Posamezne Številke* Navadne Din 1*—s ob nedeljah Din 1*50.
Posamezne Stevflkes Navadno Din 1'— ob nedeljah Din 1*0.
.TABOR* izhaja vsak dan« razvea nedelj« in praznikov, ob 1&. url • datumom naslednica dne ter steno 12*50, u ino-nndoa
P 14*—, na izkaznice D 12*5Cl inaermti po dogovoru.
NaroSa se pri upravi »TABORA-, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4.
UREDNIŠTVO m aabak ▼ Mart*
'»«1, Jurčičev. aL it. < L M* »uopjo. Telefoa (nUrarb. It T7&.
VA M n»h«j. v
■, da. ___________
1^“
Tew;
N« naročila brca	_
••ur*. — Rokopisi m m vračajo.
Leto: IV.
Maribor, ned<slja 3. julija 1923.
Številka: 151
^asič rekonstruira vlado.
dustrije dr. Kojič, za ministra poljedelstva in vode Kosta Miletič, za ministra ver dr. Vojislav Ja n1 j i'o in za ministra agrarne reforme Milan Simo-
n o vi č.	.	i	-maUatel*!.tein'*
jj. ,e° S r a d, 6. julija. Danes se bo miki predsednik odločil glede oseb,
2e ®°do zasedle prazne ministrske sedejo' .2 zanesljivega vira doznavamo, da ^Cnovan za ministra trgovine in in-
Pred občinskimi volitvami v Beogradu.
je ^®°Srad, 6. julija. V Beogradu se krati in radikalci. Radikalci so že sešta-*«** živahna agitacija za občinske vili svojo listo. Nosilec je advokat Milu ikVG- ^sak večer se vrše po gostilnah hajlo Marjanovič. Demokrati objavijo tT *avarnah volilni sestanki. Tudi to- svojo listo danes. a se bijo boj' v glavnem med demo-*
Konferenca v Rimu na mrtvi točki.
e ograd, 7. julija. (Izv.) Z oziranj popolnoma nemogoč. Pogajanja z Italijo
B
i »u, t. juiiija, \iavj u ubiram d- P^očUa raznih listov, da je naša vla- so dospela na mrtvo točko, ker naši de-
i ^ Il3.ll	o. nrrvA«ntrnivil ■»» 4-/-v4 tim a
*i« da
„   ^ ^ __    w>vr
* Italijo dosegla sporazum v tej sme- legatje ne morejo popuščati, tem manj
j^. Se odpove Jugoslavija Barošu v tem|St re^em'u konzorciju ter da je s to ani1 Urana rapallslra pogodba in sve-Vos ar^eritski sporazum1, objavlja pra-kor • * n“nis^6r» da so te vesti, v kolibo vj11®0 razširjene z zlobnim' namenom', vil je, da Italija ^ Vl	krogih	zmedo,	narav-	nikakšne	note,	amp
ker je šla naša delegacija itak že do skrajne meje.
Beograd, V včerajšnji" geji vlade je minister za zunanje zadeve dr. Nin-čič poročal o pogajanjih z Italijo. Izja-ni poslala naši vladi
kost * v nasin ■Krogun zmeao, narav- nikaKšne note, ampak je-imel g. iVIussoli-
ta]j SIno^ne» ker bi 'bila naša država, na ni samo eni razgovor z našim poslanikom Tak P°5.aaumi lahko že davno pristala, g. Antonijevjdemi.	.v.	Hi
Racini rešitve reškega .vprašanja ja
pridela ’ *. Beška prefektura je nudil prvo pomoč. Sinoči so bili izgnani dl na Reki	'Preganjati naše lju- Božo M orosi n a S Krka, Ivan: Marini iz
Mjo gtevj, Vrhunec njene akcije pome- Banjaluke na Kranjskem, Marija Kota-turli talcih 7	na^ih ljudi iz Reko, ]ja iz Primorja, Otilija Kasič iz Osjoka,
ganjeni vL80 :bi.U‘ tam! žo desetletja Zatekli so se k našim oblastem1 na Su-PdaJena Jr r®3 j0 bUa izgnana Ma- šaku. Izgnanih je še več, a se zanje še ha Reki. maraiM)81<^ žo nad 20 let živi ne ve. Na ta nasil ja oblasti 'na Reki, ki ker n-ish' &	^em; barbarski, se no vršo brez vednosti kraljevske vla-
emr*'ni Postelji v de v Rimu, bi morala naša vlada odgo-bj.™ y x:+, mT^a, ne3re^na žena »d vorftti s tem, da brez usmiljenja izžene TOega tožiti ta p-asttti tudi pohištvo brez vse sumljive Italijane iz kraljevine, ki “^zorstva, V obupu«, 3e hotela zastru- itak samo .vrše špujonažo »a, škodo naše *WS. Rešil jo je neto. lekarnar, ki ji je države.	;
^Pre#važniml odločitvami v poruhrskem
vprašanju.
Preganjanje naših ljudi na Reki.
(	in Eraocjja grozita z akinitvo diplomatskih' zvez. —1 Papeževo pismo
g./' •	T	francoskem	parlamentu. ■' .f-
Se ^a,r®5!> 7- Jnafe* '(lav.)' V zbornici se Ženeva, 6. julija). (Izv.)' Svet zveze 1168 razpravl^al10 tu<M 0 papeževem narodov je imel danes zvečer poldrugo T\za^<5v^ Poruhrja. Radikalni po- uro trajajočo strogo zaupno sejo, na j0 izjavil, da so pred- kateri se je sklepalo o saarški kotlini, papež., za Francijo ne- Vsled nasprotnih mnenj med angleškim haj	zlaMa.	pa	oni,	ki zahteva, in francoskimi zastopnikom ni prišlo do
ti^an, j, ^tfcija izpraznila Porenje. Va- nikakih sklepov. PosvetO;vanja se bodo - 1 ni protestiral proti grozodej- jutri nadaljevala.	i ; ’";:i i
_   ^   ______________________
Pratf ^. -ktittiehu in' Reimsu, tudi nima 3®® danes zastavljati svojega vpli-
Rfm, 6. julija, (Izv'.) »Tribuna« pravi
•v* -p '"»uejj zasiavjjan svojega vpii- — •***, -
^ _francosko poslaništvo v ^Vatikanu v; komentarju o razgovoru italijanskega P^Polmomn: tioTv>tT.o;Krtrt	poslanika della Torretta z angleškim
nepotrebno. r ^n> 6. juifja. (Izv.) V; razgovoru
poslanika della Torretta z angleškim zunanjimi ministrom, da 'Anglija, ki se zanimala za ruhrsko
.	juaijo,	VLZ.V./	i	v	i	razrBUVOTU	  ,	,--- I— — —
btal^-10 nuncijem, ki je obrazložil dosle? ni veliko zanimala za ruhrsko lisce LVatiikan-a, je izjavil državni vprašaj«, sedaj išče izhode iz situacije, t da 3e ne™»ko prebivalstvo v, Postaja vedno bolj nevarna. Pri tem ^rnhrju poSeglb po Sredstvih, ki jih je pobi^a yesti’ da 80 namerava sklicati ^ Soče opravičiti samo s samoobramibo,
jVnlp	,
?e ^°l Pr0l>iyaMvo natirano tKjj.	francoskih	in blegijskih'
sn_,	Vsekakor pa se strinja nemška
konferenca, h kateri bi se ne pritegnilo Italije. Če bo prišlo sploh do kake konference glede reparacijskega vprašanja, jo čisto naravno, da se je bo udeležila tudi
_ '—MttVl »J\J<t OO OULUIJOI HCXX12>lV<t
* .* * Vatiikarioml v( tem1, da je vsako dalija,	....................
1 Je obsojanja vredno. - s ,
: '	—O—	■	'"r"
Anglija ne zmanjša armade Lortdon’, 6. julija. (Izv.) Vojni mi-
Uradniški zakon.
e°grad, 6. julija. Dattes je zako-i
_ji	„	-	„	—.	-	v	ijvuuvu,	w,	jmaj«,.	VUJU1	1111-
odbor nadaljeval specijalno de- nister je izjavil, v nekem govoru, ki ga ha, ? uradniškem1 zakonu. Posl. Reis- je imel o orilikl voiaSkpp« Rti-Al^n-in
1 J8
je imJel o priliki vojaškega streljanja,
j« predlagal stilizacijo svojega da Anglija ne namerava znižati vojske, Ufa,, .ga glede brezplačnega zdravljenja
'^^kov in članov njihovih rodbin' na ^W!Wr. BORZA.
otroške. Posl. Pribičevič jo kort- Cu^i h’, 7. oulija, (Izv.)' PredPrtrza. W»^. • d'a feodo ,po novem zakonu pač Pariz 38.75, Beograd 6.05, London 26.63,
^j	V inarastle, draginjske do- Berlin 0.0028, Praga 17.70, Milan 24.60,
®^ty*	.Pa	ter	»e Stanje urad- Newyork 583.50, Dunaj 0.0O825, žig. krone
ne bo izboljšalo. ^ r 	0.0083,	Budimpešta	0.065,	.Varšava	P.050,
Sofija W0.	'	“	"	--------- 'M'-
.-O-
.X.
Klerikalna stranka stoji ila razpotju: ali za Radičem, čez drn in strn, ali pa na pot državnega in narodnega jedinsiva! Jutri se bo v Celju sklepalo o strankini taktiki v najbližjem času. Odkar grozi g. Pašic z energično politiko proti Radiču, je postala odločitev nujna. Dr. Korošec jo izjavil prod odhodom v Beograd, da se ne namerava ustaviti pri Radiču. To si razlagajo kot znamenje, da so se klerikalci Radiča naveličali (ali pa narobe). Videli bomo, kam bodo krenili kle rikalnl predstavniki: ali v abstinenco : Radičem ali na desnico proti Radiču?
Kajti druge izbire ni! Radič jo imel dovolj časa, da se vživi v realni položaj in opusti svojo cigansko megalomanijo. Z njim ni mogoča resna politika. Če pa klerikalci kljub temu potegnejo ž njim’, dobro. Položaj bo jasnejši. Država je še vedno tako močna, da no bo kapitulirala pred Radičem in Korošcem. Ni se bati, da bi abstinenca škodovala državni misli; nasprotno, strnila bi vse, ki so za politiko državnega in' nacionalnega jedin-stva Radič in Korošec bi morala delati »punt«. Radi bi videli na barikadah katoliškega popa in' kozjebradega framazo-na! Vsaka ilegalna borba bi morala nuj 110 končati v prid legalni sili, ki bi tudi imela dovolj sredstev, da bi jo zatrla. I11 poteni? Inozemstvo? Mogoče je, da Radič poseže tudi tako .daleč. Dvomimo pa, da bi imel več sreče ko s svojimi slavnimi memorandumi; obenem' pa bi same mu sebi zadrgnil vrat. Sploh se i Radi-četvci i klerikalci dobro zavedajo, da bi z nelegalno borbo samo ojačili legalno državno misel. Legalni borbi pa abstinenca ne koristi. To dragoceno skušnjo so doživeli v avstrijski monarhiji češki federalisti, in! v sedanji češkoslovaški republiki nemški nacionalci. Prejalislej se bodo morali politični albstinentje vrniti v! parlament; vprašanje je le, ali ne bodo s svojo demagogijo izpodbili za izvestno dobo temeljev našega parlamentarizma in demokracij« sploh. Mi bi si tega ne želeli, ali preverjeni naj bodo, da Radičeva steklina ne ho nikoli zastrupila edinstvene jugoslov. države.
Ker srbsko pleme eno dušno odklanja federalizem in rajši privoli v amputaci jo je jasno, da klerikalcem' preostaneta samo dva pota: z Radičeiri v negotovost ali z državnim! in narodnimi jedinstvoro v politično realnost. 2e se slišijo glasovi, da Se klerikalci nagibljejo k ideji »separatnega miru«, da hočejo dobiti od raidi-
,	Mairihbr,	7. julij«;^’'
kafeev' koncesijo za eksploatacija Slovel nije, Radiča pa bi prepustili njegovi u-t1 sodi. Mi zelo dvomimo, da se bodo Srbi! sedli na klerikalni lim. Kdo pa naj jiml verjamo? Treba je razgrniti pred saibo(. njihove liste in1 že je dokazovi dovolj, da' klerikalci niso naprami nikomur iskreni* da sabotirajo državno misel, da izdajajoč slovensko interese tujcem, da izigravajo!' kralja, da pljujejo z Radičevo in’ frant kovsko nesramnostjo ne samo jia srbski narod, ampak celo na strbsko zgodovino.* Klerikalci so sodelovali pri izgradnjf državnega jedinstva, sedaj pa to na vso1' moč tajijo in hočejo skriti pred Ijud* stvom svoje prste z demagoško frazo, dal‘ bodo državo razdrli, če ne ha avtonomije* Klerikalcem1 sploh nifcdo več ne verjame*; to pa zato, ker l judem, ki toliko icupčue, jejo v Gospodovem! templju, ni nič sve*; toga. Klerikalcem posveti cilj tudi fliajt' ogabiiejše politično sredstvo.
Nam se zdi zelo verjetno,-.dal Se VCeljnt! sploh no bodo odločili tako jasno, da bi] bil položaj nekoliko bolj' razčiščen. NeH bodo sicer zapisali svoje duše framazonit! Radiču, pohvalili pa bodo več ali manjll odkrito njegovo »borbo« za federalizoitt-Obenem) bodo sprožili na svoji lajni stan ro operetno arijo: Avtonomija, avtoric*• mi ja... Jasno je, da « temi 5n® hoda is«; boljšali svojega položaja med masami*^ Zakaj ljudstvo že vprašuje: kje je «vto*j ftomajal Kedaj bodete razdrli državo, ks< kor nam na tihem obljubljate? Ali bodeta; pustili, da nas iomozgajo z'ogromnim!^ davki?
