r Štev. 6. V Ljubljani, 6. februarja 1914. LIV. leto. mm tovariš Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva V(« «pite, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vrfi&t&o. Vse pošiljatve J« pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta . . . . 2-50 „ posamecne številke po 20 h. Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » » .. dvakrat. . 12 „ » I» I) trikrat , . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Shod Vsega goriško-gradišean-skega učiteljstva se vrši v četrtek, dne 12. t. m., ob 10. uri dopoldne v Gorici. Pridite vsi! Učiteljski pari. (S Štajerskega.) Do zdaj se je pisalo v raznih časopisih o ubogi učiteljski pari; napredni (!) duh časa ni še prav posebno neka vrsta genljive učiteljske kolegialnosti, ki ima vse velike znake navadne nizkotne nevoščlji-vosti, sta pa kriva, da se je v zadnjem času pri učiteljski pari ustvaril pododdelek, ki se mu pravi tudi učiteljski pari. Bistveno se ti dve pari med seboj prav nič ne razlikujeta, in prav zato jima je menda pravična etimologija dala tako enako glaseče se ime. Ti učiteljski pari so nastali iz učiteljskih par, pri čemer se — kakor že omenjeno — ni bistveno nič izpremenilo, in popolnoma nepotrebno je, da so iz učiteljskih parov napravili novo kategorijo učiteljskih par. Nepotrebno, pravim, bi se to imenovalo, če bi ne bila ta ločitev celote učiteljske pare stvorjena naprednemu duhu v posmeh in na škodo učiteljskim parom. Ker pa nam tako razdelitev draginj-ske doklade iz leta 1913, kakor tudi ta v letu 1914 pričata, da sta pri rojstvu te nebodijotreba kategorije kumovala mesto naprednosti reakcionarnost in mesto ko-legialnosti grda zavist, ni mogoče, da bi mogli to grešno dete v svoji pravičnosti drugače krstiti kot za krivico. Da, krivičnost, in nič drugače se ne more imenovati zapostavljanje, ki so ga deležni učiteljski pari, kadar dežela Štajerska deli svojim učiteljem draginjsko doklado. Dokazi: Mi učiteljski pari smo po moči one nepremagljive ljubezni, ki ji modri Salomon poje visoko pesem, po moči trdne zakonske vezi in po naklonjenosti deželnega šolskega sveta pred vsemi ljudmi in v vsakem slučaju oženjene dvojice. Nemoralno bi bilo, če bi se kateri posameznik izmed takih legitimnih dvojic smatral kot samski in istotako pa bi bilo prav netaktno, če bi drugi take dvojice smatrali za neoženjene, in posebno Obsojanja vredno "ps bi bilo, če bi morale zaradi takega nepravega naziranja tfpeti take dvojice škodo. kar je ravftft slučaj v obravnavani zadevi. Torej kovica', "»Naršdbeni List« razglaša, da so se merodaihi faktorji držali načela, da se razdeli draginjska doklada sorazmerno ^ižbenim letom in potrebam učiteljstva. rraVtČno! Toda pri učit. parih se zadnji del tega načela ni uvaževal in se je ob-ilelilo omožene učiteljice pri delitvi dravinjske doklade t manjšim deležem kot «eomoŽene, dasi je jasno za vsakogar, ki pozna družinsko življenje in njega žrtve in ki upošteya, da omožene učiteljice ne morejo same voditi gospodinjstva, ne sa-fne oskrbljevati svojih otrok itd., da ima in mora imeti omožena učiteljica ne le tolike, ampak še večje potrebe kot neomo-zene. bolj pa se čuti načelo potrebe za-^'Avljeno s tem, da se je dal grižljaj nagnjenim omoženim učiteljicam, oziroma Njihovim otrokom, meščansko-šolskemu *»č)telistvu, ki je itak gmotno bofje podprto, ki službuje večinoma v mestih, kjer ^oba ajo skoro vse potrebščine ceneje kot se te dobijo na kmetih, kjer jih odgoja otrok stane mnogo manj kot učitelje na kmetih. Vendar se je drag. doklada ože-njenim učiteljskim parom priščipnila, da se je ta lahko zvišala meščansko-šolskemu učiteljstvu. Da so značaji, ki se v svojem egoizmu morejo dvigniti tudi na tako visoko stališče nizkotnosti, da iztrgajo v svojem pohiepu iz ust košček, ki ga je pravica prisodila drugim, in sicer čudno, čudno pa je, da gredo takim moralnim velečinom zaščitniki pravice na roko. Končno še eno pripombo. Krivičnost, ki so jo do zdaj trpeli Učiteljski pari, je ponazorjena v številki 280 kron. Učiteljstvo,- in tudi toliko zavidani učiteljski pari, gotovo niso v položaju, da bi smatrali tako vsotico za bagatelo, vendar pa izjavljam tukaj, da nas še najhuje boli to nezasluženo, z ničemer opravičljivo zapostavljanje učiteljskih parov. Poudarjam, da je večina učiteljskih parov nastala tudi iz obojestranske simpatije do stanu, da je taka zakonska zveza tudi združitev idealov in istih stanovskih teženj na šolskem polju, kar gotovo šoli in šolstvu ne more biti v kvar, in nič bi se merodajni faktorji ne pregrešili, če bi svoje dosedanje postopanje izpremenili in se začeli ravnati po besedah: »Kjer sta dva .......zbrana v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« Da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona! Eden naših urednikov je prejel z Goriškega pismo, ki ga — pokoravajoč se smislu v naslovu citiranega pregovora, objavljamo doslovno: Tovariš urednik! — Upravništvu sem poslal ob novem letu vsoto, ki mi je bila označena z rdečilom na naslovnem listki' Pritaknil sem ji tudi onih 8 h za ček, č< tudi se mi zdi nekako čudno, da se Qd naročnikov kaj takega zahteva, ko dr jbj. varno vendar čeke od vseh strani zast on;. meni vsaj se v precej dolgem življen jU & ni pripetilo, da bi me bil kdo tirjal i ^ ^ kovino. Pa upravništvo si menda mis|i-od zrna do zrna pogača itd. Tal fo tudj prav! — Odkrito pa Vam moram pov edati nekaj drugega. Premišljal sem ne' ¿0|jko da. li naj ostanem Še naročnik U. T __ a|j se" mu odpovem. Prvič ni list žanr A"se(jaj več tolikega pomena, drugič pa s ¿"nikakor ne morem strinjati z nekateri' njeROvimi dopisi z Goriškega iz zadnji» , tednov Čud-se^i namreč zdi. da < ,e v njih'napada Učiteljsko društvo za Kori§ki okraj in njega vodstvo. Zgodov m tega društva mi je precej znana, m pr a ven. dar mislim, da gre . y tem V0R\tdu prednost vsekakor gor jgkemu> Tolminsko društvo, spi sedaj sp- ' ¿nje pravičnega; to se je na decembrske» n sh(xlu v Qorici javno priznalo. Naj 5 e skoro zbudj! Slovensk' h kolegov iz mesta Gorice m onih iz gradiščanskega in tržiškega okraja pa n ,n gledajo, kako se drugi zanje bore, ter uživajo sadove t? jjjjj bojev. Morda si mislijo, da ni-taajo f j0 svojih tovarišev nobene dolžno-sti vr ¿t saj Uživaj0 vendar že več let pri-n,cr' ama lepe draginjske doklade. In rav- no to ni lepo od njih; mislim, da bi mogli in morali pristopiti enemu ali drugemu stanovskemu društvu. Naj se skoro spo-kore! — Goriško učiteljsko društvo prenaša že dolgo let največje težave in skoraj ves odij, ki zadene prav pogosto one, ki na-stcjpajo neustrašno za pravice celokupnega učiteljstva. Reči moram, da to društvo jako pogosto zboruje in da so shodi tudi vedno jako dobro obiskani. Od drugod se v tem pogledu čujejo pritožbe! Kadar je bilo treba povzdigniti glas za učitelja in šolo, je naše društvo to storilo, in sicer skoraj vedno prvo. Do neke meje je to