f gotovini« Leto LXXV., št. 132 Ljubljana, četrtek 11. ftml ja l*f2-XX Ceno 40 cent UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINUEVA ULICA 5 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kraljevine Italije ln Inozemstva Ima UNIONE PUBBUCITA ITAL1ANA S. A., MILANO TELEFON: 31-22. 31-23, 31-24, 81-25 m $1-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesete a naročnina 6.— Or. za Inozemstvo 15.20 Lir Računi prt poštno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBUCITA ITALIANA S. A„ MILANO. Ljubljana Štev. 10-351 Aspri combattimenti M velavoii avversar! abbattuti — 38.000 tonnellate di »aviglio nemico a££ondate nelT Atlantico alla vigilia della gsornata delta Marina II Quar1ior Generale delle Forze Armate eomuniea in data di 10 giugno il seguente bolletthm tU guerra n. 740: In diversi settori del fronte marniarieo si O anehe ieri asprumente cnnbattiito. (on-trattacrhi nemiri, sostenuti da elementi blindati, sono stati respi nti con perdite son-alhili por 1'avversario al qaa!e raviazione non a eonoesso trezna, bombardandone i centri di resistenza e initragliamhMi0 |,. o sodelovali tudi oklopni oddelki, so luli od!;iti in 50 bile nasprotnika prizadete občutne izgube. Letalstvo mu ni dalo miru iu je bombardiralo oporišča in s strojnicami obstreljevalo oskrbovalne kolone. Intenzivno je bilo delovanje italijanskih in nemških lovcev, ki so v zmagovitih spopadih •estrelil] 17 »Curtissov«. Dve naši letali se nista | vrnili. Skupine bombnikov so znova napadle : letališče v MJkahi in Ta VeneziJL Angleško letalstvo je v bojih z osnimi lovci izgubilo nad otokom 5 letal. Angleška letala so znova napadla Taranto z rušilnimi in zazidalnimi bombami. Tri poslopja so se porušila. Nekaj požarov je bilo takoj omejenih in pozneje pogaseoih. l*o doslej zbranih podatkih je bilo 80 človečkih žrtev, 74 ljudi jo bilo ran lenih, Zadr-.ru 11 je prebivalstva je bilo zgledno. Naše podmornice, ki operirajo na Atlantskem oceanu pod vodstvom frega&nega kapetana Enza Grossija, korvetnega kapetana laiigija Lnnganesija Cattanija in mornariškega poročnika Marca Kevedina, so potopile skupno 38.000 ton sovražnega trgovskega ladjevja. Med temi ladjami je bilo za 37.000 ton petrolejskih ladij. Nemško voino poročilo Obleganje Sebastopolja — Nove utrdbe zavzete — Hudi boji ob Ilmenskem jezeru in Valhovu UOTft / tPoltave/ \ f\rasnog: $\ \ pjlarobjeUkv Aleloandnja Zmovjevsk T^\^t^ KonitantinovsKav-v' |.oiova]a T SFŠTT^ Koii^antinovskaV^GorloAa^Alccvifc^ Lpervomajsk ]vanovkaY" Kamensk S * al i Stali no .^-r—- ,-^KrasntiLug jVo!Wovaha iNacičevan tnarnipon N/ovočerkask ^0d esa 'ere £00 ž=? ^-^^ ^oj«vA 5oiijUa ^gg-Arjanj . Ni- D Lan k cj o ^vpatortja/ ^f _Kara5ubazar TimaTevAkaja\j«:ropoTkfi feodosija Ar- Sevajtopolj|^ Vj^' Kra^odar •Novoroijjik ThMajkop Meri\< / i ^.o iJ _ «i« <**• 1»* -— " J o tro". Iz Hitlerjevega glavnejra stana. 10. juri. Vrhovno poveljnIStvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Fred Sevastopoljem je uspelo v trdi borbi oh uspešni podpori letalstva zavzeti nove O trd bene naprave. V krajevnih akeijah južnovzhodno od II-nn?nskeg^a jezera je bilo uničenih od 3. do 6. junija 483 sovražnikovih utrdbic. Na fronti pri Volhovn so se izjalovili kon-ecntriČni napadi sovražnika na neko mostišče spričo obrambe posadke. V hudih borbah je bilo 8. in 9. junija uničenih 2i tankov. V severni Afriki so bili včeraj hndl boji. Sovražnikovi protinapadi so bili krvavo za-vrnjeui. Letalstvo je v pretekli noči napadlo z bombami težkega kalibra pristaniške naprave v tlreat Varmouthu. Podmornice so potopile v ameriških vodah 8 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 41.000 br. reg. tonami, 1 strazno ladjo ln poškodovale s torpedi veliko trgroisko ladjo. Ob kanalski obali sta bila s .opov-skimi zadetki potopljena 2 ribiška čolna. Huda borba pred Sebastopoljem Berlin, 11. junija, s. Kakor javlja vojno poročilo, so nemške čete dosegle nove uspehe na področju Sevastopolja. S pristojnega vojaškega vira ?e doznava, da je bila borba tudi včeraj zelo huda in zaradi tega je nemško vrhovno poveljništvo rezervirano glede razvoja in trajanja bitke. Sevastopolj je med najmočnejšimi trdnja-Tami na svetu. Res je, da majhen prostor Bke dopušča sovražniku velikopotezno upo- rabo letališč, tako da je nemško letalstvo odločno v premoči, vendar razpolagajo Sovjet] z naravnimi obrambnimi sredstvi, ki se lahko primerjajo onim v Gibraltarju. Vse je izkopano v skalovju in je zaradi tega naloga letalstva in naloga težkega topništva težavna. Razen tega so boljševik! v zimi imeli dovolj Časa za utrditev postojank in za nakopičenje velikih količin orožja in municije. Zaradi tega je borba huda in težka in bo lahko še nekaj časa trajala. Berlin, 11. jun. s. Napad na Sevastopolj se je pričel po nadaljnjih podrobnih izjavah, ki jih je objavilo« včeraj zjutraj nemško vrhovno poveljništvo, po motni topovski pripravi in bombardiranju nemških strrno^lavcev v zaporednih valovih. Bombardiranje je uničilo* mnoge utrdbe ali jih hudo poškodovalo. Borbe potekajo v obširnem gozdnatem področju z dolinami in hribi. Bo-ljšcviki so izkoristili te naravne ovire in ves odsek strnili v obrambne položaje z najmodernejšimi kazematami ter jarki, ki so vsi obkroženi z minskimi polji in protitankovskimi ovirami. Kljub hudemu topovskemu stre!jan;u na sovražnikovi strani, zlasti z obalnega področja, so nemške čete odbile številne srdite protinapade in uspelo jim je v naskoku zavzeti vrsto utrdb. Borbe se razvijajo, kakor javlja nemško poveljništvo, še vedno s skrajno ostrostjo. Berlin, 10. jun. s. Na pristojnem vojaškem mestu so glede borb za Sevastopolj izjavili, da se razvijajo na zelo tesnem ozemlju, kjer si je sovražnik zgradil najmodernejše in ogromne utrdbe. Zato tudi zavzetje slehernega kvadratnega metra pomeni uspeh. Sovjetske čete ne branijo Sevastopolja. ker bi naj imela ta luka zanje kak poseben strateški pomen, marveč izključno le zaradi ogromne važnosti, ki bi si jo luka pridobila, če bi se je Nemci polastili. Kralj in Cesar na proslavi Mornarice Velika svečanost v Rimu — Navdušene ovacije množic Vladarju in Duceju — Najvišje priznanje zaslužnim borcem Kim. 11. ;'unija s. Oh navzočnosti Kralja in Cesarja ter Duceja je Kr. Mornarica včeraj zjutraj proslavila svojo moč in slavo. Svečanost je bila na oltarju domovine s spominom na junake morja in legendarna podvzetja naš? zmagovite vojne mornarice. Na trgu Venozia so bile postrojene čete pomorske armade. Zastava Kr. Mornarice na Cehi postrojitve je vihrala nad ladijskimi piapcri ob strani masivnega bloka mornarjev, ki so zastopali vst* vrste orožja mornarice v vojni. Tu so bila ^o-aška in pred vojaška zastopstva, gojenci pomoi-skm kolegijev, neskončna mnežica pa se je širila po Foru fašističnega imperija. Ob 18.15 je vojvoda Thaon di Revel r podtajnikom v mornariškem ministrstvu Riccardijem izkazal časti na grobu Neznanega junaka, kjer je bil položen poleg žare venec Mornarice. Poklcnitev na grabu Neznanega junaka Diu^ je prispel malo pred 9. uro. Sprejela ga je navdušena množica in vojaštvo mu je izkazalo časti. Ob 9. uri jv dospel vladar. Kraljevim fanfaram so se pridružili navdušeni vzkliki množice: Živel Kralj! Takoj nato se je Kralj in Cesar srečal z Dncejem ter sta skupaj stopila na stopnišče Vittoriana. Sledili so jima mornariški vojvoda, maršal Italije de Bono. podtajnik; in Šefi glavnega stana Oboroženih sil. Mogočno so odmevali vzkliki v Foru. potem pa je zavladala popolna tišina, ko sta Kralj in Cesar in Dure stopila pred grob Neznanega junaka. Po opravljeni poklonitvi ob sodelovanju naroda in vojske v gnnjeni zbranosti, sta se Kralj in Duce napotila na posebno častno mesto, kjer so se že nahajali člani velikega fašističnega sveta, člani vlade, direktorija stranke, zastopstva senata, fašistične zbornice in italijanske akademije. Tu so bili zbrani visoki oficirji mornarce. nemška pomorska misija, ki je prišla v Italijo na proslavo, mornariški atašeji Nemčije in Japonske ter zavezniških držav, članic trojnega pakta, uradniki in drugi visoki zastopniki države in režima. Razdelitev edlikuvanj Takoj nato so bile slovesno izročene kolajne za vojaško hrabrost svojcem junaško padlih v bitkah na morju in živečim junakom. Oficir je prečital motivacije, Nj. Vel. Kralj in Cesar je pa izročal visoka odlikovanja ob predpisanih vojaških obredih. Z zlato kolajno za vojaško hrabrost so bili po smrti odlikovani naslednji mornarji: Krmilar prvega razreda Angelo Paolu-cci iz Rima, poročnik Giovanni Ingrao iz Palerma. kapitan Enrico Baroni iz Firenc, kapitan korvete t_Tgo Brtti iz Benetk, kapitan Umberto Novaro iz Savone. poročnik Corrado del Greco iz Firenc, poročnik Ma-rio Ruta iz Neaplja, kapitan korvete Cort-stantino B"»rsini iz Milana, mornar Vincen-co Caravolo iz Tore del Greco. podporočnik Carlo Marenko iz Morionda. kapitan fregate Giuseppe Fontana iz Vicence, poročnik Danilo Stipovich iz Trsta, kapitan Sal-vatore Tosoano iz Imole, kapitan Gior^.o Modugno iz Genove, kapitan fregate Pietro de Crostcfori iz Neaplja, kapitan fregate Vittorio Moccagatta iz Bologne, kapitan korvete Giorgio Giobbe, iz Bologne, admiral Carlo Cattaneo iz Neaplja, kapitan Gi-orgio Gipergi iz Rima, kapitan Luigi Cor-si iz Spezie, kapitan Vittorio Giannattaslo iz Neaplja, podporočnik Alberto Grosso iz Pinerola, kapitan Ugo Porelli iz Neaplja, kapitan korvete Mario Milani iz Termoii, poročnik Giovanni Garano iz Cagliari, kapitan Francesco deli' Anno iz Taranta in kapitan Costnzo Casana iz Genove. Na vrsto 90 nato prišli živeči, ki so bili odlikovani. To so: poročnik Luigi Faggioni iz Spezie, poročnik Giuseppe Brignolo iz Savone, kapitan korvete Alberto Banci iz Pinerola. kapitan Enrico Forza iz Rima *n podporočnik Štefani Fasolini iz Firenc. Po izročitvi odlikovanj za hrabrost so oddelki znova presentirali orožje. Z oltarja domovine se dviga slava vseh zastav in praporov, ki so vihrali nad gostimi vrstami zastopstev. Defile mornarjev Vladar in Duce sta šla mimo teh svetlih znakov in sta nato odšla po stopnjicah ob navdušenem vzklikanju množice. Ob vznožju Vittoriana je Duce pozdravil Kralja in Cesarja, kateremu so se poklonili tudi zastopniki oblasti, nato pa se je vladar odpeljal. Mornarji so pozdravljali Kralja tn so obnovili pozdrave ko je Duce Kisel z Beneškega trga Množica se je razvrstila vzdolž Umbertove ceste kjer so defilirali oddelki mornarice. Ob zvokih glasbe in ob petju himen, k: slavijo slavo italijanske mornarice v vojni. Med godbami je bila tudi godba nemške mornarice. Pozdrav črnih srajc Rim, 11. junija . Tajnik Stranke se ie podal ob spremstvu pod tajnikov in generalnih podpoveljnikov GIL-a v ministrstvo mornarice, kjer je izročil podtajniku Ri-ccardiu pozdrav Crnih srajc. V svetišču padlim na morju je položil lovorjev venec. Mornariški podtajnik se je zahvalil in vrnil tovariški pozdrav. Nato je Tajnik stranke odšel na vrhovno poveljništvo. kjer je izročil generalu Cavalleri 5 milijonov lir kot podporo stranke za Oborožene sile. Sef glavnega stana se je zahvalil Eksc. Viduaso- mu za dar stranke, ki prča o tesnem bratstvu, ki veže Crne srajce z borci in njih družinami. Brzojavka Mornariške lige Duceju Rim. 11. junija, s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko: Na dan. ko se poveličujejo junaška dejanja italijanske mornarice, ki se bori na vseh morjih v boju za višjo pravico, dviguje italijanska mornariška zveza k V.r 1. nepogrešljivemu ustvarjalcu rove Sgolovi« ne. svoj g-oreči klic vere v 7,me iMlMliavlJal ■ rimskim pozdravom. Sledila je piv "s:;avi. Ko je Duce zapustil gledališče ga je množica zopet navdušeno pozdnu lj.da ob zvokih narodnih himen. Pozdrav s Korzike Rim, 11. junija, s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko: Iredentisti s Korzike Vnm pošiljajo r»h drugi obletnici napovedi vojne zasovraže-nemu francoskemu tlačitelju izraze svoje globoke udanosti < »bnav'. 