Uprava, davki, draginja; itAŽ— vg© tai so problemi pozitivnega parlamentarne*^ ga dela. Z abstinenco jih ne ibodo reSldi^ z javnim' odporom' proti državi še m^njj Klerikalcem je treba pokazati, da so zaw| šli v slepo ulico in tu jih je trebai ujetill Spoznati morajo, kar je spoznal dr. Sat-tJ šteršič, da v Jugoslaviji ni tal za kteri^ kalizemi. Naj We bodo v strahu1 zal zveliča Čanje slov. duš. Versko delo so italc zane^JJ slovenskih duš. Versko delo so itak zane-:< marili, da se vedno bolj poltjo ječe iii J da po moralni izprijenosti Slovenci pred«1 njačimo pred primitivnimi Balkanci1.; Klerikalno časopisje stoji pod direktneinj' vpli vom samega satana — tako je nforat, pripomniti katoliški verski list. Naj se-* daj zajadrajo z Radičem proti parlament tarizmu, za republiko, za .Samostojno HrV; vatsko in' Slovenijo — bomo videli, kaka' dolgo bodo držala njihova jadral ,-
Avstrijska reakcija in iredenta na deluj
Monarhistične slavnosti v Innsbrucku in Salzburgu. — DefHiranje predj Holzendorfom, Danklom I. t. d. — V borbi za veliko monarhistično Nem*1 čijo. — ..Iredentistični poiki“ napovedujejo jesensko akcijo. dj
»Češke Slovo«, ki je znano kot neofi- socialno - demokratska Stranka, Hoči^ cielno glasilo češkoslov. zunanjega mini-, druge stranke, na pr. krščanski socialcii stra di a. Beneša, je Objavilo nedavno dva j velenemci, kmečke zveze, ki predstavljajo zanimiva članka. V prvem prinaša pre- j večino prebivalstva večkrat niti' ne pri-t^ gled monarhistično-nacionalnega gibanja j krivajo svojih simpatij za reakcijo t. Jj v Avstriji, v drugem pa opisuje smeri in j za vspostavitev monarhij«. Nobenega'! organizacijo avstrijskega iredentizma. V • dvoma ni, da bi bila avstrijska Monarhij ilustracijo našemu zadnjemu članku »Re-j ja svojim sosedom daleko nevarnejša ocf akcija« podajamo kratek izvleček, ki je; republike, zlasti če bi nastopil »legiti+| za nas kot neposredne avstrijske sosede] men« vladar, ki bi smatral za svojo na« zelo zanimiv, zlasti pa še z ozirom na logo priboriti si stare »legitimne« pravi* vprašanje obmejnega nemštva.	ce. —	,!
Avstrija sicer ni več žarišče onih V Avstriji deluje več mojrrarlnsti&iili teženj, ki so nevarne povoj# Evropi, a organizacij, ki sicer še niso združene, isw nevarna je še zmeraj. Te nevarnosti ne! med katerih pa nekatere že delajo skup* smemo precenjevati, a tudi no podce-j no. Najbolj razširjena je monarhistični njevati. Ne smemo pozabiti, da Avstrija; misel v alpskih deželah'. V Innsbrucku in’ leži med Madžarsko in Bavarsko, kjer se j v Salzburgu so se nedavno vršile velike oči vid no osredotočuje vsa nacionalistič-| slavnositi, združene s staroavstrijsko vo-t no-monarhistična reakci ja. Važno je tudi jažko parado. V, Salzburgu je bila m .to, da jo s Avgti.uji za, republiko ediflole! progteui maša, za paj^išjegai »ypjskQ5;o4<:
'jo«, ki je aiflrl! na Madeiri. Nato še je razvila po ulicah mogočna povorka bivših cesarskih vojakov s častniki na čelu. Deloma so nosili stare uniformo ali pa. ,všaj znamenja. Značilno je, da so se te povorke udeležili oddelki avstrijskega aktivnega vojaštva s svojimi častniki. Po ulicah so bile razvite stare avstrijske zastave. Povorka jo defilirala pred generali Conrad-Hotzendorfom, Dank lom i. dr. Prod to slavnostjo se je vršil na Gais’-bergu monarhistični sestanek. Udeležili so se ga razni generali, med njimi nadvojvoda Salvator. Sklenjeno je bilo, da so bodo monarhisti naslonili na meščanske stranice. Dosežen je že sporazum' z madžarskimi in češkoslov. legitimisti. Na sestanku je bilo nadalje ugotovljeno, da je mogoča takojšnja akcija. Akcijo bo ■vodil Oontad vjii HOtzedorf. Ta je sestanek zaključil z besedami: »Oesterreich ivvird ewig stehen.«
V	borbi proti mirovnemu delu podoi-rajo monarhiste avstrijski fašisti, Izv. Hakenkreuzlerji, ki se od njih razlikujejo v tem, da hočejo veliko monarhistično Nemčijo. Hakenkreuzlerji so v ozkih stikih z bavarskimi reakci jonarji. Nedavno je bila izvedena reorganizacija to bojevniške zveze. Posameznim okrožjem načeluje jo Bavarci. Tako je na pr. poveljnik dunajskega okrožja znani polkovnik Bauer. Bavarski poveljniki posameznih »gauov« žive večinoma v Avstriji pod krivimi imeni.
Monarhistične organizacije so tudi številčno močne. Njihovi nevarnosti se je mogoče sicer smejati, mislimo pa, da ni dobro, če pokrete, ki niso preračunani na danes ali jutri, omalovažujemo.
Zelo agilna je avstrijska iredenta. Vodi jo HilfsveTein fiir Deutschbohmen nind die Sudlandern, ki izdaja tudi svoj »Zeitscbrift«. Njegova akcija jo naperjena predvsem1 proti Češkoslovaški (nedvomno je, da bi se vsaki slični akciji .priključila tudi društva a la »Siidnmrk«, ■v kolikor že ne vodijo iredente za jugo-tslovensko ozemlje. Op. ur.) »Hilfsverein« podpirajo v izdatni meri vse meščanske stranke, prav posebno pa monarhistični plemiči in velekapital. »Hilsfverein« ima okoli 150 krajevnih odborov, Samo v Gradcu šteje 18.000 članov. »Hilfeverein« pomaga monarhistično nacionalističnim hujskačem pri kolportlranju vesti o razkroju novih držav, zlasti Češkoslovaške. Dobra mn je vsaka laž, dasi bi se dala takoj prijeti; posebno gostobeseden jo »Hilfsvereinov« organ pri izmišljanju vesti o zatiranju čeških" Nemcev.
/»Hilfsverein« dela V zadnjem’ času za fckupen in enoten nastop vtseh avstrijskih društev, ki se bore proti mirovnim1 pogodbam in proti novemu stanju. Ta zveza bi potem kooperirala z Bavarci.
Avstrijski »iredentisti« so že tako predrzni, da govorijo o skorajšnji akciji. Razpravlja se že o jesenskem nastopu ■ vseh iredentističnih organizacij. Zaenkrat Samo čakajo, kako se bodo razvijale razmere v nasledstvenih državah samih. 'Pričakujejo, da bo sedanje nezadovolj-
H. Druzovič:
Sezonsko poročilo o mariborski operi.
Operna sezona se je bila otvorila z u-prizoritvijo »Prodane neveste« dne 9. septembra 1922, ter je bila zaključena s »Ca-Vallerio rusticano«, dne 13. junija tl. V tej dobi se je proizvajalo 13 muzikalnih del jel 88 predstavah,
I. Repertoar je bil sledeči:
A.	Opera.
1.	Jugoslovanska: y. Parma — Urh, grof celjski. Režija jifl muzikalno vodstvo A. Mitrovič. Število vprizoritev; 5.
j$.f'	2. Češka:
Smetana' — Prodana nevesta. Režija Rumpel, muzikalno vodstvo — Plecity. Stavile vpriaoritev: 5. ,K
■■i, »v	5. Francoske:
J. Offenbach'	Uof f m kn n"ove	pripo-
vedke, Režija — Rumpel, muzikalno vodstvo — Pleoitjr. Število vprizoritev: 7.
F.	Gounod — Faust. Režija — Rumpel, muzikalno vodstvo — PJecity. Med Sezono nanovo naštudirano pod režijo in muzikalnim' vodstvom1 A. Mitroviča, šte-
isrilo .vpiri^oritevi 10.
>r<' W
'w v *;
St v o povzročilo revolucijoriarne upore, v katere bi potem posegli monarhisti avstrijske in nemške smeri. Za ta trenutek se žo formirajo »iredentistični polki«. V pivi polovici julija se vrši na Dunaju zborovanje krajevnih skupin. Povabljeni so zastopniki vseh društev ki imajo podobno cilje. Tako bi bili bataljoni iredentistov pripravljeni na povelje .. .
•
Tako poroča »Češke Slovo«, ki velja kot rosen in odgovoren list in pravilno povdarja, da teh vesti ne smemo precenjevati ali si delati kakršnihkoli strahov. Dobro pa je, če opazujemo gibanje naših sosedov, da bi nas dogodki ne izne-nadili, kakor so nas našli nepripravljene dogodki v Bolgariji. Če avstrijske pojave združimo s celotno sliko evropske reakcije, so nedvomno tako važni, da smemo sprejeti sledeče sklepe:
1. Ob ravnodušnosti avstrijske vlade, katere šef je v srcu monarhist, še vrši v Avstriji spretno organizirana propaganda proti mirovnim pogodbam in proti nasledstvenim državam. Ta akcija je sicer zaenkrat Se razcepljena, nima jasnih ciljev, kaže obilo fantastičnosti, vendar pa jo nevarna vsi e d tega, ker zastruplja avstrijsko javno mnenje in neti mržnjo proti Češkoslovaški in Jugoslaviji. Pomaga pa tudi madžarskim, bavarskim in drugim reakcijonarjerri, ki organizirajo skuport odpor proti novemu evropskemu redu.
2. Avstrijski reakcijciiarji pričakujejo, da jim bodo — hote ali nehote — pomagali pri njihovi zločinski akciji nezadovoljni življi v sosednih državah, zlasti na mejah. Nedvomno je, da imajo v Nemcih na Češkoslovaškem odkrite zaveznike, ž njimi pa simpatizirajo tudi Nemci v Jugoslaviji.
3. Ne samo pojavi v Avstriji, ampak gibanje evropske reakcije sploh nas kliče k delu za utrditev lastne države. Naši nasprotniki so številčno močni, preskrbljeni z vsemi pripomočki in izredno zviti.
V	notranji politiki se ne smemo opirati na to, kar nas razdvaja, temveč na to, kar nas združuje. Z vsemi sredstvi je treba ojačevati sredotežne politične sile, ker je v tem trenutku vsako kolebanje glede države le olje, ki ga, prilivamo nam sovražni reakciji. Edinstvena, močna država z zdravo armado je našim nasprotnikom najboljši memenlo. Noiranje-poll-tični sporazum bi ojačil našo pozicijo, a le tedaj, če bi sa izvršil v korist državnega jedinstva.
4. Posebno skrb j® treba posvečati našim mejam. Tu je potreben enoten program vseh nacionalnih živi jev. Nemška manjšina s» mora podrediti političnim interesom celotne države. Naša meja hodi močna trdnjava jugoslovenske misli.
Samo to je dovolj, pa bodo avstrijskim reakcijonarjem in »iredentistom« minile skomine po naših krajih; znova se bodo morali vživeti v dejstvo, da je v Svetovni vojni ves svet zavrgel pangermansko in habsburško ideologijo. V zunanje-poliljč nem oziru pa je seveda treba okrepiti
4.	Italijanske:
G. Verdi — Traviata. Režija ini muzikalno vodstvo A. Mitrovič. Število vprizoritev: 7.
P. Maseagni — Cavalleria rusticana. Režija in muzikalno vodstvo A. Mitrovič. Število vprizoritev: 4.
5. Nemške;
G.	Lortzing — Car in’ tesar. Režija — Rumpel, muzikalno vodstvo — Plecity. Število vprizoritev; 1.
B. Opereta in spevoigra.
1.	Jugoslovanske:
V. Parma — Nečak. Režija — Rasber-ger, muzikalno vodstvo — Parma. Število vprizoritev; 6.
S.	Albini — Baron' Trenk. Režija — Rasfberger, muzikalno vodstvo — Vogrič. Število .vprizoritev: 15.
2.	Češka:
O.	Nedbal — Poljska kri. Režija — Povhe, mtuzikalno vodstvo — [Vogrič. Število vprizoritev: 3,
3.	Nemške ozir. madžarske:
F.	Schubert (Berte) -- pri treh mladenkah’. Režija — Rasberger, muzikalno vodstvo Vogrič. Število vprizoritev: 11.
E.	Kalman — Zvesti tovariš. Režija — Rasberger, muzikalno yodgtv<> —? Vogrič. Vftrizoritevž S,1 '	"	v	*	v ;
Malo antanto iti delali sporazumno z onimi zavezniki, ki so proti reviziji mirovnih pogodb. Zagovarjati revizijo mirovnih pogodb bi za sedaj pomenilo toliko kot kopati samemu sobi grob.
Politične vesti.
