TEDNIK m-. -itV** •? ' . 'V-A .io V" .-V. TRBOVUE, 21. FEBRUARJA 1963 ŠTEVILKA 9 LETO XVI TBSHSSffl ŠTEVILKI g ® NAGRAJEVANJE PO USPEHU — str. 2 | | # TEDNIKOVI POMENKI — stran 2 K | • POŠTNI PREDAL — 82 stran 3 si | % RUDAR — od 5. do 12. strani | % NOVI POKOJNINSKI SISTEM — | stran 12 - M z NAJNOVEJŠE OBČINSKE MLADINSKE KONFERENCE V ZASAVJU V nedeljo so bile izredne občinske mladinske konference v Litiji, Hrastniku in Radečah. Na konferencah v Hrastniku in Radečah so člani organizacij Zveze mladine Slovenije kritično ocenili delo od letnih konferenc naprej, hkrati pa so spregovorili še o vlogi mladih pri izdelavi statutov delovnih organizacij. V Litiji pa so mimo drugega na izredni občinski mladinski konferenci razpravljali tudi o nekaterih kadrovskih vprašanjih. V Zagorju bo izredna občinska mladinska konferenca jutri, v petek, v Trbovljah pa v nedeljo. Podrobneje bomo o vseh teh konferencah poročali v prihodnji številki Zasavskega tednika. Uspel drugi del seminarja (ma) TRBOVLJE — Zadnjo soboto je pripravil Komunalni zavod za socialno zavarovanje Trbovlje v Medijskih toplicah drugi del seminarja za člane skupščh ne in upravnega odbora, na katerem so razpravljali o pokojninskem zavarovanju, otroških dodatkih in značilnostih invalidskega zavarovanja. Tudi drugi del seminarja je — podobno kot prvi del — nadvse uspel in bo nedvomno precej pripomogel k temu, da se bodo člani nove skupščine lahko kar najuspešneje spoprijeli z odgovornim delom. VREME: NAPOVED ca čas od 21. februarja do 3. marca Okoli 22. februarja bo nastopilo novo obdobje •nraza z burjo. Snežilo bo °koll 22. in potem ves čas °d 25. februarja dalje, zlasti še v začetku marca. Dr. V. M. Javne tribune Te dni so v Trbovljah začeli z javnimi tribunami, ki jih je pripravil ObO SZDL z namenom, da bi se občani temeljito seznanili s posameznimi določili osnutka občinskega statuta, ter v razpravi opozorili na to, kaj vse bi moral vsebovati nov občinski statut. Da bi občane seznanil z posameznimi postavkami občinskega statuta je ObO SZDL Trbovlje imenoval tričlanske komisije v katerih so občani, ki delujejo na posameznih področjih družbenega življenja. Trboveljski občani se bodo lahko temeljito seznanili z: delom občinske skupščine in njenimi samoupravnimi organi ter z zdravstvom In socialnim varstvom, prosveto In kulturo; stanovanjsko in komunalno dejavnostjo; organizacijo občinske samouprave, krajevnimi skupnostmi; občino kot družbeno politično skupnostjo In nalogami ter vlogo Socialistične zveze v občini, in družbeno ekonomskimi odnosi ter družbeno negospodarsko dejavnostjo. Te tribune pripravljajo po posameznih območjih komune, člani komisij bodo pa dali občanom izčrpna pojasnila o delu in problemih posameznih organov in služb v komuni. Na teh tribunah bodo tudi občani podali določena stališča, ki bodo pomagala redakcijski komisiji za sestavo občinskega statuta, da bo lahko dokončno formulirala občinski statut. j. s. Zbori volivcev (p) RADEČE — Na zadnjih zborih volivcev v Radečah in Zidanem mostu so volivci razpravljali predvsem o delu krajevnih odborov in krajevnih skupnosti. Zbori volivcev so lepo uspeli. Slavko Ajtič ponovno predsednik ObO SZDL Zagorje ZAGORJE — Na prvi seji novoizvoljenega občinskega vodstva organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi zagorske občine so Imenovati člane Izvršnega odbora občinskega odbora, za predsednika občinskega odbora SZDL Zagorje ob Savi pa ponovno imenovali dosedanjega predsednika Slavka Ajtiča. v i V Zagorju ob Savi računajo, da bodo letos namenili za investicije blizu 950 milijonov din, od tega pa skoraj 750 milijonov din za investicije v industrijo. Med drugim nadaljujejo letos z investicijskimi deli tudi v Industriji gradbenega materiala. Lani so zgradili bunker za premog in mehanizirali spravilo premoga. Letos bodo pa zgradili bunker za apno, mehanizirali odvoz apna in urediti mehanizacijo tudi v kamnolomu. Na sliki: dela pri gradnji bunkerja za žgano apno. I I Sodelovanje kolektivov šolsko poslopje v Šmartnem pri Litiji, šolsko poslopje v Zagorju in prav tam tudi plavalni bazen itd.). Izstopa pa tudi vprašanje vzdrževanja cest. Stanje le-teh je že zdaj v Za-Mimo družbenih planov jejo sredstva za ureditev savju kritično, za letos pa komun so te dni v sredi- na primer vzgojno-varstve- ni mogoče pričakovati no-šču pozornosti v vseh šti- nih ustanov, novih šol, benega izboljšanja, pravza-rih zasavskih občinah tudi cest, vodovodov, komunal- prav celo poslabšanje, saj predlogi proračunov občin nih objektov in nekaterih so npr. v Zagorju ob Savi za leto 1963. Osnovna drugih objektov družbene- že ugotovili, da bodo lah-Značilnost predlogov pro- ga standarda. Največkrat ko za cestno službo zago-računov občin v Zasavju je bilo slišati. trditev, da. tovili s proračunom le za letošnje leto je: s sred- so dolžni občinski—ljudski okrog polovico sredstev, stvi bo treba kar najskrb- odbori urejevati vso to ob- potrebnih za najnujnejša neje gospodariti, saj so širno vrsto raznih vpra- dela. Izgleda tudi, da bo posamezne postavke pre- šanj, čeprav je jasno, da so močno prizadeta tudi precej »napete«, kot temu pra- neposredni proizvajalci isto- ventivna dejavnost, da vijo. Zlasti še v Zagorju časno tudi občani in da je vprašanja izboljšanja ma-ob Savi in v Litiji, kjer treba urejevati zadeve tudi terialnega stanja šol ne doslej še niso uspeli v ce- za te občane — neposred- omenjamo. Sicer bi pa še loti uskladiti proračunske ne proizvajalce. lahko naštevali, izdatke z dohodki, pa bo Potreb je veliko, precej „ ■ • ; ■ • , » . mogoče nameniti v letos- tudi nadvse upravičenih, ro,zlJla f1 ,z v>e ’ ‘ njem letu sredstva iz pro- ki jih pravzaprav ne bi r,h ™™sk,h občin bodo računa le za kritje naj- smeli tdlagati. Med dva- mor,all v »asledn,ih tednih važnejših nalog. gim gre tudi z, nekatere vJ'£*k°r. »"tovoriti oso- ul"°l 'rrr ‘r •**?•,• ^ t» ttsvsczrt kdaj koli doslej izstopala so zaceli v posameznih za- , y , potreba, da bodo gospo- savskih občinah že pred m,jn?h‘ SV bo 'n0Pce U darske organizacije sode'a- leti, pa še zdaj niso zg ra- n/, ,nahn J>-SV vale tiri reševanju vrste jeni in se na objektih dela dd zel‘* 02' nH>mh Potreb‘ vale pri komunalnih problemov v že precejšnja rkoda (npr. posameznih občinah. Gospodarske organizacije doslej niso vselej pokazale pripravljenost, da združu- M. LIPOVŠEK AKTUALNO i tednikovi pomenki1 Nagrajevanje po uspehu »Med največje uspehe v delu Stanovanjske skupnosti Zagorje v zadnjem letu je mogoče vsekakor prišteti pridobitev in ureditev novih prostorov za vzgoj no-varstveno ustanovo na Cankarjevem trgu,« pripoveduje predsednik te stanovanj- \ tffce skupnosti Rudi SEROMA, »saj je bilo delo 1 prejšnjih prostorih precej težavno. Mimo tega eno v lanskem letu okrepili tudi servisno službo in ustanovili še nekaj novih servisov, pač tistih, po katerih se je pokazala potreba.« In med pomenkovanjem sem izvedel še za vrsto načrtov, ki jih imajo v Stanovanjski skupnosti Zagorje za letos. Med osrednje naloge za letos bo sodila vsekakor ureditev prostorov, za oddelek vzgojno - varstvene ustanove v Toplicah, in bo treba nujpo najti nekje sredstva za prekritje strehe, za ureditev okolice in za delno ureditev samih prostorov. V kolikor ta dela ne bodo opravljena, bo nastopilo vprašanje, koliko časa bo še mogoče imeti pouk v dosedanji zgradbi, kjer je zdaj 55 otrok, največ, kolikor jih je sploh mogoče sprejeti. Sicer so pa v teku tudi priprave za gradnjo nove osrednje vzgojno - varstvene ustanove ob novih stanovanjskih blokih na Polju. Občinski ljudski odbor je načrte že naročil, treba bo pa začeti s pripravami za akcijo za zbiranje sredstev za uresniči-čitev načrta. Servisna dejavnost te stanovanjske skupnosti, pravzaprav celoten gospodinjski servis, bo laže opravljal svoje naloge, ko se bo preselil v nove prostore. Te bodo uredili v desnem prizidku stolpnice. Zdaj čakajo pri stanovanjski skupnosti le še na izpraznitev prostorov. Dosedanji prostori gospodinjskega servisa niso več zadosti veliki, ni pa možnosti za njihovo razširitev. Zato je preselitev nujna. Tako bo v desnem prizidku stolpnice pralnica, krpal-nlca, likalnica, čistilnica in pobirainlca zank. V primero potrebe bodo pa razširili tudi ostalo servisno dejavnost, saj predstavljajo dohodki servisov edina sredstva, s katerimi lahko zagorska stanovanjska skupnost razširja svoje delovanje. Ob ustanovitvi Je bilo stanovanjskima ekupno-stima Zagorje • Center in Zagorje - Selo dodeljeno le 1,300.000 din; od leta 1960 naprej pa niso prejeli nobene dotacije. Takrat dodeljena sredstva so pa bila porabljena za nalcup najnujnejšega inventarja in pripomočkov. (m) Nedavno tega je bil na ObLO Trbovlje razgovor Banov komisije za razdeljevanje štipendij z dijaki in študenti, ki jih štipendira ObLO. Ta potreba se je kazala že dalj časa. Samo posvetovanje je pokazalo, da študentje pravilno gledajo na vse dogajanje v komuni, izraziti so pa željo, ki je tudi potreba, da bi v komisiji za razdeljevanje štipendij sodeloval tudi študent ter zastopnik dijakov. Na posvetovanju je bilo podčrtano, da štipendije niso vzdr-ževalnine, temveč ie pomoč pri študiju. Podčrtali se še, da je pravilna pot pri dodeljevanju štipendij in kjer komisija upošteva socialne momente prosilca ter družbeno pripravljenost za družbeno delo in potrebo komune po določenih kadrih. V zvezi s tem so pa grajali tiste študente, ki gredo na posamezne fakultete, se pravi, da sc prvo vpišejo, in šele nato zaprosijo za štipendije. Kajti, najprej bi morati priti na ObLO, da bi se pogovorili, če rabijo določen kader in če so možnosti, da dobe štipendijo in da se šele potem vpišejo na posamezne fakultete, tako da ne M- prišlo kasneje do nepotrebnih razburjenj in izsiljevanj štipendij. To je potrebno tudi zato, da se lahko štipendije načrtno delijo In pravi*no usmerja kadrovska politika. ObLO Trbovlje štipendira 147 dijakov in študentov po posameznih šolah in fakultetah. Najnižja štipendija v srednjih šolah je 5.000 din, naj višja pa 14.000 na fakultetah. V prvem letniku na fakultetah je začetna štipendija 7.100 din, nato pa narašča po letnikih. Minuli teden jc pa imela prvo sejo tudi komisija, kjer sodelujeta zastopnika .študentov in dijakov. Komisija je sklenila, da se tistemu, ki ima eno negativno oceno ne zmanjša štipendija, pri dveh negativnih ocenah niti bi se zmanjšale štipendije za 25 %, pri treh pa za 75% štipendije. Ce pa ima več kot tri negativne ocene se mu pa štipendija ukine in je mora vračati. Prav tako so skleniti, da dobijo srednješolci enkratno nagrado v višini štipendije ob vsakem semestru (redovalni konferenci), če so odličnjaki, če imajo prav dober uspeh pa polovico. Za višje šole naj bi veljal enak kriterij, nagrajevali pa jih bodo ob začetku vpisa' v višji letnik. Za višje šole' bodo pa izdelati študentje nagrajevalni sistem po toč-, kovni vrednosti s poudarkom na težim posameznega izpita. — Ostro so pa grajali primer, ko je celd študent prejemal štipendijo iz dveh naslovov. — js Problemi kmetijstva (ko) TRBOVLJE - V zadnjem času je opaziti, da v Trbovljah vse bolj intenzivno razpravljajo o tem, kako bi ublažili nekatere aktualne in pereče kmetijske probleme. Vedno več je tokih kmetij oziroma posestev, ki bodisi zaradi pomanjkanja delovne sile, bolezni in podobno, ter včasih tudi elementarnih nezgod, vse bolj propadajo. Te se nanaša v glavnem na posestva v višinskih predetih komune. V januarju uspešni le šmarski usnjarji fma) LITIJA — Po podatkih-občinskega ljudskega odbora Litija industrija e področja litijske občine v mesecu januarju ni dosegla predvidenega fizičnega obsega proizvodnje. Edina izjema je kolektiv Industrijo usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna, ki je za 0,1 % presegel predvideni plan, V litijski Predilnici eo pod planom za 0,2%, v Kresnički industriji apna ata 3,9%, v poslovati enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica za 4,6% itd. Na izpad predvidenega fizičnega obsega proizvodnje v Kresniški industriji apna in v poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in toplin ce Mežica so vplivale neugodne vremenske prilike, zaradi katerih je bila proizvodnja precej otežkočena. V Litiji poudarjajo, da obstajajo vse realne možnosti, da sc januarski izpad fizičnega obsega proizvodnje lahko v naslednjih mesecih nadoknadi. V okviru Teh problemov je pa zaslediti težnjo, da se začne s temeljitim proučevanjem nadaljnjega razvoja kmetijstva v komuni. V okviru teh problemov je predvidena širša razprava o teh vprašanjih ter o rajoni-zaeiji kmetijskih površin v komuni. Prav tako je tudi predvideno imenovanje posebnih komisij, ki bi ugotavljale dejansko stanje višinskih kmetij. "V teh komisijah bodo sodelovati tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ki so pravzaprav najbolje seznanjali m dejanskimi problemi na teh področjih. Na podlagi teh razprav in ugotovitev komisij bo podano obširnejše poročilo odbornikom ObLO. > Seja sveta za družben, plan In finance (ko) TRBOVLJE — Včeraj dopoldne je bila seja sveta za družbeni plan in finance ObLO, na kateri so razpravljati e proračunu tn skladih za letošnjo leto ter o družbenem planu komune. Seji sveta 60 prisostvovali tudi člani komisije za sestavo družbenega plana in proračuna. Pri proračunski potrošnji n&stopajo določene težave, ker je letošnja proračun** potrošnja planirana v okviru lani dosežene. Lanskoletna proračunska potrošnja je bila 236 milijonov, predlog letošnjo je pa 374 milijonov din. Svet bo moral upoštevati najnujnejše primere, prav tako ce bo po vsej verjetnosti menjala tudi struktura potrošnje. Letos bo vsekakor potrebno zagotoviti sredstva za realizacijo sklepov zborov volivcev. 