1.1-.^ pcJaogO 7rv-o-stobe in gotovosti v no'zlvžim magO. Ž -vela italijanska Korzika! PiOtPO r.iovacci-ni. Duce v domu slepcev Svečana podelitev častnih znakov 36 invalidom-slepcem Mogočne manifestacije Duceju Rinit 11. jun. s. Po svečanosti mi Vittoria-nu je Duce obiskal Dom vojnih slepcev v Kimu. Tu je z resnobnim vojaškim obredom pripel na prsa 36 hrabrim slepcem sedanje vojne Častne znake invalidov Dom vojnih slepcev v Rimu je v minv Četrti Rima. Ustanovljen je bil leta 1931 in £a je Duce sam otvoril. Doto ima dve nadstropji. Polcij sob sta nameščeni dve mehanični delavnici za pletilstvo. Tu dcia bO slepcev na plctil-nih strojih, v sosednji delavnici pa delavko obdelavajo pletenine. V delavnici izdelujejo majice in telovnike za vojsko. Na ta način imajo s slavo ovenčan' invalidi svojo tolažbo ter so obenem koristni in zaslu/ni za stvar vojne. Sestre reda Doroteje pomagajo ljubeznivo slepcem tudi pri delu. Tu vlada ozračje odmora in dela in to ie kraj. ki spominja na vojno ponosneGfl spomina invalidov, ki so se žrtvovali za domovino. Velik dan je bil za vojne slepce v tem domu zaradi obiska Duceja in zaradi svečanosti, ki ;e sledila. Pred Ducejevim prihodom so se zbrala pred domom .številna zastopstva vojnih invalidov, družine pat! 1 i h imetniki zJatih kolajn vseh borbenih združenj, zastopstva fašističnih žen in liktor-ske mladine. Zastopstva so bila zbrana 9 prapori in zastavami. V prvi vrsti so bili slepci, ki so dobili od Duceja čas'ne znake. Z doma so vihrale trobojnice. Ob poteh do doma so bila razvrščena številna zastopstva fašistične skupine Savoia ter invalidi in borci iz Rima. Navdušeno vzklikanie mne/'ce m fanfare so naznanile prihod Duceja. Pred vhodom v dom je Duce pregledal četo vojske ter GILa. Ob vzm/žju stopnišča so Duce;a sprejeli predsednik Združenja invalidov ter dru£i odličniki. Duce se je vzpel po s«top-ni^ču, sledil mu Te Tajnik Stranke z zastopniki oblasti Pozdravljali so qa oficirji-invalidi Rimske legije, ki so dv.pnili bodala. V,domu je Docela sprejel predsednik polkovnik in vojni slepec ter imetnik zlate krvlajne To^noni. Z njim se je Duce prijazno raz^ovarjal. Spominska plošča v veži spominja na otvoritveni obisk Duceja. Duce se ie na'prvo pomudi'1 v delavnici, kjer dela 60 slepcev, med njimi tudi nekaj slepcev iz sedanje vojne. Duce se je ljubeznivo zanimal za položaj teh junakov ter o poteku njih dela. V drucem nadstropju so v delavnici, kjer se izdelani predmeti dokončujejo, delavke priredile Duceju viharne manifestacije. Duce <;e je še pomudil v majhni kapel: doma. nakar so mu bHi predstavljeni prednice sester in zastopniki učiteljev. Na terasi v prvem nadstropju so bili slepci, ki Hm je bilo namenjeno odllkt/va-nje. Fanfare so naznanile priOctck obreda. Duce se je postavi! med invalide in se je približal prvemu junaku, nekemu pehotnemu podporočniku tcT mu pripel na prsa častni znak. Tajnik Združenja invalidov je prečital hnena vseli 36 hrabrih invalidov t omenitvijo fronte, kjer so bili ranjeni. V c \rste otoafa BO /a-t<.panc. Svečanost je dosegla vrhunec, ko je in-ženjerec Gabriel Eliodoro, vojni slepec z grške fronte, potem ko je sprejel znak. nagovoril Duceja takole: Duce! Govorim v imenu mladih vojnih slepcev. Ko Vam želim dobrodošlico v tem domu in m ta Zgodovinski dan. mislim na Italijo, ki Ti ile-di in na domovino, našo blagoslovljeno zemljo, ki naj ve, da je danes za te nih-n-e sinove dan sijaja in dan velike luči. Srce, nam močneje bije V pričakovanju. Gnnjo-ni smo, kajti Ti si med nami. o Dure. Ozračje je vse prepojeno s tvojo navzočnostjo in zdaj, ko si pred nami, dopusti, da ti ta vojni slepec v imenu vseh tovarišev pove, da smo danes bolj kot včeraj ob Tebi in ti sledimo z vso zvestobo in z vero, da boš Italijo vodil do zmage. Po odlikovanju vseh 36 slepcev je Duce nagovoril odi kovance in izjavil, da odlikovanja, ki jih je izročil, predsiavI;ajo hvaležnost in posvečenje njih junaštva in žrtvovanja za Italijo in za zrna no, kakor tudi simbol ljubezni, s katero jih obii.,' i narod :n jih bo obdajal v vsakem trenutku njih življenja. Z velikim odobravanjem so bile sprejete Ducejeve besede. Slei>ci so navdušeno ploskali in zapeli vojno peasm in himno »Vincere*. Zbrano ljudstvo je pelo z njimi. S tem je bila svečanost zaključena, Duce se je še razgovarjal ljubeznivo z drugimi vojnimi slepci, med katerimi je tudi general Folliero ter je odšel iz Doma ob mogočnih man festacijah. Duce na razstavi umetnikov-vo|akov Rim, 11. junija, s. Na slavnostni OSJI mornarice in ob drugi obletnici vojne je Duce počastil s svojim obiskom prvo razstavo Italijanov pod orožjem, ki jo je priredi] propag-andni urad glavnega .sta.it vojske, številna množica je pred razstavnim prostorom sprejela Duceja izredno r. i-vdušeno. Duceja, ki ga je spremljal Taj:uk Stranke, je sprejel šef giavnega stana vojske general Ambrosio s poveljnikom ar« m a/l nega zbora. Zveznim tajnikom in ofL-cirji, ki so sodelovali pri urejanju razstave. Duce si je ogledal razstavo del 126 umetni kov-vojakov, ki so razstavili 800 slik. Duce si je ogledaj natančno vsa dela, ki so zgovorni dokumenti umetniškega čustvovanja vojakov, ki so črpali iz sedanje vojne svoje motive. Duce je ponovnokrat izrazil svojo sodbo in odobravanje ter pohvalo. Zahvalil se je šefu glavnega stana vojske in drugim oficirjem zaradi odlične ureditve razstave. Ko je odšel iz razstavi jalne palače, mu je množica zopet priredila navdušene manifestacije. Neločljiva solidarnost Italije in Nemčije Značilna izjava nemškega ministra — Nemčija in Italija Berlin. 11. junija, s. Ob tretji obletnici vstopa Italije v vojno je opolnomočeni minister Schmidt kratko, a pomembno izja-val na konferenci tiska, da bi bila profanacija zavezništva, ako bi na dolgo in široko govorili. Zadostuje, je izjavil šef tiskovnega urada zunanjega ministrstva, da rihče več na svetu ne dvomi o popolni in neločljivi solidarnosti, ki veže oba naroda osi. Veliko prijateljstvo, zelo redko v politični zgodovini Evrope, veže oba voditelja in na njem sloni prijateljstvo obeh narodov, ki tvori neuničljivo zvezo in neizbrisno skupnost glede načrtov in akcij in okoli katere so se razvrstile razne države v Evropi. V prijateljstvu osi ni nobenega nasprotja in interesnega konflikta. Itali- janski narod ve kakor nemški narod. Ha gre v tej vojni za njegov obstoj. Ve rudi, da se bo vojna zaključila z zmago osi. Vojaško, gospodarsko in politično sodelovanje je tako intimno in tesno, da lahko govorimo o pravcati spojitvi. Ni mogoče povzdigniti to ali ono stran tega velikega prijateljstva, kajti italijanske zmage so tudi nemške zmage, italijanska politika je tudi nemška politika, kar potrjujejo tudi dejstva. Vojaki Italije so bore ob strani nem-šk-h vojakov in obratno. Obnovite naročnino! Suša vedno bolj pritiska če še prihodnji teden ne bo dežja, bodo poelcdice suše nepopravljive Ljubljana, 11. junija. V torek smo v obširnejšem članku o vremenskih prilikah v naših krajih ome-niiif da je bojazen pred sušo upravičena. Dejansko je pa suša že tu in sicer rako občutna, da bodo njene posled ce zelo težke, če prav v kratkem dež izdatno ne namoči zemlje. Meščani o suši ne vemo navadno več kakor to, kar se nam kaže na vrtovih in obdelanih parcelah. Pa še tu si ne moremo ustvariti prave slike o posledicah suše. ker večino obdelanih vrtov in parcel zalivamo. Ves drugačen je pa položaj zunaj. Kmetje ponekod niti zase in za živino nimajo dovolj vode, kaj šele, da bi jo imeli za svoja izsušena polja. O zalivanju na kmet h ne more biti govora niti pri tako občutljivih rastlinah kakor sta zelje in solata. Letošnja suša je presenetila našega kmetovalca tem bolj, ker je pritisnila ob tako nenavadnem času. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi ob koncu maja r> v prvi polovici junija solnce tako pripekalo, obenem pa pihali močni vetrovi, tako da se Je zemlja še hitreje izsušila. V nj: so že zazijale široke razpoke. Kamor pGgledaš, povsod se kažejo posledice vročine in močnih vetrov, ki so pomagali solncu, da je izgin la precej globoko iz zemlje vsa vlaga. Pričela se je košnja, po hribih sicer še ne. pač pa v nižinah. Kmetje se pritožujejo, da bodo nakosili letos malo, ponekod komaj polovico toliko sena, kakor lan.. Ker n: bilo dovolj moče spomladi, je ostala trava redka. Navidez bi človek mislil, da bo košnja dobra, ker je trava precej visoka. Ko pa opravijo kosci svoje delo, se pokaže, da bo pridelek slab. Komaj je trava pokošena, že postanejo travn ki rjavi. Se nekaj dni takega vremena, pa ne bo nobene zelene bilke več na njih. To bi pa pomenilo, da otave letos ne bo. Nekoliko bi si travniki opomogli, če bi dež v kratkem izdatno namoči zemljo. Drugače je pa pomanjkanje krme letos neizogibno. Glede poljskih pridelkov lahko rečemo, da bi bila letina letos tudi brez sušč bolj slaba, niti ne srednja, razen morda krompirja in f £ola. Dolga, izredna cstra zima je zapustila svoje sledove tudi na ozimini, ki je močno pozebla, tako da so kazale njive spomladi, ko je skopnel snegt veLke rujave lise. Nekaterim kmetom je oz mina tako pozebla, da so morali njive preorati in jih zasejati s koruzo ali-jarovino. Zdaj je pa pritisnila še suša :n tako bo pokončano še to, kar je pustila kmetu zima. Seveda tudi jarovina zelo trpi v suši, posebno po hribovitih krajih, ki jih je v naši pokrajini največ. Krompir in fižol bi zdaj najbolj rabila moče, ker bosta kmalu cvela. Ce še nekaj dni ne bo dežja, bo tud: krompirja in ti-žola zelo malo. v mnogih primerih niti toliko ne, kolikor so ga ljudje posadili. 