* Radii za Mussolinija. Kako daleč sega zmedenost Stjepana Radiča, »čovje-čanskega mirotvorca«, pred katerim se klanja večina Hrvatov, nam dokazuje zadnji Radičev govor, osobito pasus: »Kad je svijet što veliko htio, radio je u ime ideje. Budha je jedna ideja, Kon-fucio je ideja, Muhamed je ideja, Hri-stos je ideja, Mussolini je ideja. Pribi-čevič nije ideja nego kundak. Pašič — to je ludovanje.« Popolna miselna kon-fuznost je že v tem,, da stavi Mussolinija v isto vrsto z začetniki religij. V čem pa obstoji Mussolinijeva ideja? Prinašamo komentar »Riječi«: »V čem je (Mussolini) nositelj tako ideje, da se da primerjati samemu Kristusu? Mussolini, nekdanji socialist, je postal po vojni ognjevit nacionalist, ki je započel strahovito fizično borbo z revolverjem in’ bombo v roki proti prevratnim elementom v svoji domovini, v glavnem proti komunistom, Njegovi vojaško organizirani fašisti so vodili po vseh mestih meščansko vojno. Povrh tega so razrušili tudi naše, slovenske in hrvatske domove v Trstu in Istri, izvajali strašen teror nad našim nacionalnim elementom za časa volitev. Njihova uniforma je črna, a znak: mrtvaška glava z revolverji, bodali in bombami. Ko se je fašistovska organizacija dovolj ojačala, je Mussolini .svojo vojsko z mitraljezami in topovi peljal v Rim in dobil od kralja vlado. In potem se je sam proglasil za diktatorja, prozrevši parlament in vse ustavne pravice državljanov kot še noben državnik. V mednarodni politiki pa zastopa najbojevitejšo strujo — v prvi vrsti proti naši državi. Škoduje nam, kjer more. Posledice vidimo v re-škem vprašanju. Kateri Mussolinijevi »ideji in veliki moralni sili« so klanja naš g. Radič? Slišimo in čitarno neprenehoma, da je g. Radič »pacifist«, miro-tvorac, zahteva naše razoroženje, nevtralnost. S svojim1 pacifizmom si je pridobil — tako se' je hvalil v nedeljo — Lenina in Trockega, ki sta organizirala veliko rdečo armado in se samo z bajoneti držita na krmilu. Ali tak »pacifizem« veže Radiča tudi z Mussolinijem? Ali ji; morda Mussolinijev monarh nem tista ideja, ki je Radiču simpatična?« — »Ri ječ« dobro sklepa, da Radiču ne ugaja na Mussoliniju ne pacifizem ne republi-kanstvo, marveč Mussolinijeva bojevitost proti naši državi! — Klerikalci so res lahko ponosni na svojega zaveznika Radiča, ki je postavil Kristusa v isto vrs:o z Mussolinijem v črni srajc" z mrtvaško lobanjo med revolverji, bodalom in bombami.
* V Albaniji vlada mir. Zadnje ledne so krožile po našem časopisju razne vesti o vstaji in o nemirih v Albaniji. Ka
F. Lehar — Škrjančkov gaj. Režija — Rasberger, muzikalno vodstvo — Mitrovič. Število vprizoritev: 8.
Proizvajalo se je torej celokupno 7 o-pennih in 6 operetnih skladb. Izmed prvih je dosegel največje število predstav Faust (10), in izmed zadnjih pa Baron Trenk (15).
Da dobimo sliko napredovanja, staj bo še objavljen repertoar lanske sezone (1921-22);
A. Opera:
B. Smetana — Prodana nevesta (10 predstav).
G. Lortzing — Car in tesar (3 pred stave),
B.	Opereta:
O.	Nedbal — Poljska kri (15 predat.)
E. Hevre — Mam’zelle Nitouche (6)
V. Parma — Caričine Araaconke (5 predstav) id
K. Zeller — Ptičar (8 predstav)*
Skupno število muzikalnih predstav •*6. Letošnja sezona šteje torej 32 muzi kalnih predstav več nego lanska. Izdatno se je pomnožil operni repertoar, ker moremo zaznamovati 7 opernih del (med temi pet novih), napram dvem lanskim. Tudi v opereti .moremo zaznamovati pet govih del,/
kor se sedaj doznava, so bile vse te vej sti ali izmišljene ali pa tendenci j ozn pretirane. V Albaniji vlada mir in ved izgleda, da se albanski narod po dolgi stoletjih vendar pričenja poprijema-1 mirnega dela in kulturnega življenja-Sedanja albanska vlada je dobra in čna in daje upravičene nade, da	P11
vedla deželo do konsolidacije.	..
*	Diplomatski odnošaji z BolSarl,.
obnovljeni. Dne 5. julija so diplo1®'
fitski
zastopniki držav Male antante in
GrSke
v Sofiji-izročili bolgarski vladi katerimi se obnavljajo diplomat^1 nošaji z Bolgarijo.
*	Velika komunistična zarota ti* *. skem. Budimpešitanska policija je la obširno komunistično zaroto, nameravala odstraniti vso socijali®
voditelje strokovnih organizacij ter ®'
iesto
■ute.
njih postaviti revolucijonarne cleffl^ ^ ki naj bi delali na to, da bi se žarskem zepet uvedel sovjetski Agitacijo vodi Bela Kun iz Rusije> ^ j v zvezi z raznimi političnimi osebno?* na Madžarskem'. Eden izmed glavnih rotnikov, nek Stefan Szvetecz, bi i®1®* dni odpotovati v Rusijo, da bi pore*3 vseh pripravah na Madžarskem in v ^ sednih državah. On, kakor večina n3®T vih zaveznikov, po večini kovinskih^ lavcev je bilo aretiranih. Policijska f i sikava je raztegnjena tudi nia več ^ vinoijalnih mesit.	..
*	Kakšen’ je načrt Anglije glede S® , škili reparacij? Kakor doznava P®11^ »Matin«, gre angleški gospodarski za tem’, da dobi Anglija plačane od čije svoje dolgove v Ameriki. NeD3®"* pa naj bi plačala, tudi francoske dol?' ve v Angliiji. Naito naj Ibi sledilo g°5^ darsiko sodelovanje z Nemčijo. kor pa hoče Anglija preprečiti, da ■ Francija izsilila od Nemčije po$eP^ kapitulacijo.	(i	.\Jp
tuamoujtu zuumm OD ZUBfte PAST!
Itmrfmun jxmc m AUktUUt
dcb/jE /* jvacsjc
1261 3-3
Turistika in spori
i Mariborska koča. Sezona je pri^ Kdor hoče prebiti poletne počitnic ^ zdravem gorskem’ zraku, naj si n0'’?, nakaznico za sobe pri tvrdki Pinter &^ nard. Sobe eolnčne, zračne z vso opre*L Hrana prvovrstna, postrežba točna. \ tančneje pri omenjeni tvrdki. — P® SPD,
i: Koča na Klopnem vrlin 3° 08
vana. Vino, hrana in ležišče na razpok,, vsak dan. Planincem obisk te koče ^ priporoča odbor SPD, Maribor. v
IL Angažirano vodstvo je bilo g!
a) Muzikalno vodsitvo:	4
•X 'P
1. Operni ravnatelj g. A. Mi trovlC' je nastopil svoje mesto meseca decei® ^ Do njegovega nastopa je vodil mnzi^^' del opere kapelnik g. Plecity. Operni fj natelj A. Mitrovič je bil x>oprej arti®-1^ vodja gledališč v Varaždinu, Zagr^er Osjeku, vodja sinfoniskih koncert^' nekaj časa tudi vojaški kapelnik. L
2. Honorarni kapelnik g. H. Vo?f operete).
3. Častni kapelnik g. vladni sv^11^ Parma.
b) Režija.	s
V	lanski in v prvem1 delu letošfl-® , perne sezije je vodil režijo opere g- \ ^ pel, pozneje g. A. Mitrovič. Opor®trj_1c>r0, žiser je bil g. Rasiberger, M j® ■ petiral in v operi yodil muzikal®1
odrom.
c) Solistično osobje:	^
Ga. Mitrovičeva za dramatske v operah ter pevske partije v op«1 ^
gdč. Gajeva za lirske partije v °P . y
gdč. Šuštarjeva za dramat&ke pa • * operah; gdč. Saivnova za subretske v operetah; g. Arhipov za baritonske
ge; g, Rumpel za basovske
Maribor,' S. fufija"1953>
S BOR?'
IŠlS&tfSJs
-1
Dnevna kronika.
~~ Himen. V soboto 7. tm'. se jo poročil ■ Pragi naš rojak iz Vojnika g. dr. Vla-*>air Brezovnik, asistent kirurgične kli-,e na Karlovi univerzi v Pragi, z gobico Vero Koterovo, hčerko rektorja sademije upodabljajočih umetnosti. —
Vrlemu
domestijo, kar se je sinoči zamudilo. Za kak stvaren razgovor niso junaki dostopni, le lomljenje neslanih dovtipov ti udarja na ušesa, da se ti želodec preobrača in’ huronski krohot polni dvorano, da se istrahoma ozreš krog sebe, češ ali za božjo voljo 'niso navzoči v dvorani tudi res kulturni gostje... In taka inteligert-
,	,	v	,	i	ca naj plemeniti našo ljudstvo in vodi
slovanskemu para: mnogo sreče! . iv- „ ,r	„1T,„r	)Pnšr>
i— v	n,J njega dušo m srce v solncno smer iepse
, Smrtna kosa. V Dramljah pri Ce-.u je 5. tm. umrla soproga poštarja in Sovca gospa Ivana Šket. Naj v miru Pocrvaj —
Cel
Dne 5. julija je umrl v ^ knjigoveški mojster gosp. Ivan t v 87. letu starosti. N. V m. p.l ^Pani ha kmetih. Nedavno Sem
^eclnega moža tarnati in majati i>iavaaV°’ kako vendar je moglo okra j uol gor je razvidno iz inseratnega dela, je
bodočnosti! Kdor misli, da pretiravam, pojdi in prepričaj se sam! Veselo razvedrilo mora biti, brez tega ni vedrega življenja, razveseljevanje in uživanje se giblji v mejah dostojnosti, da ne ruši, ampak neguje narodno moralo in duševno in telesno zdravje, sicer umiramo... Specijalist za pisarniške 'stroje. Ka-
Hoj, f^o »tega« občana potrditi župa- znani specijalist za pisarniške stroje g, Že r’	vendar	tako	nasilen	5n	ima	Ivari Legat v Mariboru, Vrazova ul. A
^lia K-”6 delikte na ®70'ii yesti- 0b!llsti preložil svojo popravijalnico pisarniških 1 Be vendar morala prej prepričati s(;rojev v yrazovo ulico 4 (nasproti Na-°ra,ni oziroma etični sposobnosti mo- Tf>dn0 banke, v hiši šole Legat). Gospod v^Pred-no mn poveri vodstvo občine v | ^egat izvršuje popravila strokovnjaško
in priporočamo tvrdko najtopleje. Pre-
m 11111 P°veri Srre,j‘ . Uudski glas je upoštevanja
trgovini s pisalnimi napake kaj lahko sugerira svo- vens]-a ui;ca 7, y Celju prevzema Anton
!Vaina ’ pan 3® važna vodilna, vzgoje- vzcma ge v Mariboru, Vrazova ul. 4 id! v 7 0seba našega naroda in svoje vr-| trgovini s msalnimi stroji Legat, Slo
1 prevzema i avni trg 4. Orožništvn i r Golavibuki
oblastnija 'dobro pregledala| neg“ Franoa^Kumerja aretirati in' okraj-
S in
^an°m in 3ih ali moralno poplavil Lečnik, urar, Celje, Glavni trg 4. kit dr* ari’ kar ni Vseeno v ob6i dobro- _ ujet tat lcolesov. Orožništvn v Mi-£at0 '-aVe in’ naroda v slabšem' slučaju. | s];n^u se ie nosrecilo v Golavibuki roje-
bi
Ra » novoizvoljenega župana, predno nemu ,sotiiScTi- v Slovenjgradcu oddati. ^ na županski stolček. Vzgoja j Kumru se je cela vrsta tatvin1 koles in
Povsod nia prvo mesto.
------	. drugih vrednostnih predmetov dokazala
Prejeli smo z dežele. jn je isti svoj tatvinski posel na ta način vinotočev ali »gostiln pod izvrševal, da je predmete, katero je tu-8	^	nas uboge Slovence. Kar po kaj ukradel, v Nemško Avstrijo sprav-
1 V 1 V^n°t°čev v eni občini v razdalji ljal, one pa, kaiere je tam' ukradel, zo-stalnih »oštarij«. Gospod] pet tukaj prodajal.
