev, kislo zelje 300 tolarjev, kisla repa 300 tolarjev, ohrovl 300 tolarjev, cvetača od 300 do Skrb Z3 Zdf3VÍG 400 tolarjev, brokoli od 450 do 500 tolarjev, rdeča pesa od 200 do 300 . - 1 tolarjev, por 400 tolarjev, solata 400 "tolarjev, radič 400 tolarjev, Škofja Loka - Škofjeloška eno-špinača 600 tolarjev, blitva od 400 do 450 tolarjev, paradižnik od '300 ta /a kmetijsko svetovanje do 400 tolarjev, paprika od 300 do 400 tolarjev/jabolka od 150 do 200 PnPravlJa skupaj z. občinama Zin tolarjev, hruške od 350 do 400 tolarjev, grozdje 500 tolarjev, limone in c,orenJa vas - Poljane preda-300 tolarjev, orehi (jedrca) 1100 tolarjev, jajca 17 do 25 tolarjev in vanJa ° varno*ti »n zdravju pn šampinjoni 700 tolarjev. delu v '-as^nem kmetijstvu in gozdarstvu z naslovom Kaj lahko sami storimo za svoje zdravje. Predavanji bosta danes, 7. januarja, ob 15. uri v galeriji Svobode v Zireh (vhod pri kino dvorani) in jutri, 8. januarja, ob 15. uri v avli osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Predavala bo dr. Metka Teržan, specialistka medicine dela iz državnega urada za varnost in zdravje pri delu. J.K. Rodio Tfifllqy ® Prvi qlo/ Gofenj/kč^ Prvi gla/ck Gorenj/key Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4. 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj traku z magnetom. Tu je na nas največji vtis napravil robot, ki je virtuozno preprijemal razne sestavne dele kabine in jih v neutrudnem ritmu varil na ohišje. Dela po štiriindvajset ur na dan in počiva le ob nedeljah, ko ga programirajo. Nato smo skočili ogledat še njihov distribucijski center za rezervne dele, kjer nas je najbolj navdušilo to, da gre polica h skladiščniku in ne obratno. Nemški gostitelji so nas naslednji dan povabili na ogled avtomobilskega in tehničnega muzeja v Sinsheimu. Že ob prihodu nas je pozdravil nadzvočni Tupoljev 144, ki kraljuje na strehi ene od obeh prostranih dvoran in si gaje mogoče ogledati tudi od znotraj. Med ogledom številnih oldtimer-jev, lokomotiv, tankov in avtomobilov formule ena, smo si šli ogledat še trodimenzionalni film. Toda morali smo se podvizati, saj nas je s svojimi čari vabila sosednja Francija z Alzacijo. Če ne bi prečkali Rena, morda sploh ne bi opazili, da smo sc peljali čez. državno mejo. Samo obcestna postajališča so bila malce neurejena in hiše starejše. Pozna se, da med drugo svetovno vojno zavezniki niso bombardiali mest, saj so vedeli, da bodo pripadla Franciji. Vrata v Alzacijo predstavlja majhno mesto z 20.000 prebivalci Saverne, znano predvsem po vsakoletni mednarodni razstavi vrtnic in tovarni kmetijskih priključkov. V njej že 180 let izdelujejo zelo kvalitetne in svetovno priznane stroje za obdelavo zemlje in za spravilo trave oziroma sena. Področni vodja prodaje nas je ob prihodu povabil na pravo franco- sko večerjo. Začeli smo s posebnim vinom, ki ga imenujejo kir in ga dobijo z dodajanjem jagodove-ga sirupa. Po tem smo nadaljevali z. rafinirano solato s toplimi dodatki in jelenjimi specialitetami. Tu smo se vsi nehote spomnili na tovarno John Deere, saj se priimek Deere izgovori podobno kot beseda deer, ki pomeni jelen. Naslednji dan je bil pretežno deloven. Po dolgem in počez smo prehodili vseh 40 ha, na katerih se razprostirajo moderne proizvodne hale. V njih proizvajajo pluge, brane, kosilnice, obračalnike in druge kmetijske stroje za več kot 70 držav v svetu. Značilno zanje je, da glede kvalitete ne zaupajo tujim livarnam. Zato so nam pokazali, kako so se sami lotili izdelave večine odlitkov in njihove nadaljnje obdelave do končnega proizvoda. Obiskali smo talilnico, kjer delavci za dobrih 1.100 evorv mesečne plače zajemajo žareeo litino iz 25-tonske peči in jo s posebnimi žepi ročno vlivajo v modele iz. silicijevega peska. V obdelavi so nas navdušili predvsem številni visoko avtomatski stroji in nenehna medfazna kontrola kvalitete. Videli smo, kako je laserski žarek rezal debelo jekleno ploščo, kot da bi bila iz masla. Robovi pa so bili nato tako gladki, da nadaljnje brušenje sploh ni bilo potrebno. Ker so posamezni gibljivi deli izpostavljeni velikim obremenitvam, jih dodatno utrdijo s kaljenjem na posebej obremenjenih mestih. Dogodek dneva je bil podroben ogled lastnosti posameznih kmetijskih priključkov. V tovarni Kuhn so nam predstavili številne konkurenčne prednosti pri tehničnih izvedbah in dobro premišljene patentirane rešitve, ki olajšajo vzdrževanje in izboljšujejo delovanje strojev. Ker smo bili samo pol ure oddaljeni od evropske prestolnice Strasbourga, smo tam zaključili naše druženje s prijaznimi francoskimi gostitelji. Mesto obišče letno do 3 milijone turistov. Tudi mi smo se jim pridružili z našo kratko krožno vožnjo skozi središče in večernim sprehodom. Peljali smo se mimo steklenih palač, ki pričajo o gospodarski moči Evropske unije in njenih ustanov. V predbožično okrašenem središču smo si vzeli čas za še zadnje nakupe. Od francoske kulinarike smo se poslovili z nepozabno večerjo v restavraciji, ki se v prevodu imenuje "Stara carinarnica". Prav na tem mestu je namreč včasih potekala meja med Francijo in Nemčijo. Prikupna točajka Natalie je med pridnim sklanjanjem nad mize poskrbela za marsikateri komentar pa tudi vzdih med pretežno moškim občinstvom. Nato smo se polni vtisov in obloženi z darili napotili še na kratek sprehod do avtobusa. S pov-ratkom smo morali pohiteti, saj je bil naslednji dan že Miklavž. Pre-nekateri otrok se je razveselil majhnega modela traktorja, ki smo jih z.a nekaj evrov kupili po ogledu tovarne John Deere. Očetje pa so med tem v mislih že zbirali milijončke za zaresen nakup traktorja svojega življenja... J.P. Kmetijski nasvet Strniščni krmni dosevki v kolobarju Z izmenjavo poljščin na določeni parceli omogočimo zdravo pridelovanje poljščin brez uporabe zaščitnih sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev in enakomernejšo izrabo hranil iz tal. Vsaka oljščina ima določene specifične zahteve po hranilih. Z večletnim ponavljanjem iste poljščine na isti njivi pride do prerazmnožitve določenih škodljivcev in bolezni, ki se zadržujejo na ostankih poljščine ali v tleh. Na krompirju in pesi se pojavljajo ogorčice (nemato-de), ki se zadržujejo v tleh tudi po spravilu pridelka in tako ogrožajo pridelek v naslednjem letu. Izmenjava poljščin pa je potrebna tudi zaradi vzdrževanja strukture tal. Nekatere poljščine izredno ugodno vplivajo na strukturo t.j. rah-lost tal npr. detelja in poljščine, ki dobro prekoreninijo zemljo in jo s pokrovnostjo ščitijo pred negativnimi ličinki dežja in sončne pripeke. Pozitivna vloga teh poljščin je iz prakse že poznana in jo imenujemo "počitek tal". Pri vseh poljščinah, ki počasi kalijo in potrebujejo daljši čas, da pokrijejo tla - spomladi ali v drugih letnih časih, struktura tal propada. Rahlost tal je poleg preskrb-ljenosti tal s hranili pomemben dejavnik rodovitnosti tal. Veliko