7elja sploh ni mogoče saditi, ker je zemlja tako suha, da bi takoj usahnilo. Samo me'Čani si še nekako pomagajo z zalivanjem, ki pa ne more v polni meri nadomestiti dežra. Tudi na sadnem drevju se pczna, da je premalo moče. Češnje so kazale izredno dobro, pa so se začele sušiti in mnogo j h bo odpadlo. Kar jih bo ostalo na drevju, bodo pa bolj drobne. Isto bo z jabolki, ki bi jih bilo letos izredno mnogo. Solnce pripeka dan za dnem, kakor da smo v juliju ali avgustu. Skoraj sleherni dan piha še močan veter, ki raznaša prah in suši zemljo še bolj kakor solnce. Druga leta je nam tak veter vedno prinesel dež, letos se pa oblaki samo pokažejo, čez dan se jih nekaj naberee na nebu, proti večeru se pa zopet razkade in čez noč ostane nebo povsem jasno. Včeraj je pihal močan zahodnk in proti večeru se je začelo z juga precej oblačiti. Padlo je že nekaj kapljic dežja in tolažili smo se, da bo začelo zvečer deževati. Toda oblaki so se zopet naglo razpršili in nebo je ostalo čisto, brez oblačka vso noč. Tud: davi Je bilo povsem jasno. Ostene še edino upanje, da nam prinese izpremembo vremena mlaj, ki bo v soboto. Pa tudi če b[ se to zgodilo, bo letina zaradi suše v splošnem slaba. Ce bi pa ne bilo dežja še ves prihodnj. teden, bodo posledice suše nepopravljive. Kunci in kokoši so izginjali noč za nočjo Ali ima sodišče opravka s pravima vlomilcema — Oba dosledno zanikata, toda priče ju močno bremene Ljubljana, 11. junija. Od železniškega viadukta na ŠmartinsJci cesti na desno, tik pod visok m železniškim nasipom proge, ki se tamkaj v bližini odcepi proti Golovcu, so že skoro vse parcele zazidane z manjšimi, vilam podob-d mi večdružinslcimi hišami. Naselje je že pred leti preko Zavrtov dobilo stik z Vodmatom. Večina proste zemlje so vrtovi, lepo ograjeni in obdelani, le tu pa tam je še kakšna majhna njivica. Tod so Grab-lovčeva. Sketova, Močnikova, Bolgarska in druge ulice. Posebno živahnega prometa n; n tako živi ta okraj svoje mirno, odmaknjeno življenje. Spomladi pa so se začeli ljudje vznemirjati. Ni miniia skoro noč, ne da bi bilo vlomljeno v kakšno drvarnico. Žrtve nočnih obiskovalcev so bili sicer samo kunci in kokoši, ker pa je število tatvin venomer naraščalo in imajo danes tudi male živali svojo posebno ceno, so bili vsi preb valcl v tem mestnem okolišu močno razburjeni. Kdo je predrzni vlomilec? Ljudje so ugibali precej časa zaman, končno se je ljudski sum zgostil okoli neke delavske dru-ž ne z več odraslimi otroki. Toda dokaza proti njem dolgo ni bilo. Okradeni so našli zjutraj le prazne kunenice in kokošnja-ke, včasih za spomin še kaj perja od zadavljenih kokoši, drugih sledov ni bilo. Tat. morda sta b:la dva. pa je postajal vse bolj predrzen in nepazljiv, kar ga je končno pokopalo. Najprej je neka okradenka, ki je opazila dva moška in jih pravočasno pregnala, zasledila za njima jasno sled podkovanega čevlja, kasneje ga je nek starejši moški, ki ga je opazil okoli svojega kunčjega hleva, podil pred seboj z ročico, vendar ga ni mogel spoznati. Kot plen mu je ostala v rokah čepica, z njo pa ni bilo mogoče nič doseči. Ljudje so bili vedno bolj pazljivi in nek posestnik s: je na svojo kunčnico napravil tajno električno signalno napravo. To je bila past. v katero sta se potem tatova kmalu ujela. Bilo je neko noč konec aprila. ko je zvonec v stanovanju nenadoma opozoril, da je nekdo pri kunčnici. Mož in žena sta brž tekla ven, in sicer vsak na svojo stran: mož proti kunčnici, žena pa proti vrtnim vratom. Pri kunčnici je mož zagledal visokoraslega starejšega moškega, ki ga prvi hip ni spoznal. Tekel je za njim s kolom in ga celo udaril. Tat se je um kal, vendar mu prav ubežati ni mogel. Nenadoma se je obrnil in dvignil roki, kakor da ga hoče napasti. Ta se pa tatu ni ustrašil. Prijel ga je za roko, v kateri je imel močno žepno svetilko, in mu jo spretno obrnil tako, da mu je posvetila v obraz. Trajalo je le nekaj bežnih sekund, vendar je bilo dovolj, da je spoznal v moškem 52-letnega bivšega avtoprevoznika F. Š. Slednjemu se je potem posrečilo iztrgali se mu -n pobegniti preko plota. 2ena, ki je šla proti izhodnim vratom, je tamkaj zagledala drugo postavo, ki se ji je pravtako umikala ven na cesto. V svitu cestne svetilke je z vso gotovostjo spoznala enega izmed sinov iz hiše, ki jo je ljudsko mnenje že prej sumilo, da v njej stanujejo tatovi. Na povratku je nenadoma trčila tudi na drugega, ki je ušej možu. Opis se je točno strinjal. Mož se je pritajil in jo nagovoril tako, kakor da tudi on zasleduje tatove, češ da so ga okradli. Ko pa je bil mimo, je naglo izginil. Drugo jutro sta potem na svojem vrtu našla vrečo, v kateri je bilo 10 ubitih zajcev. Kasneje so ugotovili, da so bili ukradeni v ženski bolnišnici. Sledila je prijava policiji, nakar sta bila oba osumljenca, ki sta zanikala vsako krivdo in zatrjevala, da sta se obe glavni obremenjevalni priči zmotili v osebi, izročena sodišču. Po preiskavi je državni tožilec vložil obtožnico in včeraj je bila glavna razprava, ki pa nI bila izvedena do konca, ker je senat sklenil povabiti na zaslišanje še eno pričo. Oba obtoženca sta vsako krivdo tajila. Obnašala sta se tako, kakor da o vsem ni C ne vesta in da sta žrtvi hude zmote. Toda že med njunim zasliševanjem so bile ne- katere njune izjave, predvsem omenjenega avtoprevozmita takšne, da jih ni bilo mogoče smatrati za resnične. Zelo močni in-dici govore za njuno krivdo, čeprav ne upoštevamo izpovedi obeh glavnih obre-menjevalnih prič, ki z vso gotovostjo potrjujeta, da se v osebah nista zmotili. Mea drugim je zanimivo, da so tatvine takoj, čim sta bila aretirana, prenehale in da imajo sedaj kokoši in kunci mir. Razbremenjujoče za obtoženca je izpovedala mati d rug oob toženca in nek 71 let star mož, je stanoval v pralnici ste hiše. Malemu senatu je predsedoval s, o. s. Lederhas, obtožnico je zastopal državni tožilec Sever, obtoženca pa sta branila odvetnika dr. Dinko Puc in dr. Miloš Stare. »Vi samo od tatvin živite« Tako je predsednik senata zavrnil 51-letnega Antona Svetka, k; je želel, potem ko je si šal sodbo, da bi ga za nekaj časa spustili na svobodo. >To ni mogoče. O tem smo se že posvetovali. Komaj pridete na prosto, takoj kaj ukradete. Vse, kar vam pride pod roko, vam je prav.« In mož, ki je po poklicu zidarski pomočnik, je moral s paznikom nazaj v celico, kjer se bo št n mesece pokoril za zadnjo tatvino. Maja je ukradel v Ljubljani Babiču Vojku iz zaklenjene sobe, v katero se je spla- Novo tragično dejanje komunističnega terorizma Pri belem dnevu je bila vržena bomba v restavracijo Ljubljana, 11. junija Včeraj ob 13.30 fe bila v Italijanski restaiTaciji na Ciospos^tski cesti \Tzena> skozi okno bomba v obednico. Bon:ba ie eksplodirala in ranila pet ljudi, med njimi gespo Reo A r i e 11 o, pokrajinsko tajnico »Kmečkih gospodinj«, tako hudo, da je kmalu podlegla poškodbam. Bila je takoj prepeljana v bolnišnico, kjer je ponoči izdihnila. Sudnje so bili ranjeni od\'etnik Bruno B a r a l d i, trgovec Carlo Z a n d o -nali, oficir GILL tranceseo V i 11 ani in restwraterka Erntinia C o l o m b o. Tako so se sub\*er^i\-ni elementi komaj teden dni po barbarskem uho ju Sicole Žita omadeževali z novo krvjo in dali duška $\~ojčimi nizkotnemu besttalnemu so\raštvu do re-dolžne žene, ki se je šele vrnila s tolaiil-nega obiska prt pogumnih vojmkih v vojaški bolnišnici. To nr+\fy tf'>r:<;tično dejan ie }c vzbudilo ogorčenje v fašističnih krogih in med meščanstvom, ki šO&SSftO obsoja barbarske metode besftalnega so\-taštva. zil skozi okno, popolnoma nove hlače vredne 385 lir. Dejanje je brez ovinkov priznaval, zagovarjal se je le, da je bil v st ski. Kakor rečeno ima mož za seboj že vrsto kazni, največ zaradi tatvin in nemoralnin dejanj. Zadnjikrat je bil obsojen avgusta lanskega leta. Sedaj ga je senat obsodil na 4 mefece strogega zapora in 1 leto izgube častnih prave. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče, odsek Ljubljana, je na svojem zasedanju z dne 21. maja 1942-XX izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Kokalju Martinu, sinu Jakoba in Neže Obed, rojenemu 10. XI. 1908. v Crni, bivajočemu v Ljubljani in nahajajočemu se v begstvu. Kokalj je obtožen članstva pri oboroženem krdelu v smislu člena 16. odloka z dne 3. X. 1941; bil je član družbe, kj je imela namen, izvrševat: dejanja proti državi, da bi nasilno porušila obstoječi politični in družabni red. Dejanja so bila ugotovljena dne 23. X. 1941. Iz teh razlogov proglasa sodišče obtoženca za krivega pripisanih mu dejanj in ga obsoja v dosmrtno ječo z vsemi pravnimi posledicami. Obenem naroča, da se pričujoča sodba v izvlečku po enkrat objavi v tržaškem »Piccolu« in ljubljanskem »Jutru«. Ljubljana, 21. maja 1942. Vojaško vojno sodišče, odsek Ljubljana, je na svojem zasedanju z dne 30. maja Ustanovitev Pokrajinskega sanitetnega sveta Smatrajoč za potrebno, da sc spremenijo ime. sestava in področje bonskega sanitetne*; sveta, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal nanedbo o ustanovitvi pokrajinskega sanitetnega sveta, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 10. t. m. ter je ta dan stopila v veljavo, ko sc obenem razveljavijo vse njej nasprotne in z njo nezdruž-l j ive določbe. Banski sanitetni svet sc naziva poslej Pokrajinski sanitetni s^cl Ljubiianke pokrajine. Temu Pokrajinskemu sanitetnemu svetu predseduje podprefekt Ljubljanske pokrajine m sestoji rz: 1) zveznega tajnika P. N. F., 2) po stopnji najvis;emisar:a-ta, 8) načelnika III. oddeika, 9) protofizika občine glavnega mesita, 10) ravnatelja Higienskega zavoda. 11) treh doktorjev medicine in kirurgije, od kvtenh je eden strokovnjak za ped ia tri jo, in 12) enega predstavnika zdravnikov kirurgov, enega veterinarjev, enega lekarnarjev, enega kemikov in enega inženjerja, ki posluje v pokrajini, predlaganih po sindikalnih združenjih. Člane iz točk 11) m 12) imenuje Visoki komisar na tri leta. Prav tako imenuje Visoki komisar tajnika sveta, ki pa nima glasovalne pravice. Pokrajinski sanitetni svet proučuje vsa vprašanja, ki se nanašajo na higijeno in ljudsko zdravje v občinah pokrajine in predlaga Visokemu komisarju ukrepe in raziskave, ki jih v tem pogledu smatra za potrebne. Mnenje sveta je obvezno, Če gre za higijensko sanitetno plat: a) v vseh primerih iz § 41. zakona o banski upravi, b) pri izvajanju naprav za oskrbo s pitno vodo, c) o ustanovitvi novih lekarn, njih razmestitvi in ureditvi, d) o letnih poroči- Udarec po oknu Dijaki 7.b razreda so bili vsi razburjeni. Skrivaj je vrelo med njimi že del j časa: odkar je bil njihov razrednik profesor Poč-kaj poklican k vojakom in je prevzel pouk rtjegov namestnik profesor Strešnik. Dijaki so bili napravili veliko napako, da so primerjali enega z drugim. Na eni strani je stal njihov ideal, še mladi, za sport navdušeni in v vsakem pogledu tovariški profesor Počkaj. dočim so videli na drugI v profesorju Strešniku, ki je bil že vpokojen, samo starega, bolehnega in kakor so trdili sami, okostenelega in zaprašenega profesorja, ki po njihovem mnenju sploh ni spadal k njim. Tako se je zgodilo, da so dijaki 7.b razreda nekega dne sklenili jasno z dejanjem izpričati svoje nezadovoljstvo s profesorjem Strešnikom. Pretveza za to naj bi bila profesorjeva navada odpreti vsak dan takoj po prihodu v razred okno in natrestl ptič-kam piče, ki jo je vedno nosil v žepu. Menda se za ptičke bolj zanima, kakor za nas. Namestu da bi se ukvarjal z nami. raje žvižga njim in jih potrpežljivo ^abi sebi. Njegove domače navade so mu ljubše od vsega nehanja v šoli! — so govorili dijaki. In odločili so se za korak, ki naj bi tudi nekaj zalegel: še preden bi se pričel poi»k, so sklenili zabiti z žeblji okno pri katedru. Točno ob osmih je stopil profesor v razred. Dijaki so napeto gledali, kako je odšel h katedru, kjer je odložil svoje knjige, potem je pa takoj posegel v žep svojega suknjiča, da bi potegnil iz njega vrečico s ptičjo pičo. Obrnil se je k oknu, položil roko na kljukico in hotel odpreti