PettniM pavtanrait V Uubljanl, dne 27. aprila 1922 Posamezna Stev. 75 POT«3 K tza&te ob 4 ejutral. Stare celoletno . . f4B & mesečno..,.,.« 10 a za iziczemstva . . ¥00 . Og?asi za vsak mm višine «to!pc* (5S mm) . H E mali oglas; do SO mm etelpea (5S mm) . s . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: lCkloiičeva cesta ti. 16/1 Telefon it 12 Opravnlštvo.- f.V*wrnova ulica t. hi. Telefon it. 8& Račun kr. po*L ček. urtds Stev. 1L84:'. Ukaz o razdelitvi na oblasti MEDJIMURJE PRIPADE MARIBORSKI OBLASTI. Beograd, 26. aprila. (Izv.) Nocoj se, 19.) Skopska v Skopliu; Cralj pelje skozi Subotšco, kisr ga pri-) 20.) Bregalniška v Sfipn; liknie minister Laza Markovič. da m«; 31.) Bitoljska v Bitoliu; predloži v podpis ukaz o razdelitvi! 22.) Raška v Cačku; kraljevine na upravns oblasti. Vseh j 23.) Užička v Užicah; iblasti je 33 in sicer: 24.) Krušsvačka v Kruševcu; I.) Beograjska s sedežem v Beo- 25.) Zetska na Cetinju z Boko Kotor-rradu; sko; ' Ž.) Zagrebška v Zaerebu: \. 36.) Splitska z otokom Krkom v Splitu; 3.) Ljubljanska v Ljubljani K njo j j 27.) Dubrovniška v Dubrovniku; «psdajb mesto Ljubljana, politični okraji ! 28.) Tuzlanska v Tuzli; -_____tr T7"___:i_ 1________Un+nHr '»n ^ C — i h . 1-.. V ?9ra Oster nastop Anglile profi Franciji LLOYD GEORGE NAPOVEDUJE SESTANEK PODPISNIKOV VER- ZAJSKEGA MIRU. .rnomeij, Kamnik brez občin Motaik, Trojane in ŠpitaliČ, Kočevje, Kranj z Jedrskim, Krško, Litija, Ljubljanska oko-Logatec, Novo mesto, Radovljica, j?dna okraja Brežice in Sevnica, občine Veliki kamen in Mrčna sela iz sodnega »kraja Kozje in sodni okraj Laško ra->C:7> občine sv. Rupert. I.) Mariborska oblast s sedežem v Ma-."Ijoru. K njej spadajo mesta Celje, Maribor, Ljutomer, Ptuj, Prevalje, Slovenj-;?radee, sodni okraj Kozje brez občin V eliki kamen in Mroca sela, sodni okraji TJelje, Vransko, Gornji grad, Šmarje, iz iodnega okraja Laško občina sv. Rupert, id polit, okraja kamniškega občine Mot-sik, Trojane in Špitalič; dalje Prekmarje •n celo Medjimurje. 5.) Primorsko - krajiška oblast v £arloveu; 6.) OsijeČka v Osijeku; 7.) Sremska z Zemunom s sedežem r Vukovaro; 8.) Bačka v Novem Sadu; 9.) Polunavska v Smederevu: 10.) Podrinska v Šabcu; II.) Valjevska v Val jevu; 12.) šumadinska v Kragujerveu; 13.) Moravska v Čupriji; 14.) Požarevačka v Požareveu; 15.) Timočka v Zaječara; 16.) Niška v Nišu; 17.) Vranjska v Vranji; 18.) Kosovska v Prištini; 29.) Sarajevska v Sarajevn; 30.) Mostarska v Mostaru; 31.) Travniška v Travniku; 32.) Vrbaska v Banji luki; 33.) Bihačka v Bihaču. Uredba določa, da se moreta dve aH več oblasti spojiti v eno večjo, ako ne presega skupno število prebivalcev 800 tisoč. O tem odločajo dotične oblastne skupščine. Za merilo prebivalstva je me-rodajno ljudsko štetje od 1921. V prvih petih letih odkar stopi ta ured-oa v veljavo, morejo se poedini srezi odcepiti od ene oblasti in priklopiti drugi, ako to sprejme samoupravno zastopstvo dotične oblasti, kateri želi srez pristopiti, in odobri ta pristop notranji minister s pristankom ministrskega sveta. Po preteku pet let pa se more takšna sremem-ba izvršiti le z zakonom. Spremembo oblasti v Bosni in Hercegovini odrejuje oblastna skupščina z dvetretjinsko večino v mejah čl. 95. ustave. Okrugi, županije, okraji in kotari ostar nejo, v kolikor jih ne izmenjuje ta razdelitev na oblasti. Naredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah* (torej z dnem 28. aprila. Vlada je poleg ukaza pripravila zakonski predlog o novi razdelitvi, da ga sprejme skupščina, ki naj tudi izvede spremembe, ki jih smatra za potrebne. Genova, 26. aprila. (Izv.) Angliški listi so vč-sraj priobčili oficijozno noto, v kateri naznanja Lloyd George, da se smatra v angleških krogih grožnja z izolirano akcijo od strani Francije kot resna nevarnost in da je ta grožnja izzvala ostro kritiko in splošno vznemirienje. Toda tudi ako bi Francija odšla iz Genove, M konferenca trajala dalle. Llojrd George bi se sicer povrnil v London, a zahteval bi od spodnje zbornice zaupnico glede konference in odšel nato nazaj v Genjvo. Angleška javnost stoii še vedno vsa I>od vplivom Poincar6jevega govora v Bar-le-Ducu, ki ga smatra kot izzivajoč bojni klic, naperjen ne toliko proti Nemčiji in Rusiji kakor proti Angliji sami. Časopisje beleži zato z očitnim zadoščenjem odločno izjavo Lloyd Georgea, da bo genovska konferjnea nadaljevala svoje delo, tudi če jo Francija zapusti. Listi poudarjajo, da bo dobil Llojrd George še impozant-nejšo zaupnico nego zadnjič, če bo stopil pred parlament sedaj. Konferenca podpisnikov verzajske pogodbe. Genova, 26. aprila. (Izv.) Lloyd G&-OTge je danes po svojem tajniku sporočil, da smatra večina zaveznikov za potrebno, da so sestanejo zastopniki vseh signatarnih drŽav verzajske pogodbe, da razpravljajo o odredbah, ki Šefa narodne skupščine RAZPRAVA O PRORAČUNSKIH DVANA^^NAH. Beograd. 26. aprila. (Izv.) Seja skupščine se je pričela ob 17. Danes bi bil moral dobiti poslanec Reisner v skupščini odgovor na svoi upit zaradi uradniške službene pragmatike, odgovor pa je izostal zaradi ministrove odsotnosti. Skupščina je prešla na dnevni red, debato o dvanajstinah. Od opozicije sta govorila poslanca Lazič (zemljoradnik) in Goloiih (socijalist). Prvi je izjavil, da bo glasoval profi dvanajstinam, ker zahteva redni proračun, drugi pa je predlagal, da se v dvanajstine vzerno tudi železniški delavci, ki doslej še niso prejeli draginjskih dokbd, dalje bolnice v Sloveniji, ki po- trebuiejo mnogo ve^ nego je zanje pred- - razumljivo, ako se prebere prvi videno, in končno, da se izplačajo ma,- *ar £ J w geFstavljena v ske uradniške doklade, kate:e v dvanaj- ue' . _ ,.„ a, slinah niso predvidene in za koje, kakor ^o ironičnem ton, d» je trdil, vlada ne kaže pripravijenosti, »zumet. tud, JJirmunto« da jih izplača. Za njim Je govoril nar./opravi dne 18. aprda. Nota se gfcsi. soc:;a!iot Deržič, ki je kritizira! promet! - tacijo v komisijah in podkomisijah ter nam je bilo povsodi dano popolno zadoščenje. Kakšno je stališče Male antante napram rusko-nemški pozodbi? Stvarno je vsebina te pogodbe zgolj ekonomska, vendar zelo politična po formi, v kateri je bila predana javnosti na konferenci Ta pogodba je napravila veliko škodo uspehu konference. Ne morem se dalje izražati o tem vprašanju, ker zavezniki smatrajo, da je za konferenco končano. Morem reči samo toliko, da smo mi složni in da to tudi ostanemo po konferenci, sedaj bolj nego prej. JUGOSLOVENSKO MNENJE O POLO-ŽAJU. Genova, Časa della Stampa, 26. aprila. (Izv.) Položaj konference se po isjavi nekega jugoslovenskega delegata slabša od dne do dne. Politični eksperti izdelujejo noto, ki odgovarja na ruske proti-predloge. Nota se bo vsak čas izročila ruski delegaciji. Njeno stališče je vseskozi odklonilno. Situacija se je poslabšala tudi vsled Cičerinovega pisma Poljski, ki se smatra kot nov ofenzivni sunek rusko-nemšlce taktike proti konferenci ln vrhutega kot poskus razdvojiti če-tvorni sporazum (Poljske z Malo