2'aJcjJfkt TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni urednik Stane ŠUŠTAR, odgovorni nrednlk Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo In oprava Trbov- ' IJe, Trg revolucije 11/11, telefon 80-191 —l Račun pri NB Trbovlje 680-13-608-1 — Posamezna številka 20 din — Naročnina (z dostavnlno): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — Ust tiska CP »GORENJSKI TISK«, Kranj — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo Pepe in... Pepc Robida Je spadal med tiste študente, ki so dan za dnem čepeti pri knjigah in na predavanjih ter si kopičili znanje in izpite tako, kot je treba. In zgodilo se je, da je Pepe doštudiral. Tistega lepega dne se jc namenil v fa-briko, od koder so mu enkrat v mesecu pošiljati skozi štiri leta štipendijo. — Personalnega ni. Pri direktorju je. Počakajte malo, je s toplim glasom začivkala tajnica, plavuša, čednih oblik, kot se spodobi dandanašnjim sekretarkam v podjetjih. — čudovito kavico ti skuha tn naša tajnica, je bkknll Personalni, ko je stopil v pisarno. — Tovariš ... prišel sem ... — Danes nimam časa, pridite jutri, saj razumete! In že je smuknil v drugo pisarno. In Pepc Robida, navajen čakanja in potrpežljivosti, je odkorakal domov ... — Tovariš Personalni, včeraj ste rekli, da ... — Aha! Po kaj ste že prišli? Da, za delo! Prihodnji mesec bomo sprejemali nove. — Ne! Vaš štipendist sem. Doštudiral sem in diplomiral, Je malce odločneje dejal Pepe. Personalni se je poščegetal po glavi. — Lepo od vas. Jutri smo štirinajstega, pridite pojutrišnjem na delo. Bomo že našli kaj primernega za vas. Za plačo sc bomo pomenili pozneje. Na svidenje! Pepe Robida je zamišljeno stopal po poti. Razmišljal jc o urah, dneh in praznikih, ko jc študiral, medtem pa so njegovi prijatelji posedali po kavarnah In sc zabavati. Pepc pa je želel samo eno. Doštudirati, da ne bodo v podjetju nezadovoljni z njim, da bo opravičil štipendijo. In, ko jc imel v rokah diplomo jc bil zadovoljen, da je ravnal tako. Samo od podjetja si jc želel le skromno pozornost In 'priznanje. Pozabili so na to. Pravzaprav je pozabil Pcrso-, nalni, ker mu stari časi niso dovolili, da bi spoznal, kakO| se pridno študira, zdaj pa je imel vse personalne zadeve že' nekaj let v malem mezincu in nobena šola mu ni bila več potrebna. Čas mu jc tekel po ustaljenem kolesju. Poštni predal 82 REZERVACIJE, DA ALI NE? Tovariš urednik! Že od nekdaj velja, da krivica boli, in premnogo-krat je bilo že zapisano, vratih*! Ha »bi se morali* zavedati, da smo vsi ljudje. Včasih pa dobi človek ob še tako malem dogodku kompleks manjvrednosti. Zapisal sem zgodbo o posebni kolegialnosti, ki pa ni na 'mestu. Bilo je pred blagajno kina v Delavskem domu v ma o zajezitvi novih vod-Zagorju, ko so predvajali nih virov in ureditvi trbo- prejšnjo nedeljo domov. Ob vsem tem se še enkrat upravičeno sprašujem, doklej bo v zagorskem Delavskem domu še prodaja vstopnic pri »stranskih J. R., Zagorje KAJ JE Z VODOVODOM? Tov. urednik! V vašem časniku je bilo lani menda dvakrat govora o novem vodovodu oziro- film »Prodajalka vijolic Kot stalen obiskovalec sem tudi tokrat čakal v vrsti. veljskega vodovoda. O tem so spregovorili na minulih zborih občanov tudi Vsiopnic pa je naenkrat sami občani in spraševali, zmanjkalo. Do tu gre še kako in kaj. vse v redu. Žal pa so bile Zaradi dokaj skopih od-v levem predalu v blagaj- govorov oziroma tudi tani še spravljene vstopnice kih odgovorov, da sploh za >pasebne< stranke, ki ne vemo kako in kaj, vas bodo prišle pet minut pred prosimo, da nam vi >pri-predstavo in preprosto šepnete«, kdaj bodo začeli dvignile vstopnice. Verjet- graditi nov vodovod, kolino primer ni osamljen in ko sredstev je potrebno se lahko vprašamo, zakaj zanj ter kako je z zajezit-gre prodaja v zagorskem vijo novih vodnih virov kinu v to smer, ki je čaka- in za katerega so se odlo-joči v vrsti niso veseli, čili. Prav tako nas tudi. Razumljivo bi bilo, če bi zanima, če je res, da je pri vstopnic v resnici zmanj- sedanjem starem vodovod-kalo. Sprašujem pa se, ka- nem omrežju kar 60 od- ko je z rezervacijami v zagorskem kinu, kjer pa ni opaziti napisa »Rezervacije«. Prav gotovo sprašujem v imenu vseh, ki so odšli tistikrat praznih rok domov, zakaj uprava kina dovoljuje tako prodajo. Vsekakor ni tudi na mestu, ko sem naslednjo ne- stotkov izgube. L. P. in F. K., Trbovlje JETRC NI! Tovariš urednik! Dokler nisem bil bolan, se nisem toliko potegoval po naših za drobovino deljo prišel pred blagajno, mesnicah. Pred kratkim pa resda nekoliko pled začet- mi je zdravnik priporočil kom prodaje, pa me je za prehrano večkrat jetrca, blagajničarka na vpraša- Poskusil sem jih dobiti po nje, če že prodaja, poučilnaših mesnicah, pa nisem da še ne. Tudi do tu je uspel do zdaj še noben-bilo zdaj vse v redu. Odšel krat. Toliko pa tudi ne sem. Toda v naslednjem zaslužim, da bi si lahko trenutku sem videl, da je privoščil jetrca nekajkrat dvema ženskama, verjetno na teden v gostilnah. Želel znankama, dala vstopnice, bi pač, da bi tudi v naših Vrnil sem se k blagajni in mesnicah bilo večkrat kaj prijazno vprašal, če zdaj ostale drobovine in ne sa-že prodajajo. Odgovor je mo pljučka, bil spet ne. Odšel sem kot I.K., Trbovlje FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA Uspešno delo organizacije RK v Zagorju V Zagorju ob Savi so v zadnjih dneh postavili nekaj sneženih mož. Enega od teh, ki s® ga postavili pionirji pred Delavskim domom, prikazuje tudi naš posnetek. Vse kaže, da bo tale sneženi velikan kljuboval nekaj časa tudi odjugi, ki je nastopila zadnje dni, in pa vsem tistim, ki ga dan na dan obmetavajo s kepami in mu skušajo skrajšati čas obstoja. Zelenje v učilnicah Učenci osnovne šole Ivana , lična stojala. V nekaterih učenca določena za zaliva-Cankarja v Trbovljah smo učilnicah so jih učenci na- nje. Tudi čez počitnice skr-se v letošnjem šolskem letu pravili prav lično. Zelo važ- bita zanje, vključili v hortikulturno no je, da sedaj za te lončni- Lepe so učilnice z želeti ruštvo. Tekmovali bomo v ce tudi pravilno skrbimo. V njem in cvetjem. Prijetno je naslednjih točkah: okrasitev vsakem razredu sta dva sedeti v njih. Slavka Sovre šolskih prostorov z zelenjem, pisanje v časopise in srfe. let. Da bo zrak čist smo začeli z zbiranjem lončnic. Nekaterim so jih poda- Pereč zdravstveni problem nje prašnih delcev. Tudi e rile stare mame ali mamice, predstavlja na območju načrtih za novo Termoelek-večina pa smo jih kupili sa- Hrastnika prašenje, pred- tramo Trbovlje II predvide-mi z denarjem, ki smo ga vsem v spodnjem delu In v vajo močnejše filtrske na-dobili za star papir. Potem steklarskem naselju. To je prave, ki bodo znižale za-smo začeli premišljevati, ka- 0t,čutno posebno v tistih prašenje na minimum, ko bomo te lončnice čim dneh, ko obratuje trbovelj- 0 potrebi po Pnhodnje občane bolj se-za krvodajalsko akcijo, ki bo t/0vra,,nn restavra- znanJah z us'>ehl m tudl že v mesecu marcu, pridobiti .. problemi v delu te humane kar največ prostovoljnih da- C1J ' organizacije, ki jih bo mogo- jalcev krvi. Mimo tega so na Na začetku konference je če tako s skupnimi močmi konferenci opozorili tudi na bila prisrčna sloveenost, » tudi laže reševati, nujnost ureditve omaric za kateri je bila izročena tek- I. C. "MBVESTILO NAŠIM NAROČNIKOM V eni zadnjih številk smo vas obvestili, da bodo začeli pismonoše s pobiranjem naročnine v začetku marca. Ker pa smo ugotovili, da naši naročniki v velikem številu plačujejo naročnino sami po položnicah (naročniki iz Trbovelj pa v upravi), smo se odločili, da bodo začeli pismonoše s pobiranjem naročnine s 1. aprilom. Do tedaj lahko še nakažete naročnino po položnici, Trboveljčani pa jo lahko plačajo v upravi lista. Pred gradnjo nove TE Trbovlje II Delavski svet Termoelektrarne Trbovlje, je na so: predvsem neposredna svojem izrednem zasedanju dne 13. februarja sprejel priporočilo republiške komisije za pregled m0ga^ ^ ga jc za najmanj investicijskega programa TE Trbovlje II in skle- 90-100 let. In je ravno suro-nil da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi podprl vinska baza osnova celotnega gradnjo tega prepotrebnega objekta za Potrebe Pr^^.Jonebne^oUčme /asavja, republike kot celotnega sodelovanja z ^ ^sjgurane že od leta 1965 vključevanjem v energetsko omrežje Jugoslavije, naprej. Velika prednost je v . ttt n tudi oskrba z vodo iz reke Dvodnevno posvetovanje bovlje II in Šoštanj III. Mi gave, nadalje lokacija v ne-oziroma revizija investicij- vemo kaj hočemo in zato posredni bližini že obstoječe skega programa za gradnjo moramo ravno na področju termoelektrarne, obstoječe TE Trbovlje II, ki je bilo elektroenergetike poiskati deponije premoga, transport prejšni teden na Izlakah pri vse vire in zajeti najmoder- na sredstva in obstoječe Zagorju je dalo pomembne ne j še dosežke. Gradnja TE remontne delavnice, labora zaključke. Revizije investi- Trbovlje II, je pa tudi veli- torjj jn pa tudi strokovno cijskega programa se je ude- kega pomena za celotno Za- preizkušeni kader, ki se bo leži! tudi generalni direktor savje, saj bo s tem rešeno z uspchoin lahko zaposlil v ELES ing. Vekoslav Koro- vprašanje porabe premoga novj Termoelektrarni Trbov šec, ki je v razpravi idejne- za vrsto let, saj so _ doslej ]jc jj, va 4 — dečka; Marija Iva!-nek iz Zagorja, Zavlne 20 — dečka; Silva Tomšič iz Trbovelj, Dobrna 22 — dcč-r ka; Stanislava Brečko iz Radeč 97 — deklico; Hedvika Mohorčič iz Škofje Loke 2 — dečka; Berta Senegačnik iz Trbovelj, Gabrsko 48 — dečka; Rozalija Drolc iz Zagorja, Selo 39 -deklico; Ljudmila Jurman iz Zagorja, Ravenska vas — • deklico; Ana Strnišnik iz Brezja — dva dečka; Marija Škrinjar iz Trbovelj — dečka. ga projekta TE Trbovlje II, ugotovljene zaloge, ki orno-dal tudi svoje misli. gocajo obratovanje nove TE Uvodoma je nakazal raz- za dobo 80-100 let. vuj porabe električne ener- Plenum in "delujoče komisije, na območju Slovenije sije so se ob končnih za-«to leta 1970, ko brano po ključkih zedinili za gradnjo trcbovali 5 milijonov kilo TE Trbovlje in predlagali vatnih ur električne energi- gotove spremembe. Med nji-je. Lani smo proizvedli 3 mi ta, da sc predlaga spreminjane kilovatnih ur. Da memba v investicijskem pro sc do leta 1971 krije ta pri- gram«, da se namesto dveh manjkljaj bo potrebno zgra- kotlov, vgradi samo eden in diti nove elektrarne. ta 420/t in en agregat s Za te gradnje so že pri- 150 MV. Prvotno predvideni plavljeni investicijski pro stroški se zaradi sprememb grami za objekte na Soči, in vrste prednosti, ki jih ima Savi in Dravi ter tudi za ter- nova lokacija TB Trbovlje moclektrami Trbovlje II to II. zmanjšajo za cca 350 mi-Soštanj III. V razdobju do lijonov dinar jev. Komisija je Jeta 1970 prideta med termo tudi potrdila prednosti, ki elektrarnami v poštev Tr- jih ima TE Trbovlje II m Januarske naloge niso bile v celoti izpolnjene Stane Šuštar Poročili so se: Franc Lubej, rudar s Kleka 40, in Darinka Zupančič, gosp. pomočnica iz Trbovelj, Loke 40; Stanislav Ostanek, delavec iz Trbovelj, Kol. 1. maja 17, in Ela Mrak, delavka iz Trbovelj, Hohkrautova 52; Karel-Brnnko Kreže, ključavničar iz Trbovelj, Keše-tovo 15 a, in Greta Pečnik, delavka iz Trbovelj, Hohkrautova .39; Ivan Sane, de- SOBOTA - 23. februarja lodije v večernem mraku; 20.00 Četrtkov večer doma«; čih pesmi to napevov; 21.00. Večer umetniške besede — Sava Severjeva. PETEK - 22. februarja 8.41 Zabava vas ansambel Moj mira Sepeta; 9.45 Srbske in brvateke partizanska pesmi; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Sodoben šolski vrt; 12.15 "'relepa Gorenjska... (narodne to domače viže); 13.30 Melodije na tekočem traku; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Srečno vožnjo, oče! 15.15 Napotki za turiste; 15.45 Jezikovni pogovori;. 18.10 Melodije v večernem mraku; 1&45 Iz naših kolektivov; 20.00 Na saksofon igra Earl Bostič; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. G IB ANJE PREBIVALSTVA HRASTNIK Rodila je (izven bolnice); Hrastni- Zlatica Čuček iz ka 299 — dečka. Poročili so se: Ernest Senl-čar, električar iz Hrastnika 75, in Stojanka Zarič, gospodinja iz Hrastnika 75; Ladovik Verko, rudar z Dola 94, in Alberta Grobelnik, gospodinja z Gora 28; Alojzij Poboljšaj, steklar Iz Antonija Oj- lavec iz Trbovelj, Vresko-vo 19, in Alojzija Behar, gosp. pomočnica Iz Trbovelj, Žabjek 29; Stanislav Urana, ključavničar iz Hrastnika 326, to Alojzija Jordan, gosp. pomočnica iz Trbovelj, Leninov trg 7. Umrli so: Marija MuSerlin roj. Umek, gospodinja iz Trbovelj, Savinjska 22 — stara 66 let; Matija Žičkar, inv. upokojenec iz Trbovelj, Obrtniška 2 — star 87 let; Ljudmila Skubic, gospodinja iz Trbovelj, Opekama 28. BREŽICE Podkraja, to 8.05 Počtarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Srečno vožnjo, oče! 9.45 Črnske duhovne pesmi; 11.60 Pozor, nimaš predno-etil 12.05 Ekonomika proizvodnje krompirja; 12.15 Slovenske narodne pesmi; 14.06 S planin do morja; 14.35 Naši poslušavci čestitajo to pozdravljajo; 15.15 Zabavni orkester Baptaaelo: 17.05 Gremo v kina; 17.5(1 Deset minut ob zvokih kitare; 18.45 Naši popotniki na tujem; 20.00 Pustni v riete; 22.H5 Oddaja za r. e izseljence. roj. Novak, upokojenka iz Hrastnika 59 — stara 72 let; Josip Učcsanek, upokojenec iz Hrastnika 74 — star 66 let; Jože Potrpln, upokojenec iz Hrastnika 311 — star 55. let. Kranja — dečka; Rozalija Jalovec iz Crctežn 9 - dek- NEDELJA - 21. februarja ZAGORJE ob Savi Zbor proizvajalcev občin- Od gospodarskih erganiza-■kega ljudskega odbora Za- cij s področja zagorite obči- gorjcobSavi je na zadnji seji ne, ki so lani izvažale, je le- _____________________ razpravljal tudi o gibanju ti- tos ltoWito*!