morda posledici ugodne okolščine, da ima naše društvo svoj sedež v središču dežele. Toda vse naj se ne zahteva od enega: naj -pomagajo tudi drugi! V slogi je moč! Kdor, pozna naše razmere tako dobro, kakor jih »poznam jaž, mi gotovo' rad pritrdi, da ima baš naše društvo največ zaslug zato, da se med nas ni zasejala nesloga in niso nastopile tudi v naši lepi deželi vse kranjske razmere ž vsemi hudimi posledicami. In kdo je stal vedno na braniku? — Naše društvo? — In kdo je zaradi možatega nastopanja motal večkrat trpeti g/motno in mOtalno škodo? — Možje, ki s» društvo vodili in ga vodijo! Za'¿o pa le po njih, ako ne morejo zmagati a vselej vse#a dela in odstraniti vseh zapre Ji, ki jih lako pogosto srečavajo na svoji'.h potih! Ne, to ni prav, kaj takega bi se ' je bilo smelo zgoditi! Naravnost smešna se mi zdi trditev, d? i prišlo učiteljstvo nepripravljeno na d eželtti shod v Gorici in da se je shod iz-1 /ršil brez programa. Saj je bilo Vendar vsem znano, zakaj se je shod sklical. Da , pa tmt učit&j, kje ga črevelj žuli, in stavi svoje zahteve, za to pa sedaj pač ni več treba obširnega programa in obsežnih predpriprav. Vsi smo vedeli, da se skliče shod ž namenom, da se na njem vnovič poudari povsem naravna zahteva vsega ■avstrijskega učiteljstva, naj se uvrsti med državne uradnike in tudi njim enako plačuje, ker ima tudi z njimi enako delo in enake '— želodce! Povsem nepotrebno je bilo razmotrivanje. kako se je shod sklical in kdo ga je sklical: glavna reč je vendarle, da se je shod ob dobri udeležbi izvršil in da je dosegel tudi pozitivne uspehe in svoj namen. — Za svojo osebo sem bil vedno mnenja, da je pri nas narodnostno mešano deželno učiteljsko društvo spričo separatističnih teženj italijanskih kolegov za sedaj nepotrebno. Pač pa bi bila potrebna tesnejša zveza med vsemi tremi slovenskimi okrajnimi učiteljskimi društvi, kar se je ugotovilo tudi na shodu. Ker pa tako deželno učiteljsko društvo obstoja, ima tudi vso pravico, vlagati peticije kamor-sibodi; s svojo prošnjo za povišanje plač ni torej prekoračilo svojega delokroga in tudi nič takega storilo, da bi se morala zaraditega zgražati kar cela dežela. Društveno načelstvo je bilo po večinskem sklepu dolžno, vložiti ono peticijo. Tega postopanja ne more nihče grajati. Pač pa je deželno društvo res napravilo taktično napako, da v peticiji ni poudarilo vodilnega postulata vsega ¿vstr. učiteljstva; to je U. T. sam takoj pribit. Ta napaka se je na shodu odpravila, ker se prošnja umakne. Zdi se pa, da se je dolžilo vodstvo deželnega učiteljskega društva postranskega namena: izpodbiti vseobči učiteljski postulat, ki mora biti sedaj vsakemu kolegu zvezda vodnica. Jaz pa sem po- vsem prepričan, da vodstvo ni imelo takega namena, marveč da je samo popolnoma prešinjeno z mislijo, ki mora biti z njo prešinjeno vse učiteljstvo. Na shodu torej ni bilo ne premagancev, ne zmagovalcev: zmagala je skupna ideja. Po nepotrebnem je torej vihtel mladi tovariš svoj klobuk, češ, tu sem, po-beda je moja! Tak premlad tovariš, ki o njegovih dosedanjih pozitivnih uspehih še nisem ničesar čul, pa res čudno nastopa! Dosedaj še ni nihče ničesar storil, vse je lenarilo; v dolgem času od leta 1869. sem si ni priborilo učiteljstvo z vso svojo organizacijo niti trohice pravice; ta čas je taval naš stan v temi! — Ne tako, mladi Hreščak, Vaša smela trditev ne odgovarja resnici, marveč ji bije kruto v obraz. Kje ste bili še Vi s svojimi frazami, ko so dru-■gi že trdo delali in trpeli! Ce pa do danes še nismo povsod prodrli; nismo krivi sami, krive so žalostne, nam vedno nasprotne razmere. Zapomnite si pa. da hrast ne pade na prvi mah in da se Rim ni zgradil v enem dnevu. Ako pa mislite, da bi Vi mogli kaj takega takoj doseči, potem pa le hitro na delo! Če se Vam poizkus posreči, potem Vas takoj proglasimo za svojega Mesijo. Poprej — seveda ne! Na decembrskem shodu je padla tudi beseda o našem narodnostnem delovanju. Tovariš Hreščak zahteva sedaj, naj bi se o _ tem odprla akademična razprava. Čemu? Stvar je jasna in čista ko solnce. Aka-demičnih razprav prav nič ne potrebujemo, ker bi sedaj nič ne hasnile. Dela, pozitivnega dela nam je treba na narodnem in stanovskem polju. Delo nas reši, ne pa puhle fraze! — Ne poznam natančneje zastopnikov davkoplačevalcev v sežanskem okrajnem šolskem svetu, vem pa in obžalujem, da so odrekli učiteljstvu draginjsko doklado. Po drugi strani pa zopet mislim, da so oni možje svoj sklep na nekak način utemeljili. Naravna naloga učiteljstva je, da sedaj one može v dostojni obliki prepriča, da njih sklep ni bil umesten. Pa nam privihra tovariš Hreščak — s kolom in — stvar je rešena. A rešena tako, da se nas Bog usmili! Tovariš Hreščak, na tak-le način nam ne pridobivate prijateljev, zbujate nam pač nasprotnike in sovražnike. Do takega razdirajočega dela Vam pa odrekamo vsako pravico. Taki uspehi so — negativni, hvala lepa zanje! In kaj briga pač druge tovariše, ako se tov. Hreščaku v gostilni enega zgoraj omenjenih mož ni hotelo ali ni moglo tako postreči, kakor si je tovariš želel ali mogel celo zahtevati. Take stvari ne sodijo v javnost, še manje pa se sme tak docela zaseben in brezpomemben dogodek izrabljati v boju proti izvoljeni korporaciji, ki zastopa ves okraj. Tovariši s Krasa, skrbite, da popravite, kar je eden pokvaril vsem. Uverjen sem pa, da Vam vrli kraški možje, ki so bili po svoji ogromni večini še vedno naklonjeni šoli in našemu stanu, ne bodo mašili svojih ušes. Tovariš Hreščak pa se je povzpel še višje: udaril je tudi po naših komaj izvoljenih deželnih poslancih, še preden so prišli do dela. Tako nepremišljeno postopanje mora obsojati pač vsak razsoden učitelj. Tovariš, počakajte vendar, da sedejo naši poslanci k skupnemu delu, potem sodite. če treba, kritizirajte in obsojajte! Z anticipiranimi napadi, golim negiranjem, zbadanjem, loparjenjem. s »šlagerji«, frazami in če hočete, z akademičnimi razpravami, pa dosežete zopet le negativne uspehe. Zanje pa srčna hvala vdrugič in zadnjič. Dokler nimate tehtnega vzroka za napade, mirujte! Takega povoda pa Vam naši, od našega naroda z občudovanja vredno razsodnostjo in zavednostjo izvoljeni poslanci še niso dali. Nasprotno je res: kolikor jih poznamo, se zavedajo, kolikega pomena je narodu šola in kakega plačila je vredno učiteljstvo, ki je samo del naroda, in ne najslabši del. Na uho naj Vam pa še povem, da se občuje z zastopniki zavednega naroda v drugačnem tonu. Poslanci smejo to od nas zahtevati, dokler se sami niso odrekli fi-nejšim manirarn, česar še niso storili in gotovo nikdar ne store. Za sedaj pa, ko ste Vi že odložili — rokavice, se tolažim le s tem, da poslanci ne bodo smatrali Vašega naskoka — resnim in da b«do, kakor hitro bo po danih razmerah mogoče, svojemu učiteljstvu zdatno pomagali. Dobre volje pa naj jim a priori nihče ne odreka, ker to ni dostojno in pravično. Uverjen sem, da je