okno. že pri drugem brezuspešnem poskusu je spoznal, da okno ni bilo v redu zaprto. En inm pogled po razredu mu je zadostoval, da je spoznal, da se ni zmotil glede krivcev, ki jih je bilo treba iskati med dijaki. Nekaj časa je stal molče, vprašujoči po- gled uprt nepremično na razred. Končno je pa stopil dva koraka proti prvi klopi in vprašal s tihim glasom: — Kdo je zabil okno? In zakaj ga je zabil? Nihče ni odgovoril. Dijaki so bili sogiasno sklenili storiti ta korak in zato se nihče ni mogel javiti ločeno. Sicer pa tudi ni bilo nobenega med njimi, ki bi se bil čutil posebej krivega. Vsi so zrli napol trmasto, napol radovedno na profesorja in čakali, kaj se bo zgodilo. — Torej ni nihče zabil okna? — je nadaljeval profesor Strešnik razočarano. In še tiše kakor je govoril dotlej, je priključil svojemu vprašanju eno samo besedo: — Strahopetci! Tedaj je pa vstal ves razred kakor en mož. — Dobro. Zdaj vsaj vem. da ste vsi proti meni, — je dejal profesor naenkrat obrnjen k steni stoječih dijakov malone dobre volje in z glasom, ki je izdajal olajšanje. — Zdaj mi pa povejte, zakaj ste to storili ? Mar mislite, da me boste s tem oviraJi. da mi boste mogli preprečiti storiti to, kar hočem storiti, kar smatram za dobro. Dijaki so strmeli. Tako svojega profesorja Se nikoli niso slišali govoriti, tako odločnih besed še niso slišali iz njegovih ust. že so mu hoteli odgovoriti, pa jim je upadel pogum in za odgovor ga sploh niso več mogli zbrati, kajti ta čas je bi! profesor že poklical enega izmed njih na kateder. — Peček. takoj mi odpri okno! — mu je zapovedal s strogim glasom. Dijak je okleval. Pri rokah ni imel nobenega orodja in ni vedel, kako bi mogel okno odpreti. — Zakaj se pa ne ganeš? — je vprašal profesor. — Ne morem, — je odgovoril dijak ▼ zadregi. — Tako, ne moreš, — je ponovil profesor počasi. In s povzdignjenim glasom, obrnjen k vsemu razredu je nadaljeval: — Ne morem, tega pojma sploh ne poznam, človek lahko stori vse, samo če hoče, samo, če se odloči. Ne sme samo dovoliti, 'a bi ga drugi ovirali, kadar hoče dovršiti to, kar je započel. In pri teh besedah je profesor Strešnik dvignil desnico. Stisnil je pest, zamahml, udaril krepko in razbil okno. In ta čas, ko so zažvenke.ali drobci razbitega stekla po tleh, je pritisnil krvavečo roko na kljukico ter nasul ptičkom na okno piče. Vse to je storil zelo hladnokrvno in v samozavestni, malone mirni odličnosti. Tudi način, kako je odšel trdih Korakov nazaj na kateder in začel pouk brez najmanjšega pojasnila, kakor da se ni splo/i nič zgodilo, je pričal o neupogljivi volji nadaljevati za-č=to pot preko vseh ovir. Dijaki so rabili precej časa, da so d opomogli od silnega presenečenja in da so mogli povsem doumeti, kaj se je bilo zgodilo. Počasi, drug za drugim, so souli zopet na svoja mesta. In ko so sedeli tako tiho in zamišljeno v klopeh, dočim je profesor mirno nadaljeval svojo dnevno lekcijo, je naenkrat nastal velik preokret. Od tiste ure ni bilo v razredu nobenega dijaka več. ki bi si up? I videči v profesorju Strešniku s s biča. Bilo je, ka kor da njegov udarec s pestjo ni razbil samo šipe na oknu in s tem odstranil ovire, ki so mu boleli dijaki postaviti na pot, temveč da je zadel istočasno dijake same v globino src, kjer je večkrat potreben o pravem času in trdo zadan udarec, da se razbije na drobne koščke kriva, spačena slika. 1942-XX izreklo naslednjo sodbo v kazenski zadevi prot: Subertu Antonu, pok. Ivana in pok. Magdalene Mahkovec, rojenemu 11. I. 1914 v Ljubljaniin tam bivajočemu. Sušteršičeva ulica 15. Obtoženec je v sodnih zaporih. Obtožen je, da je bil do februarja 1942 v Ljubljani član prevratne družbe, ki je imela namen, nasilno poru-šti politične in družabne uredbe države, nadalje, da je bil član družbe, ki j«-* imela namen, izvrševati zločine proti državi: Subert je bil od 29. dec. 1941 do 31. jan. 1942 v taki družbi na ozemlju Ljubljanske pokrajine in je bil vrhu te^a v času od 29. julija 1941 do 31. januarja 1942 v posest: vojaške puške in pripadajoče municije. Iz teh razlogov proglaša sodišče obtoženca za krivega pripisanih zločinov ter obsoja Antona Šuberta v dosmrtno ječo z zakonitimi posledicami. Razen tega je odredilo sodišče, da sc ta sodba v izvlečku po enkrat objavi v tržaškem »Piccolu« in v ljubljanskem »jutru«. Ljubljana, 30. maja 1942-XX. lih pokrajinskega zdravnika in veterinarja, e) v vseh primerih, v katerih je to predpisano z zakonskimi določbami in pravilniki. Visoki komisar lahko zahteva mnenje sveta vselej, kadar to smatra za umestno. Svet se sestane na redno zasedanje štirikrat na leto v mesecih januarju, aprilu, juliju in oktobru, izredno pa se lahko sklice vselej, kadar Visoki komisar to smatra za potrebno. V vabilu morajo biti navedeni predmeti, o katerih se zahteva mnenje sveta. Visoki komisar sme dodati dnevnemu redu še druge zadeve, ki so nujne. Za sklepčnost jc potrebna navzočnost vsaj po-polovice članov. Kadar gre za mnenje ali sklepanje, ki se zahteva nujno, je svet sklepčen ob navzočnosti večine članov bi-vajočih v Ljubljani. Sklepa se z večino glasov, ob enakosti glasov pa odloči predsednikov glas. člani sveta, navedeni pod teč-ko 11. in 12., ki bi izostali od treh sej zaporedoma brez upravičenega vzroka, izeube svoje mesto. Visoki komisar sme pozvati na seje za proučevanje specialnih vprašanj brez glasovalne pravice tudi osebe Izven sveta, ki so priznani strokovnjaki. Športni pregled Tenis: Madžarska—Hrvatska 4:2 Zasledili smo prvo poročilo o izidu teniškega dvoboja med reprezentancama Madžarske in Hrvatske pretekli petek, soboto in nedeljo v Zagrebu v okviru tekmovanja za »Rimsiki pokal«. Poročilo, ki jc precej nepopolno, pove, da se je dvoboj zaključil z zmago Madžarov v razmerju 4:2 Lep uspeh je dosegel mladi Branović, ki je premagal Gaborvja 8:6. 6:35:7. 8:10, 6:3. Pallada je zmagal nad Szigetijern 6:3. 6:3, 6:1. Vse ostale igre poedincev in dvojic so dobili Madžari. Maver je premagal šari ca in Asbo«th Mitica. V7 tekmovanju dvojic sta Gaborv m S žige ti premagala Branoviča in Sanča 6:2, 6:1, 6:4. Težja je bila borba med Asbothom in Maverjem tet Pallado in Mitićem. Madžara sta odločila igro zase po šturih letih 5:7, 6:3, 6:4. 61. Ker so Hrvati računali kljub porazu proti Italiji na boljši iznd, jim je tudi ta dvoboj prinesel razočaranje "i kaže. da se bodo morali letos v teniški konkurenci za »Rimski pokal« z-idovoijiti z zadnjim mestom. Italijansko lahkoatletsko moštveno prvenstvo Po prvi skupini tekmovanj je stanje v oceni italijans»kega Lahkoatletskega moštve-nega prvenstva v najboljši mo^ki skupini naslednje: 1. Obcrdan P. P. 36 796 točk, 2. Sas Guf Roma 29.583. 3. Sas Guf Torino 24.583, 4. SS Bruno Mus*olini 23.309. 5. Giovinez-za. Trie~te. 21.250. Sledi z znatno manjšim •tevijom točk še pet moštev uglednejOcga imena. Tekmovat;a se se nadaljujejo. Z Gorenjske — Zatiranje hrošče v. Šolska mladina v Ihanu je nabrala blizu 2500 litrov hrošče*/. Hrošče so deloma pokončali, deloma pa porabili za pičo kokošim. — Strela Je udarila. Iz Moravč poročajo da je prihrumela te dni nad dolino nevihta, med katero je treščilo v hišo posestnika Fr. Povirka. Švignila je večkrat tudi v steno. Prestrašeni družini se ni zgodilo nič hudega, le gospodarja je strela nekoliko omamila in ožgala po desni nogi. — Novi komisar v Moravčah. Moravska občina je dobila nedavno novega komisarja v osebi posestnika in kolarskega mojstra Janeza Fuggeja. Doma je iz Koroškega, prebiva pa že delj časa v Moravčah. — Smrtna nesreča. V Karavanškem predoru je bil zaposlen zidarski vodja Josip Ziegler iz Celovca. Kar ga je zgrabi a de-rezina in ga podrla. Dobil je več notranjih in zunanj:h poškodb. Prepeljali so ga v bolnico na Jesenice, kjer je pa kmalu :zd;hnil. KOLEDAR Danes: Četrtek, 11. junija: Barnaba, For-tunat. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: FoMržek. Kino Vnion: Papa Labonard. Kino Sloga: Fapu Lebonnard. Razstava Gor&e-Male& v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, KuraTt, Go.sposvetska cesta 4, Bohince ded., Co sta 29. oktobra 31. S Spodnje štajerske — Nov grob. V Teznem pri Mar-boru j«? umrla poštar jeva žena Marija Krampi, stara 61 let. — Zla^a poroka. Zlato poroko bosta praznovala v soboto viničar Andrej Trampovž in njegova žena Josipina roj. Doršnik. Trampovž je doma iz Amovža, njegova žena pa iz Svečine. — I.užno raztopino Jc pila namesto ml-neraln« vode. Xa Pob rež j u pri Mariboru je 34 letna pietilku Neža Pacek pomotoma pila lužno raztopino namesto mineralne vode. OnesvešČeno so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. Zdravnik; upajo, da ji bodo rešili življenje. — Prodaja sočivja In sadja. Po uradnem razglasu je prodaja socivja prosta, sadje Je pa treba izročiti zbiraln Cam Dovoljena Je samo prodaja najmanjših količin sadja. — Novi ravnatelj mariborske bolnice. Za ravnatelja mariborske bolnico je bil Imenovan šef kimrgičnega oddelka primarij dr. Ernst Eouvier. Novi ravnatelj je r>il rojen 2. avgusta 1889 v Marenbergu. Gimnazijo in univerzo je Študiral v Grazu. — Novi grobovi. V Slov. Bistrici je umrl valjar tvornice bakra in medij Zugmayer & Gruber Anton Koren. V vojniku je umrl vpokojoni financ-ni nadre.spici jent Ignac Prah, star 69 let. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor in ga pokopali na pokopališču na Pobrežju. — Rojstva, poroke In novi grobovi v C*w Iju in Ptuju. V Celju so se poročili Viljem Toplak z Amalijo Leskovšck. Ant ^n Kmecl z Matildo Srtopnik, Franc Stindel z Veroniko Berložnik in Avgust Kunej z Alojzijo Drame. Umrli so Karel Cater, Amalija Jezernik, Konrad Cclofie;a, Marija Savni-čar, Viktor Kresnik, Ivan Reberšek, Ivan Dolenc in Pavel Topovšek. Rojenih je bilo v prejšnjem tednu 13 otrok. Od 1. do 7. junija je bilo rojenih v Ptuju 6 otrok, poročili so se v tem času Franc Tili z Rozo Cizerl, Viktor Prelog z Fran^iško Ceh. Andrej S*kok z Marijo Roškar, Franc Rozman s Frančiško Coh in Alojz Lah z Nežo Toplak. Umrli so pa Josip Tiberhofer. Frane Hameršak, Franc Kolajšar, Pavlina Strm-šek, Siegfried Nekola, arija Unuk in Anton Scrian Naše Gledališče DRAMA Sreda, 10. iunija. ob 17J0: Vdova Romunk*. Izven. Zelo znižane cenc od 10 lir navzdol. Četrtek. 11. junija, ob 17 30: Konto X. Rod Četrtek. Petek. 12. junija. Zaprte*. Sobota 13. junija, ob 17.: Romeo in JuTtja. Red A. Nedelja. 14. junija, ob 17.30: Sola za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol, OPERA Sreda. 10. junija, ob 17.: PrrateSj Fric. Reo! Sreda. Cetrtek, 11. junija, ob 17.: Boccaccio. Red A. Petek, 12 junija, ob 15.: La Boheme. Izven, Dijaška predstava. Zkrlo znižane ceno od 12 lir navzdol. Sobota, 13. juni;a. ob 16.30: Carmen. Red B. Nedelja, 14. junija, ob 15.: Evgenij Onje- gin. Izven, Radio Lfnblfana PETEK, 12. JUNIJA 1942 XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi. — V odmoru (8.00) Napoved Časa. 8.15: Poroćila v itlalijanščini. 12 15: Koncert Komornega zbora, vod: dirig-ent D. M. Sijanec. 12.40: Na harmoniko igra Vlado Golob. 13.00: Napoved časa. — Poročala v itaJijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini- 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Uahka glasba, 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Operetna glaaba. — Orkester vodi dirigent Pe-tralia. 