*' Poročili so se; Valentin Škar-rienega obsega proizvodnje v ga premoga Zagorje. Ta je z rudar iz Kisovca 16, in januarju letos. V celotnem izvozom 3.720 ton premoga gospodarstvu so v januarju dosegel že 46,5®/« j>ied\idc-npr dosegU le 7,3*/* celot- nega celoletnega izvoza. »ega družbenega bruto pro- Zanimivi so tudi podatki o dukta. Le industrijske gospo- realizaciji v mesecu januarju, darske' organizacije so xa Predvideno realizacijo za ta 0,1®/« presegle mesečni plan mesec so dosegli oz. presegli predvidenega družbenega bru- v naslednjih gospodarskih to produkta; ostalč gospo- organizacijah: Tovarna dek-' darske dejavnosti so pa tako- troporcelana Izlake, Lesno le dosegle planska predvideva- industrijsko podjetje, obrat aja: gradbeništvo 3,22®/«. pro- -Lisca-, poslovalnica »Emoni et 7,10 •/«, trgovina 6,34%, ne«, poslovalnico -Tobak«, ! gostinstvo 6,33%, obrt 6,10®/., obrtno podjetje »Meso«, »Za-1 komunala 2,38*/« to kmetij- ščita« in Pletilstvo. '■tvo 4,36 •/«. V glavnem jc na Od predvidene realizacije 'nedoseganje plana vplivalo za leto 1963 v znesku 9 mili-llttbo vreme. Jard 137,610.000 din Je celotno 1 V" Rudniku rjavega premo- zagorsko gospodarstvo dosegla Zagorje so v januarju lo v januarju 648.858.252 din »skopali 58.600 ton rjavega realizacije, ali 1,10 •/• letne premoga, v Industriji gradbenega materiala so proizvedli 1.601 tone žganega in (tu niso upoštevam! podatki o realizaciji mlina »Velcii-tarja« Zagorje, ter gostinskih Ivana Sega, čistilka iz Ljubljano, Poljanska 28; Pavel Majdič, rudar iz Semnika 18, to Ana Hribar, delavka iz Loga pri Mlinšah 7; Bogomir Kristan, kmetovalec iz Slivne 24, in Matilda Ja-koš, kmetovalka z Izlak 14; Vukašto Sobot, avtomehanik iz Zagorja, Šolska ulica 1, to Marija Krznarič, nameščemka iz Zagorja, Šolska ulica 1; Franc Ocepek, ključavničar iz Kisovca 73, in Ivana Razpotnik, kuharica iz Podlipovice 1; Franc Kuder, rudar iz Jesenovega 13, to Katarina Rozina, kmečka delavka iz Dohrlje-va 10. Umrla sla: Jakob Ledinek, rud. upokojenec iz Zagorja, ČETRTEK — 21. februarja lico; Kristina Tasič iz Kraj Dolnjega 47 — dečka; Milica Novak iz Vukovega sela 106 — dečka; Anica Vin-kovič iz Razdrtega 20 — deklico; Ljudmila Jalovec iz evniee — deklico; Ana Ocvirk iz Pečic 23 — dečka; Marija Vladie iz Vidma-Krdkega — deklico; Rndoj-ka Karadžič iz Brežic — deklico; Štefanija Požarič iz Kraljcvac 179 - deklico; Justina Cencelj iz Čateža. 12 — dečka; Marija Blatnik iz Leskovca 14 — dečka; Kristina Pečnik z Malega Trna 6 - deklico; Marija Oštir iz Izvira 8 — dečka; Vera Žiljcvski iz Dobove 55 — dva dečka; Ljudmila Savine z Loga 23 — dva dečka. Umrl je: Marko Mikac, podoficir JLA iz Brežic — star 32 let. 8.00 Mladinska radijska igra Maka in Moric — pripoveduje Franc Milčinski; 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo; 10.00 Se pomnite, tovariši... Ivan Pu-stavrh: Po trnjevi poti; 11.30 Reportaža; 11.50 Melodije za dober tek; 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zveneče kaskade; 16.06 Humoreska tega tedna — R. Sehneider - Scheldc,: Predavanje; 17.14 Radijska igra — A. Rivemnlo H. Colpti: Slon v hiši; 18.30 Športna nedelja; 20.00 Izberite svojo melodijo. PONEDELJEK 23. febr. SPORED RTV 1.313 ton hidri ra u c ga apna, v obratov, pekarne »Vcležltar- To varni elcktroporcclana Izlake so izdelali 19,1 tone elck- Polje 8 - star 77 let; Franc Dolanc, tov. upokojenec z Ravenske vtisi 53 — slar 61 let. ja«, »Elektro-Trbovljc« ln podjetja za PTT promet Tr- troporcelana in 19,4 tone fn- bovlje). . n„. etalacijskega materiala, v Nedvomno velja ugotovitev, Rw)jle M. Anica Dolanc iz Lesno industrijskem podjetju da so bili v januarju doseže- Trbovelj' Ojstro 4 - dečka• eo razrezali 532 m’ hlodovine ni - ob upoštevanju objektu izdelali 581 kosov elemen- tivnih težav — še kar zado-tov, v zagorskem obratu sev- voljivl uspehi. S takimi pri-niške -Lisce« so Izdelali zadevanji bo treba v kolek-49.116 komadov konfekeije živih i adaljevati tudi v pri-ftd. hod nje. (a)) TRBOVLJE Antonija Bevc iz Trbovelj, Nasipi 14 — dečka; Alojzija Šinkovec iz Hrastnika, Studence 71 — deklico; Tal jan a Lapi iz Trbovelj, Šuštarje- . 8.20 Glasba ob delu; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Odkritje radioaktivnosti Ln radija; 11.00 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zrc-ja telet; 12.15 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 14.25 Deset minut z ansamblom Aca Mullerja; 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Ko se oglasi tisoč piščali hammond orgel; 1810 Me- 8.05 Slovenske pesmi o morju; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.50 Dalmatinske narodne pesmi; 11.00 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Virusne bolezni vinske trte; 12.15 Četrt ure z Zadovoljnimi Kranjci; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in jjo-adravljajo; 15.40 Literarni pprehod — Stella Beneop: Pod vodo: 18.10 Melodije v večernem mraku; 18.25 Z narodnimi melodijami po naši domovini; 18.45 Radijska univerza — Brane Vesel: Človek v epruveti: 30.00 Skupni program JR1 - studio Zagreb. Naloge smo izvršili V januarju je rudnik pridobil skupno 98.800 ton premoga, od predvidenih 100.000 ton. Zima in.mraz sta močno ovirala delo in zmogljivosti naše separacije, posebno pri z vračanju jamskih vozičkov in pri nakladanju premoga v železniške vagone tako, da se posebno v začetku meseca proizvodne zmogljivosti Jam niso mogle v zadostni meri izkoriščati zaradi slabega oskrbovanja z jamskimi vozički. Težave pri zvračanju vozičkov na separaciji pa so se še povečale zaradi težavnega zvračanja velikih količin mokrega premoga, pridobljenega po vodnem vdoru na čelu v Plesko polju. Da bi pa čimbolj zadovoljili tržišče v letošnji zimi, ko povsod primanjkuje kuriva, smo uvedli za izboljšanje izkoriščanja zmogljivosti naše separacije polno tritretjinsko obratovanje separacije. Delovno silo za to smo dobili iz notranjih rezerv na povr-šinskem kopu, kjer smo dela zaradi mraza in snega omejili samo na odkrivanje. Tako smo usmerili promet v jamo in tamkaj tudi pospešili cirkulacijo vozičkov. Oskrbovanje jamskih odkopov s praznimi vozički pa se je med mesecem zaradi hudega mraza delo omejilo samo na odkrivanje. V januarju letos smo dosegli enako rudniško storitev, kot je bila dosežena povpreS« no lani, t. J. 1,46 ton/šiht. Posebno dobre jamske storitve zaznamujejo letos revirji T Hrastniku, t. J. 2,20 ton/šiht, zlasti zaradi ugodnih odkop« nih pogojev. Storitev jame smo popravili tudi z uvedbo tritretjinskega dela zvračanja jamske jalovine na jalovišču in v drobilcu Gvido. Na ta način smo preprečili zastaja-nje voznega parka na teh deloviščih. Trbovlje pa je v primerjavi z lanskim povprcčkom 2,ID padla v januarju na 2,03 ton/šiht, v glavnem zaradi težav z močnimi pritiski na etažne proge in vodnih vdorov ter zarušitve odkupnega Za boljše izkoriščanje voz- čela v Plesko polju. Tudi jam- Politične organizacije v novih prostorih nega parka pa smo organizirali čiščenje jamskih vozičkov na vseh navoadščih v jami, kjer se prazni vozički nakladajo, namesto zaradi mraza onemogočenega hidravličnega čiščenja na separaciji. Kljub vsem težavam pa so vsi jamski obrati rudnika ske storitve Dola so letos dosegle že višino 1,68 ton/šilu. v glavnem zaradi ugodnejših odkopnih pogojev ob zboljšanju slojnih prilik. Za mesec februar in marca pričakujemo glede na obstoječe proizvodne kapacitete naših jam in pogoje dela in tr. V januarju 1.1. so politične organizacije pri rudniku v Trbovljah dobile nove prostore v hiši- na Trgu revolucije St. 4/a. Razen RK ZKS so v škili prostorov in prenatrpanost nekaterih pisarniških prostorov. Tega pa za sedaj še ne bo mogoče urediti zaradi pomanjkanja finančnih vedljiva le s preselitvijo RK svoje planske naloge izvršiti žišča še precejšnje povečanja ne samo po tonaži, marveč v januarju doseženih dnei-tudi po storilnosti. Le povr. nih povprečkov proizvodnja ZKS in LMS v druge prosto- Sinski kop v Trbovljah je dal in storitev, posebno še zaradi ~ cca 1000 ton premoga manj ugodnejših cen premoga v tej od predvidenih količin, ker periodi. (a) tej hiši še RK LMS In rudni- sredstev, saj so vsa razpolož $ki odbor sindikata, že delj časa so razpravljali o tem, da bi politične organizacije dobile svoje prostore v eni Zgradbi, že glede na skupno politično delo. Ta potreba se je kazala predvsem še v zadnjem času, so obstajati nekateri ob Ijlva sredstva namenjena za gradnjo nove separacije. Razen tega se v zadnjem času uvaja mehanizacija v gospo-darsko-računskem sektorju. Nastala je potreba, da se mehanični računski stroj, ki ga podjetje že ima, namesti v enem izmed pisarniških jektivni vzroki. Vsa povojna prostorov. Rešitev je bila izleta Je sindikalna organlzad- Vsl navedeni faktorji so narekovali potrebo, da se politične organizacije vselijo v hišo na Trgu revolucije. Novi prostori že služijo svojemu namenu, saj sc dnevno v njih razvija politično delo. Razveseljivo je to še tembolj zato, ker se že v tem kratkem času opaža več skupnega sodelovanja med RK ZKS in ROS, česar prej ni bilo čutili v tolikšni meri. ja rudnika razpolagala s prostori, ki so biti izven podjetja. Zadnja leta je ROS imel prostor v domu družbenih organizacij v okviru občine. Rudniška komiteja ZK in LMS sta skupno uporabljala en pisarniški prostor na upravi rudnika, zaradi česar je bilo prizadeto nemoteno delo obeh komitejev, predvsem še delo RK LMS. Za preselitev političnih organizacij so govorili šc drugi objektivnejši vzroki. S preselitvijo ljudske knjižnice v dom družbenih organizacij se je pokazala potreba, da se uredijo prostori še za politično knjižnico, ki je zelo potrebna za Trbovlje. Za namestitev te knjižnice ni bilo na razpolago prostorov v tej zgradbi glede na polno zasedbo. Želja občinskih političnih forumov je bila, da se za ROS najdejo pri rudniku ustrezni prostori. V prostoru, ki ga je doslej uporabljal ROS, bodo uredili sejno sobo, medtem ko se bodo dosedanji prostori sejne sobe in klubski prostor uporabili za politično knjižnico. Znano Je, da vodstvo podjetja že dalj časa misli na dograditev še enega nadstropja Oprave rudnika glede na pomanjkanje pisaml- S skupnimi napori je uspelo Nepričakovana zgodnja in dolga zima je presenetila vse potrošnike, ki niso bili založeni z zadostnimi količinami premoga. Zaradi tega je bilo v prvi polovici meseca januarja silno povpraševanje po premogu. Vendar premogovniki niso bili kos tako veliki produkcMi, ker so vremenske ncprllike ovirale tudi normalno proizvodnjo premoga, posebno na separaciji ln skupnem prevozu. Zaradi zmrzovanja strojnih naprav so nastopile težave ln okvare na elektromotorjih. Na skupnem prevozu se je celo pripetilo, da sp vlaki, naloženi z mokrim premogom, zmrznili na tračnicah, tako da so bile potrebne dve ali tri lokomotive, da so premaknile tovore naprej. Upravni odbor rndnlka se je zavedal nastalega položaja. Na svoji seji jc sprejel določene ukrepe. Med njimi, da so na separaciji prešli od * dvo- na tritretjinsko obratovanje. S tem Je bila do nekod zmanjšana ne var- stvo j nih bil spre* nost zmrzovanja naprav. Nadalje je jet sklep, da se skupine ljudi z Dobrne premesti na separacijo. Določena je bila skupina strokovnjakov za. kontroliranje strojnih kot električnih naprav separacije. Ta skupina naj bi že v naprej odpravljala ugotovljene napake, pripravljala rezervne dele in električne elemente. S temi ukrepi so torej preprečili zmrzovanje strojnih naprav, omejili okvare na njih, pospešilo se je tudi obratovanje oziroma kroženje vozičkov (lc-tl so omogočili jamskim obratom normalno proizvodnjo). Poudariti - je potrebno, da so imeli jamski obrati dovolj odprtih polj za odkopavanje. Tehnično vodstvo podjetja je obstoječe stanje ocenilo zelo pravilno. Z razumevanjem in skupnimi napori celotnega kolektiva, nam je uspelo, da smo v januarju skoraj v celoti izpolnili pogodbene obveznosti do kupcev. F. L. Zima še kar pritiska, šc bo treba premoga Zaupajmo mladim tovarišem Zdaj, ko smo tik pred občnimi zbori, je čas, da se pogovorimo še o tlečem, kar tare sindikalna vodstva. Sindikalni odborniki dostikrat tožijo, da imajo toliko funkcij, da ne vedo, kje se jih glava drži. Res je nekaj takih, ki so si nabrali tudi po dvajset in več funkcij. Kaj lahko napravi tak človek? Prav ničesar! Teka s seje na sejo, dokler ne omaga m ga ne dobiš na nobeno sejo več. Nekaterim sc izgovarja, da je bil na sejah drugih, tem pa pravi, da je bil pri onih na seji. Ce bi priredila vsaka organizacija samo po eno sejo na mesec, ne bi mogel napraviti človek ničesar drugega, kot da bi hodil le po sejah. Včasih sejejo kar po trije v istem času in potem ne veš, kam naj bi šel. Kakšno korist pa ima organizacija od takega, s funkcijami tako preobloženega tovariša? Vendar je čas, da to enkrat trezno premislimo in da spoznamo, da nam tak tovariš, tudi če bi hotel, ne more prav nič pomagati, saj se ne more pretrgati na toliko in toliko kosov. Konec koncev otopi popolnoma in ne dela niti pri tisti organizaciji, kjer bi v prvi vrsti moral delati. Recept za tako bolezen? Ne naloži si več, kakor zmoreš! Marsikdo bo dejal, da ni to prav nič odvisno od njega, da ga izvolijo, čeprav ga ni bilo zraven in čeprav jim je povedal, da ne more. če so res tako napravili, naj sami sebi pripišejo, da so izvolili takega človeka, za katerega že naprej vedo, da ne bo dosti koristil. Malo več odločnosti je treba od takega tovariša, da jasno pove, da ima preveč funkcij m da naj ga puste pri miru. Štiri, pet, šest funkcij je več kot dovolj. Zares pa se bomo ozdravili od te bolezni, če bomo pogumno dvigali mlade tovariše, ki so polni moči in življenjske energije, le izkušenj jim manjka. Zaupajmo torej mladim tovarišem in jih volimo v sindikalna vodstva. V delu bodo dozorevali in si nabirali izkušenj. Saj tudi mi konec koncev ne bomo večno. Mislimo torej na mladi rod sindikalnih odbornikov, vzgajajmo jih in jim pomagajmo, da se bodo uveljavili. Sploh smo sistematičnejšo kadrovsko politiko v sindikatih dokaj zanemarili. Ko govorim o sistematičnejši kadrovski politiki, ne mislim na to, da bi zdaj od vrha določali, kdo naj bo v kakšnem sindikalnem vodstvu. Sem za tako kadrovsko politiko, ob kateri bomo do kraja spoštovali načelo demokratičnosti. Sedaj pa še nekaj besedi o sestankih in sestan-karstvu. Ugotavljam namreč, da je bilo včasih dosti sindikalnih sestankov, precejkrat tudi nepotrebnih, ko pa smo napovedali boj sestankarstvu, da bi bila izpolnjena zgolj neka formalna obveza, so jih v marsikaterem kolektivu sploh odpravili. Kaj mislite, da se odbornikom ni treba kdaj pa kdaj pomeniti s članstvom, poslušati, kaj oni pravi, kako je kolektiv razpoložen, kaj sodi o delu-odbornikov, delavskih organih upravljanja, upravi podjetja itd. In kako naj zve sindikalni odbornik za mnenje kolektiva, če ga ne skliče? Kajpak je to le en primer. Zavedajmo se, da so sestanki ena iz-med oblik demokratičnega izražanja mnenja. Na njih se izkristalizirajo stališča do posameznih vpra-sanj. In precej manj bi bilo razprtij po podjetjih, če bi se že v začetku, brž ko začne škripati, javno pogovorili o zadevah, ki nekatere tarejo. Na sestanku le ne moreš kvasiti tjavdan. Vsak mora povedati nekaj konkretnega, nekaj, kar drži in je res. No, motil bi se tisti, ki bi tole pisanje tako razumel, da so sindikalni sestanki univerzalno zdravilo za vse in da se s sestanki že vse sindikalno delo neha. Nič takega ne mislim. Sestanki so le ena izmed oblik sindikalnega