škode pa lahko naredimo tlem tudi z. vožnjami ob spravilu pridelka, predvsem če so tla mokra. Tudi s pretiranim obdelovanjem lahko prej uničimo, kot pa izboljšamo strukturo tal. Naraven način pridelovanja hrane s čim manjšo uporabo zaščitnih sredstev in industrijsko izdelanih gnojil zahteva izmenjavo poljščin oz. kolobarjenje. Poleg detelje, ki v kolobarju predstavlja glavni člen izboljšanja rodovitno- sti tal, imajo pomembno vlogo tudi strniščni krmni dosevki po spravilu žita. Strniščni krmni dosevki omogočajo tudi dodaten vir krme. Koreninski splet pa vpliva ugodno na rahlost tal in povečanje organske mase v tleh. S tem pa se izboljša mikrobiološka aktivnost tal t.j. rodovitnost tal. Primer 5-letnega kolobarja 1 leto žito (pšenica, rž.) + strniščni krmni dosevek, 2. leto krompir + prezimni krmni dosevek, 3. leto koruza (za zrnje ali si-lažo), 4. leto žito (ozimni ali jari ječmen) + ajda, 5. leto krompir ali koruza. Struktura pridelkov v kolobarju Glavni posevki: 40 % njiv po-ovršin žita, 40 % njivskih površin krompir ali koruza, 20 % njivskih površin koruza ali krompir. Strniščni oz. drugi posevki Pridelki: 20 % njivskih površin strniščnih krmni dosevki, 20 % njivskih površin prezimni krmni dosevki, 20 % njivskih površin ajda, repa, zelje, ipd. Na izbor strničnih krmnih dosevkov vpliva dolžina rastne dobe in tla. Nekateri dosevki zahtevajo bolj "bogata" tla npr. krmna ogr-ščica. Pri drugih pa je pomembna toplota in dolžina vegetacije npr. koruza, sudanska trava, krmni si-rek. Pravilen izbor krmnega dosevka in pravočasna setev odločilno vplivata na pridelek. V krajih s krajšo rastno dobo in nižjimi temperaturami se obnesejo krmne mešanice žita v kombinaciji z metulj nicami in oljna redkev. Pomemben je tudi izbor kultivarja. Največ pridelka zelene krme je dala krmna mešanica hibrida cV-Susu'+krmnega graha cv+Pone-ka'- 35,3 t/ha. Na drugem mestu je pridelke oljne redkve cv'Rauo-la1 -27,1 t/ha. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bila v letu 2002 opravljena setev šele 8. avgusta, zato so bili pridelki v tem letu na splošno slabši kot leta 2001. dr. Katarina Kastelie, dipl. ing. agr. prof. dr. Tatjana Štupica, dipl. ing. agr. Pridelki različnih krmnih mešanic na posestvu Agronomske srednje šole Kranj v Strahinju v I. 2001 in I. 2002. Pridelek zelene krme v t/ha v letu 2001 v letu 2002 Krmne mešanice: odmerek semena kg/ha 1. Hibrid cv'Susu'(25 kg)+krmni grah (60 kg) 35,7 35,0 2. Hibrid cv'Susu' (30 kg) 26,7 17,5 3. Oves (80 kg)+ozina grašica (60 kg) 24,3 4. Krman ogrščica (8kg)+ozina grašica (30kg) 22,8 19,8 5. Oljna redkev (12 kg) 29,5 24,6 6. Krmna ogrščica (12 kg) 22,4 20,8 7. Proso (20 kg)+oljna redkev (10kg) - 23,7 Z^SL^jarujarja 2003 TURIZEM / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Uspešno leto turizma za ZPT Blegoš Ob prestopu v novo leto je čas za takšne ali drugačne analize - tudi v Zavodu za pospeševanje turizma Blegoš. "Točnih podatkov o številu nočitev in obiskovalcih še nimamo, vseeno pa vemo, da je bilo dnevnih obiskovalcev veliko," je bila prva ocena direktorice mag. Saše Jereb. Škofja Loka - Z dosežki v lanskem letu se lahko v ZPT Blegoš pohvalijo predvsem / organiziranim vodenjem izletov obiskovalcev i/, vse Slovenije, predvsem po Skofji Loki. Lani je bilo tudi prek 3.000 vpisov v knjigo Loške kolesarske poti - celotno pot pa je prekolesarilo prek KM) ljudi. Veliko zanimanje je lani doživel tudi projekt obuditve Kupnikove linije, ki pa še ni dokončan. Maloštevilna ekipa Saše Jereb, Tanje Mohorič in Aleša Bernika je pripravila še ponudbo trženja zimske ponudbe in skupno ponudbo izletov na spodnji Gorenjske - Garniola. Že v začetku leta so sodelovati pri pripravi vodnika iz. zloženke Acta Slovenica, ki jo je izdalo Združenje zgodovinskih mest Slo venije, v katerega je vključena tudi Školja Loka. V istem času je stek lo tudi sodelovanje pri projektu Stranske poti so atraktivnejše od glavnih, ki je potekal pod okriljem Slovenske turistične organizacije in naletel na zelo pozitiven odziv, škofjeloško območje pa je vključeno v eno izmed šestih poti - Zlato-rogovo pot. "Marea smo začeli pri pravljati, junija pa smo izdali kar tiče ugodnosti Potepin na Loškem Novost v Postojnski jami Spomladi bo v bližini glavnega vhoda v Postojnsko jamo za obiskovalce odprta nova spelebiološko postaja. Z odprtjem postaje želijo dokazati, da je zibelka biološke vede o življenju živali v podzemlju prav Postojnska jama, saj je bilo doslej v postojnsko - planinskem jamskem sistemu odkritih več kot 130 vrst živali. Speleobiološka postaja je v Postojnski jami delovala že pred 70 leti, pozneje pa so jo opustili. Spelebiološko postajo bosta se stavljala dva dela - raziskovalni in razstavni. Predstavitev posebnosti postojnskega podzemlja bodo obiskovalci spoznali s pomočjo slikovnega in fotografskega gradiva v treh delih: s pomočjo multiv izij-ske prestavitve v novi projekcijski dvorani, s predstavitvijo podzemlja in podzemeljskega živalstva v naravnem okolju Rova novih podpisov blizu vhoda v jamo. V prvem delu bodo obiskovalci Spoznali osnovne pojme krasos iovja, nastanka jam in jamskih niorfoloških oblik. V drugem delu bo na ogled jamsko živalstvo. Največji poudarek bo seveda Pripadel človeški ribici, ki si jo bo BBOgOČe ogledati v primerno velikih bazenih - akvarijih. Vivarije bodo napolnjeni z dobrim ducatom najznačilnejših predstavni kov jamskih živali, ki žive v Pos toJnski jami. Ob prestavitvi bo poudarjen tudi naravovarstveni vidik onesnaževanja podzemeljskega okolja in ogrožanja tamkajšnjega živalstva. Družba Postojnska jama, turizem, je javno prvič predstavila projekt obnovljene Speleobiolo-ške postaje udeležencem 4. mednarodnega kongresa ISGA (lnter national Shovv Gaves Associati-on), ki je potekal oktobra v Postojni in požela priznanje za način ureditve. Električna osvetlitev pohodnih površin bo namreč izpeljana tako. da bo oddajal najmanjšo možno energijo in bo tako ohranjena stalna temperatura v jami. Osvetljeni bodo le tisti deli, ki se jim bodo gostje med obiskom približali. "Obnovljena Speleobiološka razstava, zanimiva tudi za otroke, bo za javnost, če bo šlo vse po načrtih, na ogled od aprila naprej." pravi Dejan Vončina. direktor postojnskega Notranjskega muzeja. B.B. Sankaški spusti Mišouh Prijatelji adrenalina in sprostitve bodo ob prvem snegu prišli na svoj račun tudi v Škofji Loki. Škofja Loka - Sprostitev v dolgočasnih zimskih večerih se ponuja ar sama od sebe na sankališču, ki poteka na hribu Hrastnik, šest .metrov iz Škofje Loke proti Selški dolini. Popolnoma nova pro--Kdolga 2500 metrov in je zavarovana i več kot 400 metri za- ščitnih ograd in 1000 metri zaščitnih mrež. ^ 'inkaška proga je namenjena Jjjem, ki želijo zimske dni izkoris-Jr na svežem zraku in je s.nieUl'VnCga "Ulčaia- Za nočno škornjc b° or^ani/i,an prevoz iz *je Loke do vznožja in nazaj, volio !SC,hnc UŽitke Pa bodo na J" o S ■ .ri.'!: -i S. 4000 m.., I°I5hiJlMnuarja 2003 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Test: Citroen C8 2.2 HDi 16V Exclusive Udobje na novih (skupnih) temeljih Marsikaterega lastnika limuzine srednjega ali višjega srednjega razreda mika, da bi pri naslednji menjavi avtomobila presedlal v razred limuzinskih kombijev oziroma enoprostorcev. Čeprav prodajne številke v tej kategoriji niso več tako bleščeče kot pred nekaj leti, se vsakih nekaj let pojavljajo novi modeli, vsaj pri proizvajalcih, ki imajo že nekaj izkušenj. Mednje gre šteti tudi francoski Citroen, ki je skupaj s svojimi partnerji pripravil novo generaci jO enoprostorskih četverčkov. Novi Citroen C8 je torej prišel na ivel skupaj s peugeotom 807, Batom ulyseejem in lancio phedro, kljub skupnim jedrom pa ga zaznamuje tudi nekaj hišnih posebnosti. Vsaka od štirih znamk je namreč pri drugi generaciji skup nih enoprostorce\ želela močneje vtisniti svoj pečat, zato četverčki kima trikotnikoma na maski hladilnika, z žarometoma v obliki lista deteljice in /. o/kimi in visokimi zadnjimi luči. ki se spogledujejo s koinhijevskim C5. Velika večina lastnosti je pri tem avtomobilu naravnana k enostavni uporabi in visoki stopnji potovalnega udobja. To se z udejanjati že pri vstopu v potniško kabino, pri boljših različicah imajo namreč bočna drsna vrata elektrificirani mehanizem za odpiranje in z.api- Spredaj žarometa v obliki lista deteljice, zadaj pokončne ozke luči kot pri citroenu C5 v kombijevski karoserijski izvedbi. že na prvi pogled sporočajo, da so si sicer podobni, ne pa tudi povsem enaki. Citroenov predstavnik C8 je oblikovan v skladu z vsemi modnimi zapovedmi, in čeprav videz govori drugače, je avtomobil večji od bolj oglatega predhodnika evasio-na. to pa obeta tudi boljši prostor ski izkoristek potniške kabine. Oblikovalci so Cznačuje za najštevilčnejše mo-l»rno vozilo vseh časov na svetu. mo hondo cub je leta 1958 raz-X .kar S1»m ustanovitelj podjetja *°*cWroHonda, ki je tadvokoles-!K Približal množičnim uporab-a«Orn zaradi nezahtevnosti upo-"JDC 10 dostopne cene. Tehnično ped k° VSClCJ /ClU cnostaven mo š.ir', , gajc Poganjal 50-kubični «aktnik. Oblika se tudi ni ka, spremenila v tem času, saj je dosti c u h nizkem vedno prepoznaven po kem ni Cno|,KM,) Okvirju in širo suni u IČ1K'm 8č»tafcu. Model 'ohnLC ,C?CprinCScl doloCcne konee' Sp,>Ml10ll^e. vendar sta enk P,ln(,b|*a ostala praktično ir-'b/;p;;:i:-^·.-nda,,le osvetlitvi. Neposredno preti voz Bikom je zaradi sredinske namestitve ostal samo manjši zaslon s kontrolnimi lučkami in digitalni števec skupnih in dnevnih kilometrov. Sodoben turbodizelski 2.2 -1 i tisk i HDi motor s 136 konjskimi NA KRATKO * Prodaja novih avtomobilov na evropskih trgih je hila lani za .Uodsolka slabša kol v letu 2001. Avtomobilski proizvajalci so pro dali 14,3 milijona avtomobilov, leto prej pa 14.S milijona. * Toyota razvija inteligentni Varnostni sistem za odkrivanje trčenja, ki bi pravočasno sprožil varnostne sisteme in tako zavaro val potnike pred hujšimi poSkod- močmi je verjetno najbolj posre čena motorna izbira v tem avtomobilu. Pogonski stroj je z. navorom izdaten že pri nizkih vrtljajih in z izjemo začetnega rožljanja teče umirjeno in kultivirano. Moč in navor zadoščala za dovolj naglo pospeševanje in spodobno končno hitrost, nekaj energije motorju zmanjka le zaradi predolge četrte in preveč varčevalno izračunane pete prestave; DO vsej verjetnosti bi bil šeststopenjski menjalnik boljša rešitev, nenazadnje tudi za radi porabe goriva, ki kat noče bami. Podoben sistem majo tudi pri Mercedes benzu. * Južnokorejski Daewoo je v mestu Changvvon odprl novo tovarno motorjev, ki ima zmogljiosi 220.000 enot letno. Izdelovali bodo 1,2- in 1,0-litrske štirivaljne motorje, poleg njih pa že obstoje či 0.S litrski trival|iiik. * Bavarski BMW je uresničil lanski proizvodni in prodajni na- zdrkniti pod 10 litrov na 100 kilo metrov. Sicer pa ima C8 tudi do bro Uglašeno podvozje, ki se zna dovolj hitro odzivati na spremeni be z volanskim obročem in ugodno blaži udarce cestnih grbin, zato je nekoliko višjo naftno žejo mogoče ltuli spregledati Končni rezultat je torej na dlani: Citroen CS je vsestransko /rcl. udoben in uporaben enoprostorec in zato pisan na kožo tistim, ki BO se naveličali limuzin in si zaželeli kanček avtobusnega vzdušja. Matjaž Gregorič črt. ki je obsegal milijon avtomo bilov. V lanskih enajstih mesecih so prodali 976.300 avtomobilov. od tega 134.000 minijev. * Italijanski Fiat Auto je prodal svoj delež v amriškem General MotOTSU, ki ima v lasti petino ita- ijanskega avtomobilskga proizva lalca. ki se utaplja v finančnih te gobah. Kapital od prodaje deleža naj bi Fiatu pomagal pri konsoli dacijj poslovanja. M.G. ^iSfc^bQia^^'^ IUJ 1959, od takrat ,|:,i;,. delaven mo- stranskn sin»nim za vse- d takrat dalje pa se je priljubil v več kot 160 državah sirom sveta, medtem, ko ga izdelujejo ga v 13-ih državah in največjo prodajo dosega na azijskih trgih. Honda eub tudi v koncertni Honda predstavlja zelo velik delež, saj s 35 milijoni primerkov predstavlja več kot četrtino proiz- vodnje motociklov znamke Honda doslej. Najbližja zasledovalca med najbolje prodajanimi motor nimi vozili vseh časov pa sta toyo-ta corolla s 25 milijoni izdelanih vozil in Volkswagen golf, kije doslej našel več kot 21,5 milijona kupcev. Miloš Milač, foto: Honda Rabljena vozila \.i našem pokritem centru iui Iaborah \ Kranju vas i ak.i na|vec)a i/bira rahljeniti vozil vseli /namk in letnikov (vre kol HO vozit). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT OpelVectra 2.0 k,abs,sv,cz 1992 bela 430.000,00 Škoda Favorit 135 glx 1993 rdeča 290.000,00 Seat Toledo 1,6 i gl 1993 bela 499.000,00 Audi 100 2,8 1991 beta 790.000,00 Hyundai Accent 1,5 glsi k,abs,sv,cz,es 1996 m.zelena 830.000,00 VW Polo 1,6 sv, 2x air 1997 beta 1.080.000,00 VW Passat 2,0 gl k,abs,cz,es,sv 1993 siva 999.000,00 Kia Shuma 1,5 1998 bordo.rdeča 1.090.000,00 Ford Trànsit 2,5 d sv 1996 bela 1.090.000,00 Hyundai Sonata 1,8 gls k,sv,cz,es 1996 modra 1.220.000,00 Renault Twingo 1,2 es 2000 bela 1.250.000,00 Mitsubishi Carismo 1,6 glx k,abs,sv,cz,es 1998 modra 1.780.000,00 RENAULT vvvvvv alpetmn i emonl si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ »REZP1 \< I \ 1'KI lZkl S ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ 11 1INIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI VLEKO ALI POPRAVILO ♦ :* MESEČNO TEHNIČNO (iARANCIJO I I l.l Ml\ ■ (i VOZIM) Z. (iARANCIK) K KI .IMA sv SI RV0 VIII \\ 17 I l:\TK\l.\ll / VM.I l'\\ll . K K M lil i ■ KS EUiKTR I)VI(i STFKEl. VIK \IKII\l, D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJ VNSk \ ' ' Centrala. 