<“*k> Iz
slovenskega naroda. Kaj bij litiko, ki so mu bile poverjene zadeve
Mm .. ®1 ‘naš dobri kralj Aleksander, dohrovoljcev. Ta oddelek se je sedaj pri-
bl 81	-	-	I 	•	x ministrstvu.
uoii pog f	v*«*	—	uAuiiiuv	zaschnih sol. S sklepom
Vencev! tj?- ^^avanje' pijancev. Slo- ministrskega sveta se ukinejo s prihod-
B« raasodn	iu	boleti	mora	vsake-	njim šolskim 1. vse zasebne šole, ki ne
186 Potapljaeea ®l°v°nca ko gleda, kako odgovarjajo popolnoma zakonu o zaseb-
toeva naša t ° V alkoholno lužo, kakogi- nih šolah. Lastniki privatnih šol, ki bi
ismisel za r re2nost ia ž njo energija in kljub temu sprejemali za bodoče šolsko
®°slušai; » e>Sil° kulturno dolo. Groziio je leto učence, se bodo morali zagovarjati i~-	.	aw	vrisc in h—-	*____*’------I	___f
ifišan
dan i~' *ravi indijanski šum. Dru-| Dr. Korošec odpotuje tudi letos v Kar (Valci *>a pobahajo sosedje kmeto- love Vary na Češikeni, da si okrepi vsled ’ P m*i in dninarji med seboj: prevelike skrbi za slovensko avtonomijo i 8rn° sa v rodu dali. I. I. je zrahljano zdravje. Spremlja ga blagoti pa 10 1, miene je tudi zadelo) slov in1 — denar pobožnega slovenskega
^‘alo 7” a^° ne verjamefce’ stopitae le — Oddelek ministrstva za dobrovoljce. okoli (1Z. Ines*:a. V mariborski najboližji z zakonom o dvanajstinah je bil ukinjen kieval ^aje cel° okoli 50 teh požlaht- tudi oddelcik ministrstva za socijalno po-rek^ s^ovensli:e£a naroda. Kaj bi litiko, ki so mu bi •iko bi 1	dobri kralj AleAsander, dohrovoljcev. Ta od
ribaj., f ®alo ogledal ljudstvo krogMa- fcljučil vojnemu mi boli po ° J6 na ®le4,:i povedal, da ga — Ukinitev zase
^uauočui Vriš« *	\	  v	i	i	’	~
Vinotočih ln večerni'po naših pred sodiščem. Wh >,»„ ' Pomešan z reglanjem sodob- — Dr. Korošt
K	!,
Korošec odhaja v Karlove Vary.
w	JO	VIA	KAL	*O.UPIU	«IO V i II -
, r 5 1. Permojduš, danes sem’ pa čisto zal ljudstva!
list Um*	"lav^	k°	lmc'a	ura!«	—	—	Dobro informirani list. Zagrebški
5® pogovore slišiš drugi dan. Ko pa nemško židovski list »Der Morgen« poro-^ zima, pa nima otrok kaj ohuti za ca, da je bil pisatelj in izdajatelj dr. Ko v ®&rkev, za v šolo. In vsega je potem rožčevega lista »Naša vas« dr. Anton No-j. vloda, oblastnija, država, tisti vačan obsojen’ pred mariborskim sodi-l®ti davki in' draginja. Vse jo pre- ščem na 100 Din. globe. Kadicevemu re-samo gostilna nikdar. Ta davek publikanstvu naklonjeni »Der Morgen a^c^‘ *la ljudje božji, kam pelje na- bi moral nekoliko boljše poznati republi-In inteligenca, ki naj ljudsko kanske piomirje v Sloveniji. Dr. Nova-VzSaja iti vodi! Čast častnim izje- čan je imel s Koroščevimi listi samo eno ali redke so. Lo oglejmo si jih. Ko lastnost skupno: da ja vlekel slovensko SraciTu' V ■^■aribor, še naletim po restav- ljudstvo za nos, sicer pa ni nikdar izda-Hljce ^Poldne na inteliigente »dobro- jal kakega dr. Koroščevega lista,
Glihov' SpCve^°®imi nosovi in razgretimi — Sod vina ga je ubil. V Poturnti v — l' °a ga nalivajo flaprej, da na- Medžimurju je tamošnji ugledni posest-
nik Gjuro Šagl' spravljal v klet vinšike sode. Po nesreči ga jo zadel med kletnimi vrati poln sod vina, ki aneri 650 l in mu zdrobil glavo in prsni koš. Sagi je bil takoj mrtev.
Wranglov oče umrl. V Sremskih Karlovcih je 4. tm. umrl v 86. letu starosti Sergej Wrangel, oče znanega ruskega carističnega generala Wrangela. Pokojnik jo bil sam general v carski ruski voj Siki.
•— Samomor ruskega inženirja v Zagrebu. V Maksimira v Zagrebu se je zastrupil z morfijem ruski inženir .Vladimir Golosovski. Vzrok ni znan.
Svetovno prvenstvo v boksa. V tekmi za svetovno prvenstvo v boiksu težke kategorijo jo zmagal Dempsey proti Gibbonsu s štirimi točkami.
— Estetika poštnih znamk. V francoski javnosti se je v zadnjem času vnel radi poštnih znamk hud boj. V časopisju se je razvila polemika, v kateri se napada francoska vlada, češ, da premalo polaga na estetiko francoskih poštnih znamk. Listi pravijo, da so francoske znamko zelo slaba propaganda za francosko u-metinost in ukus francoskega naroda. To je tem bolj žalostno, ker jo ravno Francija na glasu kot domovina pravih u-metnikov in je bil doslej njen ukus povsod merodajen. Pariški list »Excelsior« pravi, da v tem pogledu celo Jugoslavija nadkriljuje Francijo in' polaga na svoje poštno znamko toliko vrednost, da jih je dala izgotoviti celo V Ameriki. Mislimo pa, da naši vladi radi tega priznanja ni troba biti posebno ponosni.
— Odbita milijardna ponudba. Nek anonimni konzorcij jo stavil naši vladi ponudbo, da zgradi s kapitalom v znesku 1 milijarde dinarjev po Dalmaciji hotele, sanatorije, uredi morska kopališča in obalne nasade itd., če mu vlada za to dovoli, da otvori tri igralnice po vzorcu Montecarla in sicer v Dubrovniku, Cr-kvenici in' na Bledu. Ministrski svet je to ponudbo kot nemoralno odklonil, dasi-ravno so bili nekateri mlajši člani za to, da se sprejme, ker bi se s tem nudil velikemu delu siromašnega primorskega in dalmatinskega prebivalstva s povzdigo tujskega prometa lep zaslužek, naša obala pa bi se lepo uredila in razvila v svetovna letovišča.
— Mesto prišlo »na boben«. V ameriških listih se je pojavil inserat, ki naznanja, da bo prodano na dražbi celo mesto, »popolnoma novo«. Mesto obsega 15 ha, šteje 80 hiš, med njimi hotel s 152 sobami in javna avtogaraža s 15 avtomobili. Mesto je opremljeno z vsem modernim) kom-fortom: ima električno razsvetljavo, plin, vodovod, kanalizacijo, asfaltovo ceste s cementnim' tlalkom itd.
— lSftO.letnica Samove državo. Klerikalci, ki radi posiljujejo in zlorabljajo zgodovino, nameravajo izkoristiti jubilej 1300 letnice ustanovitve Samove države za manifestacijo slovenskega separatizma. Baje bodo o tej proslavi razpravljali na nedeljskem1 sestanku v Celju.
— Poljska vlada za novinarje in zdravnike. V poljskih državnih zdravili ščih so novinarji in zdravniki oproščeni vseh kopaliških taks. Člani njihovih družin dobivajo znaten popust. Sploh gre
^nitteLS“i^a0 an£ažiran gost je bil g. 2 vijolini, 2 čeli, 2 basa, 2 flavti, 2 oboi tenorsko0 zaSrebške opere, ki je pel 2 klarineta, 2 fagota, 3 corni, 2 trombi, 3 ®lami H , .?ar^iie. Gostovali eo sledeči trombone in 1 tolkalo. Občutljivo je po-®°^rilsk' • B‘s^e to zagrebške opere: gg. manjkanje harfe; treba bo v tem oziru in	^vaS	(tenorja),	gg.	Balabanl	skupnega postopanja mariborskih muzi-
(h* ,aritona) ter gg. Zathey in kalnih institucij, da se spet pridobi ta ^®1 b 8j ' ^ koncu sezone je še pre- prepotrebni instrument, odbito, ker ima-
-vloge g. Govorov.
mo zelo uporabljivega harfenista na raz
I^a .j uss s- <-
5co, (jr jl°ge v operi so peli: gg. 'Jan-| polago. Prav neugodno jo uplivala ti a u Rejeva0lS’	Rasberger, ter gdč. Ko- metniško kvaliteto orkestra različna u
g> -r inova in Petkova. V opereti sposobljenost ter ambicija poedinih vo Ceva'; a™£0 (večje vloge) ter gdč. čepi- jaških muzičarjev, osobito pa večkratno *- -tjubejeva. Kot drastični komičar premeščanje vže dobro vporabnih god-g, Harastovio (v operi in1 v'| bonikov v drage garnizijo. Omeniti je
treba, da je g. komandant 45. pp. pukov-nik DrašlciiJ, vedno s pravim razumeva-g  ........ | njem iskreno podpiral umetniške težnje
e) Zbor
poljska vlada noviilarjemi zolo> na roko.
V tem oziru bi lahko služila za vzgled naši vladi, ki ob vsaki priliki kaže, kako nadležni so ji predstavitelji tiska, ki večkrat raznimi Veli zarje m! prekrižajo* njih račune.	a
— Tragedija kvartopirca. Slovaški 11+ sti beležijo nastopno vest iz madžarske« ga Debreczina: Kmet Jožef Szabo, ki Set je nedavno oženil z znano vaško lepotico, se je v Debreczina sestal s svojimi prija« tel ji, ki so ga zapeljali v gostilno. Kmalu so začeli -kvartati. Sztfbo je bil spretetj kvartopirec, a tistega dne ni imel sreče, Njegov partner Lajos Biro je izvabil iz njega ves denar. Szabo ni odnehal. Kvartopirca sta postavila na koeko vse svo jel premoženje. Szabo je tudi sod a j izgubil; njegovo posestvo je prišlo vBirojeve ro« ke. Ta izguba ga je tako razjarila, da j# začel kvartati za zadnje, kar je imel1 —> za svojo mlado ženo. »Če dobim, mi moraš vrniti vse premoženje irf ves denar,« je dejal Biroju, ki je ta predlog sprejel. Začela sta kvartati za ženo in Szabo je tudi to partijo izgubil. Vstal je brez bcsedei in dejal Biroju: »Pojdiva«. Sedla sta n'a voz in se odpeljala na Szabov dom1. Bilo je že ponoči. Doma je žena, ne sluteč nič hudega, oba lepo pogostila. Po nekolikih! kozarcih' vina je Szabo odšel za trenutek v sosedno sobo, nakar je zopet sedel za mizo. Nepričakovano pa je vstal, po* tognil iz žepa samokres im ustrelil ženo, Nastopni trenutek si je nameril samokres v glavo iti ustreliL Bil je takoj mirtev. Žena je bila težko' ranjena iri so jo-drugega dne prepeljali v defbreczinsko bolnico.	i
- Pilšudski izstopil iz poljske armade. Zbog raznih nasprotij, ki go nastat jale skoraj redno med maršalom Pilsud-< skirti in' vlado, je Pilsudskij podal demi-* sijo, ki jo je predsednik republike spre* jel. S tem je Pilsudskij definitivno iin stopil iz one armade, ki jo je bil sam' ouv ganiziral. Pilsudskij ima velike zasluge za svobodno Poljisko, kot oseba pa je ze-' lo samoljuben1 in tiranski, človek, iki n<t mara biti nikomur podrejen.	.-)»
— Kapitulacija cerkve pred driavott Kakor smo že zalboležili, je ruski paftiri* arh Ti h on preklical svoje dosedanje izjave in se uklonil boljševikom. Ž njimi vred se je udala komutiistom na milort! in nemilost vsa velika organizacija ro* ske pravoslavne cerkve. Ruski emigrantn ski krogi so celo potrti zaradi kapitulaK cije patrijarhai Tihona, ki je več pol-** gal na Svoje osebno življenje nego n® interese cerkva Njegovo dejanje je ne* koliko zagonetno. Patriarh Tihon1 je Star* bolehav, izčrpan' menih. Težko si je za* umisliti, s kakšnimi sredstvi so boljševi-* ki razorožili idealen1 odpor toga na meji osebnega življenja stoječega mtoža, ki Ml je učil vse življenje zatajevati samega sebe. Nekateri sodijo, da je njegov pod-pis na znani izjavi ponarejen; gotovo je*' da izjava ni stilizirana od njega samega. Boljševiki se vesele, da So se polastili vajeti ruske cerkvene organizacije. Tako bodo zastrupljali ruslko narodno dušo od vseh’ strani. Vzlic posameznimi pojavonS odpora je mogoče sklepati, da bo Rusi}« ostala še za dolgo dobo let sl SboljševiikSl oblasti. x
frfožkih in 8 ženskih glasov. Zbo- našega kulturnega zavoda.
So zaP°sloni le v postranski Obisk muzikalnih predstav je bil . lasbeno-tehniSki napredek zbo- Splošnem! zadovoljiv, ter dokazuje, da je . °sobja je bil očividen; pričakova-| gledališka uprava znala ubrati pravo kkfinj^Povoljivo izpopolnjevanje v igral-1 pot, da zadovolji željam občinstva, kakor .‘•■-.. ^iru,	•	tudi umetniškim težnjam. Treba je nam-
reč vpoštevati pri tem naše lokalne razmere. Z dohodki, katere so prinašale vstopnice, je bilo treba predvsem1 kriti materijalne izdatke. Za kritje personalnih potrebščin pa je bila namenjena državna Rodpora. Kej draginja raste in ie
8jg p—
je sivojniških ntozičarjev. Razdelba io]in.	a: 4 prim-vijoline, 2 sekund-vi-
^4.i.	eba bi bilo zvišati število prim-
d) Orkester
Ba 5 ifi Število gekugd ,ua .3),
treba gaže spraviti na eksistenčni mini mum, bo tudi treba preskrbeti večjo dr žavno podporo. Razen tega bo treba kom-pletirati garderobo in drago gledališko opremo. Od rešitve financijelnega vpra šanja jo torej zavd-sen prospeh našega kulturnega zavoda in posredno tudi ee stava 'bodočega celoskupnega repertoarja.
Akoravno jo nastopanje ljubljanskih in’ zagrebških gostov v veliki meri pomagalo povzdigniti umetniški nivo predstav, ter uplivalo na razvoj umetniškega okusa našega občinstva, je vendarle za zasnovanje celoskupnega umetniškega delo potrebno, da) si pridobi gledališče potrebno celoskupno solistično osobje. Tukaj pridemo torej spet do starega, vedno se ponavljajočega financijelnega vprašanja S temi podanimi odnošaji je torej morala tiudi računati kritika, ki je morala v splošnem nastopati pot kompro misa. Pač pa eo ne more odreči colo-skupnemu domačemu ansamblu lepe marljivosti iri vztrajnosti. S tujimi gosti smo doživeli predstave, ki bi b*ile v čast tudi večjim odrom. Tukaj je g. operni ravnatelj A. Mitrovič dokazal, da je u-spešen organizator ter resen dirigent, ki je 35 StMu podane, jaz® er e kar navbolj
izkoriščati v to, da ee podajo po možnofcti! vsestransko umetniško zasnovane vprfrf
zoritve. Imamo torej za seboj operno M*
zono, ki tvarja z ozirom na lansko, kre* pek korak naprej, ter prekaša tudi taeo-*
porečno vse dosedanje sezone gledališčal
v Mariboru (torej tudi poprejšnjega! nemškega). Vodstvo, na čegar čelu etoji! g. intendant dr. Brenčič, je dokazalo, dal je docela kos svoji nalogi in da se je do* seglo več, kakor smo si letos pričakovali1. Povoljen obisk je pa nlajboljši dokaj priznanja našega občinstva.