dela in nanje sem hotel opozo-uti sedaj ob občnih zborih, da tudi na njih povemo, kaj mislimo o sindikalnih sestankih. Menda pri vsem tem ne kaže še posebej naglašati, da bi sestanek koristil le, če bo dobro pripravljen in če bo vsak naš član odšel z njega z zavestjo, da je nekaj pridobil, da smo določili stališče do kakšnega vprašanja itd. Takih sestankov si vsi želimo in odbornikov ne bo bolela glava zaradi udeležbe. Janez Levičnik Dolski strelci so podali obračun svojega dela (S. Z.) HRASTNIK - Nedavno tega so podali obračun svojega dela člani strelske družine »Ernest Draksler -Marko« z Dola pri Hrastniku. Iz poročila predsednika je razvidno, da je društvo kljub nekaterim težkočam le nekaj naredilo. Članstvo je imelo preteklo leto kar 25 tekmovanj, kjer je nastopilo nad 150 članov. Mimo propagandnih je društvo imelo tudi obvezna tekmovanja, saj je družina vključena v tekmovanje lige. Pri vseh teh srečanjih niso bili med zadnjimi. Društvo je posvetilo vso skrb usposabljanju svojih članov, zlasti še pionirjev na šoli. Skrbelo je za strokovni kader in je društvo v ta namen poslalo nekaj članov na instruktorski tečaj, da bi leti kasneje prenašali svoje znanje na druge. Tudi v propagandnem pogledu je bilo precej storjeno. Mimo ostalega so člani razstavljali tudi svoje strelske trofeje in podobno. Društvo je sodelovalo ob raznih praznikih tudi z drugimi organizacijami. Ker bo letošnji marec preteklo deset let delovanja strelske družine Dol pri Hrastniku, so člani sklenili, da obletnico čim lepše proslavijo. Izvesti nameravajo večje strelsko tekmovanje z družinami iz ljubljanskega okraja, posamezni si žele tudi svoje zastave, vendar zanjo ni na razpolago dovolj sredstev. — Da bi na Dolu strelsko dejavnost še bolj pospešili, bi bilo želeti, da bi imeli pristojni forumi za to zvrst dejavnosti več razumevanja. Ekonomska integracija Še vedno v mejah republik Seveda ne gre pri nas samo za kulturno integracijo, ampak tildi za ekonomsko, o kateri sem že večkrat govoril. Obe sta med seboj zet» tesno povezani. Naša obveznost, tudi po zakonu, je, da se zavzemamo za enakomernejši razvoj naših manj razvitih in nerazvitih krajev. Strinjam se, da sredstva, ustvarjena na tleh Slovenije, Hrvatske in delno tudi Srbije, niso bila v nerazvitih republikah in krajih, kamor so bila dodeljena, naložena v tisto, za kar so bila namenjena. Ne bi smeli dovoliti, da so tam gradili razne mogočne zgradbe in drugo, kar zdaj ni potrebno, marveč je bilo treba težiti za tem, da bi čimprej zrasla industrija in še drugo, ker se mora zgraditi. Ne moremo na primer od Slovencev zahtevati, da čakajo in ne dvigajo svoje življenjske ravni, svojih plač tako dolgo, dokler se ne bo povečala življenjska raven še v drugih krajih. To bi povzročilo, da Slovenec ne bi imel stimulacije za delo. Tudi on mora dobivati od svojega dela, produktivnost njegovega dela pa je visoka. Vsako izravnavanje bi bilo v naši skupnosti, razumljivo, nespodbudno. Tudi to, kakor še mnoge druge stvari s področja ekonomike, pa lahko vpliva na ustvarjanje nezaupanja. Vsekakor je od nas odvisno, kako bomo urejali naše notranje družbene odnose. Zveza komunistov mora biti v tem pogledu regulator, toda zato so tudi komunisti dolžni biti sposobni izpolniti svoje naloge. Tudi pri nas so še taki komunisti, pri katerih je tudi malo šovinizma. Celo taki posamezniki so, ki niti ne smejo slišati, da so Jugoslovani. Mislim, da se tu meša jugoslovanstvo z državo, kar je napačno. Reči moram, da sem te dni dobil prav v tej Zvezi precej pisem, in največ od otrok. Otroci so razumeli, o čemer sem govoril. Neka deklica iz Makedonije, učenka 4. ali 5. razreda, hči Slovenca in Makedonke, piše, da je srečna, ker lahko zdaj pove, da je Jugoslovanka. Vidite, tovariši, to je otrok napisal s svojo roko. To vam najbolje kaže, kako nesmiselno je siliti kogarkoli, naj bo pripadnik nekega naroda, naj bo Srb, Hrvat, Slovenec. Nesmiselno je to prav toliko, kakor je neumno zahtevati od posameznikov, da se temu odrečejo. Hotel sem reči, da tu meja ni mogoče postaviti "in da tudi niso potrebne. Ta proces seveda ne bo lahek, vendar je treba biti vztrajen. Ekonomska integracija na primer po republikah precej dobro napreduje. Vendar pa se še vedno giblje v okvirih republik. So sicer primeri integracije med podjetji posameznih republik, pa tudi primeri, da se istorodna podjetja niso integrirala. Tak primer sem videl te dni v elaboratu v usnjarski industriji. Toda v takih primerih ne bomo ravnali nanagloma, ker morajo biti proizvajalci prepričani, da bo tako donosneje in koristneje zanje. (Iz razgovora predsednika Tita s člani predsedstva Zveze novinarjev Jugoslavije) Redarji, fudi vi sodelujte! Trav je, rudarji, da sani1 sodelujete v vaši prilogi »Rudan« v Zasavskem tedniku, ki bo v bodoče izhajala vsak mesec. Marsikdo se bo vprašal, pa čemu bi pisali. Vendar temu ni tako. Tako kot je Zasavski tednik postal v teh 15 letih izhajanja priljubljeno glasilo članov SZDL v Zasavju, prav tako naj postane »Rudar« kot priloga oziroma sestavni del našega tednika, list slehernega rudarja. Zato bo prav, da v »Rudarju« tudi vi sodelujete in pišete, da obveščate druge in jih opozarjate na to in ono ter podobno. Naš namen in tudi namen upravnega odbora Rudnika Trbovlje — Hrastnik je, da se po enkrat mesečno obravnavajo v »Rudarju« prav vsi problemi rudnika, da jih ocenjujejo vsi rudarji in prinašajo predloge za njihovo rešitev. Trav tedaj, če boste sodelovali vsi, bo »Rudar« kot sestavni del Zasavskega tednika dosegel svoj namen. Brez strahu in odločno na delo, pa bo gradiva o vseh vprašanjih, ki tarejo rudnik dovolj. Ob tej priliki je prav, če opozorim tovariše iz Hrastnika, da prav tako sodelujejo in da ne stoje ob strani. Kakor opazite iz današnje številke, je ena stran posvečena jubileju Delavske godbe na pihala v Trbovljah, prihodnji mesec bi pa bilo prav, da sledi podoben sestavek o 100-letnici obstoja hrastniške rudarske godbe na pihala, ki bo svoj jubilej obhajala v letošnjem aprilu. Pa ne samo to. Še vrsta drugih vprašanj je v Hrastniku in na Dolu, pa tudi v Trbovljah na posameznih obratih. Vsega celoten kolektiv niti ne ve, še manj pa širša javnost, dasi Je marsikaj zanimivo In ni prav, da za določene stvari ve relativno le majhen krog Ijijdi. Torej vsi na delo In uspeh ne bo Izostal! ar. ........... If.lr m ....................... Vodič po Gorjancih Planinska zveza ' Hrvatske je pred kratkim izdala priročen in izčrpen vodič z naslovom Zumberak in Zum-beračka gora. Ravno radi tega imena je ostal vodič sko-ro popolnoma neopazen. Kajti na hrvatski strani imenujejo z imenom Žumberač-ka gora celotno pogorje Gorjancev. Vodič po Gorjancih je zelo lepo opremljen in so na poljuden način prikazani kraji in izletniške točke na obeh straneh Gorjancev. Vodič po Gorjancih lahko nabavite pri planinskem društvu Dubovac, Karlovac, v planinskih domovih na Gorjancih in planinskih društvih v tem območju. B. B. Najbrž ne bo tako nerodni — ga slišiš, kako se še smeli' Nekateri problemi odkopavanja V zadnjem obdobju se način odkopavanja v jami Trbovlje bistveno ni menjal, pa tudi odprta polja so ostala ista. Vendar to ne pomeni, da poteka proizvodnja popolnoma normalno. Vodni Vdori v polju Plesko, nenormalno visoki hribinski pritiski v VII. polju ter nepredvideno poslabšanje kvalitete premoga v posameznih polj to so samo nekatere izmed'težav, s katerimi se je moral spoprijeti delovni kolektiv na obratu Trbovlje. Namen tega članka ni v tepi, da bi kronološko analiziral odkopavanje v posameznih poljih, tudi ne v naštevanju uspehov in neuspehov pri delu, temveč da nekatere probleme prikaže tudi javnosti. možna šele pozneje, ko bodo odkopane tudi naslednje etaže pod mrežami. V Trbovljah se je odkopavalo pod mrežami v polju La konca, kjer pa niso najugodnejši pogoji za ta način dela. Glede na to, da se trenutno odkopava pod mrežami tudi na obratu Hrastnik, bo dokončna sodba možna šele po rezultatih na obeh obratih. V zvezi z gornjim načinom odkopavanja se je pojavilo tudi vprašanje polaganja mrež In odkopavanja pod njimi brez nadetažnega dela. Namen tega bi bil le v tem, da se ustvari odličen strop za spodnjo etažo ter tako doseže izredno nizko porabo lesa v stropu in pri rušenju na spodnji etaži. Ena izmed nalog v bodoče pa bo brez dvoma v tem, da se temeljito pregleda dosedanji način razporejanja delavcev pri posameznih delih. Doseči bo treba hitrejše napredovanje čel ob manjših vzdrževalnih stroških, kajti pri dosedanji organizaciji dela na etažah je možno še marsikaj izboljšati in poceniti. Vse to pa bo možno doseči le z istočasno večjo odgovornostjo posameznih delavcev na njihovih delovnih mestih. To so nekateri problemi, ki niso osamljeni, saj pri tako velikem obratu nujno pride do kratkotrajnih manjših ovir, ki pa ne vplivajo bistveno na proizvodnjo in doseganje planskih nalog. C. M. Pogled na rudarsko kolonijo v Hrastniku Predvsem je treba omeniti, da v bližnji prihodnosti ni pričakovati novih renta-bllnejšlh odkopnlh metod. Vsaj taki skoki kot so bili do sedaj, so skoraj neverjetni. Možne so le izboljšave že obstoječih načinov odkopavanja. Vendar stanje nikakor ni kritično. Potrebno je nadaljevati z delom na poskusni spremembi odkop-ne metode, to se pravi na manjši gostoti jeklenih stojk ob istočasnem povečanju števila odprtih oken na štiri. Dosedanje izkušnje iz polja Terezija II kažejo, da razmak stojk 80 cm' ter širina okna 140 cm nikakor nista prevelika, potrebni pa so razumljivo še poizkusi na čelih z večjimi pritiski. Dnevni napredek čela 2 X 1.40 m je seveda zahteval večje število dnin na pomožnih delih, vendar so višje oddelčne storitve to močno popravile. Vsekakor bo to ostala varianta odkopavanja na nekaterih čelih. * Poraba lesa se je v letu 1962 občutno zmanjšala, tako da znaša nonnatlv 27 m’ na 1000 ton premoga proti 33 m’ na 1000 ton v letu 1901. A tudi ta poraba lesa je še mnogo previsoka in je potrebno vgraditi jekleno pod-porje povsod tam, kjer to dopuščajo pogoji. Vendar ne sme ostati le pri tem, temveč bo ena izmed bodočih nalog tudi ta, da na najprimernejši način izboljšamo trdnost gramoza v stropu. Pogdsto tudi zasip in dobro močenje zarušenega gramoza ne zadostujeta in se na spodnji etaži porabi mnogo lesa za varovanje stropa. Z dobrim stropom pa ne bi samo zmanjšali porabo lesa, temveč bi s tem tudi skrajšali potrebni čas za namestitev stropnic a!l stropnika. Poizkusna metoda odkopavanja višjih etaž pod mrežami je delno uspela, saj prvi rezultati kažejo na rentabilnost te metode. Dokončna ocena, tako glede višine nadetažnega dela kot glede načina vezave mrež, pa bo Ukrepi, da bi bilo dovolj premoga Letošnja zima je presenetila skoraj vse potrošnike premoga, kar je sprožilo veliko povpraševanje po premogu. To pa obvezuje premogovnike, da svoje proizvodne naloge dosegajo in po možnosti presegajo. Rudnik Trbovlje-IIrastnik je zadnje mesece minulega leta presegel proizvodne naloge in predčasno izvršil letni plan. Proizvodnja premoga je pa v prvi polovici meseca januarja 1963 močno padla. Vzrok so nekatere objektivne težave. Tako je na jamskem obratu Trbovlje otežkočal pridobivanje premoga vdor vode na mehanizirano čelo v Plesko polju, nadalje zrašek na čelu v Podaljšku, otežkočeno pa je bilo zaradi mraza obratovanje separacije, kar je imelo za posledico pomanjkanje praznili vozičkov. Spričo takšne situacije je obratni delavski svet jamskega obrata Trbovlje sklical 18. januarja razširjeno sejo, na kateri so mimo članov tega organa odgovornejši delavci iz proizvodnjo v razpravi ugotovili objektivne težave in kritično ocenili nekatere slabosti, ki zavirajo normalno proizvodnjo. Da bi delovni kolektiv tega obrata nadomestil izgubljeno proizvodnjo v dragi polovici januarja ter tudi v bodoče izvrševal planske naloge, je obratni delavski svet sklenil, da bo obrat obe nedelji, 20. in 27. januarja, normalno delal na pridobivanju premoga. Nadalje so na tem zasedanju apelirali na člane kolektiva, da čim skrbneje oprav- ljajo svoje naloge ter samoiniciativno in pravočasno odpravljajo razne pomanjkljivosti in da se dosledno držo S-urnega delavnika. Tehnični kader na rudniku je bil pa zadolžen, da poskrbi za normalno obratovanje separacij in za pravočasno dostavo praznih vozičkov na polnišču. Računajoč s prizadevnost > celotnega kolektiva smo prepričani, da smo v kritičnih dneh poslali na trg zadostno količine premoga. Miro Šuštar Stanovanjski problemi na Rudniku V začetku lanskega leta je bilo poslano stanovanjski komisiji pri radnikur349 prošenj za dodelitev stanovanja, med letom pa je bilo vloženo še sto prošenj, torej skupno 449. Komisija je pregledala vse vloge, devetdeset jih je pa predvidela za rešitev. Upoštevala je predvsem tiste prosilce, ki prebivajo izven območja Trbovelj, nadalje prosilce, ki so stanovali pri privatnih lastnikih, to je okoliških kmetih (za stanovanje jim le ti morajo delati na kmetijah). Takšnih prošenj je bilo preko trideset. Komisija je upoštevala rešitev vlog tudi takšnih prosilcev, ki so živeli ločeno od družine v samskem domu ali pa so živeli v skupnem gospodinjstvu s starši. V poštev za dodelitev stanovanj so prišli nadalje stanovalci z Dobrne, kjer sc morajo stanovanja podreti zaradi neuporabnosti in rušenja terena zaradi rudarjenja. V letu 1962 sta bila zgrajena dva stanovanjska bloka z 41 stanovanji, v katera so se pa vselili samo rudarji. Stanovanjska komisija je-v letu 1962 dodelila 113 prosilcem družinska stanovanja in enemu samsko sobo, torej skupno 114 stanovanj. S to rešitvijo se pa položaj ni bistveno spremenil, ker je ostalo še vedno 318 prosilcev za stanovanja. Od teh živi 116 družin v skupnem gospodinjstvu s starši, 24 prosilcev živi^y ločenem gospodinjstvu v samskem domu, devetnajst jih stanuje pri privatnih lastnikih, 67 stanovalcev pa živi v zelo slabih stanovanjih. Samo za te bi bilo nujno potrebno 216 stanovanj. Ostali prosilci so pa v glavnem tisti, ki žele večja stanovanja ali pa bi se radi izselili iz slabih, temnih ali podstrešnih stanovanj v primernejša. Če k temu dodamo še tiste stanovanjske zgradbe, ki so žc dosluž.ile svojemu namenu ali pa sc morajo porušiti zaradi rudarjenja, a stanovalci še niso vložili prošenj za primernejša stanovanja, bi se potreba po novih stanovanjih