naša stvar na Goriškem sedaj v dobrih rokah. Dosedaj so večine deželnega zbora nekako trdile, da poslanci laške narodnosti ne privolijo nikdar, da bi se ustanovil deželni šolski zalo«. Takega privoljenja pa ni več treba, saj imamo že šolski zalog. Dete se je že davno rodilo, samo pravega imena mu niso dali. Ime pa je tu postranska stvar, glavna je dete, ki nam je bilo rojeno. Po zakonu z dne 6. oktobra 1900, dež. zak. št. 27, prispeva namreč deželni zalog k stroškom za šolstvo vsoto 250.000 K, po zakonu z dne 14. januarja 1906, dež. zak. št. 10, pa tudi doklado na užitnino od vina, mošta, mesa in piva, ki znaša v vseh petih šolskih okrajih vsaj 200.000 K na leto. Deželni prispevki znašajo torej skupaj kakih 450.000 K. Ali ni to že pravi pravcati deželni učiteljski fond? Samo okrepiti bodo morali to dete brez imena. V to svrho pa bo dobro došel prispevek države iz njenih večjih dohodkov, ki ga nedvomno dobi kmalu tudi naša dežela z drugimi vred in je določen za povišanje učiteljskih plač. Upajmo, da ta intencija prodere že v parlamentu, če pa ne gori, pa v našem deželnem zboru. Za ime okrepčanega deteta pa ni treba nikakega prerekanja. To-le, tovariš urednik, sem premišljal, ko sem oddajal pošti one začetkom omenjene kronce. Pero pa se mi je samo vsililo v pest, zakaj greh bi bil, ako bi k vsemu molčali. Vam pa in »U. T.« ostane vkljub vsemu vedno zvest Vaš Veteran z ranami. tvero delov: slavnostni govor, živo sliko »Ustoličenje«, igro »Tugomeri, in živo sliko »Podelitev fevd po vojvodu«. Pričakujemo obiska od blizu in daleč! -a. 500 letnica ustoličenja zadnjega vojvode korotan-skega. Maribor, koncem januarja 1914. Letos poteče 500 let, kar je bil na Go-spesvetskem polju ustoličen zadnji vojvoda Koroške. 500 let poteka letos, odkar je zadnjič venčala roka Slovenca koroškega vojvodo. Gotovo je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da se pobriga in dostojno praznuje ta zadnji, svetli trenutek iz življenja koroških Slovencev. Če pogledamo nazaj v 5001etno davnino slovenskega naroda, vidimo bore malo veselega, pač pa obratno, premnogo bridkega. Zgodovina našega naroda ve pač povedati, da so naši predniki v brezštevilnih slučajih krvaveli v bojih za obstanek države, ne pove pa nikjer, da bi jim bila kdaj država za to hvaležna, kot je bila malone vsem ostalim svojim narodom — ki je imela pred njimi samo strah. Nad nami si je vedno hladila jezico, nas imela slejkoprej za dobrodošlo — nakovalo sami sebi in njenim varovancem, Nemcem. Najlepši dokaz v podkrepitev goraj-šnje trditve, je ravno Koroška s koroškimi Slovenci. Kot smo že uvodom navedli, so volili in venčali z vojvodsko krono koroški Slovenci svoje vojvode; bilo je to — pred 500 leti, v dobi, ki o njej navadno pišemo in čitamo, da je najtemnejša v zgodovini človeštva, ki o njej pravimo, da je madež človečanstva... Od ustoličenja zadnjega korotanskega vojvode je zgodovina koroških Slovencev do danes še mračnejša kot ostalih Slovencev. Le malo je še v njej jasnih trenutkov. V zadnjem času pa so še ti — izginili docela. Nekaj samo po sebi umevnega se nam zdi — ne rečemo niti, da bi bila naša narodna dolžnost — da praznujemo Slovenci ta zadnji veliki dogodek koroških Slovencev čim najsvečaneje. In slavili ga bodo gotovo širom slovenske domovine. Tudi enketa slovenskih narodnih društev v Mariboru je sklenila, da priredi dne 22. marca v prostorih Narodnega doma veliko slavnost v proslavo te 5001et-nice. Štajerski Slovenci hodimo s koroškimi vendar skoro isti križev pot narodnega življenja. Slavnost bo obsegala če- Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Z redne seje upravnega odbora Zaveze (29. decembra 1913.) 1. Predsednik L. Jelene konštatira sklepčnost, pozdravi vse navzoče člane upravnega odbora, posebno novega člana Frana Marolta, upravnika »Učiteljskega Tovariša«, prečita pisma I. podpredsednika Ant. Berginca, v katerem opravičuje svojo odsotnost, ker ima ta da« redni šolski pouk, in otvori sejo. 2. Zavezin predsednik prečita svoj referat z naslovom: »Zaveza in Sežansko učiteljsko društvo«. Poročilo se naslanja na članek, ki je izšel v socialistični reviji »Naši Zapiski«, v katerem učitelj Alojzij Hreščak, član »Sežanskega učiteljskega društva«, krivično in žaljivo napada vodstvo in upravni odbor Zaveze ter sploh našo osrednjo organizacijo. Odbornik Ign. Križman z Goriškega pojasnjuje podrobneje pereče gmotno učiteljsko vprašanje na Goriškem. Stoji na stališču, da naj se razpravlja o tem, kolikor mogoče natanko in večkrat. Oživljajoče vrvenje mladih tovarišev ga veseli, toda to delo naj ne postane razdirajoče. Prejšnji slovenski goriški poslanci so zatrjevali ponovno, da ne dado slovenskemu učiteljstvu ničesar vsaj 15 let. Goriški italijanski poslanci so preskrbeli svojemu učiteljstvu 25% draginjsko doklado, vrhu-tega dobi s 1. januarjem 1. 1914. italijansko učiteljstvo v Gorici petletnice po 200 K. Trije novostrujarji v goriškem deželnem zboru so proti vsaki regulaciji učiteljskih plač. Voditelji nove narodne stranke na Goriškem nam žele izdatno pomagati, a če postajajo spričo hudega napada občutljivi, se temu ne smemo čuditi. Strastni napadi od strani nekaterih mlajših učiteljev, ki sami izjavljajo, da se ne puste vpregati v katerokoli stranko, naperjeni na naše najboljše može, lahko pokvarijo vsemu slovenskemu učiteljstvu na Goriškem že zasnovano regulacijo. Malo zmernosti pri razpravah, pa nekaj dobre volje in dobrega mnenja v može nove narodne stranke na Goriškem nujno želi goriškemu mlademu učiteljskemu naraščaju. V nadaljno debato sta posegla nato še odbornik Fr. Brinar in urednik Engelb. Gangl. Poročilo se odobri, sprejmejo se pa tudi vsi trije predlagani predlogi. (Natančneje glej v 2. letošnji štev. »Učiteljskega Tovariša«!) 3. Tajnik V. Rus poroča o vseh važnejših zadevah Zavezinega delovanja od XXV. glavne skupščine do današnjega dne, kar je zabeleženo v zapisnikih vseh treh vodstvenih sej iz upravne dobe 1913/14. Odbornik Jos. Rajšp obljubi kot predsednik Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic, da napravi pri uredništvu »Narodnega Lista« primerne korake v svrho zopetnega sprejemanja Zavezinih dopisov in poročil. Brezplačno pošiljanje Zavezinih listov akademičnim društvom se z nekaterimi iz-premembami na novo uredi. Na prošnjo društva »Branibor« se pošiljajo Zavezini listi v zameno listu »Branik«. 4. Poročilo o Zavezinih listih. a) Učiteljski Tovariš. Jako skrbno sestavljeno porodilo o Učit. Tovarišu poda novi upravnik Fran Marolt. Izkaz, ki si ga je napravil v namen pregleda dolga in poznejših plačil, izpričuje, na dolguje do konca 1.1. 