III. Za prih. sezono hoče uprava tt-* prizoriiti sledeča dela: V. Parma — Zlato* rog; Hatze — Povratek; F. Smetana Hubioku; Bizet — Car men; Verdi — RU goletto ali pa Trovatore; Puccini — Ben heme ali pa Tosca; Humperdinck' — Jaifr ko in Motka. Operete: Eysler •— Umetni* gka kri; Fali — Stambuljsko rože; Kal* nlan — Silva; Lehar — Modra mazurka; Od starega repertoarja se bodo ponav« ljala sledeča dela: Pri treh mladenkah’, Škrjančkov gaj ter večji del opernih del. O tem pa, kako bi se dal repertoar Se, kompletirati, pa hočemo govoriti ob' dru* gi priliki, ko bode rešeno vprašanje pri* hodaiesra solističnega ansambla.
, s& 3.
»p lipi, i i .1)1
Dopisi.
Iz Slovenskih goric. Strašno vreme, fckoro nepretrgoma dež in to že od jese-pi, saj je bila tudi zima lužasta, da siko-ro ob tej ilovici ni bilo mogoče od doma. Danes; je 4. juli in večina senene košrijo še ni opravljene. Sena obilo, a Spraviti ga ni moči. Teden solnčnih dni in vso se obrne na dobro. Vinograd se jo precej osipal, ker je v dežju cvetelo in deloma še cveti. Kvantiteta vinske kapljice bo zaostala precej za lansko, kvaliteto bo narekovalo vreme bodočih mescev. Lanskega vina je še mnogo po kleteh, a kupcev ni. Ljudje tarnajo, da ni denarja in pijejo in zabavljajo po številnih vinotočih, da je kaj, da je kaj... Dosti pa so si ljudje sami krivi, da ne gre vino v denar; slabo kletarstvo. Pri vsakem sosedovem in drugem posetu s,e potegne za poskušajo zdaj iz tega, zdaj iz onega Soda, zapolni pa se s slabim blagom in še to površno, vino postaja vedno slabšo in odganja kupce. Gospodje vinogradniki in poljedelski strokovnjaki, premalo prihajate med nas, da nas podučite o tenu in’ onem' nujno potrebnem. Tu bi ne bilo treba čakati še le vabila oziroma prošnje kake podružnice »Kmetijske družbe«, bodite inicijativni, dajte sami spodbudo. Poglejte naša žitna polja! Vse
V	zelišču, vse v plevelu posebno ob letošnjem dežju. Povsod preplitvo oranje, Ida plevel lahko prodira na površje in’ duši setev. Pa da bi kdo našega kmetovalca prepričal o koristi setve zrnja-pše-Siice, kateri je tukaj zemlja najpriklad-irtejša, saj ga ni! Kaj ima naš kmet od Sadjarsko in vinarske šole in’ v novejšem1 času tudi od »srednje kmetijske šole«, ko pa nikdo ne prinese nje sadov med njega, gojenci pa se razpršijo po raznih službah na grajščinskih veleposestvih. Dvigniti je treba tudi naše srednje in malo posestnike in ojačiti njih produktivno moč. — Dobrih’ potovalnih ikimetijskih' veščakov nam je treba, kateri Jnaj perijodično prihajajo med naS. V vsaki župniji, ako že ne v vsaki občini, naj bi bilo poizkuševalno polje pod veščim Vodstvom1, ki bi nudilo našim posestnikom' praktična navodila za racijonelno poljedelstvo, to bo kmetijstvo bolj dvignilo nego vse kmetijske šole, ki ostanejo •posebno ob današnjih težkočah kmetovalcu po večini nedostopne in tuje. Tu Jse naj pokaže, da smo res agrarna država. Kaj nam' pomaga vse to drugo agrarno prerokovanje in’ igračkanje po agrarnih pisarnah, ko pa se kmetovalca, malega kmeta le Spomni, kadar se mu predpiše davek. V obče obeta pa biti letošnja letina prav povoljna, ako se vremenska revolucija kihalo, pa prav kihalo pomiri •dn’ nastopi lepo vreme. Strnena žetev o-beta obilo, koruza, krompir vso je v po-ifvoljnem' razvoju, samo gorkote je žejni?. Jabolk ne 'bode, pač pa hmšek, slivo pa kažejo ha polovico lanskega pridelka. — Špekulanti s slivovko ne pridejo celo na Bvoj račun, prav je tako. Zanimivo je, ida so se letos črešnje prodajale po 76 K kg. Nehote nas to opominja na Mcrmo-Ijeve besede: »Sadite črešnje po opuščenih vinograjskih brdih!« — kateri nasvet je Vzbudil isvoj čas po raznem časopisju Veliko zasmehovanja in zaničljivih o-■patzk, a kakor se kaže, zasmehovanje Jii bilo povsem' upravičeno...
Sv. Trojica v Slov. Gor. Obhajanje parodnega praznika Vidovega dne pri pas je stalo v znamenju brezbrižnosti celo naših narodnih ljudi, ki niso sma-(trali za vredno, da izobesijo zastave, Vkljub temu da so bili od strani Čitalnice na to opozorjeni. Ne bomo za danes [navajali imen, storili bomo pa to prihodnjič in ne samo v časopisju, ampak bomo opozorili na take gospod£. tudi na drugih mestih. Izobešanje nafrodnih in 'državnih zastav pomeni pri nas vzgajanje v narodnem' in' državnem duhu. Če hiti župan ne izobesi na tako slovesen dah zastave, je to skrajno žalostno. Žalostno je tudi, da je 'bilo z merodajnega mesta zabranjeno oziroma odklonjeno Sodelovanje šolske mladine pri nameravanem večernem Sprevodu. Kdor tako Slabo pojmuje svoje naloge kot vzgojitelj naroda, zasluži gotovo primerno nagrada
OrmoŽ. Minolo Soboto je bilo našemu Nadučitelju g. Ivo Rajšpu slovesno izročeno kraljevo odlikovanje; red Sv. Sa-S& ob navzqčfio$ti gg. glavarja, ofcr, šol,
nadzornika, učiteljstva, duhovščine in šolskih otrok. Lepe nagovore so imeli na slavljenca g. glavar, nadučitelj Pore-kar in drugi. Vsi so povdarjali velike zasluge g. Rajšpa na polju šolstva in ljudske izobrazbe. V imenu otrok je čestital učenec Tušek. G. Rajšp deluje na naši šoli že 30 let. Naj bi užival še mnogo mnogo let zasluženo odlikovanje!
Seja občinskega sveta mariborskega.
Plinarna na obrtni razstavi. — Čegava last je Študijska knjižnica? — Demokrati za kontrolo tržnih cen, za zgradbo moderne tržnice in za kontrolo mleka. — Predlog za najetje posojila 500.000 švicarskih frankov sprejet. — Zvišanje stanarin’ v mestnih hišah. — Mestni kino aktiven.
Maribor, 6. julija.
Po tričetrturnem čakan ju se je končno zbralo toliko občinskih svetnikov, da je župan' lahko otvoril za 10. uro napovedano nadaljevanje 8. redne seje občinskega sveta. Za overovatelja zapisnika, ki jih je v zadnji seji pozabil imenovati, določi obč, svet. Weixla in Klančnika. — ■■
Poročilo župana.
Uvodoma prečita župan dopis 'Ant. Rud. Legata, ki vabi občinski svet k o-gledu njegovega novo otvorjenega učilišča za etrojepis in stenorafijo.
Ravnateljstvo mestne plinarne se namerava udeležiti letošnje Industrij sko-obrtne vzorčne izložbe. Razstavilo bi razne aparate za plin, ki jih 'ima v prodaji mestna plinarna. Za zgradbo paviljona ih plinovoda je potreben kredit sedem tisoč dinarjev. Z ozirom na to, da je razstava velike važnosti in bo ob enem propaganda za mestno plinarno in povzel igo konzuma plina, se kredit odobri.
Študijska knjižnica prosi, da bi se za časa urejevanja knjig, ki jih ima krog 17 tisoč, nastavila še ena pomožna moč. Pri tej priliki se je ventiliralo tudi vprašanje, čegava last jo pravzaprav Študijska knjižnica. Župan pojasnjuje, da je knjižnica nastala potom' združitve raznih malih 'knjižnic, ki pa so še vedno last do-tičnih društev in korporacij. Knjižnica se vzdržuje večinoma s podporami in subvencijami. Glavno breme nosi mestna občina. Država doslej za knjižnico ni še ničesar prispevala. Nedvomno je, da jo knjižnica velikanskega pomena in je naloga občine, da jo vsestransko podpira, ker bo s časom' itak prešla v njeno popolno last in oskrbo. Prošnji kuratorija za nastavitev pomočne moči se ugodi.
Na predlog župana se sklene nakupiti od profesorja Cotiča izdanih 10 lesorezov starega Maribora, ki se poklonijo mastnemu muzeju, za katerega občina zelo malo stori.
' ' } Predlogi.
Klulb1 občinskih svetnikov JDS je stavil tri predloge in sicer:
1. Z ozirom na to, ,da so tržne cene pri nas stalno mnogo višje od onih v drugih mestih, naj se po vzorcu drugih mest tudi pri nas uvede določevanje cen. Klub predlaga, da se ta naloga poveri II. odseku, ki naj pritegne k temu še druge zain-teresirance.
Predlog je utemeljeval občinski svetnik Weixl, ki je s številkami dokazoval razliko cen pri nas in v Zagrebu, Ljubljani in Celju. Tržno nadzorstvo, ki ga je župan vprašal za mnenje, pravi, da se to ne bi obneslo, ker so sc že prej pokazale razne neprilike. Pogosto so maksimalne cene celo škodovale. Poročilo tržnega nadzorstva kaže, da se tržno nadzorstvo sploh prav malo zaveda svojo naloge. U-pati je, da se bodo neznosne cene na našem trgu vsaj malo zajezile.
2. Vsa večja mesta imajo že svoje tržnice, ki bi bila tudi v Mariboru že nujno potrebna. Klub JDS predlaga, da se naroči mestnemu stavbenemu uradu, da izdela tozadevne načrte in proračun. Stavba naj bi bila. čedna in trajna, zgrajena iz votle cementne opeke. Nujno potrebo tržnice dokazuje tudi tržno nadzorstvo. Poleg tržnice naj se zgrade tudi uradni prostori za tržno nadzorstvo iu stanovanje za hišnika. Stavbeni urad izjavlja,^ da more sestaviti projekt in proračun se le po določenem' programu. Za to flsj £6, izyoli odbor,« 35 karejem jjaj bo
zastopan' občinski svet, zainteresirane! in tehniki. Ogledajo naj se še prej tudi naprave drugih mest. Stroški bodo znašali več milijonov. Predlog se v principu sprejme ter izroči odseku, ki haj pritegne še potrebne veščake ter izdela tozadevni načrt.
3.	Radi številnih pritožb glede slabega mleka in1 pomanjkljivega nadzorstva predlaga klub JDS, da se naroči tržnemu nadzorstvu, naj vrši na trgu strogo kontrolo. — Župan pravi, da se taka kontrola že vrši in sicer tedensko. Občinski svetnik Weixl utemeljuje predlog m po-vdarja, da je tržno nadzorstvo zelo pomanjkljivo. Tržni nadzornik prihaja r.a trg se le ob 8. uri, ko je večina mleka že razprodana. Ob 9. uri pa že zopet izgine. Zupan pravi,, da stanuje tržni nadzornik v Hočah in se vozi z vlakom vsak dan domov. Temu pa ugovarja obč. svetnik Ba-hun, ki trdi, da stanuje tržni nadzornik v mestni klavnici in bi torej prav lahko bil na svojem mestu. Predlog je bil sprejet.
Klub' SSJ je stavil predlog, naj So dobi inozemsko posojilo v znesku 500.000 švicarskih frankov, kar bi dalo krog 8 mi lijonov dinarjev. Od te svote naj bi 'se porabilo 5 milijonov za zgradbo stanovanj, 2 milijona za kanalizacijo in popravo hodnikov, ostanek pa za razširjenje električnega omrežja. Vsa ta dela so nujna, a vsled pomankanja sredstev heiz-vršljiva. Predlog je bil v principu sprejet. Finančnemu odseku se naroči, da najde kritje in primeren način amortizacije, na kar 'se bo takoj stopilo v Stik z vpoštev prihajajočimi činiteiji.
Poročila odsekov.
FinaČno-gospodarski odsek poroča o zvišanje najemnine v mestnih poslopjih. Na predlog odseka še sklene, zvišati s 1. januarjem sporazumno s strankami na* jemnino kakor sledi: za stanovanja za 100%, stanovanje v državni realki za 200%, v barakah ostane stanarina neiz-premenjena. Najemnina za lokalo se zviša sporazumno s strankami za 200 do 800 odstotkov. Dosedanje najemnine so bile v primeri z drugimi izredno nizke. Tovarna zvonov Buhi, ki ima milijonske do bičke, je plačevala samo 1500 dinarjev letne najemnine. Obč. svetnik dr. Sernec graja postopanje mestne uprave, ki je še sedaj pobirala tako nizko najemnino, da-siravno so bile vse stranke sporazumne s povišanjem. Na predlog obč. svetnika dr. Leskovarja se sklene tudi državni policiji primerno zvišati najemnino, ki je itak ne plačuje, ampak gre na*račun pavšala, ki ga bo morala plačati občina državni polici ji.
Prošnji požarne hrambo ha Pobrežju za prispevek za nabavo avtomobila se ugodi in odobri 1000 dinarjev, ki pa se izplačajo še le, ko bo avtomobil faktično že nabavila.
Športnemu klubu »Svoboda« se prepusti prostor za vojašnico, kjer so stalo svoj čas barake, za dobo 10 let, pod pogojem. da ga primerno uredi. Obč. svetnik dr. Sernec apelira na sooijalistično večino, 'naj bo tudi napram drugim športnim in telovadnim društvom tako kulantna.
Obračun mestnega kina za II. polletje 1922 izkazuje 16.050 Dinarjev čistega dobička, ki se porazdeli na ubož.ni zaklad in za Narodno gledališče.
Uslužbencem pogrebnega zavoda so se zvišale plače za 10%, poleg tega se jim prizna za nedeljsko delo 100% povišek, za nadure 100%, za pogrebe na deželi, če izostanejo več kakor 6 ur, dvojna pristojbina ter za vsako ekshumiranje po 50 dinarjev.
Ob pol 23. uri je bila javna seja prekinjena ter se je nadaljevala še tajna seja.
Gospodarstvo.
Produktne borze 6. julija. Novi Sad: pšenica bačka 425, ječmen bački 300, oves bački 315, koruza bačka 285— 287.50, muka »0« 660, »2« 610, »5« 565, »6« 495, »7« 425, Zagreb: v dinarjih po 100 kg postavno vojvodinska postaja: pšenica 420—425, nova 375—380, koruza žolta 295—300, rž 360—380, nova 320—335, ječmen’ stari 300—310, novi 260—290, oves 320—330 moka »0« 675—700, »2« 650—675, »4« 625-650.
Ne pozabite naročnine 1
Mariborske vesti.
Maribor 7. julija 1923,
Pravoslavna cerkev v Mari* boru.
V	sredini našega mesta, med ho tistih hiš, ki so kakor lastavičja zda nanizane ena na drugo ob destf ®“T Drave, je stal nekoč leta 1284 ustaJ®5?'^ ni minoritski samostan s svojo l®8'. cerkvijo. Že nekaj let pred svetov«0! no je bil samostan opuščen in v®T se je nastanilo vojaštvo — iz cerkt* je nastalo vojniško skladišče. To 3{ našnja Dravska vojašnica. Čeprav zurtaj ne izgleda, je bivša cerkev * prostorna in ena največjih, kajti «1® notranjost znaša v dolžini 62 in po' tra, v širini pa 12 do 16 metrov ter poleg tega obojestransko še dve v ^ galeriji. V tej proistorni stavbi je phf ra za 2000 ljudi. Dasiravho je cer J vporabljeria za magacin’, veliko trt* je tudi še danes jako dobro ohrani^ Zidana je v baročnem štilu ter i®* dobro ohranjeno in zelo lepo fresk® apoteozo Matere Božje.	a
To staro opuščeno cerkev je m®0**, občina nedavno prepustila pravoskv cerkveni občini, ki je že pričela S por vili ih preureditvijo. Posebno pož®, valrtost kaže pri tem g. prota Trboje^ pridno pa mu pomagajo tudi ostali pravoslavni verniki, civilni in voj®*\ Projekt za oltar, kor iti Sploh za pr®11!!
ditev cerkve, So izdelali brezplačni®
kajšnji arhitekti V 'mbsko-bizantske® , lu. Proračun’ za preureditev znaša 400.000 Dinarjev, katerega pa maribai®. Občina še nima in’ se je radi tega ta j obrnila hia vernike v Srbiji, haj bi ^ oni po svojih močeh d opomogli do &P da se čimprej realizira ta hačrt. K®r v znamo agilnost tukajšnjih pravosla^3! krogov, smo uverjeni, da jim' bo u#l premagati tudi denarne težkoče ih1 ®v, tudi naši mariborski pravoslavni krifG ni kmalu, prišli do svojega svetišča. Jg
1 \	-	a
m Smrtna kosa. V mariborski i® bolnici je umrl včeraj 6. tm. ob 1. urtjj noči g. Franc Jarc, gostilničar ihl vec v Šrnarjeti ha Dr. polju, vrl naP1^ njak in član’ Sokola, star komaj 2" f na vnetju slepiča. Pogreb je jutri v jj. deljo popoldne ob pol 3. uri na pokcP'^ šču v Slivnica. Spremili ga bodo bratje Sokoli ha zadnji poti. Blag min! vrlemu mladeniču!	m
m! Saj smo vedeli. Naš odločen1 ^ «
test je povzročil, da je okr. glav
v
&
v smislu zakona ukinilo vinotoč bož?®*^ admontsikega samostana v Racer-dpj, pri Kamnici, ker — to ugotavlja®®, novno — je ugodnost vinotočev d' na le za male vinogradnike. Gosp' »Straži« pa je stvar tako spekla, da sedaj očitajo, da smo nastopali pr°%<, nogradnikom. Ne, ljubčki pri ampak proti temu, da bi se na ^ malih naših vinogradnikov masti'1,, gataši, ki svoje vino žo lahko tudi gače v denar spravijo. Bo že treba® ti nam. boljših argumentov, kadar k®^ zopet preprečili profitarstvo kak®#* .j, gatega samostana; n’, pr. lahko zop® ^ kopljete ono zarjavelo bojno sekir®' smo »proti veri«.	(	^
m Zopet blamaža! Pred mešeci 3® ^ gnala »Straža« strašen’ hrup, ker 3®.!!pjl Selinšek, znan' klerikalni izzivaČ, par zaušnic na ulici, ko jo izzival & ža« je takoj pokazala 8 prstom!	je
Kavčiča, Vuga itd. in’ g. Kerčeva® M. G-seveda dal brez vseh dokazov zaP^^ol* Kavčič n. pr. je sedel tri dni p® p0(jni žnem v preiskovalnem’ zaporu. P ji razpravi 6. tm. pa se je izkaza'0; c g. ničesar zaprivil, ravno tako tud' gVfl£ Vuga, in’ sta bila oba oproščen* p9j »gorečnosti* proti OrjunaŠem! gi°-n n® tudi g. Kerševan veliko preda'®}5.1 . ^ sme se čuditi, če mora pote® t£L^e gostilnah neprijetne incident^ ^aj, gostilniške nastope proti ko®1,r 0 • odločneje obsojamo, ne ®°r°n\a *Lo]0. kaj, da ne bi g. policijske®11 '! pnib žili na srce, haj se da P® vee. , bo voditi le od hladne razsodnos c. ^ zopet novih blamaž kakor ta 8 Ka in Vugo.	p.	ne	v-
m Kavarna v mestnem P«-r	,0
no koncert od pol 17. do po' # •	*.
od 20. do 24. ure. Sladoled m dom
fieeivo,
in’ Na naslov okr. glavarstva. Kakor ®mo slišali, namerama lastnik »Promenadne kavarne« v Krčevini oddati svoje lokale nekemu nemškutarju Matzu v najem ter je v ta namen zaprosil pri okraj, glavarstvu za podelitev gostilniške kori-°esije. Občinski odbor krčevinski je imel radi tega baje že dve seji. Prva so je radi protesta nekaterih narodno zavednih odbornikov — in radi nastopa župana Stofa razbila, pri drugi seji je pa večina v Podelitev koncesije privolila in to baje Pod vplivom g. župana, ki pa je pred nedavnim časom ostro nastopal proti koncesiji nekega Slovenca, češ, vsak Pritepenec, ki zna malo cirilice, že ho-Pri nas »kšeftati«. — Opozarjamo torej ^•glavarstvo oz. gospoda referenta, JJaj Prej dobro premisli, predno dovoli Oficesijo ter s tem omogoči zavetje nem-“kutarski družbi, ki se bo zbirala pri gojeni somišljeniku novem najemniku kr kmalu še tulila »vahtarco« po prijaznem drevoredu, če se pa lastnik kavarne 2aveže, da bo oddajal svoje lokale zavednem, narodnim najemnikom, se podelitvi koncesije ne upiramo.
m čudno postopanje državne borze ©la. V Mariboru se je pred kratkim Pstanovila nova livarna zvonov, pri ka-je nastavljen kot strokovnjak gosp. Greissing, ki je bil doslej uslužben pri vrdki Buhi, a je radi nekih osebnih di-©ropc to službo zapustil. Novo podjetje seveda velika konkurenca za tvrdko ^hl in ta je napela vse sile, da bi se ®varne konkurence znebila na ta način a bi pregnala strokovnjaka Greissinga. njeni službi so seveda vsi klerikalni mogotci, med katere spada tudi vodja zavne borze dela v Mariboru g. Sta-na roko pa jim gre policijski nad-vetnik Kerševan. Greissing je dobil te
ni kratkomalo nalog, da mora v določenem ča.an ____*:<•:____
m Češki skavti na potu skozi Maribor. Sinoči 6. tm. krog 5. ure se je pripeljalo s posebnim, z češkoslovaškimi zastavami okrašenim vlakom 500 češkoslovaških skavtov, same sveže, krepko junaške postave. Ob 18. uri so se odpeljali naprej. Zal, da ni bil nihče o tem' obveščen, naše občinstvo bi si bilo gotovo rado ogledalo zastopnike tega športa, ki jo pri Čohoslovakih visoko razvit.
m Veselica CMD to nedeljo odpade, ker ni godbe, in so odloži na jesen. Pač pa sta danes v soboto in jutri v nedeljo znakovna dneva za CMD.
m Plesni večer »Bita-Rita v mariborskem gledališču. Velenadarjena nna-da češka plesalka »Rita-Rita« (Marolta Pešta) priredi v torek, 10. julija, svoj plesni večer. Kot pianist sodeluje j’a-pelnik g. H. Frisch. Opozarjamo občinstvo na to prireditev ter priporočamo, da si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico.
m Glasbena Matica. Pevski zbor G. M. gre jutri v nedeljo, dne 8. jul. v Ruše. Polo se bode na vrtu pri Muleju. Pevke in pevci se naj zb ero pred 3, uro pred ko lodvorom.
m Res, konzervne steklenice za vku-havanje sadja so najboljše, ker ni treba sladkorja. Glavno zastopstvo T. Kovačič, Maribor. — Opozarjamo na tozadevni oglas.
m Koncert v restavraciji Narorln. do-
Industrijsko-obrtna vzorčna IzSožba v Mariboru
združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško in gradbeno razstavo. _
(Od 15. do 26. avgusta 1923.)
Oddaja električne napeljave. Razstavni odbor razpisuje oddajo del za električno razsvetljavo v vseli prostorih razstave. Tozadevne ponudbe je predložiti najkasneje do 11. julija tl. do 12. ure o-poldne v zapečatenih kuvertih. Vse informacije so dobe v pisarni razstavnega odbora v Cankarjevi ulici (v poslopju dekliške meščanske šole), kamor naj se blagovolijo interesenti obrniti.
Oddaja bufela in kavarne na razstav
Objave.
§ Ustanovni občni zbor citraškega kluba se vrši v pojideljek, dne 9. julija ob 20. uri zvečer v Gambrinovi dvorani, h kateremu se vabijo vsi prijatelji te daleč po svetu znane godbe. Z v.so resnostjo se že vrše priprave za prvi cit raški koncert v Mariboru.
§ Velika ljudska tombola se vrši ha poletni veselici Prostovoljne požarna bramibe na Pobrežju pri Mariboru v ne* deljo, dne 8. julija t. 1. na posestvu gosp. Kirbiša ob Zrkovški cesti na Sp. Pobrežju. Začetek veselice o'b 3. uri pop. Vstopnina 5 din. za osebo, gasilci v kroju ne plačajo vstopnine. Na sporedu je Še: godba pekerske požarne brambe, petje pevskega društva »Zarja«, ples, občinski zapor in veliko druge zabave. Pričetek tombole ob 6. uri zvečer. Tablice po 1
nem prostoru. Razstavni odbor industrij- j)ini 9e dobijo pred veselico pri vseh sko-obrtne vzorčne razstave razpisuje od- trgovcih na Pobrežju, čisti dobiček za dajo bufeta in kavarne na razstavnem jokavo prepotrebnega avtomobila. Y prostoru za čas razstave, to je od 15. do s]tl^aju neugodnega vremena se vrši ve-26. avgusta tl. Tozadevne ponudbe je sta- se]jca drugo nedeljo ravnotam. Na pred-viti najkasneje do 12. julija ob 12. uri veger bakljada po Pobrežju. V očigled opoldne.' Vse informacije dajo^ pisarna ve]iice(ra sporeda, velikih stroškov in razstavnega odbora v Cankarjevi ulici, dobrega namena prireditve prosi za o-(pcslopje dekliške meščanske šole). ! bilnQ udeležbo — odbor.
Ali sto so že prijavili kot razstavlja-.-	         —
lec? Razstavnemu odboru se je posrečilo; pridobiti še nekaj prostora, tako, da la-’
ma
so vrši v nedeljo dne 8. julija 1923. j sprejema še do nadaljnega, toda naj
kasneje do 29. julija prijave razstavljal-cev. Pozivamo vse, ki se še doslej niso prijavili, da to nemudoma store, ker po omenjenem roku ne bo mogoče več sprejemati prijav. Tehnična dela so že v polnem teku in bi naknadne prijave reden razvoj in napredek priprav le ovirale. 0-pozarjamo zlasti še na to, da se udeleži
em čašu zapustiti našo državo, nervencijo podjetnikov pri državni la^i de^a’ k* proti g. Groissingu hi imc-je v Cpiar’ dokler je bil pri tvrdki Biihl, rti, d 311 državnega urada odgovo-rtinčir1 ne potrebujemo nikakega konku-S0SP. Jr* Podjetja, policijski hadsvetnik Greišsj er^Vai'1 Pa je odvrnil, da mora taore n ^ °dt°d. Niti eden niti drugi ne vzjvji . aves,ti Za to postopanje drugega Dovo) • ^ Konkurenco tvrdki Biihl. — Sim«	vprašati,	ali zavzemata
Dovana dva državna urada tudi v Jj8™ strokah tako stališče? Niiti Biihl, niti Greissing in novi podjetik Zoratti hlso naši pristaši, toda tako postopanje državnih uradov moramo odločno obsojati in' zahtevamo pojasnila. Vsaka konkurenca je zlasti v današnjih časih' ko-rtstna, ker kolikor toliko vpliva na cehe in .bi zlasti tudi livarni zvonov, ki dela milijonske dobičke, nič ne škodova-Odgovor vodje državne borze dela Upravičeno vzbuja sum, da pri tem ni Vse v redu.
„ Pi1 Še enkrat prosti ogled zasebnega U©ilišča Leght. Odgovarjajoč mnogobroj-željam, bode zasebno učilišče Legat,
. razova ulica 4, (nasproti Narodne bari fct v Nedeljo dne 8. julija še enkrat do-^oprio v ogled slavnemu občinstvu od pj. Ure dopoldan. Ta šola za stenoti-hiod rojepisje iri stenografijo) je tako Prav	prak^®no opremljena, da se
tni ■*	ko primerja z sličnimi inozemski-
gofep^cdi. K ogledu so povabljeni tudi Vred ^'Pari z občinskimi svetovalci m nV9 lnn0^0 drugih osebnosti, teoj.;« r.vbi izpit iz glaeovirja, petja in umo/6 3e. ®laPiravila na praški akademiji 2^ °®ki dne 22. junija gdč. Anica Her-voj'	našega znanega kapelnika
,o godbe g. Herzoga. Častitamo! Sred *	v	n®mškl	izdaji	je izšla v
»V IV V- ljudski tiskarni pod firmo _sstimme«, ki je prinesla istočasno bkih V1C°. ^^kražlnih« rovtarsko - psovar.
1 notic skoro dobesedno v nemškem evodn. Čestitamo k pobratimiji, kočija gen	dober tek, rdečim
©ralom pa mnogo uspehi na polju de-^agoških lavorik! "
^111 Društvo »Jadran«. Pevska vaja Jq Vr. v soboto 7. tm. v Glasb. Matici ob v’ uri zvečer. Društveni tajnik uraduje j^sarni Jugoslov. Matice v soboto od KT20, ur©. v nedeljo od 10.—12. ure. Vsi
tn Isi0TCi> ki se še niste priglasili, storite ^ takoj!
tn Studijska knjižaica b'o za Časa po-nic odprta dnevno od 9. do 18. ure. ^emši nedelje in praznike ter dostop-vsemu obcmgtvu.
Začetek ob 17. uri popoldne v restavracijskih prostorih. Brez vsakega po višin ja cen ali vstopnine. Toči se izborna kapljica. Gorka in mrzla jedila. Abonenti na hrano se sprejemajo. Cenj. občinstvu se priporoča.
m Od zasebnega učilišča Legat. Kakor smo že včeraj poročali, bode zasebno u-čilišče Legat jutri, nedeljo dne 8. julija slavnemu občinstvu zopet od 9.—12. ure broobvezno razstavljeno, ter se tem potom vabijo vsi obrtniki, trgovci, tovarnarji, banke, oblasti kakor tudi vsi prijatelji šole k ogledu, Vrazova ulica 4.
m Najlepše romane in druge razrio-vrstne knjige iz svetovnega slovstva v vseh jezikih izposojuje proti neznatni izposojnini »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Knjižnica kupi takoj po izidu vsako novo slovensko knjigo.
m Hotel Halbuidl. Danes nedeljo jutranji in večerni koncert. Pri lepem vremerfu nia vrtu!
m Izdaja orožnih' listov. Policija je dobila nove predpise glede orožnih listov. Orožni listi se smejo izdajati samo v res potrebnih sluča jih in samo res zanesljivimi ljudem.
m Nesreča. Uslužbenec tovarne, Doc-tor in drug na Ruški cesti, Julij Farikuš iz Limbuša je prišel z roko tako.nesrečno v stroj, da mu je odtrgal štiri prste.
m Aretacija pustolovca. Aretiran je bil včeraj neki Anton Žuzej, brezposelni privatni uradnik, ki se je izdajal za komisarja okrajnega glavarstva, doktorja itd. ter na ta način izvabil od ljudi s katerimi se je seznanil večjo svoto denarja.
m H kompletiranju vlomilske družbe
je policija aretirala še dva tička, brezposelna potepuha Kai-la Vogrinca in lv. Šašeja. Sedaj se nahaja pod ključem cela družba, ki je zadnje čase vznemirjala Maribor in okolico. O družbi bomo prihodnjič poročali obširneje.
m Telesna poškodba. Policiji je bil prijavljen trgovski vajenec Srečko Škof, ker je z bičevim držajem udaril po glavi ter ranil, dijaka Maksa Erbergerja.
m Tatvina. Trgovcu Francu Osetu na Aleksandrovi cesti so naznani tatovi u-kradli na kolodvoru vrečo kave, 25 kg., | vredne 3000 K.
m Izgubil je državni uslužbenec danes med 10 iri K na 11 uro od Gosposke ulice v Slovenski ulici ali na Grajskem trgu do Weixlove knjigarne listnico s približno 25 ak denarja, sokolsko legitimacijo, legitimacijo ferialnega saveza, vojaško legitimacijo itd. Pošten najditelj s.e naproša, da jo odda pri policijskem komisarijatu.
□□□aomcanna o o □□□□□□□□□□□n V nedeljo 15. julija 1923 vsi
Izpred sodišča.
Boj z motikami.
Med viničai-jeria Jožefom Lasičem r, Vinskem vrhu, okraj Ormož, iri Mihaelom Rizmanom je prišlo dne 17. aprila na njivi, kjer je oral Rizman, do prepira, ker bi naj bil Rizman svojemu nasprotniku na travi škodo delal. Iz prepira je nastal navaden pretep. Tekom pre-
razstave mnogo obrtnikov iz Hrvatske.i tepa je Rizman svojega nasprotnika lah-Slavonije in tudi Bosne. Bilo bi sramot- ko, ta pa njega težko poškodoval Ireno, če bi se naši bližnji domači obrtniki j tepala sta se z motikami. Rizman' je pri razstave ne udeležili. Zato vsi na raz-; pretepu zadobil razun lahkih poškodb stavo!	t samo na težko telesno poškodbo
” Razstavni katalog izide v 100.000 izVo- ; na glavL LažiS’ ki že 18krat predkaz'
dih in bodo imeli oglasi v največji uspeh. Naročila sprejema pisar na razstavnega odbora in pooblaščeni oglasni zavod 1. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 16.
Sokolstvo.
o Tovorni avlo za zlot v Konjice. —
Jutri ob pol 7. uri zjutraj gre od Narodnega doma tovorni avto v Konjice. — člani in članice so vabljeni, da se udeleže sokolskega izleta v Konjicah v kroju in da se poslužijo avtomobila.
o Velik zlet splitske sokolske župe Se vrši 21. in 22. julija v Splitu.
o Za zlet splitske župe 21. in 22. t. m. v Splitu se naj bratje in sestre, ki se nameravajo udeležiti, zglase do 10. tm. pri br. Marčanu, ravnatelju Kreditnega društva Mesine hranilnice. Vožna cena polovična. Čas odhoda se naznani pra-
tem katalogu; ™van Prizna svoje dejanje. Obsojen je bil na 10 mesecev težke jece, docim se bo Rizman' zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Ormožu radi lahke telesne poškodbe.
Mati in! širi — vlomilca.
Dne 28. maja, ko sta se nahajala viničarja Matija in Eli,za Bahman; iz Jareninskega dola, okraj Maribor na delu, sta vlomila 17Ietrti delavec Franc Duh iz St. lija v Slov. gor. in njegova 421etna mati Ana Duh v. stanovanje zakoncev, Bahman. Vlomilca ista hišna vrata S sekiro odprla ter pokradla S cele moške obleke, površnik, ogrinjačo, novo srebrno moško uro z double verižico, okoli 50 pol papirja, 25 komadov svinčnikov, gotovine 45 K, 2 moški srajci, klobuk, 3 svilene ženske naglavne robce, 2 ponošena naglavna robca in 2 posteljni pogrinjali v skupni vrednosti 30.000 K. Ukradene stvari sta zanesla k 'svojim sorodnikom' pri Sv. Rupertu v Slov. gor. iri od
vočasno. Kor so so leta 1920 udeležili I tam naslednjega jutra zjutraj v1 Mari-pokrajinskega zleta v Mariboru Splitča-, bor, kjer sta jih prodala na GlavnenS
ni v velikem' številu, je želeti številne priglasitve. Nudi pa se tudi našemu
trgu neznanim ljudem. Ana Duh, ki je že 7krat predkaznovana, je bila obsojena na
članstvu ugodna prilika, da spozna mor- S 8, njeni sin Franc pa na 2 jneseoa težke je in kraje v divni Dalmaciji.	ječe.
n n
Sokola v Studencih. O □
OBJAVA.
Zavarovanci Inozemskih zavarovalnih družb:
Mienz, Atlas, I. Al&emelner Sesmtenverein. Giselavereln,
Sanus. UnivsrsaSe. W!ener StSdtSsche Versicherunssanstalt (vse na Dunaju) in £rste ?1!l!!!t3rdienst-VersIcherungsanstalt v Budimpešti
kateri še do sed ij niso predložili svojih polic v svrbo žigosanja, 'se tem potom najvljudneje pozivajo, da se sigurno zglase v urasfeeSj dnevih 141., 15. in 16. julija 1923 v začasnih poslovnih prostorih naše podružnice v Mas*SI»©ru, Grošnova uSica 11 ter prinesejo s seboj zavarovalne police in potrdila o vplačanih premijah od 1. aprila 1919 naprej.
V interesu vseh prizadetih strank je, da se točno in zanesljivo odzovejo temu javnemu vabilu.
Uradovalo se bode nepretrgoma od 8. ure do 19. ure. Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo zavarovalne družbe na življenje
v Ljubljani	1395
m
Posleidicei pijančevanja,
Digo 25. mnatrca bta e» nahajala) v go-[fetilai Jerrieja Pernikai rvj Ključah1, okraj j!Prevalje, posestniška sina Ivan in) Aleš 1'Pal'ko iz Gortine. iVj gostilni sta bila tu3i [čFrainici [Vetrovnik dn! Miha Pungeršek. — [■Vsi ti) so pili precej časa skupaj in’ ni rlprišlo taecl njimi do nobenih prepirov. tiNa potu domov, je Aleš Palko, 'ki je bil 'hudo pijan, venomer kričal »smrkoVci«. INato kričanje so prišli drugi iz gostilne, ftaaJed iijimi tudi Veronik, ki je imel v ro-itkah samavlek. Med tem' je že potegnil Ivari Palko svoj žepni nož in’ ga odprl. Prišlo je do spopada med njim) na eni ‘tetram in: Veronikom’ ter Pungeršekom: na: drugi fetram, pri kateri prililki je bil Palko lahko telesno poškodovan. Nato pa je Palko naskočil svojega nasprotni-
ca PuSgeršelča in ga štirikrat zabodel in sicer trikrat v) glavo in enkrat v levo ramo. Prizadjal inu je tri same na sebi težke telesne poškodbe. Po teh poškodbah pa je Pungeršek prijel Ivana Palka iri ga sunil v Dravo, ki je na istem1 mestu jako plitva. Šele na to je nastal mir iri so sli vsak svojo pot. Ivan Palko je bil pred okrožnim sodiščem- obsojen radi hudodelstva težke telesne poškodbe na 4 mesece težke ječe, dočim bodeta Puri-geršek in Verovnik radi lahke telesne poškodbe zagovarjala pred okrajnim sodiščem! vi Prevaljah.	-	i	:
Darujte za ,Sklad otroške bolnice1 v Mariboru.
I£E H AN IK_ ZA _PI SA RNIŠKE _STROJE_IVAN LEGAT
si dovoljuje cenj .” občinstvu naznaniti, da ',, se je speci-jalna popravijalnica za pisarniške stroje preložila v Vrazovo ulico 4
§4 .-.v-'
(nasproti Narodne banke)
"'J-V,'*'
Za strokovnjaško izvršitev popravil pri zmernih cenah jamči ter se vljud. priporoča ; 0 IVAN_LEGAT ^pECI JALIST_ ZA PISARN.' STROJE
4*1	£ ■	•	v
'^V Prevzema se v Mariboru:	Vrazova ulica 4
in v trgovini s pisalnimi stroji LEGAT,
1*3383.;	Slovenska	ulica?.1
I&f* Prevzema se v celju: ANTON LEČNIK/' urar
mtaiavni trg t«#*-	1397	®
f^aSa oznanila.
Poštena učenka s« sprejme v trgovino. Naslov y uprav-nistvn. !,	1362	1
Gospodična, izveibana v vedenju, so sprejme. Naslov t upravi.	13G2 1
Slovenka, absolvirala Štiri meščanske iu eden razred diž. trgovske Sole, ima znanstva v trgovskem raiunstvu, knjigovodstvu, slrojepisjn, slovenski stenografiji, obvladuje »rhnhr vaSčino in nemščino, ISče službe kontoristlnje. Do-isi pod »Začetnica*. Maribor, 'ralja Petra trg S. 1354 2—2
pia
Kr
n
SVARILO!
M
Pokrajinska zadruga krovcev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, pOzarja vse, ki so dosedaj izkoriščali krovsko obrt s tem, da so se kot |raznl nestrokovnjaki pečali s pokrivanjem raznih streh posebno s kritjem jz opeko, da se bode glasom sklepa Trgovske obrtne zbornice v Ljubljani e dne 9. junija 1923; štev. 1570 postopalo najstrožje proti vsakomur, k] Stol se proti temu odloku in opominu le količkaj če tudi v najmanjšem obsegu vedoma pregrešil.
Pokrajinska zadruga krovskih mojstrov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Zaupnik zadruge za Maribor In okolico: Ferdinand Ferš, pokrivaški mojster Studenci pri Mariboru, Cankarjeva ulica 9.	1361
i -1ni "v	i iksmmi>•. i&c*	m s
• • •. •, ■ ’ . '' . 4-: .:
_	'*J->
. v.
Naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni sin, brat, svak in stric, gospod
Franc Jarc
trgovec In posestnik v Sv. Marjeti na Dravskem polju
v petek dne 6. julija t l. ob 1. uri ponoči po kratki mučni bolezni previden s tolažili sv. vere v 22. letu svoje dobe preminul v občni javni bolnici v Mariboru.
Truplo nepozabnega pokojnika bo prepeljano v nedeljo dne 8. julija 1923 ob pol 3. uri pop. na pokopališče v Slivnici pri Mariboru in- tam položeno k večnemu počitku.
Maša zadušnica bo darovana v pondeljek dne 9. julija ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Slivnici Sv. Marjeta—Račje, dne 7. julija 1923.
Franc in Ivana Jarc, stariši,
Franc, Julij, Herman, Ivan, Justa, Ivanka, Mila bratje in sestre,
Anton Mačun, Stefan Dobnik Angela jarC) roj. Kostajnšek, svaki in svakinja.
Justa in Romana Mačun, Angela ia Vida Jarc, Ljub* drag in Dušan Dobnik, nečakinje in nečaka.
Učenec z dobre Šolsko na-obrazbo se sprejme v špecerijski trgovini H. Verstovšek, Maribor, Frankopanova ulica St. 31.	1338	4-3
Gostilničarji« kavarnarjl! E-
lektričai pianine najboljše danajske tvrdke, ie skoraj nov, se radi eelitve proda. Naslov v upravi.	1314	2—2
Izvrstno ,Magola“ motorno kole se takoi proda. Na ogled pri tvrdki Karol Preis, Maribor.	1332	3-3
Dve meblovanl sobi (ena z eno, drnga z dvema, posteljama) se oddata da 15. septembra. Naslov pove upravnistvu »Tabora*.	,	3—2
SrbohrvaSčIno poduiaje strokovni učitelj. Pripravlja tudi učence za vstop v srednje Sole. Ponudbe pod ,Srbahr-vaSčina“ na upravo. 1360 1
Hlgljenlčna brivnica s« vsem
pripereča. Prvovrstna p«strežba. Vjekoslav OJtton, Jurčičeva ■lica 9.	1850
Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva alica 9, sprejema vse vrste naročil po meri in vsakovrstna čevljarska po-
gravila. Cen« zmerne. Postrež-a selidna. 11 IS SO—10
Vrtne garniture ter posamtz
ne komade, enako tudi drage pletene izdelke, potne kolar« itd., parfumerija, nogaviee, bombaž in razno drobnino priporoča po konkurenčni eeni tvrdka I. Baloh. Grajski trg 3.
1184 10-8
10.000 K dam onemu, ki mi preskrbi stanovanje. Naslov pove uprava. 1300 5—4
Temna jedilnica ceno na r>ro daj. Naslov t upravi. 1899 2
Brat In sestra ISčeta takoj dve mebllranl sobi s hrano. Ponudbe pod „Solidna" na upravo lista.	„
Posteljno perje In pub se
dobi po nizki ceni v manufaktura! trgovini Franj« Majer, Maribor, Glavni t g 9.	,1265
Naprodaj dobro vpeljana trgovina t mcAanim blagom na KoroSki oešti. Najemnina ▼knjižena. Victl, Glavni trg 6.
1345 2-1
 ‘-Maribor/ 8/ julija' 1923^..
Iz Marlisora Ja Izlet;
MaHepi klet k wn©f@f u W©feeite!
, Kažipot: za tremi ribniki po stari ^ ; vinarski šoli skozi grajski log 45 minut.
1377
Mehanika za precizijska dela
vajenega strogo natančnega in znaZ-nega dela se sprejme za Izdelovanje aparatov In drugih naprav pod naj-boljšimi pogoji. • • Služba stalna. 3ugoslovensko državljanstvo pogoj. Le zanesljivi In trezni reflek-tantl naj vpošljejo ponudbe na
„VOLTA“ d. d. tovarna električnih žarnic — Maribor, Koroška cesta št. 30.
Išiemo
7T?
• , •	'.Ir:
za ekspertno trgovino z
zmožnega trgovca
jugoslovenskega državljana. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in zahtevki pod »Ptuj 4078* na upravo tega lista.	1401
STARINE
vseh vrst, železo, odpadki kositra, krojaški odpadki, medenina, baker, cunje itd. kupuje po najvišjih cenah
137«
i!
«®sas
| Nadgeometer
I Adolf Gotzl
“ obl. aut. elv. in({mwM
prevzema vse v svojo ! stroko spadajoče me- j ritve, parcelacije i. t. d. j
Maribor ,331
Aleksandrova cesta 55.
Ne pozahinaročnino!
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
A
NAZNANILO.
Usojam sl slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v lastni hiši pri Pošti na Pesnici otvoril
trgovino z mešanim blagom
Potrudil se bom cenjeno občinstvo z vsakovrstnim svežim blagom po primerno nizkih cenah in točno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti.
Maks Smonig.
1383
1374
za vsako vprego
SPOSObna - oddaj
fi, lii iiili 1.
s©®®®®©®®®©©®®©®©®®®
lavna dražba
kmetije srednje velikosti mereče 20 ha 40 a 44 m* se vrši dne 13. julija 1.1. dopoldne ob 10. uri pri okrajne® sodišču v Prevaljah soba št. 5. Posestvo leži v občini Tolsti vrh. Cenilna vrednost K 25.740*— najmanjši ponucJek K 16.080-—
Natančnejši podatki se dobe v pisarni dr. Fer0 Miillerja, odvetnika v Mariboru.	1388
Prastm!tai frilla
arondiranega, prvovrstnega posestva Helleis v Špičniku pri Mariboru se vrši dne 22. julija 1.1. ob pol H* ur* na licu mesta.
Izklicna cena Dia.. 500.0001—, izmera posestva 29 ha, 50 a.	■	?
Natančnejši podatki v odvetniški pisarni dr. Fero Miillerja v Mariboru.	1387
/ft Prva jugoslovenska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in jeklenih SS^3r	oboknic	(3-	Skrtoiža	naslednika
Bratje Vidakovič — Zagreb
IL2CA br. 4-0
Tel. 4—92, 23—19	1090 6—6
fzde!ui® vse vrste rolet, na pr. jeklene, lesene, platnene, pjgtesie, rešetke, solnčne plahte In vse sem spadajoče Osnovana	dele. Zadevajte cenike En proračune. Iščemo zastopnike.
1283®	iitlll!iiiiillii!i)!lliiii!lll!iii!li!!ii!l!liliilli!!ilUl!l!llill!l!llill!(lliilllllliilllllliil!lllr!ill!llilli!ll!lillll!liil!lll>iillll!liilllllliHllllliiillllliiilllln
iiii-Ite povsod naS list I
HAJCEHE35A
MANUFAKTURA
k VA%ARIBOR«iGkAVrti™1}>
Aleksandrova cesta &Sev. 11
DelnISka glavnka Din 50,000.000’—
in rezerve preko Din 12,500.000“— VSoge že^ Din 125,000.000’—
Podruinice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Uqm\ Sadv Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien.
EKSPOZITURE:
Kovaška Slatina (sezonska), Škofja Loka,
Jesenice.
Agencija: Buenos Aires, ^osario de Santa Fe.
UFILBACBJE:
LfubSJana: Slovenska banka. Spilit: Uugosisvenska Industrijska banka d. d.
ESutiapesi: Balkan Dank r. t, Vaczl utca 35.	453
.. n*prej, najnovejšl rzorol, pravkar doSli. Te-' r* perli#j klobukov, čevljev, dežnikov, palic, na--^»tnlkoT In sandal po konkurenčni coni pri 26S6
3BU LAH, Maribor, Glavni trg 2.
vrJiu
sms
ARKO COGNAC MEDICINAL
BbEmIE
tij 13111M o EE B 0
BIG H F'BS
/MifiRrf87jolijrrox
Gostilna „PH 3 ribnikih"
Vsako nedeljo; in praznik
saion«ki:rf
CROATIA
TELEFON 171
TELEFON 171
teb . vsakem premeno. i3so " Začetek ob ,15. uri. jDbbra nora ino,. stara vina tv/ te* sveže pivo.
‘ ^obUnema obisku vabi Ki Prinčič. ’
ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU
GLAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU
istanovllena lela 1884	SLOVENSKA	ULICA	2	Ustanovljena	leta	1884
Sprejme pod najkulantnejšimi pogoji in po najmodernejših cenikih zavarovanje sledečih oddelkov: Zavarovanje proti požaru^ in vlomu, proti razbitju šip in zrcal. Zavarovanja proti telesnim nezgodam. Zivljensko zavarovanje vsake vrste. 'Zavarovanje proti toči. Transportno in valomo zavarovanje. Jamstvo.
c? . v~Je odprla- .	1393'
Milada Schaffsrova
Kamnica,Kamniška graba
Prospekti brezplačno na razpolago
8HH U	I
'■:;,r ‘ . : *" ’'
VABILO :?s
uuiiVDJiiuiii mr takoj
po dnamilh cenah • skladlšCa v ZAGREBU
vsakovrstne stroje in orodfe
za mizarje, tovarne pohištva, kolarje In žage, ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, za tovarne kleparskih in kovinskih izdelkov itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev za olje in bencin, kakor tudi popolne opreme za varilnice.
ALAT I STROJEVI D. D.
KARL JETZBACHER, ZAGREB
VlaSka ulica 29.	695	18-6
kupite nnjeenejSe pri -tvrdki
Anica Traun, Maribor
Grajski trg 1.	1179
Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru
Redni občni zbor dne 25. junija 1923 je sklenil zvišati del niško glavnico
38&3i3Eiai9 Bsaafaagl Igasa^^sgSBlgj
BREZ SLADKORJA! ?
Brez kisal	Broz	salkilalo
Sploh brez vsakega dodatka se lahko s g
konzervnimi steklenicami In S rrn ,irm	aparatom napravi brez truda
PflhHL	vse wrste okusn!h< zdravih In
m cenlh domaCIh konzerv. =====
VnCV^ vkuhane jagode, Črešnje, IfKCA hruške, češplje, jabolke, sploh vse vrste sadja se hranijo pri ne-8zpremenienem naravnem ukusu in največji zdravilni vrednosti brez vsakega ' dodatka leta in leta. Ravnotako se ohrani za nedogledni čas vsak drug živež, posebno vse sočivje, (fižol, grah i.t.d.), meso, klobase, paštete, gobe, ribe i dr.
Po tovarniških cenah priporoča:
IVAH KOtt laribor. "sm"
trgovina stekla In porcelana. Ha veliko in nato.
Velika zalogi vsakovrslncga stekli, lip, ogledal, porcelana In kamenine, neliljke, j Mdi fiib i steklarsko stroko spadajočih predmetov po naiolžjl ceni.
BtSB^saaasi ca issasrasaad
ter pooblastil Upravni svet, izdati 5000 komadov novih delnic po Din. 50’— nominale, glasečih se na ime, pod sledečimi vj> pogoji t	:
1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na štiri stare po kurzu Din. 75'—.
2.	Delnice	so bodo izdale v komadih po 1, 10 in	25 delnic. -
3.	Delnica	participirajo na čistem	dobičku podjetja Od 1. julija t I.. dalje.	■	■	'
4.	Kupnino je polno vplačati pri	podpisu.
5.	Rok za	subskripcijo delnic se	prične dne 15.	Julija L I.
in traja do vštetega 25. Julija 1923.
6. Kot podpisovalnica fungira Sla venska banka d. d., podružnica v Mariboru in podružnica v Celju.
7. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet.
Maribor, v juniju 1923.	.-.iv	S
Vv' V.:
Upravni svet Mariborske tiskarne d. d,
Mariboru.	|
po izranredno nizkih cenah t zalogi pohištva
Maribor
| Gosposka ulica št. 20 (Pirchanova hlia)
r	Svoboden	ogled	I
| Ceniki bresplačno!
BB8SaSB9GS3BBBSQ9SSSCjBG
A. VICEJi
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potreb^' nami, emajlirano, plofi0fi‘ nasto in nlito posodo, po?ce‘ lanasto, kameninaste in Hi debelo kleno robo. »I* 1386	.	v>!
Za. premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebritke izgub dela s smrtjo našega srčnolj ubij enega soproga, ozir., očeta itd., gospoda
Sprejmejo še sposobn1 :
zavarovalni po| niki i„ akviziter!5.
Ponudbe na upravo pod »Zavarovalnic*"' 1 1396 3-1
Fran-a JanžeHa
hotelirja
- Izrekamo tem potom našo globokocutečo srčno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo blag. gosp. dr. Mariniču za neprimerno požrtvovalno skrb ves čas bolezni pokojnika, prijateljem za obiskovanje predragega ob času njegovega trpljenja, prečastiti duhovščini stolne in mestne župnije, posebno prečastitemu g. stolnemu ,t župniku Moravcu za tolažilne besede ob odprtem grobu, sl. pevskemu zboru Glasbene Matice za v srce segajoči žalostinki pred hišo žalosti in na pokopališču, sl. gostilničarski zadrugi za korporativno udeležbo pri pogrebu, uslužbencem pokojnika za ginljivo sočutje, darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili nenadomestljivega nam pokojnika do prezgodnjega groba.
Maribor, dne 6. julija 1923.
1398	Globoko	ialuloil	ostali.
Ifcagtnalk id izdajatelj: Kojfcorcij »Tabor«, « Odgovorni urednik: Rudolt Ozim. « . Tiska* Mariborska tiskarna d. d*