povečala za 260. Stanovanjske zgradbe, ki so zaradi neuporabnosti predvidene za rušenje na območju Dobrne, so naslednje: št. 2, 7, 9, 10, 13, 16, 17, 19, 20, 22 in 14. Skupaj 51 stanovanj. V Hohkrautovi koloniji pa hiše št. 1, 2, 3, 6, 51, 52, 53 in 54, skupaj osem stanovanj. V koloniji Neža hiše št. 6, 7 in 13, skupaj 28 stanovanj. V koloniji Žabjek 53 stanovanj, na Nasipih 24 stanovanj, na Kolodvorski cesti št. 1 s 4 stanovanji, v naselju Ob železnici pa hiši št. 29 in 33 z 10 stanovanji. V kolikor bi bil ta problem rešen v približno petih letih, bo treba rešiti še vprašanja 60 stanovanj v Hohkrautovi koloniji, kjer že sedaj nastaja na hišah škoda zaradi rudarjenja. Razen tega bo pa treba misliti tudi na nove delovne moči in ostale. Poseben problem se poraja v tistih stanovanjskih zgradbah, kjer hišni sveti nimajo dovolj sredstev za vzdrževanje stanovanj, v kolikor jih pa imajo, jih marsikdaj ne uporabijo vedno najbolj smotrno. V Keršičcvi koloniji so bile na primer vse hiše pred predajo hišnim svetom prekrite in ožleb-Ijeflt. Žlebove je bilo treba samo še prepleskati. Hišni tsvet pa tega ni storil, pač pa je razpoložljiva sredstva uporabil za nakup novih štedilnikov. S tem nakupom so bila sredstva, določena za vzdrževanje stanovanjskih hiš, zasedena več let, žlebovi na strehi so pa zaradi neprepleskanja zarjaveli. S tem je nastala nepotrebna škoda. Takšnih in podobnih primerov je še precej, hišni sveti radi uporabijo razpoložljiva sredstva za dvig udobnosti v stanovanju, premalo pa mislijo na smotrnejšo uporabo teh sredstev. Menim, da bi bilo pravilno, če bi se formiral neki organ, ki bi nadziral smotrno uporabo sredstev, nabranih iz najemnin. S. Ž. Delaj varno! Razvoj proizvodnega procesa nenehno napreduje. Dan za dnem nastajajo tehnične spremembe. Uvajajo se vse večja mehanizacija in nove metode dela, ki na eni strani olajšujejo delo, na drugi pa povečujejo storilnost. Tehniški razvoj in povečana storilnost pa zahtevata organizirano delo, ki je prvi pogoj za 'varno delo in očuvanje vseh naprav, ki služijo človeku pri njegovem delu. Statistični podatki kažejo, kako ogromna sredstva daje podjetje — v pravem pomenu člani kolektiva, socialno zavarovanje in vsa naša skup-n6st zaradi nesreč pri delu in bolezni. Tu ne gre le za stroške zdravljenja, oskrbnine in morebitno invalidnost, temveč tudi za škodo na narodnem dohodku zaradi izpada delovne sile iz proizvodnje in če vseh drugih indirektnih stroškov in posledic. Vse to in pa novi predpisi o zdravstvenem zavarovanju nam narekujejo, da moramo na vsak način znižati število obolenj članov kolektiva), zlasti pa število nesreč pri delu. Skrb za delovnega človeka mora biti osnova naše poti, pri čemer pa je na prvem mestu zdravje članov kolektiva, prav zato pa morajo dobiti naši ukrepi in prizadevanja za večjo varnost globljo kolektivno vsebino in pomen. • pojavljajo se novi načini dela, ki pomenijo ob nepremišljenem delu nevarnost. — v proizvodni proces se vključuje vse več nove delovne sile, ki ima malo izkušenj in ne zna paziti nase, k } da moramo p06ve. nai so take, o« -- •'»grešni upo- v komplicirani proizvodnji. Delo je dejavnost, ki zaje- rabi pomeBU ogrožen je ne Zaradi tega trpi družba, koma in povezuje med seboj le onim, delajo, lektiv, sam ponesrečeni in v ’ nekaterih primerih tudi dru- tehfl^ke Najpogostejse so nesreče na prstih leve roke (341), slede prsti desne roke (301), noge do stopala (288), roke do zapestja (162) itd. Teh nekaj podatkov nam Kje je vzrok? koristijo, neizčrpna, je zmot- Njihove znači na' so take, da ” Pogrošni značilnosti ma m mu* v«**..-, oshr mnogo komponent, kot teh- temveč to® Tehnologijo, organizacijo dela — tehnič® očesi se i^po-itd., in na zadnjem mestu polnjujejo ® Tavajo večjo tudi zaščito pri delu. Človek pozornost v1 zgovornost, je najpomembnejši člen in tudi najdragocenejši element v proizvodnji, zato je treba Pri nas zlasti nižji tehniški dej0 humanizirati, delo in Število ne®* Štev. nesreč6 trtnim izid. žina. Število nesreč v letih 1957 do 1962: 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1433. 1588 1687 1696 1832 1855 6 3 2 2 3 4 kadri posvečajo premalo skrbi pomenu preprečevanja nezgod, poklicnih in drugih obolenj. To pa predvsem, da se ne bi morda komu zamerili, itd. Kako pa je nujna ta skrb, nam narekuje dejstvo, da je v kolektivu vse več mlade in neizkušene delovne sile in da se proizvodni procesi menjujejo zaradi izboljšav, kar pa terja 'določeno znanje. V mnogih primerih si člani delovnega kolektiva ne jemljejo v zlo svoje nesreče ali obolenja, saj vidijo le to, da zanje prevzame skrb socialno zavarovanje ali podjetje in v mnogih primerih celotna družba. Misel, da so Zimska Idila (seveda ne na račun zdravja sredstva skladov, ki jih taki stroj se morata prilagoditi človeku, človeškim fizičnim in psihičnim lastnostim ter sposobnostim. Problemov, ki nujno spremljajo revolucionarne spremembe v delu in človeku, je veliko. Dolžnost članov kolektiva pa je, da spoštujejo pridobitve družbenega sistema, zakonite predpise, da v okviru njih delajo in s tem pridobivajo koristi, ki pa so namenjene le njim in celotni naši družbi. Število nesreč pri delu iz leta v leto narašča. Prav tako pa narašča število obolenj. Vse to pa predvsem iz naslednjih razlogov: — sredstva za delo se izpopolnjujejo in komplidrajo. Skupaj 1439 1591 1689 1698 1835 1859 Število (tu so všte- doma je to terjalo izgubo: te tudi n«®*" ' *o je takih, v letu: ki so iskal' j^avniško pomoč, pa je " v letu: 19 9 l960 1961 1962 število: 61(1 ei38 6462 7662 Po podati adravstvenega Vrednost *'Rabljenih dni pa je bila: izguba bolezenskih dni ali povpr. na eno oboi. (dni) 1959 95.194 15 1960 82 827 13 1961 86 864 13 1902 105.923 14 zaradi bol1". ® 7 dni zaradi ^ dni zaradi než£š 7 dni zaradi ncztČ^ 7 dni vi. 1961 19,384.209 din 31,631.321 din 11,072.406 din 19,862.807 din 24,003.265 din titi zmanjšanju nesreč in obolenj več pozornosti, predvsem pa: — zadostni skrbi za optimalno varstveno stanje delovnih mest, tehničnih naprav in delovnih postopkov; — pozitivnemu odnosu članov kolektiva, nadzornega osebja in vodstva obratov do delovne varnosti; — posvetiti več skrbi varstveni vzgoji; — sindikalne organizacije morajo aktivno sodelovati v borbi proti nesrečam in obolenjem in pomagati sprovajati v življenje zakonske in druge predpise, ki se tičejo samega dela. Vse naloge v pogledu varnosti pri delu in v borbi proti obolenjem pa bodo lahko strnjene, če bo celoten kolektiv prepričan, da je varnost pri delu in zdravje člo-za po- vl. 1962 28,070.219 din 45,950.154 din__________________________ 12,867.169din Veka bistveni činitelj Skupno za higiIJ for- ju pripravljamo. Glavne značilnosti pravilnika, ki je ravno sedaj v dokončni Izdelavi, so vsekakor v ugotovitvi, da ne predvideva več tarifnih postavk. Od tod dalje sl bo vsak rezal takšen .kos kruha, kakršnega inu odmerja njegovo delo, delo njegove enote in nič več administrativno določena, birokratsko utemeljena tarifa. Nič več se ne predvidevajo tarifne postavke, ampak so sayio delovne obveznosti In delitev ustvarjenega dohodka. Ključ za delitev bo sistem točkovanja, ki lina za osnovo ovrednotena delovna mesta. Novi pravilnik predvideva, da sc podjetje po organizacijskem sestavu razdeli na II ekonomskih, tri obračunske In tri predračunske enote. Vse enote razdeljujejo celotni dohodek, dohodek ln čisti dohodek. Za razdelitev čistega dohodka na osebne dohodke In sklade je določeno razmerje v gospodarskem planu podjetja In enot na temelju zadevnih zakon- skih predpisov. Pri razdeljevanju čistega dohodka na osebne dohodke In sklade je določena klavzula, ki zagotavlja pri naraščanju čistega dohodka več sredstev za sklade, ki so za podjetje nujno potrebni. Omeniti moram, da' vse EE dnevno spremljajo stroške proizvodnje po posameznih stroškovnih mestih. Tako lahko vedno sproti ugotavljajo, ali sc. dejansko stroški njihove enote gibljejo nad ali pod normativom. Tako lahko sproti analiziramo, zakaj naraščajo posamezni stroški, kdo jih je povzročil ln kaj je treba storiti, da bodo stroški nižji. To je le nekaj bežnih misli, katere predvideva pravilnik o razdeljevanju osebnega dohodka. Nekdanje ob-računske enote so sc torej začele oblikovati v ekonomske. Spodbudnlk te akcije je boljše, smotrnejše gospodarjenje, višji osebni dohodki. L J. odstotek neupravičenega izostajanja. Na prvo mesto prav gotovo sodi alkohol. Ne bomo se zmotili, če mu pripišemo kar 95 odstotkov krivde za takšno stanje, 5 odstotkov pa 'so povzročitelji drugi faktorji, kot so družinske razmere, komunikacije in podobno. Ce smo tako visok odstotek krivde dali na alkohol, potem skušajmo to trditev opravičiti na tale način. Delo v rudarstvu je zelo naporno in se razvija pod posebnimi pogoji, t. j. pod zem-djo, to pa terja zelo velik fizični napor in stalno duševno naprezanje. Ze po tradiciji sodi k rudarski prehrani tudi vino, ki dozdevno daje tudi moč, če ga uživamo v zmernih količinah, vsako pretiravanje pa se nujno spremeni v pijančevanje, prav to drugo pa je zelo pogost pojav, ob katerem sc je treba zamisliti. Trditev za tako stanje bomo dobili tudi v obratnih pisarnah vsak ponedeljek ali dan po praznikih, ko prizadeti prihajajo opravičevat svoje izostanke. Tu bomo navadno slišali naslednja opravičila: Na grafikonu vidimo, da krivulja od tretjega v mesecu naglo pada in je potem ustaljena do štirinajstega, ko se dvigne zelo visoko in začne z vpadanjem šele sedemnajstega, potem pa se umiri in je normalna do 31. v mesecu, ko se izplačuje predujem, z razliko, da so malo izpod nivoja, ki ga dosežejo izostanki v dneh 14., 15. in 16. v mesecu, ko je glavno izplačilo. Gornji grafikon, ki predstavlja izostanke, ni edinstven in je enak vsem ostalim mesecem v letu. Izguba na proizvodnji in na dohodku, ki nastane za adi neopravičenega izostajanja, gre v težke moramo prav mu iskati večji del notranjih visok rezerv. S tem v zvezi "•>! bilo taktov med nadzorniki in proizvajalci na delovnem mestu. Ljudem, ki so zapadli alkoholizmu, je treba pomagati, če pa žele, jim je treba dati tudi možnost zdravljenja v bolnicah in zavodih. Popuščanje izostankarjem s tem, da se iim dovoljuje nadoknada izgubljenih -šin-tov«, je treba odpraviti v celoti, kajti to je samo potuha — lahko pa je tudi pobuda. Obrati morajo izostankarje redno prijavljati disciplinski komisiji, le-ta pa se mora redno sestajati. Na tem področju smo še precej šibki; milijone, zato zato je treba službi delovnih v tem proble- odnosov posvetiti vso pozornost. - Sindikalna, organizacija bl morala biti močneje angažirana na področju dela z ljudmi, z organizacijo raznih predavanj in z obravnavo taki problemov na svojih sestankih, in bi tako lahlco doprinesla znaten delež k izboljšanju takega stanja. Le v skupnem prizadevanju vseh služb in forumov v podjetju bomo uspeli ta res težak problem spraviti z dnevnega reda. K. M. zlasti potrebno lotiti se tega vprašanja bolj resno. Ena izmed prvih naših nalog, da bi tako stanje popravili, je borba proti ALKOHOLIZMU. Treba je poostriti borbo proti temu pojavu, ki je postal že družben, za to smo odgovorni vsi od prvega do zadnjega člana kolektiva. Treba je predvsem več dela na izobraževanju članov kolektiva. Čutiti je pomanjkanje neposrednih kon- Kako je bova iimotalo,f e nojv kdo zaloti 7 — tekla mu tov a, da smo \pričo pomaganja premoga UotrolUirali CTNIMM kurjavo. ' Q 0 Zasavski tednik 0 št. 9 S 21. U. 1963 0 Izkoristimo letni oddih tudi pozimi Pred nedavnim je rudniški odbor sindikata začel propagandno akcijo med člani delovnega kolektiva RTH za izkoriščanje letnega oddiha tudi v zimskem času. Akcija je naletela sicer na neznaten odziv, vendar ne kaže zaradi tega odlagati ali podcenjevati to koristno zamisel. Vsi vemo, da jo konica izrabe letnih dopustov ne samo pri nas' doma, temveč povsod v svetu v mesecih juliju in avgustu.. V zadnjem času sc stimulira koriščenje letnega oddiha z dajanjem določenih olajšav tudi v predsezoni in po njej. V to obdobje pa sodi tudi čas zimskega turizma. Jasno je, da so zaradi tega kapaciteta počitniških domov polfio zasedene le v glavni letni sezoni. Domovi ne morejo nuditi prepotrebnega oddiha vsem, ki žele letovati, v mesecih juliju in avgustu. Največkrat morajo podjetja najemati dodatna ležišča, da vsaj delno ugode številnim željam dopustnikov. Pri tem se pa cena oskrbnega dne znatno poviša, saj znaša v takem primeru cena dodatnega ležišča več, kot pa znaša samoprispevek dopustnika. Rudnik Trbovlje-Hrastnik pa ima svoj počitniški dom na Bledu, ki je v obratu letno največ tri mesece, medtem ko je ostali čas zaprt in neizkoriščen. Znano je, da slovi Bled kot zimsko-športni Mladi pionirji in pionirke z osnovne šole liana v Trbovljah so tudi dobri šahisti center s svojim idealnim zaledjem no samo pri nas doma, temveč daleč v svetu. Sam Bled ima številne možnosti zimsko-športnega izživljanja. Obstajajo tereni za ugodna sankališča, v neposredni okolici je znana Pokljuka z idealnimi smučišči, da niti ne omenjamo številnih športnih mikavnosti, ki nam jih nudi v zimskem času zamrznjeno Blejsko jezero. Tudi zabavno življenje je na Bledu pozimi precej razgibano ter tudi v tem pogledu . ni bojazni, da bi se naši dopustniki' v tem času dolgočasili. Z načrtno organizacijo zimskega letovanja bi bila ta zamisel lahko izvedljiva. Seveda bi moral imeti počitniški dom potrebne športne rekvizite kot sani in smuči ter strokovnega vodnika in trenerja, ki bi hkrati lahko opravljal tudi posle upravnika v domu. Izdelan bi moral biti načrt za vsako 10-dnev-no izmeno tako, da bi bil vsenx dopustnikom dnevni razpored treningov, iger, zaključnih tekmovanj in zabav- nih prireditev že vnaprej poznan. Kljub ugodni zimi, ki je zimskemu športu letos zelo naklonjena, smo izvedbo te zamisli žal že zamudili. Vendar pa naj odgovorni organi v podjetji* o tem že sedaj razmišljajo, kako bi ta načrt V samski sezoni 1963-64 lahko uresničili. Zadevo bi bilo morda treba obravnavati na širši ravni in nc samo v okviru matičnega podjetja. Mogoče bi bilo prav, ako bi iniciativo prevzel v roke občinski sindikalni svet ier povabil k sodelovanju vse ostale kolektive trboveljske komune. Prepričani smo, da bi bilo zamisel rudniškega odbora sindikata, izkoriščati dopust tudi