14.45; Poroc la v slovenščini. 17.10: Koncert orkestra Glasbene Matice, sodeluje pianistka Silva Hrasovec. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 21 00: Simfonična prireditev EIAR. Koncert vodi dirigent Morelli, sodeluje pianistka Rina Rossi. — V odmoru predavanje v slovenščini. 22.25: Pisana glasba. 22.45: Poročila v italijanščini. Obnovite naročnino! «tev. 132 »SLOVENSKI RAROD«č*trt<&. ti. junij« 1042.XX Strma S Disciplinska sodišča za javne nameščence Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino m podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291, glede na svojo naredbo z dne 20. aprila 1941-XIX, št. 2. smatrajoč za potrebno, da se vzrx?redijo predpisi, ki so v bivši kraljevini Jugoslaviji urejali discip-lmska sodišča lavnih nameščencev in nameščencev v javni službi, in upoštevajoč, da so nekatera doslej v stvari pristojna sodišča zbog zloma jugoslovanske države prenehala, odreja: 01. 1. Disciplinsko sodišče prve stopnic, ustanov!jeno po zakonu o notranji opravi bivše kraljevine Jugoslavije in sedaj rx .snujoče pri Visokem komist?r;etu za Ljubljansko pokrajino, je pristojno soditi v disciplinskih stvareh tudi osebju, k' je bilo podrejeno bivšemu jugoslovanskemu min'str-Ctvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, učiteljskemu o-ebju srednjih m tem , enakih strokovnih in obrtnih Sol kakor tudi osebju rnešcanskih šol. podrejenih Visokemu komsiinatu nli ustanovam, ki so kakor kob" pod pn dedom in nadzorstvom tega Visokega kom baruta. čl. 2. Pri ravnateljstvu poŠto, telegrafa m telefona v Ljubljani se ustanavlja »Disciplinsko sodišče prve stopnje za poštno-tclcgrafsko-tc-lcfonsko osebje^ po naliki z določbami v zgoraj omenjenem zakonu o notranji upravi. Ta organ je pristo;en soditi v disciplinskih stvareh osebju, ki jc bilo podrejeno bivšemu jugoslovanskemu ministrstvu za pošto, telegraf in telefon. 01. 3. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani se ustanavlja »Disciplinsko sodišče prve stopnje za finančne* upravo« po naliki z določbami v zgoraj omenjenem zakonu o notranji upravi. Ta organ je pristojen soditi v disciplinskih stvareh osebju, ki je bHo podrejeno bivšemu jugoslovanskemu ministrstvu za finance, za državne monopole m poštno hranilnico. 01. 4. Pri Visokem komwariaru v Ljubljani se ustanavlja »Vi§;e disciplinsko sodi če«, pristojno soditi v disciplinskih stvareh osebju, ki je bilo podrejeno bivšim jugoslovanskim ministrstvom in dede katerega so odpadli osrednji sodni organi, kakor tudi osebju podeželskih občm. 01. 5. Sodni organ iz člen? 4. ie šestav-l;cn kopalno jz petih sodnikov, izmed katerih morata biti vsaj dva iz upravne stroke, ki ji pripada obdolženec. Imenuje jih Visoki komisar. ('"1. 6. Glede postopka pred disciplinskimi sodišči sc ni nič spremenilo. 01. 7. Visoki komisar si lahko kader k«>ri pridrži sam disciplinsko postopanje in izda dokončno odločitev. CL 8. Ta naredba stor>j v veljavo na dan rvbiave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 2. junija 1942-XX Visoki kotnihr za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli 1^ Tekma za telesno vzgojo mladin Splošna klasifikacija uspehov, ki so jih posamezne Sole s svojimi predstavništvi dosegle na tekmi za telesno vzgojo Osnovne šole, moško zastopstvo: 1. Ljudska šola Marjanišče, Hribar Ivan, 128.5 toć'Ke, 2. I. deška osnovna, Zupančič Franc, 128, 3. Osnovna šola Marjanisče, TJrek Stanko, 126.5, 4. Vadnica, Znidarič Janez, 126.5, 5. III. de£ka osnovna, Lev-stek Igor, 126.5, 6. II. deška osnovna, Pavlin Janez, 121.5, 7. IV. deška osnovna. Bems Fedor, 124.5, 8. I. deška osnovna, Horvat Bojan, 124.5, 9 II. deška osnovna, Simnovec Avgust, 123.5, 10. III. deška osnovna. Ožim Igor, 122.5, 11. IV. deška, Komat Vin'AO, 122.5, 12. I. deška, Ljubic De-metrej, 122, 13. III. deška, Tršek Zvonko, 122, 14. V. deška. Hlebec Milan, 117, 15. IV. deška. Kralj Bogo, 116. 16. V. osnovna, Boršnar Božidar, 115, 17. II. deška osnovna, Jerše Ladislav, 114.5, IS. VI. deška osnovna, Gaspari Edvard, 114. Osnovne šole, žensko zastopstvo: 1. II. dekliška osnovna, Pavlic Lea, 129.5, 2. Osnovna šola Lichtenthurn. Jemec Marija, 129, 3. Osnovna šola Lichtenthurn, Planine Anica, 129, 4. III. dekliška osnovna. Grabnar Ivana, 127, 5. II. dekliška osnovna, Pahor Marta. 126.5, 6. II. dekliška osnovna. Lukan Marija. 125.5, 7. Osnovna šola Uršulink, Rus Sonja, 123, 8. I. dekliška osnovna. Golobic Marija, 122.5, 9. I. chekliška osnovna, Karlovac'* Darja, 122 5, TLO. I. dekliška osnovna, Varšek Jožica, 122, II. Vadnica, Kramar Metka, 121, 12. III dekliška osnovna, Brišmk Marija, 121, 13. III. dekliška osnovna, Kodarin Barilika, 119. 14. Osnovna šola Uršulink, Senk Magdalena, 116.5, 15. VI. dekliška, Žemljic Cvetka, 114.5. Nižje srednje In meščanske Sole, moško zastopstvo: 1. n. realna gimnazija. Kužnik Emilij. 153.5, 2. I. realna gimnazija, Soberl Ciril, 145. 3. I. deška meščanska. Valje Marjan, 136.5, 4 IV. realna gimnazija. Arčon Ludvik, 127, 5. II. deška meščanska. Tavčar Vlncenctj. 122, 6. Klasična gimnazja, I£veder Anton, 121, 7. III. realna gimnazHa. Perčič Remigoj, 110.5. 8. III. deška meščanska, Svetelj Stanislav, 108. 9. I. deška meščanska, Papler Stanko. 107, 10. II. deška meščanska, Rasinger Tomaž, 99. Nižje srednje in meščanske ftole, žensko zastopstvo: 1. Meščanska šola Lichtenthurn. Janša Antonija, 150.5, 2. I. dekliška meščanska. Molk Antonija, 127, 3. Meščanska šola Uršulink, Bizjan Moža. 121.5, 4. I. dekliška meščanska, Cujk Leopoldina, 114.5, 5. III. dekliška meščanska, Strus Miljutina, 106. 6. II. dekliška meščanska, Krek Olga, 104, 7. Meščanska šola Uršulink. Glivar Iva, 102, 8. I. realna gimnazija, Kunst Lilijan, 98.5. 9. II. dekliška meščanska. Prosen Boža, 8S. 10. II. realna gimnazija, Tschur-wald Elizabeta, 86. Višje srednje šole, moško zastopstvo: 1. Klasična gimnazija, Sovre Demetrij, 144, 2. II. realna gimnazija, Bregar Drago, 134. 3. Moško učiteljišče, Košir Vladimir, 112.5, 4. IV. realna gimnazija, Habjan Andrej, 107, 5. I. realna gimnazija, Ahčin Igor, 99, 6. Trgovska akademija, Kurandič Ahmed, 86.5, 7. III. realna gimnazija, An-drejak Anton, 78. Višje srednje šole, žensko zastopstvo: 1. žensko učiteljišče. Kosenina Alojzija, 12S. 2. II. realna gimnazija, Šiška Marija. 104, 3. Trgovska akademija, 100, 4. I. realna gimnazija, 66. DNEVNE VESTI Kralj in Cesar na letališču v srednji Italiji Kralj Cesar Viktor Emanuel III. je po-setil neko letališče v Srednji Italiji, kjer je sedež oddelka za poizkušnje. Kralja Cesarja je sprejel ob priholu na letališče drž. podtajnik za letalstvo general Foug'er v spremstvu številnih častnikov. Visoki gost se je po i robno zanimal za nekatere najnovejše vrste letal, ki jih odlikujejo nekatere odl:čne bojne prednosti in ki bodo v kratkem krenila na pot. Prisostvoval je tudi poizkusnemu letu istih. Ob koncu poizkusov je izrazil Kralj Cesar svoje zadovoljstvo in toplo priznanje tehnikom in pilotom letalstva. — Iz »Službenega lista«. Službeni li«?t za Ljubljansko pokrajino« št. 46 z dne 10. junija 1942 — XX. E. F. objavlja naredbe Visokega Komisarja: disciplinska sodišča za javne nameščence, ustanovitev Pokrajinskega sanitetnega sveta, raztegnitev obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove ob cestah in železnicah in spremembo cenika zdravilnih specialitet. — Smrt znanega italijanskega slikarja. V Milanu je umrl mnogo obetajoči mladi italijanski slikar Enrico Mercatoli. star 28 let. Pokojni umetnik je sodeloval tudi pri številnih italijanskih publikacijah. — Iz dolga 25.20 lir — loterijska sreča 4250 lir. V Veroni je sanjal neki branjevec o neki gospodinji, ki mu je dolgovala 25.20 lir in ki je umrla. V sanjah mu je dolžni-ca nasvetovala, naj poizkusi loterijsko srečo. Branjevec je ubogal in dodal štev. 25 in 20 še štev. 48. t. j- starost umrle gospodinje. Imel je srečo, dolg 25.20 lir mu je pripomogel do dobitka 4250 lir. — Kmetova sreča. Oni dan je prišel v Verono neki kmetovalec, kn je igral v rimski loteriji na štev. 17. 89 in 14. Srečni kmetovalec je dobil 42.500 lir. — Italijansko-madžarska kulturna manifestacija. V Milan je dopotoval madžarski pooblaščena minister TJllein-Reviczkv. ki bo prisostvoval italijansko-madžarski kulturni manifestaciji, ki jo je organiziral kulturni zavod. V petek 12. L m. bodo otvorjene slikarske razstave; v soboto 13. t. m. bo prelaval minister TJllein-Reviczky o latinstvu madžarskega duha. Italijansko madžarske skladbe bosta izvajala pianist Karolvi ter goslač Zathurecky. V dneh 14., 15. in 16. t. m. se bodo sestali rektorji italijanskih in madžarskih univerz, da se po — Zastopstvo italijanskega filma v Budimpešti. V Budimpešto so prispeli zastopnika italijanskega filma, da se dogovorijo •k aaa^fagafcfcm filmskimi strokovnjaki gM* izmenjave filmov. V soboto nadaljuje zastopstvo svojo pot v BuKaresto. govorijo o poglobljenem obojestranskem znanstvenem sodelovanju. Slikarska razstava bo po Milanu prirejena v drugih italijanskih mestih. — Likvidacija »Paramountha«. Z ministrskim odlokom je odrejena likvidacija filmske družbe Paramounth s sedežem v Rimu. — Avtomobilska nesreča se je pripetila na cesti Milano—Torino. Počila je pnevmatika na avtomobilu, ki se je prekucnil. Pri tem so bili ranjeni 41 letni ini. Sabino Bianchi, 411etni inž. Lorenzo Catti, 351etni inž. Ludvik Chevalier in 351etni šofer Josip Greati. Njihovo stanje je precej resno, vendar je upati, da se bo posrečilo skrbno prizaievanim zdarvnikom, da jim bodo rešili življenje. — Guverner Azzolinl pri Kallavu. Guverner Italijanske banke (Banca d' Italia) Azzolini je posetil predkednika vlade Kal-laya v Bulimpešti. pri katerem se je po-mudil v daljšem prisrčnem razgovoru. Azzolini se je vrnil v Rim. — Kmet izgubil 37.000 lir. V Centu je izgubil kmetovalec Adelmo Tassinari listnico s 37.000 Lirami ter raznimi dokumenti. Karabinjerji poizvedujejo za najditeljem. — Velika razstava italijanskega slikarja v Madridu. V prostorih nacionalnega muzeja sodobne umetnosti v Madridu je bila otvoriena razstava odličnega italijanskega slikarja Guida Cadrottija. V treh dvoranah je razstavljenih okoli 60 umetnin. Navzoč -ni odličnik! so izražali pohvalno priznanje za razstavljena umetniška dela. — Ukinitev Združenja elektrotehničnih obrti za Ljubljansko pokrajino. To združenje je v smislu uredbe Visokega komisarja o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in o preureditvi njih stanovskih združb 15. aprila prenehalo samostojno delovati, kakor poroča zdaj dvojna Številka (3.—4.) »Elektrotehniškega vestnikac. Vestnik je bil doslej glasilo Združenja elektrotehničnih obrti, odslej pa Združenja industrijcev In obrtnikov za Ljubljansko pokrajino, odseka za obrtništvo v Ljubljani. Odsek je prevzel vre« inventar, arhiv, nepremičnino in gotovino. Pač pa bo gradbeni sklad pripojenega združenja — njegovo premoženje se sestoji iz gotovine in parcele — služil še nadalje svojemu namenu. Ob podpori Odseka za obrtništvo je omogočeno na-daljno Izhajanje >E. vestnikac. Obseg časopisa je pa seveda nekoliko skrčen zaradi varčevanja s papirjem. Nova dvojna Številka vestnika vsebuje tri tehtne strokovne razprave naših strokovnjakov: »Is zgodovine merilnih sistemov elektrotehnike« (dr. ini. V. Bedjanič). »Kompleksni upori« (in2. R. Sever) in »Tuljave m Kondenzatorji v radiotehniki« (ma. Poniž Roman), LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 18 m 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON t?