892 naročnikov 16.336 K 22 v. Za njegovega upravni-štva se je vplačal po vestnem izterjevanju že precejšnji zaostanek. Če ne bodo pomagali pri starih dolžnikih opomini, se jim bo moral list ustaviti, dolg pa izterjati. Pregledniki blagajniške knjige in računov bodo morali odslej pregledati tudi prenos plačil v knjigo naročnikov. Z dne 31. decembra 1913 je vseh naročnikov 1114. Od teh je 907 plačujočih, neplačujočih pa 207, kar se razpošilja zastonj ali pa v zameno. Število novih naročnikov bo treba vse-kako dvigniti. Štajerska in Primorska se odlikujeta z nizkim številom naročnikov, prav sramotno z minimalnim številom in velikimi dolžniki pa se ponaša Trst. Do glavne skupščine se sestavi pregledna statistika naročnikov in odpadnikov Učit. Tovariša, in sicer po posameznih slovenskih deželah. Upravništvu bo treba urediti in spisati; knjigo naročnikov, blagajniško knjigo, knjigo računov, knjigo za vpisovanje manipulacijskih stroškov in kopirno knjigo. Urednik E. Gangl opozarja, naj po- | skrbe upravni odborniki, da se poplača | v teku enega leta vsa zaostala naročnina, kakor je to obljubil storiti za ondotni okraj odbornik Fr. Brinar. | Predsednik L. Jelene stavi predlog, da naj se s 1. januarjem 1914 poverijo in-serati tovarišu Fr. Maroltu, ker ima kot upravnik tem lažji pregled lista. Pogoji ostanejo isti kakor pri prejšnjem oskrbovalcu inseratov. Predlog obvelja soglasno. Predlog odbornika Rajšpa, da naj izreče upravni odbor novemu upravniku zahvalo za skrbno sestavljeno poročilo in za sestavo imenika zaostalih naročnikov, se sprejme soglasno. Sklene se, da se od dolžnikov, ki so list odpovedali, izterja ves dolg naenkrat; le izjemoma se sme dovoliti, da se odplačuje zaostala naročnina tudi po obrokih. b) Popotnik. Upravnik Fran Luznar poroča o stanju Popotnika. Dohodkov je bilo 3730 K 61 vin., stroškov pa 3322 K 41 v, v blagajni torej ostane 408 K 20 v. Obenem je pri tiskarni na dolgu tisk za 1. 1913, ki znaša okroglo 2600 K. Popotnika se razpošilja v 858 iztisih. Plačujočih naročnikov je 690, v zameno in zastonj pa se razpošilja 168 številk. Proračun izkazuje 4190 kron stroškov in 3829 kron dohodkov, je torej 361 kron primanjkljaja. List ima premalo naročnikov. Če vračajo Popotnika krajni šolski sveti, pa naj ga tembolj naročajo posamezni izmed učiteljstva. Odbornik J. Rajšp predlaga, da naj se da hektografirati imenik sedanjih in zaostalih naročnikov, kakor je to želel glede Učit. Tovariša. Upravnik F. Luznar pa predlaga, da naj preskrbe odbori učiteljskih društev imenik vsega učiteljstva dotičnega okraja v 3. izpisih (kar bode v »Ročnem zapisniku«), to naj odpošljejo vsako leto vsem trem upravnikom Zavezinih listov po 1 prepis. Upravniki naj podčrtajo na teh prepisih ime tistih članov, ki so naročeni na do-tični list. Na ta način zaznamenovani imeniki naj se vrnejo takoj dotičnim učiteljskim društvom. Ta pot se mu zdi najkrajša in najboljša. Predlog upravnika Fr. Luz-narja se sprejme. e) Zvonček. O stanju Zvončka poroča njega upravnik L. Jelene. V letu 1913. se je tiskal v 1350 izvodih. Plačujočih naročnikov je bilo 1019. V zameno, v oceno in zastonj se je razpošiljalo 156 izvodov. Koncem leta se ga navadno proda 50 izvodov, tako da ga ostane v zalogi še po 125 izvodov. Kdor je z naročnino na dolgu za eno in pol ali dve leti, temu se list ustavi z 12. številko. Takih dolžnikov je letos 83. Vobče je račun Zvončka zadovoljiv. Odbornik Fr. Brinar želi, da naj se tiska za zalogo nekoliko več Zvončkov kakor doslej, zakaj šolarske knjižnice imajo dosti starih jako razdejanih letnikov, ki se bodo morali nadomestiti z novimi knjigami. 5. Račun Zaveze za 1. 1913. poda blagajnik Fr. Luznar. Izdatkov je bilo 1290 K 56 v, dohodkov pa le 1223 K 43 v, kar da 47 K 13 v primanjkljaja. V tem primanjkljaju je všteta temeljna vloga poštne hranilnice, ker je pristopila Zaveza v tekočem letu k čekovnemu prometu. Prispevkov za 251etni jubilej Zaveze ni še vplačalo 13 društev. Tudi dolgujejo nekatera društva redne letne prispevke. Vsem tem se odpošljejo opomini. Poročila tajnika, blagajnika in vseh 3 upravnikov Zavezinih listov se vzamejo na znanje. 6. Tajnik V. Rus poroča o »Zavezi in Družbi sv. Mohorja«. Z ozirom na to, ker se mudi nekaterim odbornikom že na vlak, se omeji le na najvažnejše točke, omenjajoč samo korake, ki jih je storilo v tem vprašanju vodstvo Zaveze. Urednik E. Gangl stavi k tem poročilu naslednji predlog: »Z ozirom na znano sovražno stališče, ki ga je zavzel odbor Družbe sv. Mohorja nasproti učiteljstvu, in z oziram na dejstvo, da odbor imenovane družbe neče dati razžaljenemu učiteljstvu nobenega zadoščenja, se zavedno učiteljstvo poživlja, da zavzame temu ravnanju primerno in odgovarjajoče svoje stališče proti Družbi sv. Mohorja!« Predlog se sprejme soglasno. 7. O preosnovi »Ročnega zapisnika« poroča natančneje Zavezin predsednik L. Jelene. Zapisniku se predrugači oblika in posameznosti v notranji sestavi. Vse podatke za »Ročni zapisnik« preskrbe okrajna učiteljska društva na podlagi načrta,« ki jim ga pošlje poročevalec, s stanjem tistega dne, ki ga določa načrt. 8. Po vsestranskem preudarku se ugotovi, da se vrši XXVI. glavna skupščina Zaveze v Pulju dne 6., 7. in 8. septembra 1914. 9. V smislu dopisa Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, se določita dva odposlanca, ki bosta zastopala našo Zavezo v neki deputaciji, oziroma pri nekem kongresu. Pripomba: Marsikatera točka dnevnega reda se ni mogla obravnavati na* tančno in izbrano, ker se je večini članov upravnega odbora mudilo na vlak. Delo v Zavezi }e tako naraslo, da se bodo morale | pričeti odslej seje upravnega odbora že j zjutraj in bodo trajale do pozne noči. Kranjsko. Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo na Svečnico ob polu dveh popoldne v Učiteljski tiskarni svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo vzlic prekrasnemu zimskemu popoldnevu lepo število to-varišic in tovarišev. Po sprejetih poročilih, oziroma predsednika, tajnika in blagajnika se je sklenilo, da društvo postavi vzor značaju, prezgodaj umrlemu tovarišu Jakobu Pretnarju, nagrobni spomenik. Z vzklikom izvoljeni stari odbor je prevzel prav rad svoje funkcije, ker ima društvo zgolj le stanovske tendence in deluje le v dobrobit svojim članom. Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v ¿pecijalni trgovini A. & E. Skaberne Mestni trg 10 Velika izbira! Solidna postrežba! Štajersko. Šaleškega učiteljskega društva 34. letni občni zbor se je vršil v nedeljo, dne 25. januarja 1.1. v Velenju. Navzočih je bilo 20 društvenikov. — Društveni predsednik tov. Koropec poda v svojem pozdravnem nagovoru kratek pregled pretečenega društvenega leta, ki nam je prineslo vendar enkrat draginjske doklade za 1. 1914. Naš končen smoter še ni dosežen, treba je še dosti dela, da bo izvojevana zmaga. Predsednik apeluje na stanovsko zavest tovarišev, osobito onih, ki še niso v naši sredini. — Dolžnost je sedaj nas vseh, tudi nečlanov, da podpremo štajersko Zvezo k nadaljnemu uspešnemu delu tudi gmotno, ako se ji odkupimo za njen trud in darujemo za njen obrambni sklad. Podarjene vsote se bodo pobrale do prihodnjega zborovanja, t. j. do 15. marca t. 1. — Maločasten pojav za Zavezino učiteljstvo je neugodno gmotno stanje Popotnika in Učiteljskega Tovariša! To skelečo rano na telesu naše Zaveze je treba le-čiti. Kako bi bilo v danih razmerah mogoče, da bi prišli do sanacije, bo pri prihodnjem zborovanju poročal za Popotnika predsednik, za Učiteljskega Tovariša tov. Stopar. — Tajnik tov. Pokeržnik je podal letno poročilo o društvenem delovanju v pretečenem letu. Društvo je štelo — kakor poprej — 25 članov. Uvodoma je poudarjal, da smemo v pretečenem letu zaznamovati majhen napredek. Zborovanj je bilo osem — tri več nego v zadnjih letih — a vkljub temu je bila udeležba dokaj povoljnejša od prejšnjih let. Odsotnih je bilo povprečno na leto le 6 članov. Izmed zborovanj naj omenim le ono, ki se je vršilo 1. junija pr. leta v Šoštanju, kamor je priredilo Celjsko učiteljsko društvo svoj izlet, pa tudi tovariše iz slove-njegraškega in Vranskega okraja smo imeli v svoji sredini. Bil je to pravi bratski sestanek 4 učiteljskih društev, in vsakemu ostane v prijetnem spominu. — V pretečenem letu smo imeli 2 predavanji, in sicer: g. ravnatelj Schreiner je predaval na skupnem sestanku v Šoštanju o globoko zasnovani vzgojni temi: »Laž v ljudski šoli«, tov. Stopar je poročal o »Kmetijski nadaljevalni šoli«. Kakor lani je tudi letos tajnik izrazil željo, da bi se večkrat kdo izmed tovarišev oglasil za predavanje. V tem oziru nas že visoko nadkriljujejo sosedna učiteljska društva. — Izven naše organizacije stoji v tem okraju 6 tovarišev. Tem sta predsednik in tajnik poslala uljudna povabila, da pristopijo v naš delovni krog, a obrodila niso nobenega sadu! Kaj pomeni vzorna organizacija svojemu stanu, ki ga združuje, smo jasno videli v pretečenem letu. Le vednemu neumornemu drezanju štajerske Zveze se imamo zahvaliti, da smo dobili draginjsko doklado vsi učitelji — tudi oni, ki stoje apatično ob strani! A ni še dobojevan ves boj do konca! Zato se oklenimo vsi učitelji ravno sedaj tem tesneje stanovske organizacije in ostanimo ji zvesti. Postanimo sami boljši in bolje nam pojde! — S tem je končal tajnik svoje poročilo in izjavil, da odloži tajniško mesto. — Blagajnik tov. Stopar nam je podal stanje društvene blagajne v preteklem letu. Dohodkov: 205 K 13 h, izdatkov 173 K 22 h, preostane 31 K 91 h, ki se nalože v »Učiteljski gospodarski in kreditni zadrugi« v Celju. — Za tekoče društveno leto ostane dosedanja članarina. — Pregledovalca računov tovariša Trobej in Jankovič sta dobila račune v redu, nakar se je blagajniku izrekel abso-lutorij. — Volitev novega odbora je imela sledeči izid: predsednik Koropec Ivan, učitelj v Šoštanju; podpredsednik in blagajnik Viher Leopold, nadučitelj v Št. Jan^ žu na Vinski gori; tajnica Fanči Pristov-škova, učiteljica istotam, odbornika Trobej Alojz, nadučitelj v Šoštanju in Artnic Josip, učitelj v Velenju. —ik. « Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 12. svečana, ob 11. predpoldne pri Sv. Križu, pnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje tov. Velnarja o telovadbi v ljudski šoli po sokolskem sestavu. 3. Razgo-v0r o ,temah za let. uradno konferenco. 4. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno odbor. Goriško. Odbor tolminskega učiteljskega druživa se je takole sestavil: Rakovšček Jos., predsednik; Jelinčič Ferdo, predsednikov namestnik; Mikuž Matej, tajnik; Sattler Andrej, blagajnik. Književnost in umetnost. Matica Slovenska. Knjižnica ljudske šole v Samostanski ulici v Zagrebu je pristopila kot ustanovnica k Matici Slovenski. Na tej šoli deluje tovariš Lj. Krajačič, obenem književnik, in njegova zasluga, da se je to zgodilo. Ravnatelj šole sam, tov. Štampar, ki je rodom Slovenec, je drage volje pritrdil predlogu, enako ostali učiteljski zbor. — Nas to posebno veseli, ker je nov znak rastoče jugoslovanske misli. Knjige Matice Slovenske so malone dotiskane in kmalu izidejo. Članarina 4 K. V eni knjigi bo tudi navodilo za čitanje ¡cirilice. _______ Politiški pregled. * Naše in laško brodovje. Naše vojno brodovje znaša 73 ladij z 225.746 tonami. Italija pa ima sedaj 109 ladij s 306.697 tonami. Tedaj je Italija dobršno pred nami. V delu imamo mi: 1 dreadnought, 27 ru-šilcev in 7 podmorskih čolnov. Lahi pa pripravljajo: 2 dreadnoughta, 4 križarke, 13 rušilcev in 2 podmorska čolna. Skupno imamo mi v delu 33.350 ton, Italija pa 71.120 ton. Kranjske vesti. —r— Poročil se je tovariš Fortunat Lampret, učitelj v Trnovem na Notranjskem, z gospico Minko Kovačičevo iz Smerij.— Čestitamo! Štajerske vesti. —š— Draginjska doklada za ieto 1914. V zadnjem »Učiteljskem Tovarišu« poživlja učiteljski par Zvezo, naj poskrbi vse potrebno, da ne bi se učiteljskim parom tudi pri regulaciji učiteljskih plač zgodila zopet kaka krivica. Mi to od Zveze naravnost zahtevamo, zakaj mi smo se skozi in skozi držali discipline, ko se nam je reklo, molčati in ne kritizirati, ker bi se baje s tem stvari škodilo. Mi smo bili toliko disciplinirani, da smo molčali, dasi se nam je godila krivica in dasi — kakor zdaj vidimo — v svojo škodo. Drugi pa so zahrbtno izven organizacije plezali po iermenih naše kože višje. Moralna dolžnost naše organizacije je, da poskrbi vse Potrebno, da se kaj takega vbodoče ne zgodi več, predvsem pa naj pospeši akcijo glede def. regulacije učiteljskih plač, da se ne bo krivica, ki jo trpe učiteljski Pari, vlekla še znabiti leto dalje! —š— Iz deželnega šolskega sveta. Imenovana je provizorična učiteljica na nemški šoli v Konjicah Štefanija Wiess-'erjeva za definitivno; prestavljena je de-finitivna učiteljica v Trbovljah-Vodah Hil-degarda Riegerova v Eggenberg; začasno je upokojen nadučitelj v Rogaški Slatini Prane Janisch; stalno so upokojene učiteljice Marija Furlanova, Olga Gregoričeva jn Emilija Krenova. — Proviz. učiteljica Emilija Treotova v Laporju je imenovana za definitivno. Začasno je upokojena def. "čitejica Roza Miklavčeva v Makolah, stalno pa je upokojen Davorin Judnič, šol. vodja pri Sv. Primožu na Poh. —š— Iz Ruš poročajo: Tukajšnji marini učitelj F. Stani je srečno prebil veliko j!1 nevarno operacijo na želodcu pri usmi-''enih bratih v Gradcu. Veselimo se tega Zdravljenja. ■ —Š— Iz Vojnika pri Celju pišejo: Ka-K°r vsako leto, smo napravili tudi letos •J? flaši slovenski šestrazredni šoli lepo bolnico, pri kateri je bilo obdarovanih 50 ^ok, in sicer jih je dobilo 30 celo obleko, Pa obutev. Nabrali smo v ta namen med "°mačini čez 400 K (domača posojilnica Je dala tudi letos 170 kron). A tudi drugače slovenska šolska mladina ni zapušče-C: Kraim šolski svet je ustanovil že pred et| šolarsko kuhinjo, za katero postavi jsako leto 400—500 K v svoj proračun. Od •decembra pa do 28. februarja dobivajo „požnejši in oddaljenejši otroci v telovad- hrušča in trušča. Pa je tudi v Vojniku edina nemška šola na Slovenskem, ki ne napreduje, dasi obstoja že čez 15 let in dasi delajo za njo vsi uradi (od najnižjega do najvišjega v deželi), dasi ne pobirajo zanjo denarja le po domačem cesarstvu, ampak celo tja gori do Hamburga, dasi so nam poslali 20 do 30 dunajskih nemških otrok v pomoč, a ne gre, pa ne gre. Goriške vesti. —g— Javno vprašanje. Kaj bo s shodom vsega slovenskega učiteljstva? Deželni zbor že zboruje. Merodajni krogi, zganite se! —g— S Tolminskega nam pišejo: Možat in neustrašen nastop sežanskega učiteljstva napram onim, ki odločujejo in režejo kruh učiteljstvu, mi še danes prijetno zvoni v ušesih, in nehote se mi poraja zadovoljnost v srcu. Govorili so ostro, da, še celo preostro; isto bi se bilo dalo omiliti v drug ton, in efekt bi bil še večji. Za sedaj se na stvari ne da ničesar izpremeniti, kakor konstatovati samozavest sežanskega učiteljstva, ki je vznikla s tako vehemenco na dan, da ne bo mogoče zlahka udušiti refleksov tega odločnega nastopa tudi pri učiteljstvu sosednjih okrajev — vse deželice. S tem hočem pribiti suho dejstvo, da smo z njimi edini in solidarni in da lahko računajo na našo, seveda le moralno podporo. Konstatacija, da bo ta nastop vplival in izrevolucioniral učiteljstvo drugih okrajev, je znamenje boljših časov, ie znak emancipacije učiteljstva, ne od naroda, marveč od vaških in trških napolizobražencev — mogotcev, ki gledajo učitelja od zgoraj navzdol. Tovariši, glave kvišku! Kdor klone duhom in se boji boja, temu ni pomoči. Namesto pasje ponižnosti naj stopi stanovska samozavest in stanovski ponos. Delo za narod in sebe je naš spas, naša rešitev. Ne iščimo prijateljev tam, kjer jih ni, temveč iščimo sami sebe, ker le samopomoč nas dovede do smotra. Da stopi naša samozavest na ono višino, ki je potrebna vsakemu narodnemu delavcu in voditelju, treba, da svoje duševno obzorje razširimo, da vsestransko poglobimo svoje znanje, saj od nas se veliko zahteva. Da se ne uprežemo v jarem suženjstva in da ne izgubimo svobode, bodimo skromni v zahtevah ter živimo dohodkom primerno, ker dolgovi nas spravijo v odvisnost, nam zagrenijo življenje in veselje do dela. Poudarjam: Ne zaupajmo svojim psevdo-prijateljem, ki nam hiinijo prijateljstvo le iz sebičnih namenov, a drugače niso za las boljši od naših odkritih nasprotnikov Prijateljev naš stan nima, zato računajmo le sami nase. __¿ixi. Tržaške vesti. Anton Valenčič, Dne 31. januarja 1.1, je umrl v Trstu v 68. letu svoje dobe tovariš Anton Valenčič, šolski ravnatelj v p., odlikovan z zlatim zaslužnim križem. — Pokojni Valenčič je bil kremenit značaj, vešč šolnik, zvest prijatelj in tovariš ter svoji rodovini naj-blažji oče. — Bodi odličnemu ix>kojniku ohranjen časteč spomin! Cenjeni rodovini naše iskreno sožalje! Koroške vesti. —k— Trgovska in obrtna zbornica celovška in koroško šolstvo. Na zadnji seji zbornice je govoril tajnik dr. Kaiser tudi o finančnem položaju glede od deželnega zbora sklenjene reforme ljudskih nadaljevalnih šol na Koroškem, ki naj se reformirajo po vzorcu solnograške reforme. Sprejet je bil nato predlog stalnega odbora, ki pravi, da zbornica že sedaj izjavlja, da se zavaruje proti pobiranju tozadevnih doklad. Zbornica svetuje, da bi se s to zadevo še počakalo toliko časa, da se bo videlo, kakšne uspehe je dosegla solnogra-ška reforma. Tudi naj se pri reformi gleda na to, da se postavi pobiranje doneskov na splošnejši temelj. lici svoje toplo kosilce. Letos n. pr. pri- Splošni vestnik. O slovenski docenturi na zagrebškem vseučilišču, ki ie podeljena prof. dr. Ileši- ču, pišejo nemški in slovanski listi- Dočim zro nemški listi v tej docenturi seveda ve- , liko nevarnost za nemštvo, pozdravlja vse slovansko časopisje ustanovitev stolice za slovenski jezik in za slovensko književnost na hrvaškem vseučilišču kot važen korak k praktični slovanski vzajemnosti. V tem smislu pišejo praški »Narodni Li-sty« pod zaglavjem »Slovensko-hrvaška« vzajemnost«. Brnske »Lidove Noviny« pripominjajo: »Imenovanje profesorja dr. Ilešiča za docenta slovenskega jezika in slovenske književnosti bo gotovo jako koristilo poglobljenju slovensko-hrvaških stikov, za katere zlasti med vseučiliško mladino vlada zanimanje.« Glasilo vse-učiliškega profesorja dr. Masaryka »Čas« piše: »Ta pojav praktične kulturne vzajemnosti hrvaško-slovenske mora razveseliti vsakega Slovana«. Spomenik na Kosovem polju. Tekom tega leta razpišejo natečaj za najboljši osnutek ogromnega narodnega spomenika na zgodovinskem Kosovem polju. Spomenik naj predstavlja razpad starega srbskega naroda leta 1912. Za najboljše osnutke bodo razpisane bogate nagrade. Natečaja se bodo smeli udeležiti samo jugoslovanski srbski, hrvaški in slovenski kiparji. Opozarjamo slovenske kiparje-umetnike že sedaj na ta natečaj, da se lahko nanj pravočasno pripravijo. Drugi »Počitniški tečaj« Slov. Š. Matice v Ljubljani. Z ozirom na program, ki smo ga objavili pod gorenjim naslovom v 4. številki z dne 23. januarja 1.1. »Učit. Tovariša«, se usojamo javiti, da je gospod profesor Lavtar obljubil, da prevzame naznanjeno matematično predavanje le s tem pogojem, da gosp. prof. dr. Kušar ne bi mogel ali ne bi hotel se udeležiti pri prea-davanjih nameravanega tečaja. Ker pa je bil gosp. prof. dr. V. Kušar naknadno tako ljubezniv, da nam je svojo pomoč obljubil, odpade naznanjeno predavanje gosp. prof. Lavtarja iz matematike. Namesto tega bo predaval prof. Kušar: Odnošaji med geometrijo in aritmetiko. Razvoj matematičnega pojmovanja. (6 ur). — Pač pa bo predaval prof. Lavtar, kakor je bilo tudi že poprej namenjeno, v matematičnem tečaju o metodiki računstva. Koliko pokadimo v Avstriji. C. kr. statistična centralna komisija na Dunaju izkazuje, da je v prvi polovici leta 1913. avstrijska tobačna režija izkupila 163,599.718 K, napram preteklemu letu 4,295.654 K več. Prodalo se je: smodk lastne režije 541,036.000 kosov (— 17.185) inozemskih smodk 572.000 kosov (— 16 tisoč), cigaret lastne režije 2.757,834.000 kosov (+ 133,987.000), inozemskih cigaret 6,419.000 kosov (— 622 tisoč); nadalje tobaka za vnuhanje 5281 meterskih stotov (— 267), tobaka za kajenje lastne režije 126.114 met. stotov (— 1626) in inozemskega tobaka za kajenje 77.5 met. stotov (— 12). Kako hudo se človek lahko spelje na led, o tem se je moral nedavna prepričati neki londonski trgovec s podobami, ki je plačal za slovito sliko nekega starega slikarja okroglo milijon kron. Predstavljajmo si strmenje moža, ki je doma pri natančnem opazovanju spoznal, da je navidezno pristna slika ponarejena in le neznatne vrednosti. Seveda" opravičljiva bi bila ta pomota, zakaj težko je. pri starih umetnih izdelkih razločevati pristno od nepristnega. — Kar pa je neodpustno, je to, če gospodinje pri nakupu najvažnejših živil vzamejo ponarejeno blago namesto pristnega. Tako na primer je nemogoče, da bi se namesto pristne Kathreinerjeve Kneip-pove sladne kave dobil manjvredni posne-mek, če se pazi na to, da je na zavoju slika župnika Kneippa. Ti zakonito zavarovani izvirni zavoji ohranjajo vsebino čisto in snažno in jamčijo za pristnost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave, ki je danes spričo kavinega okusa, ki ga je dosegla s posebnim pripravljalnim načinom, najprimernejši in najizdatnejši nadomestek za kavo. po šolskem svetu. — Srbska učiteljišča v novih krajih. Srbsko naučno ministrstvo je odredilo, da se v novih krajih otvorita dve novi učiteljišči, in sicer v Skoplju in Bitolju. — Beda šolskih otrok. Neki budimpe-štanski Ijudskošolski učitelj je izdal brošuro o razmerah, v katerih žive Ijudskošolski otroci. Izmed 800 otrok na njegovi šoli nima zimske obleke 170 dečkov in 94 deklic, 200 otrok dobi mesno hrano dvakrat na teden, 25 samo enkrat. V lastnih posteljah spi samo 78 dečkov in 214 deklic; na kovčegih (skrinjah) spi 71 dečkov in 16 deklic. — Drugo vseučilišče v Srbiji. Belgraj-ski listi poročajo, da otvori srbska vlada v letu 1914—15 drugo univerzo v Skoplju. Univerza bo imela v začetku pravniško in filozofsko fakulteto. Pozneje se ji priklopi še tehniška. Tako razumeva Srbska kulturne potrebe prebivalstva, pri nas pa ne dobimo Slovenci nazaj svoje vseučilišče in Čehi, čeprav vzdržujejo denarno Avstrijo, ne dobe druge univerze. — Analfabeti v Evropi. Kakor posnamemo iz lista »Soziale Kultur«, živi v posameznih evropskih državah naslednje število analfabetov: v Nemčiji 0-005 odstotkov, v Danski 0'2 odst., v Veliki Britaniji 1-0 odst., v Franciji 2-0 odst., na Nizozemskem 2-1 odst., na Finskem 4-9 odstotkov, v Belgiji 10-2 odst., na Grškem 30-0 odst., v Italiji 31-3 odst., v Avstriji 32-4 odst., na Ogrskem 47-5 odst., v Srbiji in Rusiji 62-0 odstotkov, na Portugalskem 70-0 odst. in v Rumuniji 75:0 odstotkov. — Obiskovalci visokih šol. Po poročilih za letošnji zimski tečaj obiskuje tehnične visoke šole sledeče število dijakov: Dunaj 3116, Gradec 769, Praga (nemška tehn.) 891, Praga (češka tehn.) 2663, Brno (nemška tehn.) 912, Brno (češka tehn.) 558 in Levov 1636. Torej skupno 10.545 dijakov. Poljedelska visoka šola ima 1029 dijakov, in sicer 309 poljedelske, 476 gozdarske in 186 tehnične stroke. — Novo vseučiliško poslopje v Bel-gradu. Belgrajski občinski zastop je na svoji zadnji seji sklenil dati državi na razpolago veliko zemljišče na Trkalištu, kjer naj bi se zgradilo novo vseučiliško poslopje. In sicer se imajo zgraditi primerne stavbe ne le za sedanje tri fakultete, marveč tudi za medicinsko in poljedelsko, ki se imata vkratkem ustanoviti. Staro vseučiliško poslopje bi prešlo v last mestne občine. Pred regulacijo učit. plač na Kranjskem. »Slovenski Učitelj«, glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskih društev, last Slomškove zveze in Društva slovenskih katehetov, pravi v svoji 1. letošnji številki z dne 30. januarja, da bi bilo prav, ako bi poslanci dež. zbora imeli z zastopniki učiteljstva informativen pred-posvet, da bi se prišlo do srečnega zaključka in do vsestranske zadovoljivosti glede na regulacijo učit. plač. Potem piše »Slov. Učitelj« doslovno: »Ml bi dali za predposvet to-le direktivo: Učiteljski zastopniki naj ne bodo preveč predrzni v svojih zahtevah, deželni možje pa na} pokažejo srce za pošteno stovensko učiteljstvo.« Iz pozitivnega vira vemo, da je ta pisava »Slovenskega Učitelja« izzvala med učitelji Slomškarji viharen protest, češ, tako ne piše učiteljski list. z Kakor čujemo, hočejo imeti kateheti ob novi regulaciji učit. plač svoj poseben štatus. « V imenu narodno-naprednih poslancev je vložil dr. Vladimir Ravnihar na včerajšnji seji deželnega zbora ta-le nujni predlog: Deželni zbor skleni: Učiteljske plače se regulirajo še v tem zasedanju deželnega zbora z veljavnostjo od 1. januarja 1914 dalje in v smislu plač državnih uradnikov od 11. do 8. činovnega razreda. V pokritje te regulacije se porabijo državni preodkazi, namenjeni deželi Kranjski. Splošno veljajo načela: 1. Enakemu delu — enaka plača; torej se odmerijo učiteljicam in učiteljem enaki službeni prejemki. 2. Glede službene dobe mora veljati določilo § 56. drž. šolskega zakona. 3. Vojaška leta prizadetih učiteljev naj se štejejo v službeno dobo. 4. Starejši učitelji, oziroma starejše učiteljice ne smejo biti ob tej regulaciji prikrajšani. 5. Stalne prejemke dobiva vse učitelj-stvo od izpita usposobljenosti. 6. Uvede se časovno napredovanje. 7. Opravilne doklade voditeljev, oziroma voditeljic se odmerijo za enorazred-ničo po 200 K, za vsako višjo kategorijo šol pa tolikokrat po 50 K več, kolikof je razredov, oziroma paralelk. Načrt tega zakona izdelata združena šolski in finančni odsek. Do utemeljevanja, oziroma glasovanja pa na včerajšnji seji še ni prišlo. «< Interpelacija poslanca E. G a n g I a in tovarišev na njega ekscelenco g. deželnega predsednika glede na uradne razpise učiteljskih služb. Paragraf 24. zakona z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 22, določa, kako naj se uradno razpisujejo učiteljske službe. V interesu učiteljstva in šolstva je, da se ne prezira ta zakonita določba, ampak da se službe razpisujejo tudi v strokovnih javnih listih, ker so ti učiteljstvu bolj pristopni, nego mu je pristopen uradni list. Stvari sami je v korist, da se ob tem upoštevajo predvsem listi, ki po večkrat na mesec izhajajo, ki torej morejo razpise pravočasno objavljati, da se ne zamudi stavljenega roka za vlaganje prošenj. Tu naj bodo merodajni zgolj stvarni oziri. Podpisanci se usojajo gosp. deželnega predsednika kot predsednika deželnega šolskega sveta vprašati, hoče li vse potrebno ukreniti, da se ne bo zgoraj citirana zakonita določba omalovaževala, ampak da se bodo službe razpisovale tako, kakor služi koristim šole in učiteljstva? # Ob otvoritvi deželnega zbora je deželni predsednik poudarjal neodložljivo potrebo regulacije učiteljskih plač. (Odobravanje med naprednjaki in Nemci.) Tudi deželni glavar je omenil to potrebo. * Stojmo na straži! Nihče naj niti za las ne odneha od znanih zahtev vsega avstrijskega učitelistva, ki so izražene v zgoraj navedenem nujnem predlogu. Uradni razpisi učiteljskih služb. Štev. 162/14. Na dvorazredni ljudski šoli v Banja Loki razpisuje se nadučiteljsko mesto z zakonitimi prejemki ter s pravico do prostega stanovanja v definitivno nameščenje. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdrav-niškim izpričevalom dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 21. svečana 1914. C. kr. okrajni šolski svet Kočevje, dne 19. prosinca 1914. Štev. 201. , Na enorazredni ljudski špli v Polju se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je preložiti semkaj predpisanim potom do 24. februarja 1914. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni 'službi še niso nameščeni morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za .šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 23. prosinca 1914. Štev. 193. Na petrazredni ljudski šoli v Cerkljah se razpisuje s tem nadučiteljska in ena učiteljska služba z omejitvijo za moške prosilce v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 25. februarja 1914. Prosilci za stalno "nameščenje. ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. ' C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 21. januarja 1914. Štev. 228. Na trirazredni ljudski šoli v Brezovici se razpisuje novoustanovljena učiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 25. febr. 1914. V krauiski javni ijudsko-šolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravriiškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 20. januarja 1914. Štev. 250, Na šiirirazredni ljudski šoli na Dobrovi se razpisuje nadučiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 1. marca 1914. V kranjski javni Ijudsko-šolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za. šolsko službo. C. kr. okrajni Šolski svet v Ljubljani, dne 25. januarja 1914. Štev. 258. Na novoustanovljeni šestrazredni ljudski šoli v Mostah se razpisuje nadučiteljska služba in pet učiteljskih služb z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Prayilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 1. marca 1914. V kranjski javni ijudsko-šolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravnfšklm izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 26. januarja 1914. Štev. 160. V radovljiškem šolskem okraju se v stalno nameščenje razplsujeU naslednji učni mesti: 1. Učno in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli v Lešah in 2. učno mesto na trirazredni ljudski šoli v Bohinjski Bistrici. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 1. marca 1914. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi se niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 24. januarja 1914. Štev. 173. Na Šestrazredni ljudski šoli v Toplicah se razpisuje s tem učiteljska služba z omejitvijo za moške prosilce v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 1. marca 1914. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 20. januarja 1914. Štev. 253. Na šestrazredni ljudski Šoli pri D. M. v Polju se razpisuje učiteljska službia z omejitvijo na moške prosilce in z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 10. marca 1914. V kranjski javni Ijudsko-šolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 28. januarja 1914. Štev. 300. Na šestrazredni razširjeni ljudski šoli v So-dražici se razpisuje v stalno nameščenje učno mesto z zakonitimi prejemki in z dostavkom, da imajo moški prosilci prednost. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom predlože do 28. februarja 1914. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju dne 26. januarja 1914. LISTNICA UREDNIŠTVA. Danes smo morali zaradi tesnega prostora odložiti več stvari, ki jih porabimo prihodnjič. — Ako bi storili naši prijatelji in naročniki svojo dolžnost, bi list lahko redno izhajal s prilogo. V sedanjih razmerah pa nam je to nemogoče. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Tvornica orgelj in harmonijev c. kr. dvorni dobavitelj Jan Tuček Kutnahora, Češko. Pošilja cenike brezplačno in franko. Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ? • • • • • • • • • • • • Najizvrstnejše in najboljše ta m buri ce izdeluje in razpošilja Prva sisečka ročma izdelovalnica tamburic J. Stjepušin Sisek. Odlikovana na patiški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike , okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur^ zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški me-¡3. sečnik pod imenom „Tamburica*, - ki prinaša razun pouka tudi kjasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K. Učiteljska tiskarna - v Ljubljani ——. registrovana zadruga z omejeno zavezo se priporoča slav. posojilnicam, hranilnicam in drugim denarnim in gospodarskim zavodom za naročila v tisk letnih računskih /. zaključkov .*. in vseh drugih tiskovin. — Delo izvrši priznano solidno, natančno in po najnižjih cenah. imilllllllll Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti natvrdko A. & E. Skaberne Mestni trg 10 obstoji od leta 1883. Vzorci poštnine prosto I izredno nizke cene! Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov »a^ »adruga s omejenim ¡»Bistvom. Promet do 31. januarja K 23.556*42. Uradne ure: Vsak čet/tek od ^l—%8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt-uih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Knjigoveznica Iv. Bonač Ljubljana, Šelenburgova ul. H ška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice. Cene zmerne, delo solidno. Anton Krušič, krojaški mojster in trgovec v GboricI Tržisušlsa, uilica štev. ±3 v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šofer. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti izr, avstrijskih in angleških tovaren za vsak stan. Posebno se priporočana cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga l Pogačnik mizarstvo. Ljubljana, Ma- ■ g rije Terezije c. | št. ll(Kolizej) ■ ■ Zaloga spalnih ter je- S Zaloga otomanov, di- \ [ dilnih sob v različnih I : vanov, žimnic : E i " " [ : najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov, i i.......... : : -----------------------------------------------------------------------------------------------| j Spalnica v amerikanskem orehu | 350 kron. : : | Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni oma- ■ | riei, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. | FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9 «r Izprašani optik, tm Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d. 0čala'in~štipalnlki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Basch, Ooerz, Zeiss i.t.d. Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno. Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdkaS! Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! Postrežba točna! Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej v2^v i. i i! avstro-ogrske monarhije na Dunaju, L, WipDlingerstrasse št. 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje In rente v vseh kombinacijah. Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovs^nja življenja; ugodnosU, ki jih nudi v tem obzir« Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja teh ugodnosti pridružila so se , ... , največja, *iJLČIteljs3s.a, d^ru-štva, Avjtro-ogrske Uradniškepiu društvu. Silno ngodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma i« brez odbitki. Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov kron Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov kron Izplačanih zavarovanj do konca i. 1912 . , . . . 121 milijonov kron j Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti ] Glavni zastop uradniškega društva za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10. _.. „ .uv-,.. : Ekrf hf>ri »Vte 1'aiaid i.ISiliiSil 13C.i3 ni .ii/IOVO I ' hrti ic I fl r M' I o*; I I I j «It I s r I is I «v I !