antanto) ter obenem ta sporazum osumit' "»red .zavamiki neloialnosti. z vsem svojim vpBvom delovala na to, da se bo ruska sovjetska vlada priznala tudi od onih držav, ki dosedaj tega še niso storile*. »Končno pa je dejstvo, da so sile, ki so podpisale noto na Nemčijo, od teb ne spada Poljska ne k Veliki ne k Mali antanti, ima pa pogodbene zveze z Rusijo, do katere je v ozkih odnošajih — pridržale svojim vladam pravico, da ne bodo pripoznale tega ali onega člena rusko-nemške po-rodbe, nezaslišan precendentčni primer, ker se smatrajo te države za upravičene, da razveljavijo pogodbo, ki se je sklenila med Rusijo in drago državo. Ako bi se ta precendenč-ni primer uporabljal tudi dalje, bi imeli Rusi pravico, da anulirajo pogodbe ali dele pogodb, ki jih je Poljska sklenila z drugimi državami, ako ne bi bili ugodni Rusiji. Ruska vlada pa ne želi nastopiti iste poti, ki jo je pokazala Poljska, ter izjavlja kategorično, da ne more priznati nobenepra primera, da bi pogodba, ki bi jo Rusija sklenila, potrebovala priznanje ali nepriznanje treh sil». Noto, ki je bila izročena Skirmuntu, je podpisal samo Cičerin. POLJSKI ODGOVOR. Berlin, 26. aprila. (Izv.) »Berliner Tage-blatt> objavlja vsebino note, ki jo bo Poljska izročila kot odgovor na čičeri-novo noto. Poljska smatra, da se ne more razpravljati o trditvi Rusov, da Poljska ne pripoznava samostojnost Rusije pri sklepanju pogodb. PoI;ska vlada za-nikuje dalje eksistenco riške pogodbe iz leta 1921, ker je pri tem šlo le za zapisnik o razgovorih, ki so se vršili v Rigi, pri katerih je Poljska označila priznanje Rusije de iure kot oportuno. Kakor se izjavlja ▼ krogih poljske Iz ministrskega sveta Beograd, 36. aprila. (Izv.) Danes se je vršil ministrski svet, na katerem so bili podpisani razni ukazi. Odločeno je tudi, da odpotuje minister pravde Laza Markovič v Šubotico, koder mimo potuie kralj v Pariz, in mu pri tej priliki predloži v podpis ukaz o upravni podel zemlje na oblasti. finančnega odbora Beograd, 36. aprila. (Izv.) Fmančfu cdbor je razpravljal o budžetu ministrstva za socijalno politiko. Govorila sta poslanca Milan Pribičevič in Kukovec. Debata se jutri nadaljuje. Zakonodajni odbor je razpravljal o amandmanih za dvanajstine za maj in juni. Muslimanski klub ie zahteval, da se upošteva muslimanska zahteva po izplačilu 90 milijonov dinarjev za ureditev bosanskih beg-lukov. Minister Trifkovič je kot zastopnik ministrov Pašiča fn Marinkovida izjavil. da predloži to muslimansko zahtevo finančnemu odboru. Sorejct je bil nadalje amandma poslanca Šečerova, ki Je zahteval, da se odpišejo kazn' vsem onim, ki so bili kaznovani zaradi nedovoljenega žganjekuha in da se ustavijo vr- tozadevne še nerešene preiskava, krivci pa da imajo plačati samo navadno takso. Končno so zemljoradniki zahtevali, da se ukine ministrstvo za izenačenje zakonov, čemur ie nasprotoval minister Trifkovič. ki je izjavil, da je ministrstvo potrebno in da je njegov proračun itak zmanjšan za dve petini. Beograd, 26. apri'->. (Izv.) Finančni odbor je določil kredit 30 milijonov dinarjev za nadaljno zgradbo prog v področju železniških direkcij zagrebške, beograjske in subotiške. Muslimanska ministra ost sneta v vladi Beograd, 26. aprila. (Izv.) Muslimanska ministra VSovič in Omerovlč sta zopet prevzela svoje posle in tzjavUa, da ostaneta v vladi ter da upata, da dobita večino na bližnjem glavnem žboru zaupnikov Muslimanske narodne organizacije. Popoldne sta obiskala oba ministra zs-menika linančnega ministra in ministra za šume in rudnike Rafajloviča in mu priobčila muslimansko zahtevo, da se v proračunske dvanajstine unese izplačilo 9C milijonov dinarjev za ureditev bosanskih bsglukcv, češ da je vlada obljubila to ureditev za proračun za leto 1922. in da se naj sedaj delni zneski proračunajo v dvanajstinah. Pobuna v 48. pešpolku «Sovetska vlada je vsled tega prisiljena. da smatra to stališč kot atentat ca suve eniteto Rus':e ter kršitev v Rigi dne 18: marca 1921 med Rusijo in Ukrajino na eni strani in Poljsko na dru-•ri strari sklenjene pogodbe, ki jo je dne 30. aprila 1921 ratificirala poljska narodna skupščina. Nadalje pomenja to stališče kršitev dogovora, ki se je dne 30. marca 1922 sklenil med Rusijo, Poljsko, Estonsko in Litvansko in v katerem se ---- — —— - . - je PoUska svečano obvezala, da bo na delegacije, je poljska vlada še vedno cenovški konferenci ne samo prilagodila j mnenja, da bi bilo dobro, ako se Rusija svoje stališče ruskemu, temveč da bo i de iure prizna. Evropska naranciiska pogodba ANGLEŠKI NAČRT. - FRANCIJA PRISTALANA RAZOROŽITEV? STALIŠČE MALE ANTANTE. Genova, 26. aprila. (Izv.) Listi objavljajo načrt desetletne garancijske pogodbe, po kateri se zaveže vsaka država, ki podpiše pogodbo, da se bo vzdrževala vsakega napada na teritorijalno integriteto druge signatame države. Ako bj pa vendarle prišlo do takeca napada, se obvežejo države, da bodo stavile na razpolago vse svoje organizacijo za mimo rešitev spora. Llojrd George je pred kratkim sporočil 'besedilo te pogodbe tudi Schan-zerju. ki je dal Scialoiji nalog, naj preuči ta načrt. Na smočnjih pogajanjih med Llojra Geonreom in Barthou jem eta govorila oba državnika tudi o tem vprašanju. Kakor se zatrjuje, je Barthou znatno omilil svoje prvotno odklonilno stališče in pristal eelo na to, da se sprejme v garancijsko pogodbo tudi določba o razorožitvi na kopnem. Llovd George bo zato obnovil na konferenci tudi ta svoj predlog, ki ga je bil prvotno vsled francoskega odpora opustil. Danes se je posvetoval o tem vprašanju četvorni sporazum. Mala antanta smatra vsako revizijo mirovnih pogodb za agresiven korak proti sebi in proti evropskemu miru. » n___ Beograd, 26. aprila. (Izv.) Današnja »Politika* prinaša iz Plevlja v San-džaku poročilo o pobuni v 48. pešpol-ku. ki jo štacijoniran v Plevljn (v Sandžaku). Med skoraj izključno hv-vatekim moštvom se je stvorila pravcata zarota na prigovarjanje agitatorjev, ki so opetovano prihajali v Plev-Ije iz Zagreba in nagovarjali moštva naj popusti službo in se vrne na Hrvatsko. (NB. Plevlje leži sredi goratega ozemlja, nima mnogo prometa in je misel na povratek v takšnih okoln> stih že sama na sebi nesmiselna, ne glede na stvarni značaj takšne akcije.) Pred tremi dnevi so se zarotniki dogovorili, da bodi 25. april odločilni dan, ki se naznani s strelom puške na dvorišču vojašnice. Na strel naj se zarotniki zberejo v vojašnici ter potem oboroženi zapuste vojašnico. Tako so 25. t m. tes storili. Na dogovorjeni strel so mnogi vojaki pridrveli na dvorišče in potem zapustili vojašnico. De-loma izlepa, deloma izgrda pa so bili potem vrnj3ni. Pri tej priliki je bila izstreljenih okrog 300 puškinih strelov, ne da bi bile kakšne žrtve. Pregled je dognal, da je bilo za te strele rabljenih samo okrog 30 pušk, ostale so bile nerabljene, vendar nabasane z ostro municijo. Moštvo je tudi sicer imelo naboje. Moštvo je izjavilo, da ni imelo namena s« upirati vojaški službi. samo da je hotelo oditi domov. Beograd. 26. aprila. (Izv.) Današnja »Politika* je prinesla silno pretiran.« poročilo o pobuni 48. pešpolka v Plevljn. Vaš dopisnik se je informiral na pristojnem mestu in izvedel, da se je pobunilo okrog 50 vojnikov tega polka. Izjavili so, da >«e hočejo vrniti na Hrvatsko, kjer bodo nadaljevali vojaško službo in da jim ni padlo niti na um, da bi se uprli. Incident je popolnoma lokalne narave in brez politične primesi. O statistiki Jugoslstviie 0 velikosti in prebivalstvu naše države so se tekom zadnjih mesecev ponovno objavljali v dnevnem časopisju podatki na podlagi rezultatov zadnjega štetja z dne 31. januarja 1921. Ti podatki pa so bili deloma nepopolni, ne da bi se občinstvo opozorilo na nepopolnosti; zato povzročajo zmotne predstave, ki se pričenjajo stabilizirati. Zdi se nam tedaj potrebno, da jih korigiramo. Prvič je bilo Citati v listih, da meri površina naše kraljevine le 238.000 km*. Ta številka ni točna, v nekaterih listih bržkone objavljena s tiskovnimi pojre-škami. marveč znaša površina Jugoslavije 248.649 km2. To navedbo moremo smatrati kot zanesljivo, nekoliko se bo Se zvišala po korekturi meje napram -Albaniji pri Prizrenu in Debru, toda ne znatno. Drugič je bilo ponovno čitati za vsoto prebivalstva število 11 Vi milijona. Tudi ta številka ni točna. Statistični srednji urad ie objavil predhodne podatke zadnjega ljudskega štetja, v oni izmeri, kakor se je štetje izvršilo, to brez okupiranega dela Dalmacije. Njegove navedbe v vsoti 11,724.915 je treba izpopolniti tedaj s številom prebivalstva v onem delu Dalmacije, ki je naš, a se v njem radi sedanje italijanske okupacije štetje ni izvršilo. Kaša Dalmacija je imela leta 1910. 621.593 prebivalce; leta 1921. pa so našteli 329.070 prebivalcev; preostane tedaj šc znatna diferenca okroglih 300.000 ljudi. V okupiranem delu Dalmacije je bilo leta 1910. 26S.099 prebivalcev. — Potemtakem nam je računati v celi naši Dalmaciji blizu 598.089 prebivalcev, v Jugoslaviji 11,993.914 prebivalcev. K temu pride še nekoliko tisočev v korekturah na albanski meji, tako da >:naša celokupno prebivalstvo naša kraljevine nekako okroglo 12 milijonov. To številko moramo smatrati kot definitivno zaokroženo vsoto. Naposled naj sledijo še definitivne rtavilke za nekatera največja mesta. Največ ljudi ima Beograd, to je 111.740; na drugem mestu je Zagreb s 108.338 prebivalci in na tretjem mestu Suhotica s 101.857 prebivalci; drugačne številke ne odgovarjajo resnici. Na četrtem mestu slc-di Sarajevo s 60.0S7 rirebivalci. nato Ljubliana s 53.30G. dalje Skopi je z 41.066, Novi Sad z 39.147, Oeijek z '34.412. Split z 31.542. Sombor .332, Senta 30.697. Maribor 30.6-11 in Bitolj z 28.418 prebivalci. Naj se torej ne operira z nekritično vzetimi statističnimi podatki, marveč vzame za osnovo gorenje navedbe, ki odgovarjajo najboljše dejanskemu stanju. Prosveta LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. odobraval. Izgleda, da mu je uspejo, c fc 27. aprila: .Hamlet,. Izv. prepričati večino zaupnikov o pogub- ' 28 ,Dr„a: . Dii -f Seja načelstva JDS se vrši danes. dne 27. aprila ob 15. v strankinem tajništvu v Narodnem domu v Ljubljani. 4- Pribičevič končno toži v* Ljubljani! Tako si je oddahnil »Novi Cas* in dostavlja na svoj revolverski način: •rZanimivo je, da si je izbral baš Ljubljano, da prjd sodiščem opere svojo čast.* Ali veste, zakaj vidi »Novi Cas» v tej »izberi* posebno zanimivost? Hotel je s tem namigniti, kakor da bi na ljubi'anskem sodišču prav posebno protežirali gosp. Pribičeviea. No. gospodje sodniki menda ne bodo žalostni radi takšnega namigavanja, ker vedo, da od »Novega Časa* nimajo pričakovati nič boljšega. V ostalem pa je dovolj, 5e povemo »Novemu Casu», da je že zdavnaj vložena tožba proti Protiču. in da lahko doleti ista us>la tudi še sam »Novi Cas», če si upa noviti klevete »Jugoslavije*. Ce misli »Novi Cas», da lahko v tej tiskovni pravdi svoji sotrudnici »Jugoslaviji* kaj pomaga, n. pr. jej priskoči na pomoč pri dokazu istine, bo gotovo ustreženo s tem tožniku in toženki. V ostalem si pa naj »Novi Čas» ne dela preveč nade, — g. Fakin ve. kaj iela, zato bo pred sodiščem izjavil, da slučajno dotičnega dolgega članka ni či-t.al. To je zanj najpametnejši izhod, ki ee ga bo tudi poslužil. Ta vratica v zakonu so za takšne vrste obrekovanja zelo pripravna. -f Vaclav Klofač o katoflefann ia klerikalizmu. Na narodno - socijalnam shodu v ljubljanskem Mestnem domu je senator Vaclav Klofač prav ojstro govoril tudi proti katolicizmu in klerikalizmu. Dejal je, da mora biti narodni socijalizem proti verstvu, obstoječemu iz samih ceremonij in mrtvih predpisov. Proti mrtvemu verstvu postavlja živo verstvo. Nič besed, gest in ceremonij — vse mora biti življenje, udejstvovanje in dejanje! Da se bomo pri tem udarili s farizejstvom, je samo po sebi jasno. Ker tako v na-cijonalizmu, socijalizmu kot tudi verstvu so poleg apostelja in vernikov tudi farizeji, špekulanti in izkoriščevalci, ki morejo kšeftariti tudi z najvišjimi idejami! Narodni socijalizem je zato proti napačnemu, goljufivem j, zakrinkanemu socijalizmu. proti napačnemu. goljufivemu, zakrinkanemu verstvu. — Ža nas ni gospodi Klofač ničesar novega povedal, če so ga pa njegovi slovenski politični somišljeniki razumeli, more narodni stvari le koristiti. -f Brata Vaclava Klofača je pozdravil tudi brat Vladimir Kravos, predsednik mladinske organizacije NSS, glavni in odgovorni urednik »Nove Pravdo. Bog zna, ali vč gosp. Klofač, da jo po vzgledu Pesek - Fa-kinove »Jugoslavije* tudi Pesek-Krnvoseva »Nova Pravda* priskočila na pomoč klerikalcem, katerim izkazujejo gospodje tako velike uslugi! 4- Konec klerikalno - narodno - so-cijalne koalicije? Glasilo NSS odgovarja »Slov. Narodu*, ki je vprašal narodne socijalce ob priliki prihoda Vaclava Klofača, kako se sklada njih zveza s klerikalci z narodno - socijal-nim programom, tako - le: »Ce bi bili libcralci navzoči na včerajšnjem zaupnem sestanku NSS. katerega se je udeležil tudi senator Klofač, potem bi ne stavili takih neumnih vprašanj.* Iz tega diplomatičnega odgovora bi se dalo sklepati, da se je na zaupnem sestanku govorilo tudi o klerikalno-narodno - socijalni koaliciji, o kateri smo poučeni, da je senator Klofač :ii odobraval. Izgleda, da mu je uspelo, prepričati večino zaupnikov o pogub nosti klerikalizma. Ze bližnja bodoč nost bo pokazala, če je definitivno in v resnici zmagala v NSS ona etruja. ki že dolgo obsoja intimne zveze NSS s klerikalci. Počakati treba dejanj! -f- Pozabili so... Naša beležka povodom Kromarjevega pogreba je klerikalce zapekla v dno duše. V »Slovencu« sc; pritožujejo nad posurove-losrio liberalnega časopisja ter krer>ko nadaljujejo farizejske laži. Tako »Slovenec* aič več ne ve, da je SLS pošiljala one strašne pozive na denunci-ranje naprednih ljudi. To je tem večja predrznost, ker je bila dotična okrožnica tajništva SLS opetovano in tuli v faksimilu objavljena ter se nahaja v celotnem besedilu v zbirki dokumentov, izdanih leta 1920. od tednika »Domovine*. V tej okrožnici podučuje SES svoje zaupnike po deželi, da skuša »hudodelska velesrbska zarota odtujiti slovenski narod Veri in Avstriji.* To nalogo vršijo tudi napredni listi. Zato prosi SLS poročila o pojavili velesrbstva v posameznih krajih, nadalje kdo razširja napredne liste, kdo je njih naročnik, v katerih javnih lokalih so razpoloženi? »Prosimo za najnujnejši odgovor na ta vprašanja, da bo vedelo vodstvo v pravem času ukreniti vsa potrebna sredstva.* Kakšne posledice je imela okrožnica, je znano. »Slovcncc* je vse tako pozabil, da nam očita laž in obrekovanje ter nas izziva, da »niti sence tega ne m> remo dokazati*! »Slovencu* se zdi, da je sramotna okrožnica vzbudila v SLS »vihar ogorčenja*. Nam je le znano, da so jo nekateri klerikalni poliMki r.ekaj let pozneje obžalovali kot veliko pogreško, takrat ko je okrožnica izšla in pozneje, ko je delovala, pa se ni javil s svojim ogorčenjem niti eden klcrikalec! „ ... 4- Gibanje lužiških Srbov. Po imci-jativi lužiško - srbskega društva »Matice Srpske* jc imel saksonski ministrski predsednik sestanek z lužiško-srbskimi učitelji in šolskimi oblastvi, na katerem se" je razpravljalo o poduku v slovanskem jeziku. Lužiski Srbi so zahtevali, da se v vseh njihovih šolah uvede njihov jezik kot obligatcn a namesto francoskega ali angfdkftga jezika da 63 uvede v srednjih šolah ruski jezik. Saksonska vlada na te zahteve ni pristala, trdeč, da starši sami ne žele (?), da se srbski jezik uvede kot obligaten. Dovolila je le, da se za Budišiu imenuje lužiški Srb kot učitelj. Po svetu — Apanaža za Karlovo rodbino. Na genovski konferenci Je bilo te dni sproženo tudi vprašanje apanaže za Karlovo rodbino, ker se nahajajo na konie-renci zastopniki vseh držav, ki pridejo tu v poštev. Italija in nekaj nevtralcev je pristalo na tozadevno razpravljanje, tado uprla se Je temu predlogu Mala antanta, češ da to vprašanje kot politično ne spada v delokrog konference. — Po-slaniška konierenca je baje zahtevala od Poljske kot nasledstvene države 50.000 frankov kot donesek k vsoti za apanažo. — Habsburžani v UkrajinL Bivši nadvojvoda Viljem Habsburški, ki nastopa pod ukrajinskim imenom Vazil Vi-šivany in ki ga hočeio njegovi pristaši spraviti na ukrajinski prestol, je dospel v Berlin, kjer se te dni pogaja z zastopniki različnih ukrajinskih strank. Viljem je baje tudi s Petljuro že sklenil neko pogodbo. — Sovjetska vlada in Vatikan. Sovjetski zastopnik pri italijanski vladi Vo-rovskij in cerkvene države tajnik kardinal Gasparri sta sklenila pogodbo, po kateri smejo potovati v Rusijo katoliški misijonarji. — Morfij In kokain, v Budimpešti. , Budimpeštanska policija je dognala, da se nahaja v mestu več beznic, kamor hodijo ljudje uživat morfij in kokain, katerega tihotapijo na Madžarsko Francozi in ruski emigranti. Zaprli so več imetnikov takih lokalov In nekaj lekarjev, ki so prodajali ti dve kemikaliji brez zdravniških dovoljenj. drama po IstofmensRi ruski romanci. Ru-j skl spisal P. Ljevarnij, prevel Jos. Gr-; upUl 1 čar. - Predprodaja vstopnic od petka Haflagka s,avlja . nirija 2 : 1 (2 : I) dne 28. aprila dalje v šentjakobski knjlž-; Težko deIo je imela tHanaška Slavi-nici od 5. — 7. zvečer. ; Ja>j da je dosegla proti »Iliriji* rezultat, Mariborsko marionetno gledališče. s katerira )e Vnesla prvo zmago na svo-Mariborski češki klub, ki jako živahno ; j, turnejj v jug0slaviii. Pribiti pa rnora-deluje na kulturnem polju, ie ustvaril mQ takoj dd bi moraia tekma ostati ne-pozlml za češko deco marionetno gleda-; otjiočna, ako upoštevamo igro, k! sta lišče. Pretekli mesec je skupno s »Soko- nam jo nudi!a .nirija* in »Hanaška Slalom* pričel tudi s slovenskimi predsta- vijai) in ki je biia skozi živahna, od- vami za sdkolskl naraščaj. Danes ob 16. url, se vrši že peta predstava z dvema točkama »Gašpereek slikar* in »Začarani dežnik* za sokolski naraščaj. t Razpis natečaja za plakat V. jugo-\ j prta in napeta. Moč gostov leži edinole v res prekrasni obrambi. Zlasti desni branilec in vratar sta pokazala vzoren stil in način — ----- -- . igranja. Mirnost in odločnost, s katero slovenske umetniške razstave u Bcogra- Ujjh0v vratar na strele, da jih od-du. Izvršujoči odbor razpisuje natečaj za • - ..... najboljši načrt umetniškega plakata za V. jugcslovensko razstavo. Načrt ima služiti obenem kot naslovna stran za katalog. Razpisane so tri nagrade: Prva 2000, druga 1000, a tretja 500 dinarjev. Delo naj bo izvršeno črno aH največ v dveh barvah razen črne. Načrt mora biti 14. maja že v rokah odbora. Tekst se j glasi: tjagoslovenska Umetnlčka Izložba II. beograilska gimnazija — Poinca- j reova ulica. Od 31. maja do 1. jula. bije, morata biti vzor vsakemu vratarju. Kriici in napadalci niti od daleč ne dosegajo višine obrambnega tria. Napadalci se pač odlikujejo s takozvanim »Draui-gehertumom*, vendar pa z njihovo skupno igro nismo bili zadovoljni. »Ilirija* je bila v prvi polovici mnog*> boljša kot v drugi, v kateri je zlasti po-četkoma popustila. Napadalci so nam pokazali lepo kombinacijo. Zlasti ona kombinacija — srednji krilec, levo krilo, leva zveza, desno krilo, center, gol —. is ------------- ' -- -- - ,d AVV&a, »H1IVJ, » —■ , ' U lažni na 10 Din.* Tekst mora biti napi- , katere so domači Izravnali prvi gol j Petek, 28. aprila: »Revizor*. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob 3. popoldne. Izv. Sobota, 29 aprila: »Otok ln Struga*. E. Nedelja, 30. aorila: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski*. Delavska predstava. Polovične cene. Izv. Ponedeljek. 1. maja: »Otok in Struga*. B Torek, 2. maja: Zaprto. Opera. Četrtek, 27. aprila: »Hoffmannove pripovedke*. Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zagreba. Petek, 28 aprila: »Werther». A. Sobota, 29. aprila: »Bajaja«. D. Nedelia, 30 aprila: »Faust«. Izv. Ponedeljek, 1 maja: »Plesni večer gdč. Lidije Wisjakove». Izv. Torelc, 2.maja: »Bajaja*. C. • • • Proslava Tavčarjeve sedemdesetletnice v ljubljanskem gledališču. S premi-jero od Borštnika dramatizirane dr. Tavčarjeve novele »Otok In Struga* je ljubljansko narodno gledališče sinoči — sicer malo post festum — proslavilo sedemdesetletnico našega pisatelja. Gledališče je bilo seveda razprodano, razpoloženje slavnostno; v vladni loži je bil navzoč g. namestnik Hribar Zal slavljencu slabo zdravje ni dopustilo, da bi bil prisoten tudi sam. Predstava le bila dobra, odlikovala se ie zlasti ga. Šaričeva, ki je dobila v dar lep šopek. Dramatizacija novele siccr ni hvaležna stvar, a Borštniku se je delo posrečilo in Scstova režija ga je podala prav efektno O pred-stavan in delu samem spregovorimo o priliki obširneje. Mariborsko gledališče. V petek, 28. t. m, »Prodana nevesta*, v soboto »Ded in logar*, izv.n; v nedeljo, ob 10. dopoldne plesna prireditev Valerije Kvati-na iz Hallerana, ob pol 20. uri »Cigan baron*. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani Florijanska ulica 2711. V ponedeljek dne 1. maia ob 8. zvečer delavska predstava. Igra se Tučičeva krasna drama »Trhli dom*. Vsi sedeži po 2 dinarja, vsa stojišča po 1 dinar. — V torek 2. maja ob 8. zvečer v prid gladujočim bratom v Rusiji »Spavaj, moja deklica..j, san v latinici ali v cirilici: V drugem slu čaiu piši fonetično. Velikost poljubna. Načrti naj se pošljejo na adreso Jovan Bi-jclič, akad. s'ikar, Beograd — Pozorište. A'ov letni gledališki abonma. Abonmaji letošnje sezone Narodnega gledališča v Ljubljani obsegajo po 45 predstav. Ker bo za vsak abonma določeno število opernih in dramskih predstav v kratkem odigrano, se podališa sedanji zimski abonma s kratkim letnim abonmajem. Ta bo obsegal tri dramske novitete (Sardou: Madame Sans Gene; Molnar: Liliom; Suhovo-Kobilin: Svatba Krcčinskega), dve operni noviteti (Dslibes: Lakmč; Puccini: Plašč, Sestra Angelika in Gian-ni Schicchi) in nekaj znamenitih gostovanj v operi, tako da odpade na vsakega abonenta še šest predstav, tri dramske in tri operne. Cene ostanejo sorazmerno enake sedanjim. Vsi dosedanji aboncntl so vljudno vabljeni, da svoj abonma podaljšajo. Ce na nadaljnl abonma ne reflektirajo, naj blagovolijo naznaniti z obratno pošto. Ako uprava tekom petih dni njihovega negativnega odgovora ne prejme, bo smatrala, da so s podaljšanjem abonmaja zadovoljni. Obenem se vabijo novi aboncntl, za katere veljajo iste cene in Isti pogoji kakor za dosedanje. Prijave in plačila za letni abonma sprejema vsak dan od 11. do 1. ure knjigovodstvo v dramskem gledališču (pritličje). Softolsfii cestnik bila naravnost klasičen primer za način igranja, da se dosežejo uspehi. Kar se kombinacij tiče, je bil napad »Ilirije* mnogo boljl od onega gostov. ICakor rečeno, so »Ilirijani* začetkom druge polovice popustili. Izgledalo ie tudi, da so že izmučeni. Igrali so skoraj brezmiselno ter podajali žogo vedno le — nasprotniku. Kasneje so se zopet popravili in videli smo po lepih kombinacijah lepe napade, ki pa vsled izredne smole, res smole, in pa deloma tudi vsled nesigurnega streljanja niso Imeli zaže-Ijencga uspeha, da bi tekma ostala vsaj neodločna, kar bi »Ilirijani*, ako se upošteva vsa igra tudi resnično zaslužili. Krilci in branilci niso bili najboljši. Na eno napako napadalcev »Ilirije* moramo še posebno opozoriti. Vsem is znano, kaj znači Vldmajer za napadalno vrsto »Ilirije*. Zato se nam zdi, da se pri tekmah premalo pazi na to, da ne sme ostati brez dsla. Vsi napadalci iu krilci dajejo vsakemu žogo, samo njemu ne, tako da ie tudi pri tej tekmi slccr ne po svoji krivdi ostal več časa — brezploden. Ko je menjal potem prostor s Pevalekom in mu je biia s tem nude-na prilika, da se bolj udejstvuje, se ja takoj opazilo, da je »Ilirija* zopet v premoči. Da le Imela »Ilirija* res smolo, kaZe že drugi gol, pri katerem je Pelan žogo lepo ujel, toda mokra Žoga mu je ušla iz rek in zdrčala v gol. Glede napadalcev gostov moramo še omeniti, da radi operira io z of side pozicijami. Zlasti levo krilo, se je s to napko naravnost — Sodnik g. Vodišek. Obisk je bil dober. • • • Akademija naraščaja. Danes zvečer ob 8. uri se vrš. v telovadnici Narodne-ga doma akademija naraščaja ljubljan- | skega ^Sokob* Spored: 10 Razglasitev | Madžarska. V nedeljo se izida nedeljske tekme moškega narašča- Budhnpešti vele važna, nogometna ja 2.) »Sokolska koračnica* in »Vzidi ti , avstrijskim in madžarski« solnce*, poje ruski pevski zbor »Bajan*. " . . ' .__- 3.) Proste vaje ženske in moške dece ter reprezentančnim moštvom Z ozuon.i na moškega naraščaja, orodna telovadba , ki ga je spisal Borštnik. Torej dve deli. ki nas spominjata na rajnkega mojstra. Kako se razveseliš, ko se ti pred začetkom drame na platnu pokaže starec Borštnik v civilu, »on. kralj - berač*! Počasi s=> obrn^ trroti občinstvu, odpre tiste močne Borštnikove oči,' ki bulijo vate, da ne veš, .,1; ti je žo kaj povedal, ali vprašuje, Ti i morda že sam odgovarja. Spodnja ritnica, debela in napeta, vajena izgo-vjriati samo strah, sikati gnjev in urežir jecljati trpečo, nedoživljeno i iubezen se nalahko premika m ti čakaš da'bo izgovorU... nekaj groznega se bo zgodilo. . toda slika počnn in izgine. Kakor Borštnik Borštnik svoje besede ni izgovoril. Slutili smo jn jasno, natanko zanjo vedeli, toda i-iišali je nismo. . ... , O kinu in filmu ni kaj govonti: gledaš. se čadiš in končno izgubiš vse izpred oči Je kakor sauie, occovi podnevi se pa ne meniš več zanje Toda hvaležni moramo biti filmu, ki nam je ohranil Borštnika. Ziv je _ pred nami, hodi in se giblje, trpi in se končno onemogel zgrudi pod težo skrivnosti in muke. Jaz mislim, da je ta film tako tipičen za Borštnika, kakor nobeno delo. v katerem je nastopal. V svojih pesmih, v Ibsenu in Strindbergu se nam je pokazal kot človek samo na pol, tu pa popolnoma. In morda šo v pesmi: »Spustite zagri-njalo...» Trpljenje, drugim nepoznano. bolest, neizgcvorjeni. neizjokana, neizpovedana, v preziranju sreče in življenja v grob položena. In v prezi-raniu ljudi!... Ah, kaj ljudje!... Ljudje?!--Borštnik je že kostu- miran in maskiran, kaj ljudje!... Za-grinjalo se dvigne in igra prične. Drama nam slika trpljenje starega očeta, ko vidi. da se je njegova vnukinja vsled usodne zmote poročila z lastnim očetom. Veleposestnik Osojnik je bil primoran dati svojo hčer Van-do za ženo soecdnemu veleposestniku Lalu. Vanda pa je ljubila mladostnega znanca Egona. Se tik ob poroki sta si razodela ljubezen, se liubila in se raz- šla za vedno. To je bilo leta 1900. Vanda je bila v zakonu z Lalom nesrečna rodila je hčerko in končno ji je mož pobegnil v Ameriko s svojo kontoaristico. Vanda je ostala sama, hirala in umrla. N'a smrtni postelji je izročila očetu zapečateno pi«mo s prošnjo, da ga odda po njeni smrti Egonu. Oče je pismo založil in sčasoma nanj popolnoma pozabil. — Župnik pregleduje rojstno knjigo, si za-pali cigaro, nenadoma ga udari mrtvo-ud in se zgrudi. Cigara obleži na knjigi, jo zažge in vpepeli. Treba je bilo sestaviti novo rojstno knjigo. Novi administrator, gluh starček.^ vpisuje nanovo vse, ki so bili rojeni zadnja štiri leta. In tu se zgodi usodna zmota: rojstno letnico vnukinje je zapisal mesto 1900 — 1902, ker je slabo slišal. — Mine par let in nekdanji prijatelj Vande. Egon. se zaljubi v njeno hčerko in jo hoče poročiti. Spomnil pa se je svoje ljubezni iz leta 1900. Neka slutnja ga primora, da se obrne na župnika e pr°žni°< mu P0®1-16 krstni izpisek. In prišel je odgovor, da je njegova izvoljenka rojena 1. torej je bila brez dvorna Lalova hčer- ka. Poroka se vrši v najlepšem redu. Ne mine pa dolgo in stari Osojnik najde usodno Vandino pismo in prebere strašno vsehino: njegova vnukinja ni Lalova temveč Egonova hči. Starec, ki je vsled pozabljivosti za-"Tešil grozno usodno zmoto, se čuti nesrečnega in krivega. Beži od ljudi, beži v gore — toda povsod vidi nesrečna ljubimca pred seboj. Beži v planine, tava in išče pozabi jenja — povsod se mu znova pojavita pred očmi nesrečna človeka. Povedati jima — ne! Cemu jima uničiti srečo, saj nista kriva! Kriv je samo eden. Koofino se zgrudi pred Kristom v Vmtgar-ui zaž^e pismo: »Brišem!* in se ustreli:' »Sudim1* (Uničujem dokument m obsodiip krivca.) ^ Ta be" od ljudi v samoto, v naravo, ta beg in želja na vse pozabiti: to je Borštnikova nota - Borštnik je dramo zase napisal — Borštnik ;e svojo dramo igral. Skrbi tarejo itarega Osojnika nekai ga žre: vda se pijači. Otroke ljubi: kako prisrčno smešen je ta večni borilee z usodo, ko pripel p, v sobo otroški vežičsk. ko neeUuel dete na svojih rokah. Ko leži pred usodo, ne najde nikjer utehe kot v svoji Gorenjski: v Vintgar pride umrev, sk^an in potrt pade pred Kristom: »Ti ve« Ti razumeš — odpusti mi. Jaz nisem hotel!* Instinktivno si > želel umreti v tajinstvenem Vintgarjiu ta globoka zaseka v zemlji, vsa rnzje-dena, ol strasti razgrizena, bolečina, polna skrivnostnih tolmunov, b'-snih slapov, skrita pred Bolncem in pred ljudmi. Kakor rana, ki žre in je ostalim ljudem nepoznana, globoka, strašna in čudovita: kakor' Borštnikova duša. * To je prvi film, katerega dejanje ft-godi v Sloveniji. Nekateri ljubljanski izletniki se še dobro spominjajo, kal;o zanimivo je bilo gledati Borštnika, Grnnda. Papiča in druge, ko so posnemali v Vintgarju. Borštnik je dal filmu slovenski značaj: Blejsko čajo nemoteno nadaljno funkcioniranje sodne uprave v Sloveniji. * škofovska konferenca v Zagrebu. V torek se je pričela v Zagrebu konferenca katoliških škofov, katere se udeležujejo škofje: dr. Nikola Dobrn-eiča, barski škof; dr. Anton Jeglič iz Ljubljane, dr. Ucellini iz Kotora, Alojzij GariJ iz Banjaluke, dr. Josip Ma-rušič iz Senia. dr. Aksamovič iz Dja-kova. dr. Jerolim Mileta iz Šibenika, dr. Šarič, škof vrhbosanski; insgr. Leopold Ivaniševič iz Splita, grško-katoliškj škof dr. Erdely, grško-kato-lišld apostolski administrator za Bosno in Hercegovino, Aleksij Bazjuk, zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in zagrebška pomožna škofa dr. Premuš in dr. Lang. Kakor se govedi, bo konferenca razpravljala tudi o reformi-stičnem pokretu duhovništva. * Proslava 1. maja. Notranje ministrstvo je dovolilo delavskim organizacijam proslavo 1. maja z omejitvijo, da se ne smejo vršiti poulične manifestacije. * Velik slovenski koncert v Gorici. Prihodnjo soboto zvečer se vrši v dv.> rani »Trgovskega doma* v Gorici koncert Zveznega pevskega zbora. Program je skrbno izbran. Po sedmih in več pustih letih je to prvo nevo narodno obujenje, nova pomlad. Nad 100 najboljših pevcev in pevk iz vseh krajev Julijske Benečije se je združilo v silen zbor. Za koncert vlada veliko zanimanje. * Gorica solidarna s slovenskimi občinami. Na zadnji seji goriškega občinskega sveta je bila predložena resolucija. ki se bavi z ogromnim shodom vojnih oškodovancev v Julijski Benečiji in s katero se izjavlja občinski svet goriški solidarnega z maso vojnih oškodovancev. Vlada se poziv-Iješ da sprejme in izvrši temeljne točke na protestnem shodu v Gorici sprejete resolucije, ker bi se tudi občinski svet goriški v nasprotnem slučaju pridružil odstopu občinskih za-etopov po vsej deželi. * Volitev novega župana v Kastvu. Kakor nam poročajo iz Kastva, se je dne 20. aprila vršila po večletnem presledku prva seja občinskega sveta, na kateri je bil gosp. Matija C u c a n -č i e soglasno izvoljen za župana. Po volitvi so se občinski zastopniki udeležili banketa, ua katerem *o nabrali £01 Din za Jugoslovansko Matico. * Italijani se uče ruski. Na tržaški trgovski visoki šoli so ustanovili sto-lico za ruski iezik. Jako čudno pa je_ da se na nobeni tržaški trgovski šoli ne poučil ja nobenega jugoslovanskega jezika, čeprav tvorijo Jugoslovani večino prebivalstva tržaške okolice in Julijske Benečije ter imajo Tržačani tudi z jugoslovanskim trgovskim svetom največ stikov.' To poč ilustrira zavednost naših trgovcev. * Ekskurzija bakarskih pomorskih akademikov. Dne 1. maja odploveio pomorski akademiki v Bakru na šolski laflii poroča: Te dni je bil izročea zali. da imajo razumevanje za skupno prometnemu ministrstvu v Beogradu nadelo. Nova delniška družba noče biti na- i ^ za &radnj0 pr;stanišča v Martinšči-vadno špekulativno podjetje, temveč ho- ) ^ k; -e kraj na oba]i med Sušakom iu če tvoriti zdravo podlago za razvoj vi- iBakrom Gradnio bi prevzela neka nem-nogradništva, skoraj najvažnejše gospo- j -ka tvrdka stroški bi znašali 37 mili danske panoge v Sloveniji. V velikih kle- :onQV dinarjev_ To pristanišče, ki bi sc teh se naj zbira najboljše vino ljutomer- jmglo zgr3diti po najmodernejših pred skih. ormoških, haloških in drugih slo- i . .. b; imelo mnogo pr0stora za izki venskih goric; tu se naj goji umno kle- ...... tarstvo in se naj domače vino v najboljši ca van je — in bi torej imelo mnogo vec , , io kapaciteto, nego baroška luka Pro spravi na trg. Le potom močne ^^ ministe, bo predložiI načrt z rte | mi bližnjimi podatki o dotični nemsk; tvrdki ministrskemu svetu v rešenje. Dobrovoljačka banka d. d. v Zagre- obliki organizacije vinogradnikov bo mogoče pridobiti izvrstnemu vinskemu pridelku še vedno premalo znanih vinorodnih kra- : jev Slovenije veljavo, katero v resnici | -e MŽela z rednim poslovanjem v za zasluži. Samo potom te organizacije je ^^ prostorjh Zrinjskem trgu 9. mogoče delovati za izvoz našega vina v inozemstvo. Jugoslavija pridela mnogo več vina kakor se ga more, in kakor bi se ga smelo porabiti doma. Vino mora postati naš važni izvozni predmet. Ti razlogi so bili merodajni za ustanovitev družbe. Zadružna zveza v Celju ter Hranilno in posojilno društvo v Ptuju ste akcijo iz teh splošnih vidikov krepko podpirali. Deln. glavnica ki znaša začasno samo 3,000.000 K, se poviša v kratkem na 5,000.000 K ter stopnjema do 10,000.000 K. Na občnem zboru so bili izvoljeni v upravni svet sledeči gospodje: dr. Bela Stuhec, zdravnik in posestnik v Ptuju (predsednik), Fran Majcen, upravitelj vinogradniških posestev štajerske hranilnice v Podlchniku (podpredsednik), dr. Anton Božič, odvetnik in posestnik v Celju kot zastopnik Za- prostor = Nizke cene v Madžarski privabljajo tjakaj nebroj tujcev. V Budimpeštr. prihajajo zlasti Čehoslovaki, ki kupujejo čevlje, obleko in pohištvo. Tako je prišla sedaj za Avstrijo, kjer so cene že do segle svetovno pariteto, na razprodajo Madžarska. = Nova carinska tarifa v Rusiji. Od 15. aprila je uvedena v Rusiji in zvaznih republikah nova carinska tarifa za trgovanje z Evropo. = Kriza v avstrijski tekstilni hidusirl jL Omejitve obratov v avstrijskih bom baznih predilnicah in tkalnicah v zadnjem času niso narastle. Nepovoljnejši je položaj v tkalnijah svilenih in bombažnih trakov in v gotovih strokah opleme-nitvene industrije. Na Nižjeavstrijskem je bilo v zadnjih tednih preko 7000 tek stilnih delavcev odpuščenih. Na vse družne zveze, Lovro Fetovar. velepo- j srednjeevropsko industrijo teži pritisk sestnik v Ivajnkovcih, Anton Jurca, ve-letrgovec v Ptuju doktor Ivan Fer-mevc, odvetnik in posestnik v Ptuju, Ignac Vindiš, veleposestnik na Bregu nemške konkurence, ki tem bolj otežko ča možnosti razpečanja, čim so produk cijski stroški v Avstriji postali znatni-i večji, nego v Nemčiji Nemška kontu pri Ptuju, Jakob Zadravec, veleposestnik i ren{.^ bi °gc ^ 2natn0 boij občutila, ko bi nemška industrija re bila tako močno : zaposlena za lastno deželo. Usodepolno za avstrijsko tekstilno industrijo je dej v Središču, Ivan Perko, posestnik v Ptu ja- se V nadzorstvo so se izvolili gospodje: i dr. Fran Jurtela, odvetnik in načelnik i stv^ da so nasiedstvcne države, ki Hranilnega in posojilnega društva v Ptu- ; g,avne 0djemalke, zlasti Poljska in Ma ju, Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne ; djFar8ka uvedle visokozaščitni carinski zveze v Celju, Ivan Steudte star., posest- | sistenL jjadomestem za te izgubljene tr nik v Ptuju, Anton Puklavec, ravnatelj | bQ 4vstrija težko naSia. vinarske in sad;arske šole v Mariboru, Nestlcjeva in angleško-švicarska Jakob Klemenčič, posestnik v Središču. družba M konderzirano mleko je zakljc Upravni svet in nadzorstvo je vsestran- j lansko let0 z 0gr0mno zgubo. Do čim je leta 1920 še izplačala 16 in en če trt odst. dividendo, je imeli lani izgub' nad 92 milijonov šv. frankov. Vzrok iz gubi je visoki tečaj šv. franka sko tako sestavljeno, da smemo upravičeno prerokovati družbi najlepšo bodočnost. Objave * Peto Javno predavanje Zvonimlra Bernota glavnega urednika «Napreia»: O egoizmu in altruizmu». Po preda-nju Ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 28. aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma* v Ljubljani. Začetek točno ob 20, konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 5 Din, v II. — VI. vrsti po 2 Din, v VII. — X. vrsti po 1 Din. Stojišča 50 par. * III. vseslovenski trgovski shod v Celju. V soboto dne 29. aprila ob pol 4. uri popoldan se vrši v sejni dvorani posojilnice v Celju tretji redni občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. Po občnem zboru je zvečer prijateljski sestanek udeležencev in gostov z vojaškim koncertom v »Narodnem domu*. V nedeljo se vrši nato vseslovenski trgovski shod ob pol 9. uri zjutraj v veliki dvorani »Narodnega doma*, na katerem poroča o valutnem vprašanju I. Lesničar, o aktualnih prometnih vprašanjih tajnik I. Mohorič in o organizaciji trgovskih zvez ravnatelj Fran Ma-rinšek. Cas zborovanja je določen tako, da je vsem udeležencem mogoč prihod s sobotnimi opoldanskimi vlaki iz Ljubljane, Zagreba, Maribora in Dravograda, odnosno za shod z nedeljskimi jutranjimi vlaki, in je povratek še Isti dan mogoč. Za prenočišče udeležencev skrbi pripravljalni odbor trgovskega gremija v Celju. * Kino Tivoli v Ljubljani je vsled želje občinstva podaljšal predstave Ane Ka-renine še za danes, 27. t m. * Kavarnarji v Ljubljant naznanjajo, da vsled podraženja vsega kar se v obrti potrebuje, ne pridejo več na svoj račun, ter bodo s 1- maiem dvignili cene, črni kavi na 1 in pol Din, beli kavi na 2 Din in nekoliko tudi vsem drugim pijačam. * Českd Obee v Ljubljani pofidi v sobotu dne 29. dubna 1922. v restaurač-nich mistnostech NSrodniho Domu u LJubljani — svčmu milčmu a zaslouži-Ičmo členu panu BohemPu Čvančarovi večlrek na rozloučenou. Vstup členim, jiml uvedenj-m host*m jakoZ 1 vSem P?4- ho se bodo sestali v kratkem v Beogra-telum a znluym rodiny Cvančarevy - du n*. konfereno^ naS » volar. ZačAtek o 20. bodtoe. 1 bankirji N» konferenc «* bo razorav- TRZNA POROČILA. Novi Sad, 24. aprila (Produktna borza) Pšenica baška odnosno srem-ska (78 kg, 2 odst.) je bila ponujana po 1700, ječmen baški (03 do 64 kg) ponu-an po 1300, oves baški odnosno srem-ski zaključen po 1200, koruza ab Novi Sad zaključena po 1180, koruza ab ladja Donava ponujana po 1140, svinjska mast, baška postaja netto. ponujana po P200 K. — Od dne 26. aprila je uvedeno kotiranje v dinarjih. Zatec, 22. aprila. (Hmelj). Cene prvo vrstnega hmelja 3100 do 3200 Kč. srednjega 3000 Kč za 50 kg. Zadnje dni se je izvršilo precej nakupov. Kolkovanje vlog za železniške reklamacije. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja, da veljajo pri reklamacij-skem postopanju glede pristojbin po_ naredbi prometnega ministrstva št. 87.286 z dne 16. novembra 1921 sledeči predpisi: Reklamaciiske vloge, v katerih se prosi za povračilo voznine, toda ne za re-fakefe, kakor tudi reklamacije za povračilo škode so proste kolkovine po točki 1 iz zakona o taksah z dne 27. junija 1921, izvzemši one slučaje, v katerih je prošnja neumestna. Pri neumestnih prošnjah je treba doplačati za kol-kovino prošnje 2 dinara. za kolkovino za rešitev 5 dinarjev. Kolkovine proste so reklamacijske vloge samo, v kolikor se nanašajo na prvo reklamacijo. Vse nar rlaljnje vloge v isti reklamacijski zadevi so podvržene predpisani kolkovini 7 dinarjev. Enako so refakcijske prošnje podvržene kolkovini. Razen tega se ima v zmislu zakona o taksah z dne 17. junija 1921 tarifna postavka 83 odbiti od izplačane vsote pol odst. za pobotnice. Za cesiie se plača pol odst. dobljene odškodnine. Polnomoči morajo biti kolkovane s kolki 2 dinarja (člen 15 imenovanega zakona). Trgovska obvestila ln nakazila se kolkujejo kakor menice po lestvici I. Glasom obvestitve ministrstva za promet se smatra vsaka urgenca kot nadaljnja vloga, ki je podvržena predpisani kolkovini = Sestanek naših in češkoslovaških bankirjev. Na zadn'em praškem velikem sejmu se je sklenilo med našimi in češkoslovaškimi predstavniki, delati za vzpostavljcnje čim tesnejših vezi med Jugoslavro in Češkoslovaško. V to svr- Borza Zagreb, devize: Berlin 25.25 — 26.7Č. Bukarešt 50, Milan 325 — 330, Pariz 615 — 625, Praga 124 — 125, Švica 1225 — 1240, Dunaj 0.89 — 0.96, Budimpešta 9 — 9.50, Varšava 1.75 — 2, valute: dc lar 55, češke krone 130, napoleoni 215. marke 28.50, leji 44.50 — 46, Ure 302. Banka za Primorje 165. Trgovsko obrtna banka 61—62. Brodska banka 91.50 — 93. Hrvat eskomptna banka 194. Jadranska banka 280. Jugoslovenska banka 119.50 — 120.50. Slavenska banka 120 — 122.50. Praštediona 1240 — 1245. Rcčka pučka banka 108. Slovenska eskomptna banka 165. Srpska banka 185 — 188. Eksploatacija drva 145. Dubrov. parob. družba 1400 — 1420. Goranin 165. Narodna šumska industrija 135 — 140. Našička industrija drva 124 — 127. Gutman 325 — 335. Slavonija 122.50 — 123. Union 725 — 730. Trboveljska premogokopna družba Beograd, devize: Pariz iskan pc» 565, Ženeva 1220, Praga zahtevana po 114, Beriin 24.75, Dunai 0.85, BukareSt 49, Budimpešta 8.70, valute: avstrijsk«-krone 0.96. 20 K v zlatu 260. Dunajska borza ni poslovala. Praga, devize: Berlin 18.30 — 18.7*. Curih 993 — 997, Milan 276 — 278. Pariz 477 _ 479, London 226.25 — 228.2?, Newyork 50.90 — 51.50, Beograd 73 -74, Sofija 37.95 — 38.15. Dunaj 0.56 — 0.76, Varšava l.201/2 — 1.40^, Budimpešta 6.17% — 6.5714, valute: n. marke 18.30 — 18.70, švlc." franki 988 — 992. lire 253 — 256, franc. franki 474 — 47b. angl. funti 225.25 — 227.50, dolarji 50.7» — 5130, dinarji 73 — 74, levi 36.10 -36.90, avstrijske krone 0.61 — 0.81, poljske marke 120% — 1.40%, madžarske krone 6.17% — 6.57V2. Curih: Berlin 1.86, Newyork 5U, London 22.74, Pariz 47.65, Milan 27.6.', Praga 10.05, Budimpešta 0.66. Zagreb 1.95, Varšava 0.13, Dunai 0.06*/4. avstr. žigosane krone 0.06'/,. Berlin: Italija 1525.05 — 1531.95. London 1240.90 — 1244.10, Newyork 270.4C — 280.10, Pariz 2636.70 — 2643.30, Sr ca 5578 — 5592. Dunaj 3.55% — 3.59't Praga 548.30 — 549.70, Budimpešta 36.2" — 3620, Sofija 202 70 — 103.30. vesn sliši se sto& ranjencev in bolnikov, milo prosečih" zar prenočišče. Utrujena živina prha in komaj pričakuje, da ji polože hrano. Bosonogi Arnavčiči začudeno motre to gnečo, Ker redkokdaj se je zgodilo, da je po tej cesti peljalo več voz naenkrat Vsak otrok si je sredi gneče prilastil kako stvarico. Ta podkvico, drugi prazno škatljo konzerv ali kaj podobnega. Po vasi hodijo vojaki m begunci, zadovoljujejo se z vsako stvarjo, kar pač najdejo. Pranašajo vodo, slamo, tretji iščejo žganja, da napolnijo po dvajset čutaric svojih prijateljev, katere tare druga skrb. Tudi mlado drevesce je dobro in kdor ga je našel, ga žurno vleče, da zapali ogenj. «0 greh, o kakšen greh, mladico je posekah, se je vzbudil čut gospodaria v srcu starega tretjepozivnika. «Greh bi bil, če jaz poginem« se brani vojak. joj, gospod moj, takrat mi je takaj-!e nekaj počilo. Vso noč sem bedel, vsega sem se slekel, da pokrijem otroke, toda vse zaman nič ne pomuft. prenočevati moram pač pod milim nebom sredi klanca. Zakaj naj bi sedaj vodil deco v gotovo propast. Nazaj pojdem in se udara, naj se otroke doma, če ne . -.» Prekine, preslab, da bi razpredef vso misel, samo z roko zamahne, kakor bi hotel reči: naj se zgodi kar hoče! m ves solzan pristavi: ,___ «cZ bogom bratje !> In vrača se, v nasprotno smer, Kamor odhajamo mi, toda ne več v svojo domovino. _ Enako se mi je zgodilo, ko sera pe dolgem času prtttitei licmov in poljubil mrtvo mater. _ _ Tu pred vasjo smo stali v blatu, več kakor aro m sele pozno se ie pred nami zredčflo, da smo se lahko približali vaškim kočam. Ljudstvo jih je že davno napolnilo., na vseh dvoriščih sc nahajajo tabori beguncev in njihove živine, jwvsod gore ognji, povsod vre že voda v loncih. Gladm m prezebli mehčajo v razgreti vodi svoj kruh, da potolažijo svojo lakoto. Za plotovi razpenjajo šotore; poleg eeste popravljajo vozove; med njimi švigajo oficirji, z različnimi po- šitvi. marveč naravnost v še večjo past «Če se pomisli*, prične pojasnjevati svečenik, kateremu brada na videz kar izpod šajkače raste, potegnjena čez ves obraz,» če se pomisli, da se v resnici nihče več ne briga za operacije na Rački...» J ,. . . »Kako da ne?» uporeka narednik. «Ti ne, jaz tudi ne, toda briga se poveljstvo.® ... , ,, m« Mddtalk s mmdl i ca«. - Trgamki •«!«*!, MpImvmI* M-mmMtm M SO MM« 6 Ota. ..«*«> «« S MM« S Ot». - M MPT«. •»« • l) N* nnlMla m M90»«rt« !» •pniMln eriletsM ■■•«» " —— Knjlgovodkiaja, "*s samostojna, bilanc stka, išče mesta. Cenje e ponudbe pod »E. F".» na npravo »Jutra*. Ženska, nekoliko šivati imajo prednost Naslov povč oprava »Jatra*. 1179 DRŽAVNA BORZA DELA. Pri vseh podružnicah »Državne borze dela* v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in pridn» io poštena, za čiščenje Mnrski Soboti je iskalo v preteklem ted- gobi M sprejme. One, ki soajo nu od 9. do 15. aprila t 1. dela 206 mo- neko!iko šivati imajo pred-ških in 250 ženskih delavnih moči. De-lodaialci so pa iskali 288 moških ta 267 ženskih delavnih moči. Posredovani se je izvršilo 48. Dela iščejo: viničarske družine, stroi-ni in stavbni ključavničarji, kovači, krojači, šivilje, peki, mlinarji, mesarji, sedlarji, natakarji, natakarice, dninarji, dni-narice, vzgojiteljice, pisarniške moči, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, čevljarji, mizarji, zidarji, tesarji, strojni in stavbni ključavničarji, viničarji, viničarske družine, sodarji, črkostavci, vzgojiteljice služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Vii tesarjev ln teharskih preddeUvoev sprejme takoj Ivan Zakotnik. mestni tesarski mojster, parna ia«, Ljubljana, Dunajska cesta 46. 1143 Krojaški ferojiUlJ, prvovrsten, se spre me. Ponudbe z spričevali pod »Prvovrsten* na npravo »Jutra*. uso Bite t sadnim vrtom in njivo se proda, čirčiče pri Kranju št. 26. Zlata danska ura e zlato zapestnico ee eenft proda. Vpraša se r upravi »Jutra*. S0,'a 1167 Kleparski stroj (Rollmascbine , popolnoma nov, se n godno proda. Sposoben tndi za večjo ključavničarsko obrt. Poizv« se ▼ upravi »Jutra*. 1191 Na hrano ic stanovanje se sprejmeta dva dijaka ali dvu, droga gospoda, kje, pov6 uprava »Jutra*. 1193 Šivilja r>r'vzame delo na dom od naj-finejŠega do naj pri prostej lega dela iz kake trgovine »li tovarne. Naslov pov6 nprar-nižtvo »Jutra*. 1189 Odgovorni urednik Fr. Brozovifi. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra* Vremensko poročilo Ljnblana, 26 aprila 1922. Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana , Ljabljana , Ljabljana Zagreb . Beograd Dunaj . , Praga . Inomost. eb Zračni tlak Zračna temperatura 7. 756-7 7-5 14. 754-6 140 SI. 7547 8-5 7. 7533 90 7. 7508 10-0 7. 756-7 60 7. - — 7. 756-9 1-0 Veter jug. rib. jug. »P-wr. nh. bresvetra jug. vsh. sapsd brezvetra Oblačno Padavine 0-10 mm več obl. 30- jasno — oblačno 31-0 dei 1-0 oblačno 1-0 oblačno — 4-53, zafcaja eb 1904. Potrta neizmerne žalosti naznanjava vsem prijateljem in znancem, da je najin iskrenoljnbljeni sinček v najnežneiŠi mladosti umrl v torek dne 25. t m. Pogreb se bo vršil v četrtek, 27. t m. ob •»/,«. popoldne iz hiše žalosti, Komenskega nlica 7. Venci in cvetlice se hvaležno odklanjaj«. V Ljubljani, 26. aprila 1922. n97 Luclen in Jeanne Tesniere. Pletenine, raznovrstno, damske majloe ln blu-se, jope, otr. perilo, gam&Se, doko-leslee, svite rje, čepice itd. lastnega is-delka priporoča 1120 Pletenine CIRIL VIJL, Kraaj. V Ljubljani barometer stanov., temper. nizka. - Solnce vsfasja ob 4-59, sstaja eb 19 04. Vinska veletrgovina. Eksport. 1186 Bežne plašče za dame in gospode v veliki izbiri pri- i poroča tvrdka A. & E. Skaber- ! ne, Ljubljana, Mestni trg 10. si s/d j Proda se ! starima vogeljna parcela ob jedni glavnih j eett mesta, v neposredni bližini Glavnega! kolodvora. Poizr6 se v pisarni dr. Josipa Sr&blovica, odvetnika v Ljubljani, Sodna nlica št. 11. 11S8 „VINARIA" delniška družba vinogradnikov v Ptujn priporoča svoje bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina iz haložkih in ljutomerskih goric. Solidna dobava po ugodnih oonab! v Šolskem drevoredu kg IC 24-28. (i | Znameniti roman „Juira | FRANK IHiELLER i Blagajna velikega vojvode S je izšel v ponatisu in se naroča pri I upravniStvu »Jutra" v Ljubljani, S Prešernova ulica 54._ 5 — Broširan velja 10 Din, po pošti 75 p več. - Istotam se dobi tndi knjig*: Prigod« gospod« CoHHW. Cena 6 Din, po pošti 76 p več. ■ ■ d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia čehoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 3013 Prometni snoj za premog, d. d. v Ljubljani, Rnnsfta ulica 19.