-4i Znaoa (toduti&a v«**lo gr» tu Klmaken platno! Eden najlepših filmov icatne! UDA SILVI (evufKka Deanrta Durbin!). AMEDEO NAZZAR1 Sa;no:*M poprvk«! KINO UNION — TELEFON 23-21 Zanimivo ženitno zgodbo med meščani in plemenitasi prikazuje film Papa Lebonnard V glavnih vloga: Ruggero Kuggeri, Jeanne Provost KINO SLOGA — TELEFON £7-30 Film m» m ftofcofce whtac. pav« h tngičtiib druiavLib ofciMOv današnjega ima Osamljenost Carola Mohn. Andtj Cbrcchi. Antonio Centa, Gt-Klielrro Sinaj — Papež Pij XII. je prisostvoval zasedanju obredne kongregacije, ki je bilo v prestolni dvorani. Zbrani kardinali in prelati so razpravljali o proglasitvi blaženim univ. prof. Contarda Ferriccija, ki je predaval na univerzah v Pavi jI, Messini in Medeni, ter o krepostnem heroizmu indijanske device Katarine Tekakwithe. — Minister Bottai v Gorizil. Včeraj se je mudil v Gorizii minister ljudske vzgoje eks. G. Bottai. Prisostvoval je vojaškemu slavlju alpinskega polka, pri katerem js bil minister Bottai bataljonski poveljnik. — Zlata svetinja je bila podeljena v spomin poročnika pilota Gabriela Ferettija iz Castelferetta. — 2rlve v Cagl!ariju. Iz Rima sporočajo imena sledečih smrtnih žrtev sovražnega ]•> tal^kega napada na Cagliari v noči od i. ra 8. junij XX.: 13!etna Alfcr.zina Guari-no. lSletna Lavini ja Guarino. 4tletna Antonija Manzo. 201etni dijak Rafael Lix, 79-letni Karol Melis. inž. Ivan Brotzu s sinom. 201etni dijak Alojz Brotzu. Colombina Pis-sard z dvema hčerkama. 151etni dijak Hen rik Meloni. 4Sletna Emilija Darau s 3 sinovi, Marija Čašu, Elisa Času. SSletna Ana Guarino in Genovefa Aesu. (Piccolo). — Smrten padce s četrtega nadstropju pri vasovanju. 231etni Lelo Morricone, tne-dirinec. je šel vasovat k svoji izvoljonki 22-letni Fiorenzi Corvi. ki stanuje v četrtem nadstropju na korzu Magenta S5 v Milanu Ko se je poslavljal, se jo vzpel na podstrešno okno. od koder je pritrdil vrv. po kateri se je spustil v globino. Pri tem pa se je pretrgala vrv. ki je visela ob izvoljenkinem oknu. in je Morricone treščil na tla. Bil je pri priči mrtev. — sprememba renska zdravilnih specijalitet. Visok: Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da se cene sedaj veljavnega cenika za zdravilne specijalitete spremene in določijo takole: cene zdravilnim specijalitetam *Laxarol« št. 20-40 proizvodu tvrdke lekarna mr. ph. Bohinc A. v Ljubljani, »Praška domaČa mast«, S Štev. 2-41, 2239-41. 25 g. proizvodu tvrdke Far-macevtični laboratorij Bule Franc dr. z o. z. v Mirni in »Radioo balzame, S št. 6032-37 proizvodu tvrdke Kozmetični laboratorij Cotič R. v Ljubljani, se zvišuje za 30re tako za prodajo lekarnarjem kakor za prodajo občinstvu. = Razvoj italijansko-madžarske trgovine. Glavni urad za statistiko v Budimpešti je zbral podatke, iz kaleiih izhaja, da je dosegel madžarski izvoz lani vrednost 791 milijonov pengoo (1. 1940 550 milijonov pengo), uvoz pa 730 milijonov (1. 1940 603 milijone). Izvoz se je ugodno razvijal predvsem zaradi ureditve cen kmetijskih pridelkov napram cenam industrijskih proizvodov. Madžarska zunanja trgovina je bila pasivna od prejšnje svetovne vojne. Lani je prvič dosegla aktiven pres< žek. Med državami izvoznicami in uvoznicami so seveda na prvem mestu osne države. Uvoz iz Italije se je lani dvignil na 150 milijonov pengo, kar je enako 21 % vsega madžarskega uvoza. Leta 1940. je Madžarska uvozila iz Italije le za 56 milijonov pengo aii 9% celotnega uvoza. Izvoz iz Madžarske It-Mio se ie iani dvignil na 114 milijonov pengo, med tem ho je predlanskim dosege' o4 ir-ili.ionov. Delež Italije na madžarskem izvozu znaša 14^, predlanskim pa je znašal 16. Uvoz iz Nemčije se je lani dvignil na 450 milijonov pengo (62% celotnega uvoza). Leta 1940. ie dosegel 345 milijonov pengd. Izvoz z Madžarske v Nemčijo se je dvignil na 508 milijonov pengo tli 64% celotnega madžarskega izvoza. Leta 1940 je madžarski izvoz v Nemčijo dosegel le 268 milijonov pengS Iz teh številk izhaja, da se je Izvoz v Nemčijo dvignil bolj kakor uvoz. na dru«ri ?treni pa »se je narobe uvoz iz Italije dvignil v večji meri kakor izvoz. Madžarska je lani nakupila v Italiji zlasti velike količine umetnih tekstilnih vlaken. V celoti je Madžarska uvozila iz držav osi 83% svojega uvoza, med tem ko je izvoz v te države iz Madžarske dosegel 78%. — Regulacija Ubere. Pristojni činitelji se zanimajo za regulacijo reke Tibere. ki teče. kakor znano, skozi Rim. Sedaj izvršujejo v Rimski dolini dela. za katera je določeno 20 milijonov lir. Med tem jc komisija za regulacijo Tibere dovršila poseben načrt za ureditev strug Tibere kakor tudi vseh njenih pritokov. Načrt naj bi se izvedel v več letih in bi se obenem gorske vode izrabile za pridobivanje elektrike. Zadevne ukrepe sedaj proučujejo v Ministrstvu za javna dela in Ministrstvu za kmetijstvo in gozdove. — Madžarizarija bivših ju posloven skih bank. Upravni posli Pri v. agrarne banke in Državne hipotekarne banke bivše Jugoslavije so prešli končnoveljavno na dva madžarska denarna zavoda Posli Državne hipotekarne banke so bili preneseni na Nacionalni kreditni zavod v Budimpešti, odnosno njegovo podružnico v Novem Sadu. VeČina delnic tsga denarnega zavoda je v rokah Katoliškega verskega in studijskega fonda. Naloga Nacionalnega krelitnega zavoda v Budimpešti je olajšana s tem. da se je posrečilo doseči odpis delnic, nanašajočih se na madžarsko premoženje Državne hipotekarne banke bivše Jugoslavije. Posle Priv. agrarne banke bivše Jugoslavije je prevzel Madžarski kmečki kreditni zavod. — Novo industrijsko podjetje t Zagrebu. V Zagrebu je otip ustanovljeno novo indu- strijsko podjetje >Montan trgovačko delniško iruštvo* z delniško glavnico 500.000 kun. V upravnem svetu so W. D. Ahlers iz Duisburga, dr. Ki it z Herbst iz Berlina, dr. Friedrich Moser iz Berlina, dr. Friedrich \VJhelm Lenz iz Duisburga, iz Zagreba pa dr. Vekoslav Fla-scher, dr. Ante Ranoako-vič. inž. Sve^slav Lazič in Emil Strbny. — Hrvatska domača in umetnostna in. dustrija. Hrvatsko trgovinsico ministrstvo je ustanovilo v Zagrebu centralo za hrvatsko domačo in umetnostno industrijo. Centrala bo delovala DS trgov.ski p-x!lag Njena naloga bo proučevati lomačo in umetnostno industrijo na Hrva'.skem. jo pospeševati in povzdigniti ter razdeljevat: in prodajati njene proizvode. Hrvatska domača industrija zlasti vezenine, p!etenme in lesorezi hrvatshih ter razni izdelki iz bakra in srebra, kakor tudi vezenine v zlatu spadajo med najboljše izdelke te vist*. — Nesreče. Včeraj je bilo sprejetih v ljubljansko bolnica nekaj več ponesrečencev kakor navadno. Cilka Strle, encVtna hči kočarja z Iga, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Alojz Porenta. 561etni krojaški pomečnik iz Ljubljane, si je pri padctj zlomil levico. — Jolanda Kura'.t. 61etna hči uradnika finančne kontrole iz Logatca, -■'i e pri padcu zlomila desnico. — Jožefa Vodlan, 221etna služkinja z Jež ce. je padla z voza in se potolkla na glavi. — Franja Zdolšek. 321etna učiteljica iz Velikih Lašč. je padla s kolesa in se ranila na glavi. — Pepca Delane. 191etna hči služk nje :z Liub'.jane, je padla po stopnicah v klet "n si zlemi!a desnico. — Včeraj so tudi sprejeli v ljubljansko bolnico letošnjo prvo žrtev— kače. Matej Smrekar. lOletni ?:n strojevodje iz L ubijane se je kopal v Ljubljanici in na bregu ga je pči! gad v nogo. Upanje jc. da mu bode rešili življcn.e. IZ LJUBLJANE --li Škropilni voz cestne železnice. Vsakdan bolj čutimo v mestu potrebo po škropljenji! ce~t in ulic, da se vsaj nekolik^ ohladi or.račje in zatre prah, ki ga je vedno več. Poleg škropilnih avtomobilov smo dobili tudi poseb?n škropilni voz cestne žv-lezni^e. ki prav pridno škropi nekatere ulice in ceste, koder so položene tračnice N.egovo škropljenje je mnogo izdatne^š1 ~d onega škropilnih avtomobilov in tudi prahu ne dviga toliko. Zato bi bilo dobro če bi škropili s tem vozom prav povsod kjer se le da. torej po vseh ulicah in cestah, po katerih je speljana cestna železnica. —lj Smrt dobre matere. Včeraj je umrla V ljubljanski bolnici po daljši bolezni gospa Frančiška B u k o v n i k. žena krojaškega mojstra in hišnega posestnika iz Ljubljane. Zapušča moža in dva sinova, ki jima je bila dobra mati. čeprav jima je bila mačeha Vsi. ki so jo poznali jo bodo ohranili v blagem spominu in sočustvujejo s prizadeto oruiino. Tudi naše sožalje! —lj Za Bežigradom in v Šiški bo cepljenje zoper davico današnji četrtek in jutrišnji petek tako, da bo cepljenje v šoli za Bež gradom današnji četrtek ob 17. uri, a jutrišnji petek ob 17. uri v šoli v Spodnji Šiški, za prebivalstvo Spodnje in Zgornje diske onkraj kontrolne črte bo pa cepljenje tudi v petek 12. t. m. ob 17.30 v društveni ivoiani v Dravljah. Zadnji dan cepljenja bo sobota, ko bo ob 17. uri cepljenje v šoli na Barju, prav tako bo pa za sre-d^če mesta in za vse zamudnike v soboto 13. t. m. ob 17. uri spet v Mestnem domu. Kakor so prvi dnevi pokazali, cenijo starši na periferiji cepljenje proti davici prav tako kot v središču mesta. Vse dni so starši pripeljali k cepljenju toliko otrok, da je mestni fizikat popolnoma zadovoijen, saj je to cepljenje naj'epši dokaz velike skrbi staršev za zdravje otrok. Kakor vemo, morajo biti proti davici cepljeni vsi otroci od dopolnjenega poldrugega do Jopolnjenega 10. leta. Vendar pa samo eno cepljenje ne zadostuje, temveč je vse sedaj cepljene otroke treba cepiti še drugič natanko čez 14 dni. Zato naj starši pazijo, da svoje otroke natanko čez 14 dni ob isti mi pripeljejo cepit na iste kraje kot so bili cepljeni ta teden, ker mestni fizJkat vodi za vsak kraj posebno kartoteko. Ce bi torej staiši k drugemu cepljenju otroke pripeljali na druge kraje, kjer v seznamu prvega cepljenja ni imena tistega otroka, bi nastala zmeda in izguba časa. ker na napačnem kraju ne bc mogli opravit:. —lj Naj nazorne jsa slika dobre trnovske in krakovske mladine so gotovo krasno urejeni in zasajeni bregovi Gradaščice in njene okolice. Zares je bilo treba velikega umetnika, da je zapuščeno Cerkveno ulico in Gradaščico bilo mogoče spremeniti tako lepo in poetično, da Ljubljančani radi prihajajo tja občudovat ta idilični del Ljubljane, ki tudi pri tujcih zbuja odkritosrčno pohvalo. Kakor jaslice prijazna okolica Gradaščice bo na spet v kratkem pusta, razdrta in umazana gmajna, da bi se človek zjokal. Poglejte samo vabljivi nasad ob Gradaščica pri mostu nasproti župn.