04/20 15 240 Vse za vafi avto na enem mestu: • Prodaja vo/.il Riinault ♦ Zavarovanje In registracija vozil • \ /.dr/rv. 11111 - v n/.il • Oilk up m pni(l;i|.i rnhlptmli vn/il • Najem VOSil ♦ luninem pregledi nselioili • Vleka vozil tovornih in pnklopnih vozil 3 GORENJSKI GU\S • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NA VTIKA / matjaz gregoric@g-glas si Torek, 7. januarja 2003 V francoskem Hambachu že pet let proizvodnje smartov Avtomobilček je izdelan v štirih urah in pol Proizvodnja poltretji meter dolgega vozilca je v marsičem posebnost. Tovarna ob nemško-francoski meji je logistično križišče dobaviteljev ključnih sestavnih delov. Nimajo zaloge, ne delajo inventur in si ne izdajajo računov - vse poteka po natančno izdelanem scenariju, katerega končni rezultat je avtomobil izdelan v štirih urah in pol. Zgodba o smartu bi se že nekajkrat lahko končala žalostno, ko pa je nemško -ameriški avtomobilski mogotec DaimlerChrysler znamko vzel pod svoje okrilje, skušajo splesti zgodbo o uspehu. Res pa je tudi. da je eden najmanjših štirikolesnih motornih vozil zdaj bistveno drugačno, kot si ga je prvotno zamislil Nieolas Hayek. ustanovitelj znamenite znamke švicarskih ur Svvateh, ki je nameraval izdelovati poceni in špartan-sko opremljen avtomobilček za malo denarja. Proizvodnja smarta, ki so mu pri DaimlerCryslcrju vcepili hišne rena in simbolizira idejo o evropskem povezovanju, pred dobrimi (ictimi leti sta jo svečano odprla takratni nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jac-ques Chirac. Predvsem pa je ta avtomobilska tovarna zanimiva zaradi svoje logistične in proizvodne organiziranosti. Smartville je namreč stičišče enajstih dobaviteljev posameznih komponent in zaključne montažne linije, ki zaokrožuje celoten kompleks skupaj z lastno energetsko centralo in čistilno napravo za vodo. Tovarniški obrati so razporejeni v obliki kri/a. kar omogoča Proizvodnja smartov je logistično zahtevna, saj morajo dobavitelji dele dostaviti neposredno na montažno linijo. mer iz Berlina, gume pa kar iz bližnje K) kilometrov oddaljenega obrata gumarskega koncema Continental. Čas potreben za izdelavo enega avtomobila je i/redno kratek, saj vsak smart zapusti tovarno po štirih urah in pol, montažni trakovi se dnevno zaustavijo samo za 15 minut. V štirih urah je opravljen celoten pro- izvodni ciklus na 140 sestavnih postajah ter končni preizkusi delovanja vseh naprav in vodotesno-sti. Vsak od dobaviteljev v skladu z naročili pripravlja svoje dele z.a štiri dni vnaprej, tako kot prihajajo naročila. Proizvodnja in dobava sploh nista preprosti, saj je smart zdaj na volji) v 24 različicah, po- Pritrjevanje plastičnih delov karoserije, ki jih izdeluje dobavitelj Dynamit, Nobel je že del zaključne montaže. varnostne in tehnične standarde, že pelo leto poteka francoskem podeželskem kraju Hambach, ki je bil pred drugo svetovno vojno del nemškega ozemlja. Tovarna, ki se razteza na 68 hektarjih nekdanjih pašnikov in njiv. se imenuje Smartville in zaposluje večino okoliškega prebivalstva, hkrati pa je pomembno prispevala k zmanjšanju brezposelnosti \ tem predelu. Hambach leži skoraj v osrčju Pvrope, v francoski pokrajini Lo- neposredno in časovno natančno določeno dohava posameznih sestavnih delov neposredno na montažno linijo. Ključne smarto-ve sestavne dele dobavljajo partnerji Dynamit Nobel (plastični karoserijski deli). Magna (varnostna celica), Siemens V DO (armaturna plošča), Kasf (motor in pogonski sklop) in še drugi. Večina sestavnih delov torej nastaja na tovarrrisld lokaciji, le nekateri prihajajo od drugod, motor na pri Kdor je v začetku hotel prodajati smarte, si je moral najprej omisliti takrat okoli milijona nemških mark vreden stekleni stolp s premičnim mehanizmom. Mercedes-Benz razred E zdaj tudi kot kombi Eleganten zadek in številne inovacije Novinca s kombijevsko karoserijo stuttgartski avtomoilski proizvajalec predstavlja na osrednjem severnoameriškem avtosalonu v Detroitu. Prvič pri trikarki zvezdi sistem prilagodljivih žarometov, lažjemu natovarjanju pa služi električno izvlečna ploščad. Smartville v Hambachu je zgrajen v obliki križa, okoliška poslopja so proizvodni obrati dobaviteljev ključnih sestavnih delov. leg tega pa si lahko kupci zamislijo vso mogočo in nemogočo dodatno opremo in med drugim lahko izbirajo med nič manj kot 44 različnimi kombinacijami zadnjih luči. Če pri katerem od dobaviteljev pride do zastoja v proizvodnji in dobavi, to pomeni tudi zastoj pri končni montaži; v takšnih primerih vodstvo tovarne izračuna izpad dohodka, ki delno bremeni tudi dobavitelje. Poslovni odnosi med partnerji temeljijo predvsem na zaupanju, vsi računi so poravnani, ko avtomobil zapelje z montažne linije in preide pod odgovornost podjetja Mosolf, ki skrbi za nadaljnji transport do kupcev. V letu 2(X)1 je bilo izdelanih in prodanih nekaj več kot 116.000 smartov oziroma 159 na delavca, od odprtja tovarne pa se je skupna proizvodna številka že približala polovici milijona. Smartville je sorazmerno mlad kolektiv s povprečno starostjo 31 let. Večina delavcev je Francozov, manjši del se jih na delo vozi iz sosednje Nemčije. Plače so nekoliko nad francoskim povprečjem za avtomobilsko dejavnost, vendar zaostajajo za primerljivimi nemškimi. V drugi polovici lanskega decembra so v tovarni pripravljali proizvodno linijo za dve novi različici, smart odprti dvosedežnik in športni kupe. Ob tem pa bo pod znamko smart leta 2004 nared tudi štirivratni štirisedežni avtomobil, ki ga bodo izdelovali v tovarni na Nizozemskem. In še ena zanimivost: v Franciji osnovna različica smarta stane dobrih 8.000 evrov, v Nemčiji pa je malček krepko dražji; nemška cena je očitno osnova tudi za slovensko, ki seže krepko preko dveh milijonov tolarjev. Matjaž Gregorič Novi mercedes-benz razreda F. ki je imel doslej v kombijevski karoseriji oznako T. torej prihaja slabo leto za limuzino, uradno pa ga bodo začeli prodajati v marcu. V minulih sedmih letih so pri tri-kraki zvezdi prodali 266.000 primerkov prejšnjega modela, kar ga uvršča med najuspešnejše tovrstne avtomobile v višjem srednjem razrdu. Skladno z drugačno namebnost-jo karoserije ima novi kombijevski razred E na novo obdelan zadek, v njem pa med 690 in 1950 litri ptljažnega prostora. Kombi je s 4,85 metra skupne dolžine za 3,2 centimetra daljši od limuzine, njegova posebnost pa je izvlečna nakladalna ploščad prtljažnika, ki se zgolj s pritiskom na gumb "zapelje" za 40 centimetrov i/, notranjosti in tako omogoča lažje natovarjanje. Sicer pa je novinec oborožen tudi drugimi novotarijami, na primer s samonastavljivo zadnjo premo in s prilagodljivim sistemom žarometov, ki se skladno z režimom vožnje prilagajajo konli Začetek proizvodnje nove Nissanove Micre K nam prihaja v začetku marca Nissanovem triletnem planu rasti poslovnih rezultatov. Prodajni načrt nove micre predvideva letno prodajo 160.000 enot na evropskih trgih, dogovor z zaposlenimi o uvedbi tretje izmene pa bo kapaciteto tovarne povečal na pol milijona avtomobilov letno. Matjaž Gregorič, foto: Nissan guraciji ceste in osvetljujejo večji oziroma širši del površine. Pogonu bodo namenjeni bencinski in turbodizelski GDI motorji z zmogljivostjo od 110 kW (150 KM) do 150 kW (204 KM). Vsi trije turbodizli imajo izboljšan sistem neposrednega visokotlačnega vbrizga goriva po skupnem vodu, s čimer se je poraba goriva v povprečju znižala za 0,6 litra na 100 kilometrov. Tovarna bo novinca ponujala v treh osnovnih paketih oprem z že znanimi oznakami clàssic, avantgarde in elegance, kajpak pa bo na voljo še dolg spisek doplačilnih dodatkov. Matjaž Gregorič, foto: DaimlerChrysler Tik pred koncem lanskega leta so v Nissanovi britanski tovarni v mestu Sundcrland zagnali proizvodnjo nove micre. Novi japonski malček začenja svojo prodajno pot na najmočnejših evropskih trgih, na slovenske ceste pa bo po obljubah zastopnika Nissana Adrie zavil v začetku marca. Sedanja micra se umika po skoraj desetih letih proizvodnje, leta 1993 si je celo prislužila naslov Fvropski avto leta, izdelanih je bilo 1,3 milijona primerkov. Nissan je v tovarno v Sunderlandu, kjer je zaposlenih okoli 4900 ljudi, investiral 235 milijonov angleških funtov. Tovarna je začela obratovati leta 1984, prvo vozilo je prišlo iz proizvodnih dvoran dve leti kasneje in doslej so jih izdelali že več kot 3 milijone. Lani je bila že šesto leto zapored ocenjena kot najbolj produktivna tovarna v Fvropi in za vzor si jo postavljajo tudi evropski avtomobilski proizvajalci. Slovesnosti ob začetku proizvodnje nove micre, avtomobila, ki se ponaša s precej drzno obliko in s sodobno tehniko, sta se udeležila tudi predsednik upravnega odbora in izvršni direktor Nissan Motor Company Carlos Ghosn in britanski premier Tony Blair. Slednji je izrazil zadovoljstvo nad vodstvom in zaposlenimi v tovarni, ki je znana po največji produk-tivnoti v Fvropski uniji, medtem ko je Ghosn začetek prozvodnje označil za pomemben mejnik v IPI^Ili^ZJanuarja 2003 PISMA, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS «21. STRAN PREJELI SMO Odgovor županu V pretekli števiki Novic izpod Krvavca \<> re župan Fram Če oulj, predstavnik komunale Roman Udir m direktorica podjetja ■\niri. ga, Irena Vrtarmk obregnili ob moj članek z naslovom "Žu-panovanje po Čebuljevo", zato naj na tem mestu samo na kratko Odgovorim kar vsem trem hkrati. Odgovor, ki ste ga padali, g. Udir, V ničemer ne zanika mojega pisanja, da te je po preklopu vodovoda iz Cemšenika na Krvavški vodovod nekaj ljudi z vasi Velesovo "kuzilo z vodo. Slednjo možnost namreč dopuščate tudi sami. ka pravite, da je mogoče, da so imeli nekateri prebivali i preklopa [vzrok naj bi bil v luščenju vodovodnih cevi i zdravstvene težave. Torej, so jih lahko (in so tudi jih) imeli. Nič bistvena novega ne Pove niti direktorica podjetja Anici- Slednja mi je tako. kot je zapihala v odgovoru tudi pa telejonu pO objavi članka zagotovila, da je bil projekt Organizacija turističnega proizvoda Urnik - Krvavec plačan šele potem, ka gd je podjetje tudi dejansko izvedla, vendar Vpogleda V omenjeni projekt na občini ni mogoče dobiti. Na občini se na prošnje za vpogled ne od Zivajo, iz česar lahko seveda sklepam samo dvoje: bodisi, da pro jekta sploh ni. bodisi, da se sam projekt ni izrazil tudi v naravi oziroma je bil prikazan samo fiktivna zato. daje občina z njim dobila državna sredstva, budi vi g, župan v odgovoru niste navedli niti enega tehtnega argumenta, s katerim bi ovrgli maje zapise, kljub temu pa naj vam odgovorim vsa/ na enega. Očitki o nezakonitem in neracionalnem poslovanju občine seveda niso moji očitki, pač SO tO očitki računskega sodišča. Slednje je kot najvišji revizorski organ v državi pri pregledu poslovanja občine za leta 1995, 1996 m 1997 ugotovilo naslednje: Zupan je presegel svoje pristojnosti, ko je samovoljno sprejel dfugi rebalans proračuna za leto 1995. - Župan je presegel svoje pristojnosti, ko je odobril za skoraj 70 milijonov višje skupne odhodke, kot so bili predvideni v prani čunu. - Županje odgovoren za nezakonito ravnanje s proračunskimi sredstvi v znesku 52 milijonov tolarjev, ki se nanaša na financiranje investicije v zasebni vrtet . ki ni imel koncesije. - Župan je delavcem občinske uprave nezakonito izplačal del plače z.a delovno uspešnost v znesku 13 tisoč tolarjev, sebi pa v znesku 277 tisoč tolarjev.... lo je seveda le del očitkov revizorjev, zaradi katerih mi seveda "i bilo težko sklepati in tudi zapi-S(ai, tla je poslovanje občine v za »njih letih potekalo skrajno DO domače. Sicer pa ste imeli g. Ce-^}ldj vse te očitke priložnost pojasniti tudi sami. vendar že dogovor-■renega sestanka pri vas na občini. niste potrdili. Namesto tega ste raje le nekaj ur po objavi Članka po telefonu nadlegovali (in jim celo grozili) vsem. ki bi nam pt> vasem mnenju Utegnili dati infor macije o vašim nenavadnem tu- panovanju in po občini razpoši Ijali nekakšna pisma, ki naj hi jih napisali občani (po majih infor mat mili so jih dolgo v noč kopira H na občini). Cep rti v na taksna anonimna pisma skorajda nima smisla odgovarjati, naj kljub temu navedem samo eno dejstvo: Več inski lastnik Demokracije je avs tralski zelo uspešen podjetnik Dušan L·ijavic. zato so vsakršne de- magoške trditve, da je šlo pri članku za "ztiroto SDS in Demokrat ije": brez vsakršnega smisla. Novinarji na Demokraciji smo pri svojem delu povsem samostojni in svobodni, zavezani samo novinarskemu kodesu in odgovornemu uredniku revije, in kot taki ne potrebujemo nikakršnih "soglasij od zgoraj", ktit ste zapisali. Pa naj bi bo zaenkrat tlovolj. Se veda vabila za sestanek, na kale rem boste imeli priložnost pojasniti tudi vaša plat zgodbe, še vedno velja, če se boste le atlzvali. Z lepimi pozdravi! Aleš Kocjan, Tednik Demokracija Izhajanje monoksida iz plinskih peči Ob prebiranju članka v in poslušanju radijskih oddaj o teza vali stanovalcev blokov v /opažali zaradi izhajanja monoksida iz plinskih peči in ob spoznanju, da je Alpdom upravitelj teh stana vanj, sem ugotovila, daje njihovo poslovanje enako kat preti skora/ 30 leti Že takrat so bili gluhi za prošnje stanovali cv glede popra Vila svojih napak. I o lahka trtlim. saj sem sama v 22 letih bivanja V bloku doživela vsa umetnost izmi kanja in ignorance Aljnlomovih uslužbencev. Po enajstih letih bivanja v kleti, v hladnem in vlažnem stanovanju, smo iz zanesljivega vira izvedeli, da ni naš blok popolnoma nič izoliran. SOJ je vsa izolacija šla za zi-t/avo privatne hiše. oz. je bila odvzeta. Od takrat pa do odkupa leta 1993 sem Alpdomu pošiljala prošnje za ogled in nOVO oceno stanovanja, saj bivanje v hlutlni in vlažni kleti že zdaleč ni enakovredno bivanju v nadstropju, kjer so stanovanja topla in suha. Šele maja 1991, ko so že vedeli za novi zakon o odprodaji stanovanj, so prišli, na treh mestih razkopali tla {pod podom je stala vatla), ugotovili, da res ni nobene izolacije, pustili vse razkopano in odšli. Ob odkupu I. 1993 SO mi sicer nekaj denarja odšteli od kupnine, kar pa ne bi zadoščalo niti za četrt stroškov i zatiranja tal in sanacije Sten. O kakšnem obračunu za nazaj zaradi veliko slabših pogojev in višjih stroškov bivanjii zaradi IS letnega dodatnega ogrevanja z barcaffe Smeti na Goški planini s,un(H'un 'UchU 'cta Mnogi naredijo inventuri) ali čiščenje v svoji hiši. ,()|c d()bcIU.Ui garaži. Neznani ljubitelj čistoče je svoje garažne pros vso ropotifu° (n:'M'1 vse navlake in pri tem imel še veliko časa. da je no) i„ 2a(jr leP° zapeljal na Goško planino tob cesti za VpdlSko plani-ooyolétn^ -tlišče poslala ugovor zoper sklep o izvršbi z dopisom in kopijo ž.e plačane položnice. Dobila nisem na benega odgovora, pač pa so mi takoj, brez obresti sodišča ali Gorenjske banke zaprli bančni račun. Kateri zakon sodniku ilovaljuje. tla zaradi niko majhnega zneska dolga, ki je poVrh nastal še po krivdi tožnika, .apre cel račun m ne samo zahtevanega zneska.' Kriminalce in morilce zaprtja in hraiuia, ka/ pa ljudje, ki so celo življenje pošteno delali in jim ta kole po krivici vzamejo vse. samo zalo, ker nočejo plačati, česar niso dobili? Javno želim vprašati direktorja Alptlama Jožeta Kapusa in njegove potlrejcnc oddelke za vzdrževa nje stavb, ker vem. tla moj primer ni osamljen, kako lahko ži\ ija s spoznanjem, tla SO zurutli SVOJe koristi oškodovali Že toliko ljudi in jim zagrenili življenje, čeprav jim niso storili nič Zalega, suma oh prejemu ključev naveza stanova nju so verjeli. . PLANINA I, 2 ss, 63 m2, 4 nad/4, priključki, balkon, ugodno prodam. V 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 23 RADOVLJICA: Zelo ugodno prodamo svetlo podpritlično stanovanje v izmeri 48 m2. Povsem prenovljeno in opremljeno. CENA: po dog. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: Ugodno prodamo trisobno stanovanje na mirni lokaciji v manjšem bloku, 68 m2 Vsi priključki, lastna C.K. CENA: 14.300.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: V starem delu mesta prodamo pritlično enosobno stanovanje v starejši hiši v izmeri cca. 40 m2. CENA: 9.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Kranj - za Zdravstvenim domom prodamo NOVA STANOVANJA. Telefon: 041/647-257 HRAŠE: Zelo ugodno prodamo dvosobno stanovanje v izmeri cca 55 m2 v prenovljeni hiši. Vsi priključki, parkirišče CENA: 9.300.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA Oddamo opremljeno dvoinpolsobno in trisobno stanovanje. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 ŠKOFJA LOKA-Mesto, dvosobno, 69 m2, mansarda, prodamo BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Frankovo naselje, dvosobno 58,00 m2, zastekljen balkon, lepo urejeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57,40 m2 v 3. nad., 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.0.0., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-22 2, Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur.__ POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987, 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963, 041/357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tet/fax.: 01/3613-589, dežurni: 050/ 620-699 2A OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. KRANJ, Planina II -1 G 28,00 m2 v 2.nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ - 2 SS 48,80 m2 v večstanovanjski hiši z novo opremo, 2 SS 59 m2 v 6. nad., 2 SS 68 m2v2.nad. 2 SS + K 76 m2 v 1. nad. K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + K 69,5 m2 v 5. nad., K3 KERN d.0.0 , tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 3 SS ♦ K 76 m2 v Vnad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 3 SS + K 79,80 m2 v pritličju., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 2,5 SS 75,60 m2 v 1nad. K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53. 202 25 66 KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.0.0 , tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6. nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PREDDVOR - 3 SS + K v 1 nads obnovljene hiše 118 m2, posebej podstrešje 100 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - v 2 nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PLANINA 2: prodamo 3ss, 89 m2, 17,5 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 ZLATO POLJE: prodamo 2ss, 55m2, 1.nad. ,13,7 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 KRANJ- nizek blok, 4ss, 84 m2, urejeno, pritličje, 17 mio. FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198 PLANINA 1: prodamo 2ss, 58m2, 14 mio FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198 PLANINA 3: prodamo 2+2SS, nizek blok, 19 mio. FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198 PLANINA III, 2 ss, 62 m2, 6 nad . priključki, balkon, obnovljeno, prazno, ugodno prodam, tt 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 24 ŠKOFJA LOKA Partizanska cesta prodamo GARSOJERO 20,41 m2, IV. nadstropje, CK ogrevanje, vsi priključki. IT 50-60-300 LOKA NEPREMIČNINE 71 ŠKOFJA LOKA Partizanska cesta prodamo 2 ss s kabinetom 58 m2, 8. nadstr Stanovanje v celoti obnovljeno, lep razgled in vsi priključki. tf 50-60-300, LOKA NEPREMIČNINE 72 KRANJ PLANINA 1 prodamo eno sobno STANOVANJE 45 m2, kil. nadstr. zastekljen balkon, vsi priključki, prevzem možen takoj. It 50-60-300, LOKA NEPREMIČNINE 73 KRANJ,ŠENČUR PRODAMO NOVA STANOVANJA V IZGRADNJI. BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ Planina II garsonjera, 27 m2/l. zastekljen balkon, 8,5 mio SIT, vselitev takoj, RADOVLJICA garsonjera, 30 m2/PR od VI., balkon, nizek blok, 8 mio SIT, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VII., balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss (50 m2) ali 2 ss(60-70m2) v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 87 KRANJ Vodovodni stolp 3 SS, 75,5 M2/III od IV balkon, 17,3 mio SIT, KRANJ Planina III 4 ss atrijsko, 94 m2+atrij, 21,6 mio SIT, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2+18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222 88 VOZILO KUPIM Največ za vaše pokškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis in odvoz. TT 031/770-833 4 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I 1992 Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c 1. Škofja Loka (bivša vojašnica). tf 5134-148, 041/632-577 FORD MONDEO 18 karavan, I, 2001, 7000 km, metalno moder, z vso opremo, servisna knjiga, kot nov, prodam. It 031/395-545 34 [^GANTAR I C| NAKLO PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥MQHROEF Prodam TIPO 2.0 16 v, I. 93/94, 1. lastnik, dobro ohranjen, tt 041/963-244, 595-72-08 70 Prodamo SUZUKI BALENO WAGON 16 GLX 4 WD, I. 2000, klima. It 502-2000, 041/630-754 84 Prodam ŠKODO FAVORIT LS, I. 91, 70.000 km, registriran do 3/03, kljuka, radio, cena 50.000 SIT. It 25 22 291, Cerklje 94 GOLF SYNCRO 1 8, I 96. 1 lastnik, 5 vrat, t. moder, prodam. IT 5146-406 Brane 105 Prodam HYUNDAI H 100 2 5 DLX. I 93, 6 sedežev + tovor, vsa stekla, bela barva tt 041/680-068 t897i ZAPOSLIM V SPOMIN 6. januarja je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric 111 stari ata JANEZ KENDA iz Stare Oselicc Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Naj vam Bog poplača. /ena Francka in ostalo sorodstvo Zaposlim DELAVCA v predelavi mesa -mesarja. lf 041/646-494, Mesarstvo Likozar iztok s.p., Trg. D. Jenka 6, Cerklje 18 Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja), tt 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 28 Delo nudimo vsem osebam v telefonskem studiu v Kranju. Lahko so tudi mlajši upokojenci. Pridružite se prijetni skupini. Dodatne informacije na It 04/20 14 820, CZ.d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 29 Bistro Žafranika zaposli mlaljšega gostinca ali gostinko. Bistro Žafranika, J. Platiše 17, Kranj, 031/322-499 4? Iščemo KUHARJA z izkušnjami in dekle za pomoč v strežbi. It 041/75-11-66, Avto-bit.d 0.0., Zg. Bitnje 191 59 KUHARJA-ico in gospodinjsko pomočnico, zaposlimo Gostilna pri Bizjaku, Zg Bela 20, tt 2555-600, 031/640-930_ea Iščemo dekle za delo v strežbi, tf 041/663-095 SEUAK d.0.0.. Šiška 12, Preddvor 74 Zaposlimo DELAVCA za krovsko kleparska dela. tt 041/662-557 KK OBLAK d.0.0., Predoslje 125, Kranj 75 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem zaposlitev v dopoldanskem času, sem ekonomsko komercialni tehnik. Tel.: 041/516-536 Podjetje IIACO OGNJEVZDRŽNI MATERIALI, d.0.0., Motnica 11, 1236 Trzin, zaposli 4 industrijske zidarje - šamoterje oz. gradbene zidarje za poskusno dobo 6 mesecev oz. za nedoločen čas po 6 mesecih. Delavci morajo biti državljani RS ter morajo imeti preskrbljeno prebivališče. Za vse dodatne informacije pokličite upravo podjetja po tel.: 01/562-1804, 562-1825 ŽIVALI Prodam PIŠČANCE domače reje. tf 031/468-900 M RJAVE JARKICE, prodam Stanonik. Log 9, Šk. Loka, tf 518-55-46_M Prodam čb BIKCA, starega 10 dni. tf 514-68-59 s? Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko tf 530-96-80_M Prodam TELICO čb, brejo 7 mesecev, tf 519-70-24 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. tf 041/827-152 77 Prodam 10 dni starega TELIČKA čb tf 2560-223_79 Prodam 10 dni starega BIKCA, tf 041/515-867_eo Prodam 2 TELIČKA stara 10 dni. tf 041/589-344_8i_ Prodam 2 čb BIKCA, stara 8 dni tf 25-11-813 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. tT 572-13-18 106 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca do 10 dni tt 5186-043. tt 031/378-946 47 Kupom več BIKCEV simentalcev od 180-220 kg težkih, tt 031 /571 -522 50 Kupim starejši TRAKTOR in KOSILNICO tf 031/753-484 53 ODKUPUJEMO MLADO pitano govedo, jagenjčke, teleta, krave, tf 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 69 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca tf 250-14-50 76 Kupim teleta simentalca, limuzin ali belgijsko plava, teža do 80 kg tf 519-51-79 85 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre TATJANE GALIČIČ se iskreno zahvaljujemo osebju in zdravnikom CDB Mali dom - Ljubljana za dolgoletno nego, zdravljenje in lajšanje trpljenja. Najlepša hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili SOŽalje, darovali cvetje in sveče. Hvala društvu Sožitje, SGP Tehnik, Alpini in vrtcu Gorenja vas Hvala g. župniku za lep obred, pevcem in ge. Tilki za poslovilne besede. Vsi njeni Gorenja vas, 22. december 2002 OSMRTNICA Svoje ustvarjamo Življenje je sklenil v 98. letu naš dragi oče, dedi, pradedi in stric RUDOLF KLEMENC elektromojster v tovarni Sava v Kranju Zapustil nam je bogato dediščino v vrednotenju poguma, ponosa, znanja in človečnosti. Od njega smo se poslovili v družinskem krogu v torek, 31. decembra, 2002 na pokopališču v Kranju. Žalujoči: otroci Klu, Roman in Tatjana z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Radovljica, Reka ZAHVALA 27. decembra 2002 je za vedno mirno zaspala in odšla k svojemu Stvarniku naša mama. stara mama, prababica in teta ANGELA URBANEC p.d. Pangršnikova mama iz Bele Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožaljc in sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala, še posebej g. župniku Lavrincu in patru Polikarpu za opravljen obred. Kranjskemu kvintetu za doživeto petje, praporščakom, pogrebni službi Navčck m pevcem iz župnije Preddvor. Hčerki: Jclca in Marinka ter sin Jože z družinami V SPOMIN Mineva leto dni, kio- tebe več med nami ni. Ne mine dan, ne mine noč, da z nami nisi ti navzoč. 5. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš predragi mož, oče, dedek in brat MILAN PAJNTAR Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob. Pogrešamo te vsi, ki smo te imeli radi. Cirče, januar 2003 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo &>Dfe2 jt to, da se TOREK SREDA ČETRTEK P l>: , * * / od -5 °C od -10 °C od -7 °C do -4 °C do -6 °C do -5 °C Danes, v torek bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Pihal bo severovzhodni veter. Jutri, v sredo, bo delno jasno, čez dan se bo od zahoda spet pooblačilo. V četrtek bo prevladovalo oblačno vreme, občasno bo rahlo naletaval sneg. Hladno bo. Mladost v koraku Na Primskovem so ustanovili Kulturno-umetniško društvo Ansambel kranjskih mažoretk. Petnajst mladih deklet, pod vodstvom gospe Etne Zalezina, skupaj koraka, pleše in spretno vrti palico že tri leta. Njihov nastop je prijeten za oko gledalca, za tem pa stoji veliko vloženega truda, vaj in tudi dobre organizacije ter pomoči odraslih. Zanimanja med mladimi Kranjčankami za to posebno ameriško veščino lahkotnega in mičnega vrtenja palice je vse več. Tako so jeseni letos ustanovili Kulturno-umetniško društvo Ansambel kranjskih mažoretk s sedežem na Primskovem. Stalnim članicam se je že pridružilo enaindvajset novink. Korakanje /. dodajanjem plesnih elementov, obenem pa še vrtenje palice - sliši se zanimivo, kajne? Mažoretke združujejo znanje gimnastike, plesa, folklore, ritmike in baleta. Po nekaterih navedbah ta umetnost izvira iz doline Missisipija. Ameriški major Mil-sap naj bi dekleta v plesni šoli poimenoval majorete. Po drugih virih i/, so najprej obstajale bob- narske mažorete, ki so korakale s palico pred skupino bobnarjev, kasneje pa so spremljale godbe na pihala. Mažoretke so priljubljene tudi pri nas. V Sloveniji imamo približno 36 skupin, ki se povezujejo v tri plesne zveze. Poleg številnih nastopov mažoretne skupine svoje znanje pokažejo na državnih prvenstvih, na številnih nastopih in na že tradicionalni reviji mažoret-nih skupin v Trbovljah. Pred tremi leti se je povezalo petnajst mladih deklet, ki so prve korake osvojile pod strokovnim vodstvom gospe Eme Zalezina, ki prihaja iz Trbovelj. Za njimi je že nekaj odmevnih nastopov v domači občini, s Pihalno godbo Kranj so dvakrat gostovali v Cav-tatu. Znanje izpopolnjujejo na taborih, letošnje jesenske počitnice so dekleta preživela delovno v Marindolu. Potreba po kakovostnejši organiziranosti je privedla do ustanovitve Kulturno-umetniškega društva Ansambel kranjskih mažoretk. S tem so odprli vrata tudi novinkam, ne le tistim, doma s Prim-skovega, ampak tudi ostalim Novoletne trobentice v Kranjski Gori Kranjska Gora - Marsikdo je zadnje decembrske in prve januarske dni v vazo že postavil prve znanilce pomladi, telohe. Nekateri so nabrali tudi prve zvončke, mi pa smo v Kranjski Gori, kjer so se smučarji merili za točke svetovnega pokala, uzrli celo trobentice. Nedeljski sneg jih je nato pobelil. Koto: Vilma Stanovnik LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 1. KROGA, z dne 5. 1. 2003 ppt ui doalijAaho RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si http://www.radio-kranj.si E-pošta: Spletna stran: NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Kranjčankam. Obstoječi skupini se je pridružilo enaindvajset deklic, starih od pet do petnajst let. Vadijo dvakrat na teden na podružnični Osnovni šoli Simona Jenka na Primskovem. Sto del za sto let Kamnik - V četrtek, 9. januarja, ob 19. uri bo v Galeriji Miha Males v Kamniku odprtje razstave del slikarja, po katerem se galerija imenuje. V ponedeljek, 6. januarja, je namreč minilo sto let od rojstva slovenskega slikarja in grafika Mihe Maleša (1903-1987). V ta namen bodo v Male-ševi Galeriji v Kamniku, ki hrani večino njegovih del, odprli razstavo z naslovom Sto del za sto let. Njegova več kot šestdesetletna prisotnost na slovenskem likovnem področju je zapustila impo-zanten opus, največ je grafičnih del, a tudi slikarskih ni prav dosti manj, mnogo pa je tudi drugih z likovnostjo zvezanih dejavnosti. V kulturnem programu ob odprtju bo nastopil AH Capone Štrajh Trio. I.K Ob strani jim stojijo starši, jih vzpodbujajo in jim, če je le možno, pomagajo tudi finančno pri nastopih, prevozih, pri nakupu posebnih uniform... Odzvali so se tudi Mestna občina Kranj, Krajevna skupnost Primskovo, OŠ Simona Jenka in nekatera podjetja, med njimi so ISKRA TEL, d.o.o., Kranj., EROS, d.o.o., POSLOVNA ENOTA AGENT Kranj, Agencija za promet z nepremičninami, HRANILNICA LON, D.D., REŠET, d.o.o., Kranj, Notar Vojko Pintar Kranj, Silvapro-dukt, d.o.o., Ljubljana, PINGO, d.o.o., Kranj, LEDO SERVIS, Trgovina in servis gostinske opreme Kranj, Mesarstvo Čadež, Lin-cer, d.o.o. in drugi. Tudi brez njihove pomoči dekleta ne bi mogle udejanjiti svojih sanj. Decembra sta obe skupini mažoretk pripravili nastop na Primskovem. Kranjske mažoretke imajo vaje vsak torek in četrtek v Osnovni šoli Simona Jenka na Primskovem. Podmladek vadi od 18. do 18:45, članice pa od 18:45 do 19:30. Skupini vodi Ema Zalezina. Suzana P. Kovačič Enciklopedija Slovenije -zadnji 16. zvezek V zadnjih dneh meseca decembra je zagledal luč sveta še zadnji 16. zvezek Enciklopedije Slovenije (ES). Dolgo potovanje, lahko bi se reklo tudi dolga zgodba o uspehu se je s tem končala. Predstavniki založbe Mladinska knjiga, ki je ta velik projekt zastavila in ga tudi uspešno izpeljala so bili na predstavitvi zadnjega zvezka upravičeno ponosni na prehojeno pot. Po drugi strani pa je bilo čutiti nekakšno negotovost oziroma skrb za prihodnost. Dobro utečena ekipa seje znašla v situaciji, ko se bo morala spopasti z novimi izzivi in novimi projekti. Zadnji 16. zvezek ES je opredeljen kot dodatni (ne dopolnilni) zvezek. Od predhodnih petnajstih zvezkov se razlikuje v več pogledih. Najprej po tem, da je razdeljen na dva po vsebini zelo različna, po obsegu pa skoraj enako obsežna dela. Prvi del prinaša dodatna gesla, drugi pa je kazalo oziroma indeks za vseh šestnajst zvezkov, kar pomeni, da omogoča dostop do vseh informacij v ES. Dodatna gesla vključujejo celotno abecedo od A do Ž. Obdelana so nekoliko bolj na kratko kot v predhodnih zvezkih, s čemer se je pridobil prostor za več gesel. Vseh dodatnih gesel je kar 1579, od tega 278 stvarnih, zlasti iz novejšega političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja, 1301 pa je biografskih. Med stvarnimi gesli so tudi "de-likatna" gesla, kot jih je na predstavitvi označil akademik dr. Janko Kos. Posebej je omenil geslo cenzura, povojni poboji, Evropska unija in sklop gesel o najnovejšem strankarskem življenju pri nas. Nasploh velja, da se je med gesli v dodatnem zvezku znašlo veliko takšnih, ki so bila prej hote ali nehote spregledanain zato pomenijo nekakšno popravo prejšnjih zvezkov, veliko pa je tudi takšnih, ki jih je prinesel novi čas. Pojavile in uveljavile so se nove osebnosti, nova podjetja, novi dogodki itd.. V tem pogledu je bila ES tokrat bolj odprta ali/in širo-kogrudna kot v prejšnjih zvezkih. Tudi zato je zadnji zvezek še bolj aktualen in še bolj sodoben, kot bi Novorojenčki V tednu, ki je za nami je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 32 rojstev, in sicer v Kranju 20 in na Jesenicah 12. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 20 novorojenčkov, od tega 14 deklic in 6 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.610 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.580 grami. V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 12 dojenčkov, in sicer 6 deklic in 6 dečkov. Kazalec na tehtnici je 3.920 gramov pokazal najtežji, 2.320 gramov pa najlažji deklici. bil sicer. Notranji in zunanji sodelavci se strinjajo, da je to najbolj zanimiv zvezek, res pa je, da so nekatera načrtovana gesla tudi izostala, ker jih nihče ni napisal. Kazalo ES obsega 206 strani in je z okoli 45.000 kazalskimi gesli celovit vodnik po njej. Predstavlja pravo nadgradnjo celotne enciklopedije in jo hkrati tudi osmis-ljuje. Besedila in ilustracije obsegajo 198 strani, uvoda pa je 16 strani. Stvarna gesla obsegajo 8408 vrstic, biografska pa 18.567, vseh ilustracij je 120, od tega 63 barvnih. Nasploh je ilustracij v tem zvezku manj kot v prejšnjih. Besedila je prispevalo 372 piscev in tudi ta zvezek je uredila, tako kot vse prejšnje, Alenka Derma-stia, kot glavni in odgovorni urednik pa sta tudi v tem zvezku podpisana Dušan Voglar in Martin Ivanič. Kakor koli že obračamo, moramo na koncu ugotoviti, da je ES vsekakor najbogatejši podatkov-nik o Sloveniji in Slovencih. V nekem smislu je to naša osebna izkaznica. Poudarek sicer ni na obsegu, vendar je res, da zapolnjuje kar 55 centimetrov knjižne police. Po odmevih v Avstriji, npr-pri Jorgu Heiderju, pa to "ustolov-sko delo ogroža teritorialno celovitost Avstrije. Kljub temu ali pa morda prav zato se bo delo na enciklopediji nadaljevalo, in sicer v smislu derivatnih izdaj, predvsem pa jo bo treba prevesti v digitalno (elektronsko) obliko. Tomaž Štefe 3, 5, 11. 17, 21, 25, 30 iti dodatna 24 IZŽREBANA LOTKO številka: 955818 za SEDMICO: 36.000.000 SIT Za dobitek LOTKO: 26.000.000 SIT