v zimskem času, možno realizirati, saj obstajajo za to objektivni pogoji in dovolj reflektantov, zlasti mladine,1 na drugi strani je pa moj člani delovnega kolektiva precej strokovno izurjenega in požrtvovalnega kadra, ki bi bil v stanju, to koristno zamisel uspešno Izvesti. -ak. Na Vrheh Je še vedno dosti snega Ob koncu lanskega leta je sindikalna podružnica rudarjev na Dolu razrila svojo zastavo V Med piaumoherji Obrafovodja: a Vato s/e s/ drznili prekoračiti planirani dopust za 7 dni ? fiudei: Tov. obratovod/ax topa ne bo držati) l Biia sva ravno pri Čaru g/, bo/e radio objav% daje zaradi po,sankanja premoqa počitnic^ podaljšajo za teden dni. ' * 60-LETNI JUBILEJ DELAVSKE GODBE NA PIHALA V TRBOVLJAH Jubilej je za nami, večina godbenikov je rudarjev, zato smo tudi v tej številki obširneje napisali o tem prazniku. Trdo delo v jami in na drugih delovnih krajih ter redne vaje godbenikov dajejo vsemu poseben pečat. Prav je, da o tem kaj več napišemo, saj je ta godba pravzaprav sestavni del kolektiva trboveljskega rudnika. O godbah na pihala pišejo naši časopisi le redkokdaj. Malokdaj jih poslušamo v radiu in skoraj bi lahko ugibali, ali morda ta zvrst reproduktivne glasbe izumira. Vemo sicer, da ima Armada svojo godbo na pihala, da ima enako godbo pri nas v Sloveniji tudi Ljudska milica, vendar tudi vemo, da so to poklicni pihalni orkestri, ki jih tako Armada kot LM vzdržujeta za potrebe svoje notranje organizacije. O amaterskih godbah na pihala pa le redko zasledimo kako publicistično vest, v radijskih sporedih jih menda sploh ni. Ali je dejavnost teh do nedavnega še tako popularnih glasbenih'skupin res v toliko zamrla in_ zakaj? Glasbene šole imajo v svojem učnem programu tako kot vsa prejšnja leta mimo ostalih instrumentov še vedno tudi pihala in trobila in določen kader tovrstnih glasbenikov je vsako leto na razpolago, vendar se ti največkrat ne vključijo v vrste večjih amaterskih glasbenih ansamblov, temveč se zaposlujejo v manjših »ad hoc« ansamblih, v katerih so — proti primernemu honorarju — vedno na razpolago. Absolventi z večjim glasbenim talentom se pa navadno odločijo za nadaljevanje študija, kar jih kasneje privede v poklicne orkestre te ali one oblike. Ob vsem tem amaterskim pihalnim orkestrom res ne preostaja dosti in zato le tisti orkestri zadovoljivo delujejo, ki si potreben kader vzgajajo sami. To je danes zvezano s precejšnjimi stroški, mimo tega je pa individualna vzgoja ovira pri normalnem delu orkestra. Kljub navedenim težavam smo se pa v soboto in nedeljo, 26. in 27. januarja, lahko prepričali, da godbe na pihala ne zamirajo. Ugotovili smo lahko, da niti ne nazadujejo, temveč so tako v kvaliteti kot izbiri izvajane literature storile lep korak naprej. Prav gotovo lahko trdimo, da danes ni več literature za pihalne ansamble, katerim naše amaterske godbe ne bi bile kos. Tudi dela, težka za simfonične orkestre, godbam na pihala danes niso več nedosegljiva. To je v soboto 26. januarja 1963 potrdila in dokazala trboveljska Delavska godba Svobode -Center na svojem jubilejnem koncertu ob 60. obletnici de- lovanja, prav tako godbe, ki so naslednji dan nastopile na reviji rudarskih godb. »Srečno 1903—1963« — suhe številke ob rudarskem pozdravu na odru ob jubilejnem koncertu — vendar koliko je v teh številkah skritega dela, življenja, razočaranj in uspehov! Trboveljska delavska godba je pričela z igranjem že leta 1891, vendar je v analih godbe zapisana letnica 1903 kot leto ustanovitve, ker je tega leta takratno delavsko Konsumno društvo kupilo instrumente in s tem nudilo mladim, igranja željnim knapovskim fantom možnost organizirane glasbene vzgoje. Številni kapelniki eo se zvrstili za dirigentskim pultom mlade godbe vse do leta 1927, ko je prevzel tehnično vodstvo godbe sedanji kapelnik Tone Hudarin. Pod njegovo taktirko je godba »previharila viharje« v času predvojne buržoazne vladavine in leta okupacije ter jo v letu 1944 srečamo v Zgornji Savinjski dolini na osvobojenem ozemlju sredi partizanskih brigad. Novi pogoji dela v svobodni domovini so godbi omogočili, da je iz leta v leto rasla v kvaliteti muziciranja in je v letih 1950—1958 dosegla višek svojih uspehov z osvojitvijo prvih nagrad v Beogradu, Kreki in Ohridu — največje priznanje pa ji je dal slovenski narod leta 1958, ko je bila njenemu kapelniku Tonetu Hudarinu podeljena Prešernova nagrada. S temi priznanji se je godba uvrstila v sam vrh amaterske orkestralne dejavnosti in dokazala, da je dolina »trboveljskih slavčkov« tudi po vojni še vedno neusahljiv vir glasbenih talentov. Pokroviteljstvo nad jubilejnim koncertom Delavske godbe je prevzel Upravni odbor rudnika Trbovlje - Hrastnik. V spomin na to počastitev je predsednik godbe tovariš Jamšek poklonil pred koncertom zastopniku pokrovitelja tovarišu Plevniku spominsko darilo. Koncert je bil prijetno doživetje tudi za najzahtevnejše poslušalcu in to tako z izbiro kot z izvajanjem. Skrbno in do podrobnosti pripravljen program so godbeniki izvajali doživeto in z lahkoto. Dirigentu Hudarinu je uspelo obarvati 54-člansko godbo s takšnim orkestralnim tonom, da bi mu ga lahko zavidal vsak poklicni ansambel. Skladnost sozvočja je bila dovršena, kljub temu, da smo mogoče pogrešali nekoliko večjo zasedbo v skupini klarinetistov, kar pa so efektno izravnali nekdanji aktivni člani godbe, ki so si do danes priborili že pomembna Čestitke dirigentu Tonetu Hudarinu ob jubileju mesta med reproduktivnimi glasbenimi umetniki v republiškem, zveznem in tudi mednarodnem merilu. Tu mislimo predvsem na prof. Miho Gunzka in njegova gojenca — absolventa na Akademiji za glasbo Francija Trža-na in Alojza Zupana. Spored jubilejnega koncerta je godba pričela s koračnico Juliusa Fučika »Prihod gladiatorjev«, kateri je sledila »Srbska rapsodija« Dragotina Cižka s solistoma Gvidonom in Ervinom Pevnikom. V ka-vatini Gioaehima Rossinija iz »Seviljskega brivca« je solo-part odlično odigral na trobenti Marjan Korošec. Wal-lacejeva uvertura »Maritana« je izzvenela tako kot v Beogradu, kjer je godba z njo dosegla prvo nagrado. Pred drugim delom koncerta je jubilantom čestital v Tudi posnetek je z Jubilejnega koncerta imenu matičnega društva Svobode - Center predsednik programskega odbora inž. Iv« Pinterič, za njim pa vrsta zastopnikov godb in društev iz vse Slovenije. V drugi del so bile uvrščene uverture Rossinijeve opere »Viljem Tell«; Vilima Markoviča »Sestorka-j Danila Bučarja »Zumberška rapsodija«, Draga Lorbeka »Veselo razpoloženje« s solistom Slavkom Bezgovško-.a in Laukienova koračnica »Iz teme k luči«. Izvajalcem je nabito polna dvorana izkazovala za vsako izvajano skladbo polno priznanje. Naslednji dan, v nedeljo, je bila prirejena v organizaciji domače godbe revija rudar-; skih godb. Nastopile so godbe iz _ Liboj, Idrije, Hrastnika, Zagorja in Velenja ter domača godba. Vse godbe, od najmlajše iz Liboj, ki deluje od leta 1960, pa do najstarejše, to je godbe iz Hrastnika, ki igra že od leta 1853, so pokazale viden napredek v kvaliteti in so garant, da tovrstna oblika glasbenega izživljanja naših knapov še dolgo ne bo obsojena na pozabo. Ob tej priložnosti se je De^ lavska godba oddolžila s priznanji devetim članom, ki so v godbi aktivni že nad trideset let. Po skupnem nastopu je 280 godbenikov — rudarjev v Godbenem domu ob navzočnosti in sodelovanju komponista Blaža Arniča in dirigenta' kapetana Pavla Brzu-lje izmenjalo koristne napotke za nadaljnje uspešno delo in rast amaterske reproduktivne glasbene ustvarjalnosti. J. S. Novi pokojninski sistem Naposled lahko govorimo e novem pokojninskem tistemu bolj določno. Prvi osnutek novega zakona o pokojninskem zavarovanju je bil poslan pristojnim odborom Zvezne ljudske skupščine: odboru za ljudsko zdravje in socialno politiko Zveznega zbora in odboru za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev. Kakor smo obveščeni, bodo imeli v skupščinah odborih razpravo o tem gradivu, da bi po debati pripravili dokončni osnutek. Sekretariat Zveznega izvršnega sveta, Id je zelo resno in na podlagi številnih razčlemb in proučevanja priprava ta osnutek, predlaga e svojim načrtom tak sistem pokojninskega zavarovanja, ki bo dovolj prožen, ki bo imel znatno več prvin pravega zavarovanja, ki bo hkrati ustrezal današnjim pogojem, sistemu dohodka in nagrajevanja in ki bo v skladu z novim položajem proizvajalcev. Novi osnutek popravlja vse tisto, kar se je v sedanjem pokojninskem sistemu preživelo, prav tako pa predvideva Uidi celo vrsto novosti, ki bodo, kolikor bodo sprejete, pomenile uzakonitev tistih načel v zavarovanju, ki jih poudarja nova ustava in ki se skladajo tudi z željami naših občanov. Seveda je ta osnutek dejansko le gradivo za razpravo in ga laliko jamo tako tolmačimo. Predloženi sistem pokojninskega zavarovanja med drugim predvideva: . — različne možnosti za pridobitev pravice do pokojnine in ugodnejše pogoje glede starostne meje: — prostovoljno pokojninsko zavarovanje; — možnost, da se starostno zavarujejo tudi nezavarovane osebe; — dodatne pokojnine za zavarovance, ki bodo to želeli; — obvezno pokojninsko zavarovanje obrtnikov; — možnost, da bj izvedli tudi splošno pokojninsko zavarovanje kmetov na podlagi predpisov, ki bi jih sprejele republike; — povečanje odstotka za obračunavanje nepolne pokojnine; — povečanje polne pokojnine na 85 % od osebnega dohodka zavarovanca; — možnost nadaljevati delovni odnos tudi po sedanjem 35-letnem oziroma 30-letnem polnem stažu. Pogoji za starostno pokojnino Po predvidevanjih si lahko zavarovanec pridobi pokojnino s kombiniranjem starosti in pokojninskega staža z ugodnejšimi pogoji kakor doslej. Starostno pokojnino si pridobijo moški, ki so izpolnili 25 let staža in 60 let starosti, ženske pa z 20 leti staža in 55 leti. V tem primem se meja za dosego nepolne starostne pokojnine zmanjša od 65 na GO, staž pa se poveča. Menijo, da ta sp/ememba ustreza starostni strukturi zavarovancev, kj odhajajo v pokoj. Prav tako predvidevajo, da se bo začetni odstotek za obračunavanje nepolne pokojnine povečal od 46 na 60 %. Ta sprememba bi omogočila, da bi tudi zavarovanci, ki gredo v pokoj z minimalnim stažem, dobili znatno večjo pokojnino, _kakor jo imajo zdaj. Daljši staž in znatno večja pokojnina Spremenjeni so pogoji tudi za pridobitev polne starostne pokojnine. Moški morajo imeti 40, ženske pa 35 let staža. Pokojnina, pridobljena po izpolnitvi teh pogojev, bo znatno večja, kakor je bila doslej — znašala bo 85 % osebnega dohodka, vtem ko znaša zdaj 12,25%. To spremembo predlagajo iz več razlogov: predvsem se je povprečni' staž v obdobju od 1956 do danes povečal od 28 na 32 let, drugič — čedalje več zavarovancev odhaja v pokoj s 35 in več leti staža, tretjič — mnogi zavarovanci želijo, ko so izpolnili pogoje za pokojnino, še nadalje ostati v delovnem odnosu, ker so sposobni za dele. Po sedanjih predpisih se zavarovancem, ki še nadalje delajo, poveča polna pokojnina za vsako leto podaljšanega dela za 3%. Vendar bo v prihodnje drugače: delo vsakega zavarovanca nad 35 (moški) oziroma 30 (ženske) let staža bi priznavali kot redni" staž z rednim povečanjem odstotka za določanje pokojnine vse do 40 (moški) oziroma 35 (ženske) let staža. Po želji tudi predčasna upokojitev Razen tega bi imeli zavarovanci možnost, da bi šli v pokoj tudi predem bi izpolnili pogoje za redno starostno pokojnino (polno ali nepolno). To pravico bi imeli moški, ko bi izpolnili 35 let staža in 55 let starosti, ženske pa, ko bi izpolnile 30 let staža in 50 let starosti. Ti pogoji so dejansko enaki sedanjim pogojem za polno pokojnino in bi zaradi tega bila tudi nova pokojnina na sedanji ravni, razen da bi sc nekoliko povečala zavarovancem, zaposlenim na delovnih mestih, za katera sc zahteva strokovna izobrazba kvalificiranega, delavca. Za- 7namka za 15 din Z a 1 fcl 'o' t- 5 s cn > < V) < M >u _rg >1.0 P E C2 >U c CT3 rr 'o CL cj C •a E Oj E S .1 I E i 1 1 Zasavski TEDNIK TBBOVLIE P. P. 82 varovanci imajo pravico sami odločiti, ali bodo odšli v pokoj ali pa bodo šc nadalje delali, ko bodo izpolnili te pogoje. Razen tega predvidevajo tudi predčasno upokojitev, seveda, če to zavarovanec želi, s pogojem, da je moški izjdolnil 30 let staža in 50 let starosti, ženska pa 25 let staža in 45 let starosti. Kako se, bo določala pokojninska osnova Glede osnove zavarovanja se novi predlagani sistem bistveno razlikuje od sedanjega. Kakor predvidevajo, bi določili pokojninsko osnovo na podlagi povprečja osnov, ki so bile določene za preteklih 10 let, če pa je to za zavarovanca ugodneje, v katerem koli nepretrganem desetletnem obdobju. In Še neka novost: zavarovanci bi imeli možnost po lastni želji izbrati kako višjo osnovo zavarovanja, kakor je tista, po kateri b; bili razvrščeni po pdedpisih, seveda s pogojem,-da sami izplačajo razliko prispevka. Predvidevajo. P°~ Siu Pionirji-na 18 metrski ska- t?»!D ™° iskreni! V naši komuni kalnici: 1. Arh Franc (Kiso- ' ; ? razredči šc nismo dosegli zaželene vec) 152.0 točk (15, 15.5m), ~ , ... ‘ ■ demokratične oblike in znan- 2. Juvan Marko (Kisovec) P h .trene utemeljenosti pri. vo skoka 14 in 15 metrov. ... denju telesnovzgojnc investi- rani: 1. Lebar Mirko (15.5, Na ^Stanku aktiva teles- cijske politike. Preveč jc še 16 m) 154 7 točk- 7 Vrt->č- n°VZ£ojmh učiteljev je bilo ukoreninjena praksa, da. je nik Alojz "(Izlake) (14 in" 18 ^rz o telesnih sposobno- planiranje investicij le zami-»n»tnn«v |r->q ,_xč stih učenčev, ki pridejo iz sel posameznikov ah skupine me.-ovj tocc. osemletk v gimnazijo. Testni ljudi. Najboljši čas med učen- izidi v prvem letniku ginma- c . . , kami pa je dosegla obetajo- zijc šolskega leta 1959/60 do 5>'*°Jčas /rao UI’ch na 0> ča Boža Koprivšek z Izlak, 1962/63 so pokazali, da moč črnski zvezi za telesno vzgo-izkazala pa sta sc posebno mišic pri absolventih osem- jo prioritetno listo za grad-cicibana Lenarčič iz Lok in letk ne zadovoljuje, število njo objektov, ki jc bila šepa Vito Hribar z Izlak. okvar jc še redno veliko, stavljena po natančni anali- Takšno stanje je pač realna a materialnih zmogljivosti Zasavsko mladinsko posledica dela v večini šol. ^ potieb komune. Da je ni- šahovsko prvenstvo ki so brez telovadnic, zato Q priča pose polovica telesnovzgojnega . (n) TRBOVLJE - V nede- pouka opravi v razredih To ™^ka“JC .p.nmcr.nih *o1" Ijo, 17. februarja, ee je pri- so rezultati šol brez orodja skdl tdovadme, mvo tclcs-evlo v domu »Rudarja« za- in drugih potrebnih pripo- co-vzgojnega pouka na šo-savsko šahovsko mladinsko močkov šol, v katerih pride lah, še bolj pa majhno šte-prvenstvo, na katerem sode- na vsakega učenca ca. 50 cm1 vilo mladine, ki sc redno ^ukvarja s športom in rekre. acijo ter kakovost naših »vrhunskih« tekmovalcev'. Res ne moremo trditi, da že s samo množičnostjo dosežemo tudi kakovost Neoporečno pa drži, da je mnogo zanesljivejši izbor sposobnega tekmovalnega narašaja iz velikega števila najmlajših tek. movalcev, ki imajo ustrez> no telesno izobrazbo. Iz tega sledi: telesno vzgo jo, ki bi pomagala uro sničiti množičnost in kvaliteto, morajo doseči le šole, za katero razen učitelja skrbijo šolski in državni organi, politične, družbene in gosno darske organizacije ter društvene organizacije in organi za telesno vzgojo. VAŠ OBVEŠČEVALEC Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje razpisuje MESTO DIREKTORJA PTT PODJETJA TRBOVLJE POGOJI: Visoka strokovna izobrazba z najmanj 3 leti prakse v Skupnosti JPTT ali višja strokovna izobrazba oziroma izobrazba visokokvalificiranega delavca z najmanj 8 let prakse v Skupnosti JPTT ali najmanj 5 let dela na vodilnih delovnih mestih, za katera se po splošnih predpisih zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba ali izobrazba visokokvalificiranega delavca, če ima prosilec vsaj srednjo strokovno izobrazbo ali izobrazbo visokokvalificiranega delavca. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v podjetju. Družinsko stanovanje zagotovljeno. S 50 din kolkovane prošnje, iz katerih naj bo razvidna strokovna izobrazba in dosedanje delo, naj se pošljejo na komisijo za razpis mesta direktorja PTT podjetja Trbovlje do vključno 28. februarja 1963. Komisija za razpis mesta direktorja PTT podjetja Trbovlje Mali' oglasi Stanovanjska skupnost Zasavje — Trbovlje obvešča občane, da so uradne ure poravnalnega sveta vsak petek od 9. do 11. ure v prostorih urada Starih vanjske skupnosti Zasavje Trbovlje pri Sušniku. Avto-moto društvo Trbovlje priredi v začetku meseca marca drugi amaterski tečaj za motoma vozila A in B kategorije. Priglasitve sprejemamo med uradnimi urami. AMD Trbovlje. Prodam komfortno dvostanovanjsko hišo v Trbovljah. Cena po dogovoru. Eno stanovanje takoj vseljivo. — Informacije v upravi lista. Stanovanjska skupnost Radeče razpisuje prosto delovno mesto t tajnika krajevne skupnosti Pogoj: višja upravna šola z l-letno prakso ali popolna srednja šola s 3-letno prakso v upravni ali podobni službi. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Podpisani Franc Rjavec, rudar, stanujoč v Zagorju, Po-toška vas 37, opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Barbara, rojena Duh. HUjjgg] Podpisani Jože Mlakar, Hrastnik 120, izjavljam, da nimam ničesar očitati Antonu Špegliču, Hrastnik 14, glede njegovega zadržanja za časa NOB, in ne držijo govorice, ki so jih slišali o njem Sonja Filipovič, Franc Kreže, Viljem Centrih in Alojz Zatler. Po določilih zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. FLRJ, št. 47/59) in pravil sklada za zidanje stanovanjskih hiš v občini Litija ter po sklepu V. redne seje upravnega odbora Sklada z dne 14. II. 1963 razpisuje SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS V OBČINI LITIJA NATEČAJ za dodelitev posojil Iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš v občini Litija. 1. PO TEM NATEČAJU DAJE SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ NASLEDNJA PO- SOJILA: A. Posojila za novogradnjo — dovršitev individualnih stanovanj, hiš fizičnim osebam do 10,000.000 din v višini maksimalnega posojila 800.000 din po ponudniku. B. Posojilo za popravilo stanovanjskih hiš: L pravnim osebam (stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom) za popravila stanovanjskih hiš v družbeni lastnini do 3,000 000 din, 2. fizičnim osebam za popravilo stanovanjskih hiš v državljanski lastnini do 2,000.000 din v višini maksimalnega posojila 300.000 din po ponudniku. II. NATEČAJNI POGOJI: L najdaljši rok odplačila posojila znaša pod točko A 10 let, pod točko B 5 let; 2. najnižja obrestna mera je 2 %; 3. stanovanjska zgradba prosivca za posojilo pod točko I/A mora biti dograjena do III. gradbene faze; 4. Posojila pod točko B bo sklad dal za naslednja dela: a) za nujna gradbena dela, „ b) za popravilo streh, c) za kleparska, mizarska in Instalacijska dela, d) za popravilo fasad; 5. stanovanjska zgradba prosivca mora biti zavarovana za dejansko vrednost, proslvec pa mora vlnkuliratl polico v korist sklada; 6. Odobreno posojilo je treba porabiti v letu 1963 In se ne sme uporabiti za druge namene; 7. proslvec je dolžan vplačati garancijski znesek' v višini I % zneska zaprošenega posojila kot varščino, ki zapade v korist sklada, če proslvec odstopi od ponudbe. Garancijski znesek je treba vplačati na tek. rač. 600-11-687. Ostali depoziti stanovanjskega sklada občine Litija do vložitve ponudbe. 8. Prednost pri dodelitvi posojila Imajo člani ZB NOV ter prosilci, ki nudijo: a) krajši rok odplačila posojila, b) višjo obrestno mero. III. DOKUMENTACIJA: Proslvec mora predložiti naslednjo dokumentacijo: 1. Stanovanjske skupnosti: a) sklep sveta stanovanjske skupnosti o zadolžitvi; b) poroštveno Izjavo občinskega ljudskega odbora (ustanovitelja); c) predračun z opisom del po stanovanjskih zgradbah; d) potrdilo o vplačanem garancijskem znesku. 2. Hišni sveti: a) sklep hišnega sveta o zadolžitvi; b) potrdilo o višini dohodkov stavbe; c) potrdilo o sedanjih zadolžitvah stavbe; d) priporočilo stanovanjske skupnosti; e) predračun stroškov predvidenih posojil; f) vinkulacijo zavarovanja stavbe v korist sklada; g) potrdilo o vplačanem garancijskem znesku. 3. Fizične osebe: a) prošnjo z navedbo višine posojila in odplačilnih pogojev; b) celotno gradbeno dokumentacijo In listine, ki so potrebne pri gradnji stanovanjske hiše; c) zemljiškoknjižni izpisek stavbnega zemljišča; d) vinkulacijo zavarovanja stavbe v korist sklada; • e) potrdilo o delovnem razmerju z Izkazano višino mesečnih prejemkov; f) potrdilo o obveznostih o že najetih posojilih; g) predračun v višini zaprošenega posojila za gradbeni material In dela, ki bodo financirana iz posojila; h) potrdilo o vplačanem garancijskem znesku. IV. VLOŽITEV PONUDBE: Ponudbe s popolno dokumentacijo morajo pro-slvcl vložiti pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš občina Litija, Ponovlška 14 najkasneje do vključno 20. marca 1963 v zapečatenih ovitkih z vidno oznako In sicer za posojila pod I/A »NATEČAJ — NOVE GRADNJE«, za pod I/B »NATEČAJ — POPRAVILO«. Ponudbe brez teh oznak ne bomo obravnavali. V. Izid natečaja bo objavljen na razglasni deski ObLO Litija, proslvcl pa bodo obveščeni s pismeno odločbo. VI. Vsa pojasnila glede posojil prejmejo ponudniki pri skladu vsak torek in petek od 7. do 9. ure In vsako sredo popoldne od 15. do 18. ure. Opozarjamo, da komisija za pregled dospelih ponudb In UO sklada ne bosta upoštevala: a) ponudb brez zahtevanih oznak; b) ponudb z nepopolno dokumentacijo; c) ponudb vloženih po preteku roka. Upravni odbor Sklada za zidanje stanovanjskih hlS v občini Litija Kino Delavski dom v Trbovljah: 21. februarja norveški film »Line, strastni demon«; 22. do 25, februarja sovjetski barvni film »Človek Amfibija«; 26. do 23. februarja ameriški barvni CS film »Dvorski norec«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 23. do 25. februarja italijanski VV film ob 17. in 19. url »Delfini«; 26. in 27. februarja ameriški barvni VV film »Trije nasilneži«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 23. in 24. febr. nemški film »Jazz, ljubezen in pesem.« Predstave v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15. Kino Svoboda II v Hrastnika: 21. februarja ameriški barv. CS film »Serenada velike ljubezni«; 23. do 25. februarja ameriški barvni film »Polet v bodočnost«; 27. in 28. febr. italijanski film »Vojna se nadaljuje«. Kino Litija: 22. do 24. februarja ameriški barvni CS film »Sonce zopet vzhaja«, 26, in 27. februarja jugoslovanski VV film »Servisna postaja«. Kino Šmartno: 23. in 24. febr, > jugoslovanski CS film »Signal nad mestom«; 27. io 28. februarja sovjetski film »Zasledovanje za Avrikomn Ob bridki izgubi našega sina, brata In strica STANETA AVSCA se zahvaljujemo vsem, ki se ga spremili na zadnji poti, darovalcem vencev, . godbi, obč. odboru ZB NOV, ob člnskemu socialnemu skrb stvu Trbovlje In tov. Jegliču za poslovilni govor. ■*" ■’ Žalujoča mama, se- stra Polda z družino i. In sorodstvo — Kdo ste? Kaj iščete tu? Kdo vas Je poslal? Za koga delate? Kako vam je ime? /sti ste Vi a vzhodne obale — je zaslišala Ava surov glas ter hkrati začutila neznosne bolečine v levi roki, ta katero jo Je prijel nepoznani moški. Presene-• tena se je zaustavila In ga pogledala. Bil je za celo glavo višji od nje. Zagledala Je veliko glavo, debele listnice in drobne oči. |Glava se mu je na vrhu malo zoževala. Brado je imel štrlečo in izdajala je tip pravega kriminalca. | To se je zgodilo na končnem nabrežju velike ncwyorške luke nekega predvečera, prav na veliki nacionalni praznik, ko je bil ta del pristanišča popolnoma miren. Na morju je bilo videti le nekaj usidranih ladij, ljudje so pa bili doma in si nabirali moči za naslednje dni. Tako le bila sama na tem prostoru s tem kriminalcem. To je vedela takoj, ko ga je zagledala, mimo ostalega je spoznala, da spada mož v to zvrst ljudi tudi po načinu oblačenja. | — Morda Je prav to rešitev, ki jo iščem, je pomislila. To Ji je vlilo nove upe in odgnalo bojazen. Morda leži v tem rešitev uganke, skrivnosti, ker me je on moral opaziti že prej, kar !je bilo pravzaprav vidno tudi iz njegovih vprašanj, Glas je pa imel počasen in strog. i 1 Veliko pričakovanje Kljub temu je komaj zadušila v sebi strah in trepetanje. Toda pred njim je želela to vsekakor storiti. Zato se je tudi obrnila proti njemu in poskušala iztrgati roko iz njegovih pesti. Glavo je malo vzdignila ln zavpila: — Pusti me, falot! Njegov obraz se je zatem zmračil. Roka jo je Me bolj zabolela, nato pa sc je ta spačen obraz Ironično nasmejal: — Ha, ha, sc je nasmehnil. Poglej jo no, saj sl še nesramna! Toda počakaj, deklica, kmalu boš postala voljna kot jagenjček. Moj avto je za oglom. Dovoli ml, da te spremhn ... Začel jo je vleči proti oglu, ona pa se mu je upirala. Dojela je, da ima opravka z nevarnim banditom in da na kaj takega ni mislila, čeprav se je še tako trudila, Je vedela, da črte njenega obraza izdajajo strah, da se zelo boji. Lahko jo odpelje nekam, od koder se ne bo nikoli več vrnila. Da bi vsaj uspela, da bi vsaj dosegla cilj, tedaj niti ne bi bila žalostna, pa naj bi jo čakalo kar koli že. Toda, takole na samem začetku?! Ali je za to kakšno opravičilo, ali Ima to kakšno korist? Ničesar! Pred očmi se ji je pojavila slika; podoba nekega moškega, v ušesih pa so ji zazvenele njegove besede: — Ti sl prešibka, Ava, da bi se lahko spoprijela z njimi, če mi ne dovoliš, da bi jaz obračunal z njimi, ml vsaj dovoli, da tl pomagam ... — Ah ne, Tom. Prosim te, pusti mi proste roke vsaj za sedaj. To moram rešiti sama, se je spominjala svojega odgovora Ava, ki ji je zvenel sedaj povsem drugače kot takrat, ko Je te besede izgovorila. Ta falot pa jo vleče, ona se mu upira, toda vse je zaman. Že sta prispela skoraj do ogla, kjer ga čaka avtomobil. Morda je tam še kdo. Ko jo bodo stlačili v avtomobil, tedaj bo v njihovih rokah še veliko bolj kot tedaj ln tedaj ne bo možnosti, da bi se še rešila. Ali naj vpije, ali naj kliče na pomoč? Morda Je kje kakšen paznik, morda bi njegova bližina odgnala tega falota. Desno, na ograji, je opazila nekakšna majhna vratca. Neka deska na ograji je bila zlomljena. Morda bi tu lahko z majhnimi praskami zlezla Skozi. On lega ne bi mogel. In tudi če bi preskočil ograjo, bi imela dovolj časa, da sc nekje skrije in počaka pomoč. Tako pa ji Je ostalo lc nepomembno upiranje. Že vnaprej je vedela, da ne bo ničesar dosegla. Toda kljub temu se mu je upirala In hotela Izvleči roko iz njegovih pesti. Tedaj se ji je odprla ročna torbica ln njena vsebina je zletela po tleh. Falot, ki Jo je vlekel, se ni niti za trenutek ustavil. Tudi sam je dobro precenil situacijo, vedoč, da je vsaka izgubljena sekunda lahko usodna. Morda bi tudi pustil vsebino njene torbice na nabrežju, čeprav Je bilo to dokaj nevarno. Policija bi našla njene dokumente, Iskali bi Jo, misleč, da sc je Izgubila, ln tako bi nastala povsem nepotrebna hajka za njo, ki bi pa lahko povzročila nezaželene stvari tudi zanj. Jasno, da bi ga šef zaradi lega najmanj dobro oštel. Toda da bi se zadrževal tu s takšnolc »ptičko«, kot jo je krstil, ni bilo niti najmanj zaže-ljeno. če bi mu ušla, bi to lahko imelo neprijetne posledice zanj. Zato Jo je še močneje stisnil in bil pripravljen, da jo tudi odnese do avtomobila, če bi se mu upirala. Ravno ji je bolel zamašiti usta, ko je zagledal na tleh delček papirja, ki Je padel iz torbice. Ta papirček z neravnimi robovi je padal počasi. In ravno ta papirček, na eni strani rumen in z nekaj črkami, je zbudil njegovo in njeno pozornost. Oba sta naenkrat obstala neodločena ln gledala v ta papirček. Kot da bi šlo za neko neprecenljivo vrednost. In tako sta oba presenečena zgubila dragocene sekunde. Začutila je, da je stisk njegovih' pesti popustil in sklonila se je, da bi hitro pobrala papir. Po njegovih začudenih očeh pa je bilo videti, da si želi prisvojiti ta rumeni papir tudi on. Hotel se Je skloniti, da bi ga pobral. Njo ostali del vsebine torbice niti ni zanimal. Ni ji bilo žal niti za dokumenti, niti za nekaj deset dolarjev, ki jih je uosila s seboj. Edino ta majhen rumeni listek, ki se je počasi vrtel v zraku, je bil zanjo dragocen. Opazila je tudi pogled njegovih oči. Naenkrat je ni bilo več strah. Nasmehnila se je. Kakor da je pozabila na položaj, v katerem je bila, kakor da je pozabila na veliko, na smrtno nevarnost. Umaknila se je nazaj in s presenečenimi očmi pogledata razbojnika. — AH poznaš ta papirček? — ga je nesramno vprašala ter ga vprašujoče opazovala, pričakujoč odgovor, ki ga je že imela za pritrdilnega. Razbojnik je molčal, na njenem licu se je pa pokazala jeza in trpljenje. Njen obraz je naenkrat kazal izredno odločnost, nekakšno moč, ki je doslej ni občutila, in morda tudi — sreča v nesreči. Toda on se je hitro znašel. — Pokazal ti bom, kako ... In tedaj se je zgodilo tisto, kar nista pričakovala ne on ne ona. Vzdignil je že roko, da bi jo udaril. Mislila je, da je izgubljena. Nad glavo je videla težko pest razbojnika, v očeh pa se mu je bliskala morilska strast. Potreben je bil lc še delček sekunde ln njegova pest bi se spustila na njeno glavo. Ko je že mislila, da je vse Izgubljeno, sta odjeknila dva strela iz pištole. Kdo je streljal, od kod in zakaj, ni vedela, niti ni mogla ugotoviti. Za to ni imela časa. Kdor je streljal, je moral biti njen prijatelj. Videla je, kako je razbojnik spustil roko, kako je zakričal hi se prijel za ranjeno roko. Njegov obraz pa je razodeval, da se zelo boji in da ga je strah. Kakor da bi oba zamenjala položaj: tisto, kar so malo prej kazale njene oči, njen obraz, namreč strah in grozo, to je sedaj videla na obrazu tega kriminalca. Verjetno, da je bil on vajen takšnih situacij. Sklonil se je, jo prijel in se z njenim telesom zakril pred morebitnimi novimi streli. Hitro je pogledala na tisto stran, od koder so se zaslišali streH, v smeri proti leseni ograji. Ko ni tu opazila ničesar, se je obrnila na drugo stran. Videla je, kako je povzdignil obrvi ln kakšna groza je na njegovem licu. Vedela ni niti sama, kako se je v tem trenutku znašla. Instinktivno je odskočila stran, da bi se Izmaknila njegovim pestem. Z obraza mu je brala, da ga roka zelo boli. Toda moral je biti strahopetec. Njegove oči so še nekaj časa gledale v tisto stran, tedaj Je pa polglasno zašepetal, tako da ga je slišala tudi Ava: — Policija! To je bila rešitev, katere se ni niti zavedala. Ko se je ozrla v tisto smer, kamor je gledal, je zagledala policaja, ki je prihajal s severne strani nabrežja in sc hitro bližal. V roki je držal revolver, iz katerega je verjetno streljal. Na tihem Jc že Izrekla priznanje temu človeku, ki je Iz tako velike razdalje tako točno streljal. Prloravliala se je že da sc mu zahvali. On ji je rešil življenje, v to ni sumila. Ko je kriminalec zašepetal besedico »policija«, je bilo, kakor da je pozabil nanjo. Prestrašen jo je ucvri liro ti oglu, kjer je dejal, da ga čaka avtomobil. Pričakovala je, da bo zasU-šala še nekaj strelov in videla, kako se bo kriminalec zrušil na zemljo s prestreljenimi nogami. Žal se to ni zgodilo. Ko se jc policist povsem pribUžal, je kriminalec že Izginil in kmalu jd zasHšnla brnenje avtomobila, ki sc Je oddaljeval. (Dalje' prihodnjič) . Niso se vrnili 4 »...prišla policija v njegovo stanovanje, ga zbudila in mu velela, da mora z njimi na teren. On sam se je brani), a so mu rekli, da mora na pot po nalogu Adolfa Widre, uslužbenca TPD (ki je med vojno umri), Takr.t je bil Widra obratovodja zunanjega obrata rudnika Trbovlje. Franc Arhar je spadal pod njegovo delovno področje in se zato ni mogel upirati. Tako je moral Arhar tistega dne služiti kot tolmač nemški policiji. To je bila njegova prva in zadnja pot take vrste. Odšel je skupno z njimi na teren, in sicer v Šentjur ob Taboru, kjer je bila preiskava pri Krvavičnikovih...« Zastran obeh tolmačev so Krvavičnikovi v prijavi izrecno poudarili: »Franc Arhar in Stefan Bartolj nista obremenjena v zločinu več, kakor da sta bila kažipota...« Za Franca Arharja pa že vemo, kako so ga pripravili na pot v ta gorski svet, čeprav je manj verjetno, da bi bil vodič, ker je bil to laži dezerter Hrovat. če pogledamo v sestavek Lojzeta Požuna, se nam v zvezi s tem, kar še pride, razpleta štrena. » ... medtem ko je Hrovat čakal pri Ku-dru, sta se trboveljska in zagorska skupina, vsaka s svoje strani, približali domačiji in obstali v primerni razdalji. Ker o Tonetu Vratanarju in Lojzetu Ribiču ni bilo nobenega sledu, so nemški poveljniki prišli vprašat gospodarja Kudra, če je pri njih kak tuj človek. Zatrdil jim je, da ni nikogar. V resnici pa je takoj, ko je opazil prihajati Nemce iz gozda, potisnil Hrovata skozi podna vrata iz sobe v klet in poskril njegovo opremo. Med natančno hišno preiskavo so Nemci mimo Hrovata odkrili v sobi tudi majhen kovček z ženskim perilom. Po oznakah na perilu so takoj ugotovili, da gre za -znano aktivistko Tončko Čečevo. Po daljšem trdo- -vratnem zanikanju je Kuder priznal, da je Čečeva nekajkrat prespala v hiši- Na vso nesrečo so pri Krvavičnikovih naleteli tudi na skojevca Dušana Krena, bivšega frizerskega vajenca pri Josipu Vranešiču v Trbovljah, ki 'jc že v začetku julija odšel v partizane in jc bil kot pastir pri Jožetu Novaku določen za vzdrževanje zveze med Revirsko četo in trboveljsko dolinsko organizacijo. Ker so Nemci po Hrovatovih izjavah vedeli,' da je prav on pomagal skriti pri Sv. Marku pridobljeno razstrelivo v Sentlenartu, so ga prisilili, da jih jc odpeljal proti Krvavici ali na koto 972, kjer so približno štiristo metrov pod vrhom našli v težko dostopni vot-nili zaboj in v njem devet kilogramov kam-niktita-amonala ter zažigalne vrvice. Torej vse, kar je še ostalo po razstrelitvi ceste v. Bevškem — v okviru prvega napada na Zagorje v noči od 9. na 10. avgust 1941. Potek tragedije Kudrov-Krvavičnikovih pa je v prijavi takoj po vojni opisala njihova jslepela mati: »Usodnega dne se jc že zarana pojavilo pri nas v Sentlenartu veliko nemških policistov in vojakov. Menda so prišli iz Trbovelj. Stopila sem ravno iz hleva, ko so se zgnetli v hišo. Sla sem bliže. Neki policist me jc pograbil in z mesta odpeljal v sobo, kjer sem ostala sama. Slišala sem njihovo kričanje in hrup po riši, bilo je čuti, kakor da nekoga pretepajo. Zaradi starosti zelo slabo vidim, saj sem ro-: jena 1868. leta, in zato pri prihodu nisem* nogla razločiti, kdo vse je prišel k nam. Od ! mojih sinov so bili doma: Franc, Anton in Stanko. Najstarejši fant Ciril je ta dan delal na Sv. planini (Partizanskem vrhu). Sin Alojz pa je peljal les v Zagorje. Zato ga policija ni dobila ... |i (Nadaljevanje sledi). j1 Zadnje priprave na 399. svetovno ■ ■ LITIJA — Pred zaključkom redakcije lista smo d vstopnine ne bodo plačali, prejeli nekaj naj novejših vesti o zadnjih pripravah »Emona« iz Ljubljane bo pri-na 399. svetovno razoroži tveno konferenco, ki bo J‘vou^odr,1 ? e ^na v nedeljo, 24. februarja v Litiji. Po poročilih agen- ražnju In drugo. Tud? gostin-cije POPRL so vse delegacije že dostavile priredit- ska mreža se bo potrudila, venemu odboru sezname članov delegacij. V Litiji da 1)0 zadovoljila vse obisko-pričakujejo danes ali jutri tudi že prihod zastop- valce^ Litije, nikov svetovne organizacije, ki si bodo ogledali dela pri pripravi konference. LITIJA VAS VABI! OBIŠČITE JO V NEDELJO, 24. FEBR., KO BO SPET renči, po kateri bodo uničili TRADICIONALNI KARNE- vse razpoiožijivo atomsko RAZOROŽI™ , ' ■ KONFERENCA Z DOKONČ- Vseh 17 delegacij, ki bodo NIM UNIČENJEM VSEGA sodelovale na konferenci v RAZPOLOŽLJIVEGA ATOM-- ciia Kube Kot onazovalri na LlUj‘’ 1)0 V ,6obot<>’ 23' febm" SKEGA OROŽJA«. Priredi- nrišit „ PT ;tnn t„Hi »G3, potovalo skozi Ljubija- tev se bo začela že ob 11. uri no, m sicer med 13. in 14. uro. in bo trajala do 17. ure. Med potovanjem skozi Ljubljano se bodo delegacije za kratek čas ustavile tudi na prostoru pred Gospodarskim Agencija POPRL tudi poroča, da je izvedela iz dobro obveščenih krogov, da se "je prijavila za udeležbo na 399. svetovni razorožitveni konferenci v Litiji tudi delega- bodo prišli v Litijo tudi Adenauer, de Gaulle in Franco. Pričakujejo pa še delegacijo predstavnikov Evropskega skupnega trga In nekatere druge skupine. Prav rizstevišč^T tako pa je ze najavljen dovoz rakete -Polane« in ruskih daljinskih dirigiranih izstrelkov ter »kuhanega vi-nusa« in »tople vodke«, kot edinih sredstev, s katerimi bo udeležencem konference posebej vse prebivalce ob uničenju vsega atomskega savja, da sodelujejo orožja zagotovljena varnost. Na poti v Litijo je tudi že 30 pripadnikov mednarodne čete, sestavljene iz predstavnikov vseh narodnosti in Litijanov, ki bodo skrbeli za nemoten potek konference in ob prihodu pozdravili predstavnike vseh delegacij. V Litijo pa bo prišlo še 5 diplomatov, v povprečni starosti okrog 70 let, ki bodo zastopali svetovno organizacijo na 399. svetovni razorožitveni konfe- V Litiji, v Ljubljani in po vsem Zasavju vabijo te dni veliki lepaki na nedeljski karneval v Litijo. Naš posnetek prikazuje enega od lepakov, ki visijo v Litiji V nedeljo, 24. februarja, pričakujejo v Litiji spet veliko gostov. Prireditelji 399. in zadnje svetovne razorožit-vene konference vabijo se Za-v kar največjem številu v karnevalskem sprevodu in tako dopolnijo pisan sprevod. Najboljše skupine in jjosamez-niki pa bodo prejeli na grade. Hladnokrvnost letalskega potnika želi je tako trenutno 207 ve-Obiskovalcem Litije še na- leblagovnic, kljub temu pa slednje: vstopnina za tradi- je njihov promet, kar se tiče cionalni litijski karneval bo prehrambenih predmetov, z 100 dinarjev, prav toliko bo ozirom na promet, ki ga ima-treba plačati za parkirano jo- z živili majhne trgovine, motorno vozilo (kdor bo pri- malenkosten, saj predstavlja šel z njim). Šoloobvezni otro- le 1,7 odstotka. Neki letalski potnik, sicer moral nepričakovano prevzeti pazljivostjo izvajal navodi-povsem nevešč pilotiranja, je mesto pilota v enomotomem la, ki so mu jih po radiu - turističnem letalu, ki je lete- pošiljali z newyorškega. leta- lo nad New Yorkom. Junak Pariz: »BOOM« teS3 dogodka je Lester Pe- veleblagovnic “ 6i * 6 v letalu hotel oeledati nano- Moskva: čevlji na grmadi • Sovjetska tovarna čevljev »Krasnij Bogatir« v Moskvi, ki izdeluje gumijaste čevlje, .... , v letalu hotel ogledati pano- Kot objavlja neka franco- Tamo New Yorka. Pilotu pa ska strokovna revija so v je nenadoma postalo slabo in .- Franciji odprli 86 novih vele- je nezavesten zrušil poleg - blagovnic, torej približno sc- evoj komandnega mesta, dem vsak mesec. V vsej de- - lišča. Uspelo mu je, da je srečno pristal, pilot pa je takoj po pristanku umrl. Petenson se je usedel na njegovo mesto ter New York: bančni ropi Atomi Res, neverjetno je, kako hitro je v zadnjem času napredovala tudi pri nas tehnika. Nenehen razvoj tehnike pa je zahteval tudi od preprostih ljudi, da gredo v korak z njo. Morali so se naučiti novih izrazov in pojmov. Lani, predlani, je bilo največ govora in pomenkov o satelitih, zvezdah, Marsu, Rimski cesti in neizmernem zračnem prostran stvu. Letos je pa slika povsem drugačna, Govori se le o atomih, atomski sili, protonih, nevtronih, verižni reakciji, uranu, ko baltu, o novih izumih in dosežkih na pod roč ju atomske tehnike. Huda zima in mraz sta menda tudi pri pomogla, da so se začeli ljudje ukvarjat še z atomi. Pa naj si bo to v avtobusu vlaku, gostilni, mlečni zajtrkovalnici ali bi feju, beseda teče o snegu, mrazu, poplavah in atomih. Oni dan sem počasi pil res pravo turško kavo in premišljeval kako hudo mora biti na Poljskem, ko je pritisnil mraz živo srebro kar na 30 stopinj pod ničlo. Naenkrat pa zaslišim Micko Klepetuljo in Pepco: — Ta moj dedec, to ti je ena drva, se je hudovala Micka. A veš, da mi ne verjame, da je tak mraz samo zaradi atomov. — Ja, kaj misliš, da je moj topoglavec kaj boljši? Naj mu razlagam še tako podrobno, samo nekaj gode in posluša, nazadnje mi pa reče: »Pepca, ti si malo čez planke!« nasproti prejšnjemu letu. Zvezni policiji je uspelo rešiti okrog 50 milijard v našem denarju. Letni stroški za vzdrževanje FBI pa znašajo približno 35 milijard di- — Kar spomni se. kako so lani Ameri-kanci izvedli več serijskih poskusov z atomskimi bombami na Atlantiku. In kakšno ra-buko so vzdignili v Združenih narodih zaradi tega. O, vedeli so diplomatje, da bo potem lak mraz. In kmalu za tem so tudi Rusi spustili nekaj teh atomov v zrak, ravno pred jesenjo. Saj se spominjaš, a? — Seveda, seveda. Spomni se še malo narjev. nazaj, ko so cajtenge toliko pisale o nezaželenih in hudih posledicah teh bomb v ozračju. Povem ti pa, da so se Rusi razjezili, ko so Amerikanci spustili svoje bombe na Atlantiku v zrak, ker so vedeli, da bo potem tak mraz. Ampak, ušteli so se pa Amerikanci, ker so Rusi imeli močnejše Vodoravno: 1. prislov, 4. atome, da so ti uničili ameriške in še po- gQra na Hrvatskem, 8. od-vzročili tak hud mraz v Ameriki. Ali si stop, 9. teman, 10. svetovno videla tiste slike po časopisih, ko so bili znana tovarna avtomobilskih z naj večjo izvrže letno ogromne količi« - ne tega blaga. Tone čevljev, ki ne ustrezajo sovjetskemu državnemu standardu GOST, uporabijo za kurivo, potem ko jih predhodno prerežejo, Ameriški zvezni statistični da tako preprečijo zlorabo s urad je objavil, da je bilo v prodajo. Kot objavlja »Izve-letu 1962 v ZDA izropanih stija«, zgori na smrdljivih vsak mesec približno sto grmadah vsako leto okrog bank, kar predstavlja 25-od- 270 tisoč parov čevljev, stolen porast bančnih ropov ■ Dopisujte v » Zasavski TEDNIK VAŠA KRIŽANKA avtomobili čisto zameteni in ulice zasute s snegom? — Sem, ampak Japonci so spet nastradali. Šmenta, kaj le ne premaknejo tisti svoj otok malo proč, saj dobijo oni skoraj vse atome! To so ti... — Boš že videla, ko se začnejo nevtroni razkrajati, kaj šele bo ... plaščev, 12. površinska mera, 13. kornjača, 14. liško žensko ime, 16. oblika krajevne pritrdilnice, 17. ata, 18. žensko ime, 20. nočno zabavišče, 21. sosednji črki, 22. moško ime, 23. ako, 24. tuje žensko ime, 25. domov je os. Navpično: 1. bosansko mo-»Inštitut je z natančnimi meritvami ugo- ško ime, 2. prebivalci Nove-tovil, da nenehno narašča radioaktivnost ga sveta, 3. Večno mesto, 4. tudi pri nas, ki pa še ni dosegla kritične U, 5. žuželke, ki jih prište-točke...« je dejal napovedovalec radijske varno med dvokrilce, 6. postaje. znani jugoslovanski nogo- — Vidiš, zato je tudi pri nas taka zima. metni vratar, 7. dopisa, 11. Povem Ti, da imajo Rasi močnejše atome enaka samoglasnika, 15. vo-od Amerikancev, zate tudi pri njih letos zovnica, vstopnica, 17. brcnili takega mraza. cel j, 18. mošiko ime, 19. pri- Jože Frnikola tožen, V. J > E E r— U » j i » Li « i 5~ •; 5*r~ ~ % M 1 “7 I 't v 5" A W| “7 n~ ST" LL _ Rešitev prejšnje križanke: 1. Valvazor, 7. Ilinka, 8.' AMD, 9. uvoz« 11. diopter, 13.1 Ur, 14. Rezka, 16. kap, 18. na, 19. os, 21. Lea, 23. preskok, 25. era, 26. Kala.