šča, pa Vam bodo razbite železne klopi polomljene veje drevja, uničeno okrasno grmičje in samo ena široka gola drča kot v zrcalu pokazali podivjanost mladine, or.enem pa brezbrižnost staršev za otroke. Ali bi Tr-novci in Krakove; spet »adi gabuli po blatu okrog Gradaščice, njene bregove zasipali s črepinjami in drugo nesnago, da bi Trnovo in Krakovo upravičeno delalo sramoto vsej beli Ljubljani. Zato saj pa matere in očetje ter sosedje, ki jim je Še kaj do starega trnovskega in krakovrkega kredita in Ki še ljubijo svoje prijazno Krakovo in vabljivo Trnovo, sami napravijo red ter z odločnostjo pokažejo mladini, s čim se ponašata Krs.kovo in Trnovo. Nadaljnji posek gozdov ob cestah in železnicah Glede na svojo naredbo z dne 8, maja 1 1942-XX o poseku določenih gozdnih pasov in smatrajoč za potrebno, da se raztegne obveznost poseka na pasove ob drugih ce-I stan in železnicah pokrajine, je Visoki ko-; misar za Ljubljansko pokrajino izdal na« f red bo o raztegnitvi obveznosti poseka na i nadaljnje zemljiške pasove. Ta naredba je I objavljena v »Službenem listu« 10. t. m. in j je ta dan stopila v veljavo. Obveznost poseka določena z naredbo z dne 8. maja 1942. se razširja na naslednje pasove * vzdolž železnice Logatec — Ljubljana na obeh straneh razdela med Stampetovim viaduktom in km 590.500. na obeh straneh vse proge: vzdolž ceste Logatec — Laze. ceste Logatec — Ptovte, ceste Kalee — Hotederšica. železnice Treh-nje — Mirna — Krmeij, ceste Nora mesto — t'rtn« -fin - SemiC — Črnomelj — Glib I Je, ceste Novo mesto — S* rala — tetka, ceste Črnomelj — Gradac — Metlika — Rožakovo. ceste Črnomelj — Tanča gora — Vin'ra. ceste Črnomelj — Tribučo in ceste Crnome*j — Dobliee. vzdolž železnice Ljubljana — Metlika na obeh straneh razdela med postajama V šnja pora — Mirna peč-. (Po naredbi z dne 8. maja 1942. se mora na teh zemljiški pa>ov:h ob cestah in železnicah posekati morebitno gozdno rastlinje do tal in popolnoma v* globino 150 metrov, tako da je mogoča popolna preglednost.) Za posek gornje navedenih po?ov veljajo nespremenjene določbe, za kršitelje določb pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX. Rdeči križ poroča Iz Srbije je prispela pr>Ata. katero nnj spodaj imenovani dvignejo med uradnimi urami v ta;ništvu poizvedovalnega oddelka I. R. K.. Puharjeva 2. Almaa Marija. Aplenc B'?.a, Batists Jo-atpina, Bizjak Tone, 3reskvar Rudolf. Du-ro Helena, Cesar Martin. Cvonko Matevž, c>erne Jože. Dukič Adolf inž. Domainko Dragutin, Drinovec Francka, dr. Dokler Maran. Deisin^rer Marija, FVr an Sonja, dr. F:nk Mira. Finžgar Marija. Furlan Franc, Goni Ijšcfil Ljudmila. Gor;anc Ivan. dr. Gračner Jože. Hribar Rori. Inkret Alfonz, Jaklič Pavlina. JeaauOVOC Jožica. Jereb Milan, dr Janžek^vič Janez, Jvzer-^ek Mara. Jošt Tinka. Jug Riko. Justin Terezija, Kalin Savel. Kahno Mra. Kenda Vanda, Klin Majda K oče var Jernej, dr. Kos Franc, Kosir Pavla, Kovači«* jOciita, Kranjc Je-lica. Krištof M:mi. Kr2an dr. Franc. La-bernik Felic ta. Lebcn Ivanka. Lipovec Tine. Lo k Dor?.. Lužovvc Pohfka. Marte'anc Ivan. Major Miha. M hcK'ič Hilda MarciC N.. Makuc Landa, in?.. Marakič Lote. Markovih Bogdan. Martolic Marija. Mer.&aJ M lka. MedvaMek Leon. MihčlčiC Valentin, Michrr Anči. M?rcina Franc. Mlakar Zor-ko, Mtlač Ivan. Mlttptfttf Josip, MisiC MIlan. Močnik Penca. Nachtigal Stanislav, Naglic Vladko. Nedrl_i*kovič Angela. Negi« $a Mici. NeOtč Ana, Normah Jožef. Novak Stanislava, inž. Oblak Ivan. Oblak Ivan. O^tna zbornica. Ocepek Mart'n. OJ-stri5 Mici. OjstriS Anica. Okorn TonCka, Osovnik Tone, Pangarc Anton Pauhn Milica. Pavlic Kar,*). Pečnik Ivan. Perko Mila. Perko Franc. Perko Anton, Portl Marica. Peru'ek Dana. Petvk Ivan, P^te-k Tončka. Petejan J sip. Pfeifcr Aleksander, Pianecki Iva. P!rnat Marj.-*a. PiSot Franc, Platn^r Alojz.. PlavSič Zora. Plesm.icar Ixvj-zka. Pliverič Fani. Plutova, Podboj Marija, Podlogar Anica. dr. Pokom Jo&e, Polak Anka. Porvkar Justa. Potlsch Milica, inž. Potočnik Milan. Pc tokar Sanka. Jutra«. Stran 4 »SLOVENSKI RARODc.Cctrt.t 11. fcmlja 1942-XX Še nekaj pozornosti našemu Vodmatu že njegovo ime je zelo zanimivo — Baje nima nič skupnega z vodo, kakor so vCasik mislili Ljublana, 11. junija Ljubljana ima nekaj zatišij. skoraj v neposredni bližini prometnih cest. kamor n*1 segajo valovi mestnega prometa in kjer vlada idiličen mir. Takšen otok je tudi Vodmat, v kotu med dolenjsko in južno železnico in med šmartinsko in Založko Cisto. Se pred dobrimi 50 leti je bil Vodmat vas. Vaškega značaja ni povsem izgubil niti dandanes. Vendar s tem ne nameravamo reći. da nima nič mestnega na sebi. Tudi Vodmat ima velike, mestne hiše. njegove hišice so pa ljubke in v njihovi so.se-SčinJ ne diši po hlevih. Kmečki značaj Vod-mata je očiten predvsem v njegovih ulica*!, ki še niso regulirane in nekaterih neprezi-danih Starejših poslopjih. Najdemo tudi nekaj ostankov starih njiv. večina zemlje se je. pa že jpiemenila v meščanske vrtičke. Poljske poti so postale ulice In plotove so zamenjale lepe ograje. Vcdmat se je spremenil v eno najlepših 1 jubl;'ansk: "i stanovanjskih četrti. V novejšem času je pridobil tudi precej lepih stanovanjskih hiš ali vil. Stari Vodmat ali Udmat Prebivalci tega okraja govore splošno o Udmatu, a ne o Vodmatu. O imenu okraja se pa bomo še pomenili. Zdaj nas zanima predvsem, kakžen je oil stari Vodmat. L. 1S25 je bil Vodmat še povsem vaški, kakor ugotavlja S. Ilešič v razpravi »Prvotna kmetska naselja v območju veiike Ljubljane« (GV, 1930). Jedro Vodmata, prve 'Kmetije, je bilo nedvomno ob sedanjem Vod-matskem trgu na severni, zahodni m vzhodni strani. Tedaj Vodmata seveda še ni oklepala ter omejevala železnica na vzhodni in severni strani. Bilo je še dovolj zemlje za obdelovanje. Naselje je bilo strnjeno ob sedanjem vodmatskem središču, Vodmat-skem trgu, za njim so se pa razprostirale njive. Razdelitev zemljišč je podobna kakor pri tako zvanih okroglih vaseh. Talni nacrt naselja je svojevrsten (S. Ilešič). Za stari Vodmat je značilna lega v bližini nekdanjega velikega ovinka Ljubljanice. V začetku prejšnjega stoletja st? je tam Ljubljanica še sukala proti severu. Vedet: pa moramo, da je bil tam tudi stranski rokav Ljubljanice. Vodmat je bil torej omejen na južni strani jd vode. Zato nam tudi postane razumljivo, da so njegovo ime spravljali v zvezo z vodo. Stranski rokav Ljubljanice je segal malo južneje od sedanjega Leonišča na severovzhod in se je tik pod naseljem izlival v Ljubljanico. Ob Vodmatu je bil torej v starih časih manjši otok. Seveda se je tedaj Ljubljanica razlivala mnogo širše; struga je bila zožena šele po regulacijskih delih. Otok, zemljišče med rokavom in Ljubljanico je prešlo 1. 1825 v občinsko last. Smer nekdanjega rokava je dandanes še označena s Staro potjo. Pot je namreč držala vzporedno vzdolž rokava. To je bila glavna cesta, ki je držala mimo Vodmata; njeno vlogo je pozneje prevzela Zaloška cesta, ki so jo pa lahko naredili šele po regulaciji Ljubljanice, ko so zasuli rokav. Na južni strani Ljubljanice je bilo tedaj še Codellijevo. Pred sto leti Moste in Selo seveda še nista bila strnjena. Blizu karmeličank in gradu, kjer je bila pozneje žrebčarna, potem pa zavetišče, je bilo v začetku prejšnjega stoletja 7 iiis. Na mapi so bile te hiše označene >Sello an der Fabrick«. Ni bilo mogoče ugotoviti, kako stare so bile te hiše. Po proučevanju zemljiških odnosov pa Ilešič sklepa, da je Selo mlajše naselje ter da sta Vodmat in Moste starejša. V soseščini najstarejše župnije feentpeterska župnija je najstarejša na Slovenskem, o čemer menda ni treba več dvomiti, čeprav ni mogoče dognati, kdaj je bila ustanovljena. Zdaj se ne spuščamo v vprašanje, zakaj je bil sedež župnije izbran zunaj mestnega ozemlja. Zelo čudno se zdi, da je Ljubljana spadala pod župnijo, ki je imela sedež v njeni okolici, vendar je bilo tako. Pri tem je še posebno zanimivo, da šentpeter ni bil nikdar pravo kmetsko naselje, vas z vsemi svojimi značilnostmi. Tako vsaj sklepajo po sorazmerno malih zemljiščih za hišami v tem naselju. Lastniki večjih zemljišč v šentpetrski kata-stralni občini so bili doma iz kapucinskega, trnovskega in poljanskega predmestja, pa tudi številnih okoliških vasi, celo z Jezice, iz Tomačevega, Obrja. Hrastja itd. — Domačini niso imeli nič več zemlje od drugih vaščanov, če imenujemo prebivalce Sent-petra s tem imenom. Vodmat sam na sebi ni istoveten s šentpetrom, čeprav je bil v njegovi neposredni soseščini. Vodmat je pa bil pravo kmečko naselje. Ne moremo po- jasniti, zakaj so bila zemljišča v Sentpe-tru razdeljena tako na posestnike iz drugih, več ali manj oddaljenih naselij, a prav zaradi tega se najbrž tam ni moglo razviti večje kmečko naselje. Bližina župnije je vsekakor nekoliko vplivala na Vodma^, vendar ne v tolikšni meri kakor bi smeli pričakovati. Številne primere bi lahko navedli, da so se razvila v bližini župnih cerkva večja, živahna in bogata naselja. Vasi so dobile sčasom trški značaj, trg se je pa začel razvijati v mesto, šentpeter je pa ostal dolgo le ljubljansko predmestje, ki se ni mnogo bolj odlikovalo od drugih ljubljanskih predmestij. Dobilo je sicer ime ForštatImencslovnih črticah« (Glasnik Muzejskega društva, 1931). Iz TJdmaia Vodmat Udmat je bil prekrščen v Vodmat šele v novejšem -Jasu. To se pravi uradno prekrščen, med tem ko se novo ime med ljudmi še vedno ni udomačilo in se najbrž nikdar ne bo. Morda pa ima;o ljudje prav . . . Udmat so prekrstili v Vodmat sicer pod vplivom jezikoslovcev. Jezikoslovci so dokazovali, da je treba ime Vodmat izvajati iz vodo-niot. To se pravi, da je bil tam včasih kraj, kjer se je voda motila . .. Voda se »moti«, vrti. v vrtincih in tolmunih. Ljubljanica je delala ob Vodmatu koleno in tam je bil stranski rokav, kakor smo omenili. Steska pa pravi, da pri ljubljanskem Udmatu zaman iščemo kraja, kjer bi se voda motila. Nastanek imena po vodi sta dokazovala dr. K. štrekelj in R. Kolarič (časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, VI.). Da so pa Udmat prekrstili v Vodmat, je pa najbrž Levstikova zasluga, kakor domneva Steska. Udmat in Dunaj Udmat je najbrž soroden — Dunaju. Morda se vam zdi to le šala. toda potrudite se na pot z jezikoslovcem! Vedeti moramo najprej, da je imela šentpetrska župnija okrog svoje cerkve mnogo nada romskega zemljišča, ki je segalo na levem bregu Ljubljanice od šentpetrskega mostu do konca vrta bolnice in leonišča. Na severni strani tega zemljišča se razprostira zdaj Udmat ZemljiSče je pa seveda bilo že zdavnaj razkosano in zdaj je skoraj povsem zazidano. Lastnica zemljišča je bila do ustanovitve ljubljanske škofije župna nadarbi-na sv. Petra. Potem je bil lastnik ljubljanski škof do parcelacije v letih 1893 do 1914. Cerkvena nadarbinska zemljišča so se po nemško imenovala v starih časih das Widum, VVittum, Widem, ali Widmut. Ime Wien izvajajo iz Widem po isti razlagi. Na pomoč so poklicali tudi češčino; v nji se je namreč še ohranil >d«. Cehi imenujejo Dunaj — Viden (Videnj). Steska sodi, da je beseda Widem nastala iz latinskega prislova viduus — »prazen«, >zapuščen< (primerjaj vidua — >vdova<). Zapuščena« prazna, še neobdelana zemljišča so bila podarjena cerkvi. Daroval jih je bodisi vladar ali plemič. Takšna zemljišča, ledine, so se imenovala po latinskem viduum, Nemci so jih pa imenovali po latinski besedi Vidum ali Videm. Pri nas je mnogo krajev s tem imenom. Naj omenimo le Vi-den*.-Dobrepolje, Videm pri Krškem, pri Krki. Temenici ter Veliki in Mali Videm pri Veliki Loki na Dolenjskem. Zanimalo vas bo najbrž, da še dandanes na Kočevskem imenujejo vsako nadarbinsko zemljišče VVidem. V latinščini je morala biti v rabi razen besede viduum tudi beseda vi-dumatus v istem pomenu. Steska navaja podobne primere oblik: vicedominatus — vicedomatus. capitanatus, magistratus, ba-natus itd. Po tem takem je iz vidumatus nastal najprej vidumat in končno UdmaL Začetek Udmata Kdaj je nastalo naselje, ni zgodovinsko ugotovljeno. Steska domneva, da so vas ustanovili bivši uslužbenci župnika na zemlj šču, ki je bilo tedaj še nadarbinsko. Naselje so imenovali po zemljišču. Končno Steska še omenja, da je na Štajerskem tudi kraj z imenom Udmat, in sicer v laški župniji. Krajevni leksikon bivše dravske banovine našteva 14 Vidmov. — Naš Udmat ali Vodmat, kakor ga že hočete imenovati in kateremu jezikoslovcu bolj verjamete, je torej zanimiv že po svojem imenu. Končno naj še pripomnimo, da je bil Udmat vključen v ljubljansko občino 1. 1896. torej po potresu. Šteti ga moramo kljub tomu med starejše ljubljanska okraje, zlasti še. Če pomislimo, da je bila Sp. Šiška priključena Ljubljani šele 1. 1914. Vključitev Udmata v mestno občino ne pomeni konca tega kraja; ohranil si bo, upajmo, vsaj svoje ime, čeprav izgubi'a čedalje bolj svoje značilnosti. Španija in Maroko 1939 se je borilo v Španiji pod poveljstvom Franca 80.000 MaroSanov General Franco če se pelje španski državni šef general Franco ob svečanih prilikah po madridskih ulicah, ga vedno spremlja čudna konjenicah. Pred njegovim avtomobilom in za njim jahajo v kasu na irskih konjih konjeniki temne polti. Dolgi beli plašči vihrajo okrog koščenih, žilavih postav in ii*'tove sablje se leskečejo na kaslilsk^m ?o'nou. Odkar je bil general Franco prea 30 leti prvič v Afriki, so mu Maročani posebno pri srcu. Spoznal jih je kot izredno hrabre in zveste vojake, se je z njimi udeležil že mnogih bitk, da je ohranil Španiji njeno kolonijalno posest. Maročani gredo ra svojega* generala skozi ogenj. To se je pokazalo zlasti lepo med špansko državljansko vojno, ko je general Franco apeliral na svoje Afričane. Nemški transportni vlaki so jih pripeljal! že prve tedne španske državljanske vojne na tisoče v Sevillo. Pozneje so bili vedno rta svojem mestu, kjer so divjali najsrditejši boji. V aprilu 1939. je bilo na španskih tleh 80.000 Maročanov. Izmed Maro-čanov si je izbral general Franco tudi svojo telesno stražo, ki ga se sedaj spremlja na vseh svečanostih. Ni samo običajna vljudnost, Če se mudi zdaj prvič po državljanski vojni kalif španskega Maroka na oficijelnem obisku v Madridu in da si bo pozneje ogledal še več drugih španskih mest. Bolj kakor kdajkoli se obračajo zdaj oči Špancev proti Afriki, kjer se dvigajo na obzorju iz morja strme pečine Ceute. Samo eden obeh Her-kulovih stebrov — Ceuta — je v španskih rokah. Na drugem Gibraltarju še vedno vihra angleška zastava. Španija že dolgo ne vidi v afriški kolonijami posesti samo kolonije, temveč del svoje domače zemlje. Kakor je postala Libija četrta obala Italije, tako je tudi Maroko zgodovinsko in kulturno najtesneje povezan s Španijo. Sledovi osemstoletnega vladanja Maurov na Iberskem polotoku, niso bili v tej deželi nikoli zabrisani. Zato španski vojak, trgovec ali uradnik, ki ga zanese pot v Afriko, nima tam občutka, da je stopil na tujo | zemljo. Maurske palače Španije se le malo j razlikujejo od onih v Maroku. General Orgaz, ki uraduje kot Visoki komisar v Tetuanu, pa vendar potrebuje 1 mnogo spretnosti, če hoče biti kos delikat- nim nalogam. Ki mu jjm zastavlja njegov Čudni položaj. Njegova, oblast se razteza samo na neznaten del stare šerifske države, ki meri 430.000 km- in ima okrog 8000.000 prebiv. Kakor Francija je tudi Španija po tem, ko se je bila utrdila v Ceu ti v 18. in 19. stoletju poskusila prodreti v maroško zaledje. Vse njeno prizadevanje se je pa bolj ali manj izjalovilo. Deloma so naleteli Spanci na upor domačinov, deloma so bile pa krive intrige Francozov, ki so si znali zagotoviti levji delež. Z največjo težavo je mogla Španija v maroških krizah od leta 1904 do 1912. obdržati svojo kolonijalno posest, ki meri okrog 28.000 km* in šteje 850.000 prebivalcev. Sin maroškega sultana Maroko je bil takrat razdeljen v dva protektorata, dočim je ostalo šerifsko cesarstvo formalno kot enota. Francija in Španija sta stopili zgolj kot zaščitni sili na cesarjevo stran, da bi ga podpirali pri njegovih vladarskih poslih. Ta zamotani položaj je imel seveda v sebi mnogo možnosti konfliktov". Francozi so znali vedno spretno izkoristiti razne spore in spopade v Maroku, da so razširili svoj vpliv, in posegel je tudi v zadeve španskega Maroka, šele. ko je bil leta 1926. po krvavih borbah strt upor Rifskih Kahilov pod vod9tvom Abdul Krima, sc je v deželo zopet povrnil red ui mir. V juniju 1910. je bilo iztrcbljeno zadnje gnezdo nemirov v Tangeru z vključitvijo tega mesta v španski protektorat. Od leta 1940. si je Španija mnogo prizadevala, da bi Maroko čimbolj povzdignila. V Maroku je bilo zgrajenih mnogo cest bo vodnih naprav, španske oblasti so povečale veliko pozornost napredku kmetijstva in rudarstva, pa tudi na socialnem polju je Španija mnogo storila v korist domačega prebivalstva. Posledica te politike je bil na eni strani procvit španske kolonijalne posesti v Maroku, na drugi strani pa utrditev španske avtoritete med prebivalstvom, lu zdaj lojalno sodeluje s kolonijalnim! oblastmi. Smrtonosni pajek Lani v juliju je postavila neka petrolejska družba ob Rio Arauka v severni Venezueli vrtalni stolp in čez nekaj mesecev je prispelo iz San Carlosa 20 delavcev, da bi črpali iz zemlje petrolej. Družba jim je bila obljubila 25% čistega dobička. Samo pod tem pogojem so bili pripravljeni delati v tem gnezdu malarije v pragozdu. Ko so prispeli na kraj svojega težkega dela, so pa doživeli tragičen sprejem, štiri delavce, ki so bili z 20 tovariši postavili vrtalni stolp, so nekaj dni prej umorili indijanci. Priplazili so se v njihovo bližino in jih jeli obstreljevati s strupenimi puščicami, čez nekaj ur so bili nesrečni delavci že mrtvi. Proti indijanskemu strupu ni bilo nobenega zdravila. Strašno nevarnost je pomenil tudi pajek La goya. Kogar je ugriznil ta pajek je bil izgubljen. Moral je umreti od lakote. Cim pride strup tega pajka človeku v kri, ne more več jesti. Ce pa že kaj poje, začne takoj bljuvati. Noben zdravnik šc ni mogel rešiti človeka, ki ga je ugriznil ta strupen pajek, če njegove žrtve niso umrle čez nekaj tednov so pa izdihnile v silnih mukah, izčrpane in sestradane po dolgem trpljenju. Ko so začeli delavci delati ob Rio Arauka se je pojavilo tam mnogo rdečih strupenih pajkov, šest delavcev so ugTiznili in nesrečneži so v silnih mukah od lakote pomrli. Njihovi tovariši so hoteli strupene pajke pokončati. Pobili so jih mnogro, toda vseh ne. Strupeni pajki, malarija in bojeviti Indijanci so preprečili črpanje petroleja. Delavci v takih razmerah niso hoteli več delati, čeprav se jim je obetal sijajen zaslužek. Letos v marcu so bila dela ustavljena. Madžarska industrija polno zaposlena Iz poročila '/^ eze madžarski) uuaistrij-cev je razviden položaj poedinih panog industrije v lanskem letu. Madžarska železna industrija je bila lani navzlic pomanjkanju sirovin polno zaposlena, in nekateia podjetja izkazujejo celo večjo proizvodnjo kakor predlanskim. Težka industrij i js investirala mnogo denarja v nova DOdJet j a. Industrija špirita izkazuje povečanje proizvodnje za 5 do 10c'r. Nazadovala je Farno industrija konzerv in salam. Salam Madžarska sploh ne izdeluje več. Napredovala je tudi industrija jočnnih rezerv zlasti pa-radižnih. ki jih izvaža Mart taroka v Kom« čijo, Švico in na švedsko. Tudi industrija rafinerije olja je" bila polno zaposlena. Opekarne, keramična in cementna industrija so imele toliko povpraševanj, da so morale razširiti svoje obrate. Zelo je napredovala tudi industrija apna. Industrija stekla Izkazuje povečanje proizvodnje z* 35'r, toda njen izvoz se je močno o::ujj !. Nov razmah je dosogla industrija obdelovanja lesa po priključitvi novih pokra m. kjer je mnogo gozdov. Dobro so oile tudi ■apoalOM tovarne zabojev, industrija M i-n'čne volne, Turnirjev in tnSega lesa. Tudi v teh industrijskih panogah .;-• i>ila potro i-na nova podjetja. Dobro je bila zaposlena tudi papirna industrija. Nazadovala je industrija mleka, v kateri je bilo IretM likvrli-rati več manjših podjetij. večja p I I nužiti, da se je ohranila rentabilnost. Najzaslužnejši Slovak Pokal, ki je bil pred 18 leti izročen vodji slovaškega naroda Andreju Hlinki in ki ga je slednji namenil vsako leto najzaslužnejšemu za blagor slovaškega naroda, jeT bil v okviru svečanosti slovaškega dijaštva te dni izročen predsedniku slo-« vaškega parlamenta dr. Martinu Sokolu v, znak priznanja za njegove zasluge za pravno podlago Slovaške. V svojem nm:<>-voru je predsednik parlamenta niglatal« da se bo bodočnost slovaškega narod« Odmerjala po tem. kakšne temelje bo v.i\;>~ lo položiti sedanje pokolenje. To veliko in odgovornosti polno nalogo bo mogoče izpolniti samo, če stopijo vsi brezpogo no ' službo naroda In države. Cim manjša država, tem boli se morajo strniti njene notranje sile. Državni predsednik dr. Tisa, ki je tudi prisostvoval svečanosti, so iei obrnil na dijaštvo S pozivom, naj nikoli na pozabi idealizma, požrtvovalnosti in -v Ija do dela kot temeljev, ki s<> privedli slovaški narod po dolgi borbi do zmage. Turška literarna nagrada V Ankari so imeli te dni proslavo v zve-, zi z gradnjo ljudskih stanovanjskih hišir. To priliko je porabila turška ljudska stranka za podelitev prve nagrade znani turški pisateljici Halidi Edit za njen roman »Senekli Bakkaa*. Halide Edit sp.. la med predstavnice nove turške UtOfatu in že od ustanovitve turške republike do". • na političnem polju. Svojemu možu dr. Adlanu je morala slediti zaradi opozicijo-nalnega stališča v izgnanstvo in živel, k§ v Londonu. Po povratku v domovino ji ji bila poverjena stolica za angleščino na univerzi v Istambulu. 38 milijonskih mest Leta 1907 je bilo na vsem ivetu I i - '» 14 mest. izmed katerih je imelo vsako naPozabite, kar sem vam danes govoril. Vse to so minule stvari, ki se več ne vrnejo. V rodbini .me kličejo Maksima, in rad bi, da bi me tudi vi tako klicali. Doslej ste bili tako kar preobšestni z menoj.« Prijel je moj klobuk sa okra jek, ga vrgel preko rame na zadnji sedež, se sklonil in me poljubil na lase. »Obljubite mi, da ne boste nikoli nosili črnega atlasa, je dejal. Nasmehnila sem se mu, tudi cn se mi je zasmejal, in dopoldan je bil mahoma spet vesel in poln blišča. Kaj mi je bilo mar gospe Van Hopperjeve, kaj tega, kar bo popoldne? Minilo bo po bliskovo, potem pa pride večer, in jutri bo spet nov dan... Drznost me je obhajala, srca mi je vriskalo, tako da bi se bila tisti mah skoraj upala potrkati na svojo neodvisnost: že sem se videla, kako brez naglice stopam v sobo gospe Van Hopperjeve, prepozno, da bi še mogli kvartati, kako me ona malomarno zehaje vprašuje, kod sem hodila, in kako ji odgovarjam: 5 Prav nič nisem pazila na uro. Obedovala sem z Maksimom.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran J