S\ ETON Al.KC ZA BORZO IN \ REDNOSINK FAPIRJK SVETOVANJE «M) Aji^vSU baneafc ote^- sedežu Banka o-i^^^i U.J & Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 35 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 4. maja 2004 I } Dr. Wolfgang Schüssel, prof. Enrico La Loggie in mag. Anton Rop na tromeji nad Ratečami v pozdrav Sloveniji v Evropi. Italijanski minister Enrico La Loggie, avstrijski kancler dr. Wolfgang Schüssel, slovenski premier mag. Anton Rop in koroški deželni glavar Jörg Haider. Foto: Tina Dok Rateče - Vsi, ki so se v petek, 30. aprila, udeležili srečanja najvišjih državnikov Italije, Avstrije in Slovenije na Iromeji, so v tem tihem gorskem kraju, na stičišču treh kultur in ob aktualnem vstopu Slovenije v EU čutili, da so priča zgodovinskemu dogodku. Tako je svoj pozdrav Sloveniji začel tudi avstrijski zvezni kancler dr. Wolfgang Schüssel, ko je dejal, da je dan dejansko zgodovinski. "Komaj pred 90 leti in niti 30 kilometrov od tromeje so potekale bitke na soški fronti, ki sodijo med najbolj krvave v evropski zgodovini z nepredstavljivim poldrugim milijonom žrtev ... danes pa so zrušene vse meje in vsi zidovi, tudi v glavah. Meja povezuje, zmagal je mir, veselimo se mirne, uspešne in varne Evrope in dobrega sosedstva. Žive naj vsi narodi ... Slovenija, dobrodošla v Evropi!" Pozdravni govor je vstopu Slovenije namenil italijanski mini- « Prvi maj delavski in evropski Praznovanje letošnjega mednarodnega praznika dela je bilo združeno z vstopom naše države v Evropsko unijo. Prvi maj je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in spomin na dogodke, ko so delavci v maju 1886 v Chicagu prvič jasno izrazili zahtevo po osemurnem delavniku. Ob prvem maju se vsakič znova utrjuje zavest, da je delo neodtujljiva človeška pravica in vrednota, ki jo je treba spoštovati in varovati, njeno uresničenje pa ne sme biti odvisno zgolj od trenutne ekonomske situacije neke države ali skupnosti. Praznik dela nam sporoča, da je prav zmožnost zagotavljanja dela ljudem dober pokazatelj, kako uspešna in učinkovita je država pri uresničevanju svojih strateških ciljev in interesov, je v svoji prvomajski poslanici zapisal minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, omenja pa tudi pomen socialnega dialoga z lani podpisanim socialnim sporazumom, ki uspešno vzpostavlja zakonske okvire za uresničevanje evropskega socialnega modela. V skladu s socialnim sporazumom naj bi bil tudi tik pred pr-vim majem podpisan dogovor o politiki plač za leti 2004 in 2005, o čemer pa so mnenja deljena. S strani delavcev ga je podpisala največja sindikalna centrala v Sloveniji, zveza svobodnih sindikatov, ki povečanje najnižjih delavskih plač po tem dogovoru šteje za uspeh, medtem ko denimo Konfederacija sindikatov 90 in KNSS Neodvisnost menita, da je povečanje plač za 5000 tolarjev bruto sramota in izdaja. Tudi na tradici- Praznovanje v Kamniški Bistrici. Foto: Andrej Žalar onalnih delavskih srečanjih ob prvem maju je bilo zato slišati različne odmeve na ta korak, odvisno pač od tega, kateri sindikat je bil prireditelj prazničnega delavskega shoda. Na Gorenjskem so ljudje kljub slabemu vremenu množično obiskali tradicionalna prvomajska shajališča, tromejo, Poljane nad Jesenicami, Ljubelj, Sveti Jost nad Kranjem, Križno goro, Kamniško Bistrico, v največji meri zaradi prijateljskega druženja, saj je v skupnem duhu lažje premagovati stiske ob nizkih plačah in strahu, kakšen bo njihov položaj v Evropski uniji. Danica Zavrl Zlebir Danes spet priloga Gorenjski upoicojenec Krai\j - V današnji številki Gorenjskega glasa je od sedme do desete strani časopisa spet priloga Gorenjski upokojenec, druga v letošnjem letu. O čem pišemo tokrat? O tem, kako dolgo morajo starejši, ki jim je dom starostnikov zaradi bolezni in potrebe po negi edina možnost. Čakati na sprejem v dom, o zapletih s pokojninami za obrtnike, ki so se zavarovali prek sklada obrtnikov in podjetnikov, o letošnjem rekreacijskem dodatku, ki naj bi ga upokojenci prejeli z majskim izplačilom pokojnine. Upokojenci iz zveze društev upokojencev radovljiške, blejske in bohinjske občine dokazujejo, da je med starejšimi kegljanje priljubljena oblika preživljanja prostega Časa, le avtomatskih kegljišč je vse manj. Naklanski upokojenci so bili na izletu v Italiji, tudi upokojenci iz žirovniške, jeseniške in kranjskogorske občine pa se lahko pohvalijo s pestro dejavnostjo. Tone KoŠir iz Škofje Loke se po upokojitvi posveča raziskovanju in pisanju knjig, zadnja z naslovom Babištvo na Loškem je izšla pred kratkim. C.Z. ster za regionalne zadeve prof. Enrico La Loggie v imenu predsednika Silvia Berlusconija, naš premier Anton Rop je med drugim poudaril, da Evropa z združitvijo odpira meje predvsem za mlade: "Naj se ta kraj poslej imenuje tudi Tromeja. Ohranimo naziv v spomin na čas, ko zanamci ne bodo več vedeli, kaj so meje. Da se bodo izletniki spraševali, kako je bilo sploh mogoče, da so bili ljudje tako omejeni ... Srečen sem, da nam je življenje naklonilo možnost, da se sestanemo prvič in zadnjič na meji, ki je jutri ne bo več ..." "Poglej," je dejal izletnik na tromeji, "nedaleč stran so še vidni vojaški rovi, ostanki bunkerjev, danes pa meja, ta groza v mislih in dejanjih, izginja. Kako so ljudje tu spodaj zaradi te meje trpeli, kaj vse doživeli! Prihodnjim rodovom se pa sanjalo ne bo več, zakaj ime Tromeja ..." in tedaj so gasilci treh dežel z obarvanimi vodnimi curki prikazali zlitje treh zastav kot simbol združevanja in sodelovanja in v slovo meji, ki je naslednje jutro ni bilo več... Darinka Sedej Veriga ljudi čez Karavanke Na karavanškem sedlu Jepca pod Kepo so 2. maja v pozdrav vstopu Slovenije v Evropsko unijo planinci v območju obmejnega pasu sklenili roke v živo verigo. Belca, Jepca - Projekt, ki se je pred mesecem zdel še precej ne-0 uresničljiv, je na simbolni ravni nedvomno uspel. Pobuda za planinsko srečanje na sedlu Jepca pod Kepo, ki je bilo tudi namenjeno brisanju državne meje med Slovenijo in Avstrijo, je prišla z avstrijske strani od društva "Pozdravljen sosed". Na naši strani se je v organizacijo saj so se pohoda udeležili večinoma starejši ljudje. Popoldne je bila na mestu na avstrijski strani, kjer je nekdaj stala planinska koča Anna, maša v treh jezikih, ki jo je vodil dekan in župnik iz Loč Stanko Clip, somaševala pa sta radovljiški dekan Jože Drolc in dr. Janez Gril iz Ljubljane. Mendi Kokot a-' 4 f S Živa veriga čez Jepco. zagnano vključil Leščan Feliks Grm, ki je o ciljih planinskega shoda pohodnikov treh dežel povedal: "S tem želimo regiji, ki je bila tako zapuščena, dati neko trajno povezavo z obeh strani meje, bodisi športno, kulturno ali planinsko. Če nam bo uspelo ljudi razvrstiti v verigo do obeh dolin, prav, sicer pač ne, njen simbol pa je prijateljstvo, druženje in veselje." Med prihodnjimi načrti je tudi postavitev nove planinske koče, ki bi nadomestila porušeno Anno. In veriga se je sklenila, čeprav samo čez vrh sedla v obmejnem pasu. Napovedi o veliki množičnosti - 3000 do 5000 udeležencev s slovenske strani in celo 20.000 z avstrijske - se niso uresničile. Z Belce in Loža na koroški strani je prišlo nekaj sto tistih, ki tudi sicer hodijo po planinskih poteh. Načelnik gorskih reševalcev iz Mojstrane Dušan Polajnar je približno triurno pot označil za zahtevno. 00 H O VD (N in m o r-r- CN CN CN CN 01 i ^ J. o S§ GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PRAZNIČNA GORENJSKA .$1 Torek, 4. maja 2004 pesmijo Evropo V Cerkljah so Evropi pripravili lepo dobrodošlico, med drugim tudi z mednarodnim koncertom pevskih zborov. Cerkve - V občini Cerkye so naš vstop v Evropsko unijo bogato proslavili. Na predvečer vstopa so tako v Športni dvorani pripravili slovesnost, ob polnoči so prižgali ogi\jemet, še pred tem pa sta župan Franc Cebulj in podžupan Miha Zevnik v Parku pomembnih mož posadila spominsko lipo. Le-to so že popoldne pred cerkvyo v Zalogu posadili tudi vaščani Glir\ja, Zaloga in Cerk^anske Dobrave. Prav poseben dogodek pa je bil v nedeljo v župnijski cerkvi mednarodni koncert, na katerem so sodelovali moški pevski zbor Beeker Liedertafel in mešani pevski zbor Zvon iz Nizozemske ter domači komorni moški pevski zbor Davorina Jenka. Koncert, ki je sodil tudi v sklop 850-lelnice cerkljanske prafare, je v Cerklje privabil nizozemskega veleposlanika v Sloveniji Jana C. Heenemana, prišel je tudi župan nizozemskega mesta Beek Armand M.J. Cremers. Slednji je med drugim dejal: "Vstop Slovenije v Evropsko unijo je novi korak k združevanju Evrope in glasba igra pri tem veliko vlogo, saj ne pozna ne meja ne razlik v jezikih." Po uspešni recitaciji Zdravljice v slovenščini pa se Je vprašal: "Ali je morebiti France Prešern že ob pisanju Zdravljice mislil na današnjo Evropo?" Goste sta nagovorila cerkljanski podžupan Miha Zevnik in predstavnik zunanjega ministrstva Igor Kerstein. Podžupan je ponovil misel, ki smo jo slišali že v petek zvečer, da vstopamo v prostor, kjer je slovenski na- rod kulturno in duhovno že stoletja. Po kar pretirano razvlečenih govorih (trajali so slabo uro) so zbori vendarle zapeli. Moški pevski zbor Beeker Lidertafel iz Beeka, ki letos praznuje 115-let-nico obstoja in je v svoji zgodovini zmagal že na številnih mednarodnih festivalih, je s svojim repertoarjem skladb evropskih skladateljev, duhovnih pesmi, sodobne skladbe in priredb črnskih duhovnih pesmi še posebej navdušil. Nekoliko skromnejši, a še vedno zanimiv je bil nastop pevskega zbora Zvon iz Heerle-na, ki so ga pred 75 leti ustanovili slovenski izseljenci na Nizozemskem. Standardno dobro pa se je znova predstavil cerkljanski komorni moški pevski zbor Davorina Jenka. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Pevska zbora Davorina Jenka in Beeker Udertafel sta svoje glasove združila ob petju slovenske, nizozemske in evropske himne. Praznično na spodnjem Gorenjskem Kamnik - Osrednja svečanost s prazničnim nagovorom poslanca državnega zbora Maksimiljana Lavrinca v kamniški občini je bila v Termah Snovik. Kljub slabemu vremenu so pripravili srečanje ob tabornem ognju in svečano obeležili vstop Slovenije v Evropo. Komenda - V občini Komenda so vstop Slovenije v Evropo proslavili z velikim kresom na Kriškem gradu, kjer so pred polnočjo dvignili tudi evropsko zastavo. Hkrati so v občini prešerno razpoloženi pri tabornem ognju in ob nagovoru župana Tomaža Drolca začeli tudi letošnje praznovanje občinskega praznika. Medvode - V občini Medvode so tako Članstvo Slovenije v Evropski uniji kot prvomajsko razpoloženje obeležili s tradicionalnim kresom pri gradu v Goričanah. Tja do zgodnjih prvomajskih jutranjih ur je trajalo veselo razpoloženje. Potem pa so 1. maja dopoldne v prostorih krajevne skupnosti Vaše-Goričane odprli razstavo znamk, ki so izšle v samostojni Sloveniji. Zbral jih je predsednik Turistične zveze Medvode Karel Vernik, na razglednice, ki jih so jih vsem brezplačno razdeljevali, pa so obiskovalci dobili priložnostni poštni žig občine Medvode. Kolesarji kolesarskega društva Medvode pa so s praznično vožnjo odprli pet kolesarskih prog v občini. Vodice - Svečano na predvečer 1. maja ob velikem kresu pa je bilo tudi v Vodicah. Po svečanem nagovoru župana Braneta PodborŠka so nastopili člani Društva upokojencev Vodice, Prosvetnega društva Vodice, Mešani pevski zbor Biser, Plesna šola Klub Kubu, VodiŠki pri-trkovalci, skupina D'organizators, Godba Vodice in vodiški gasilci. Andrej Žalar Delavci izgubljajo varnost in dostojanstvo Jošt nad Krai\jem - Zahtevamo pravičnejšo delitev novo ustvarjene vrednosti, je oblastnikom v imenu delavcev s prvomajskega srečanja na JoŠtu sporočil predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Jože Antolin. Kljub slabemu vremenu seje na praznik dela na tradicionalnem prvomajskem shajališču kranjskih in drugih delavcev zbralo Skupen pozdrav Evropi na Ljubelju Tudi sosedje iz občin Tržič in Borovlje so na predvečer prvega maja proslavili slovensko članstvo v Evropski uniji. LjubeU - V občinah Tržič in Borovlje so se na slovesni dogodek dobro pripravili. Že od zgodnjega popoldneva so se 30. aprila vrstili dogodki, s katerimi so sosedje z obeh strani (sedaj že bivšega) mejnega prehoda Ljubelj proslavili "izbris'' državne meje. Pri sv. Ani je bila popoldne najprej maša, zatem so na mejnem platoju na Ljubelju najprej po svoje proslavili otroci s pevko Romano Krajn-čan in klovni, tržiški in boro-veljski gozdarji pa so v tekmovanju pokazali svoje veščine. Obiskovalci, kijih je bilo zaradi slabega^ vremena nemara manj od pričakovanj, so izpod dežnikov spremljali kulturni pro- gram, ki so ga oblikovali moški pevski zbor maj, folklorna skupina Karavanke, plesni klub M, ansambel harmonik in pihalni orkester Tržič, godba na pihala in mestni zbor iz Borovelj, moški zbor Alpenrose, komorni zbor SPD Borovlje, mešani zbor Pevskega društva Sele ter duo Oraže in moški dvojni kvintet Singerberg. Kulturni program so poživili s predstavitvijo razvoja transporta čez prelaz Ljubelj, kar so prikazali člani konjeniškega društva iz Naklega, igralci pa so ponazorili prehod pomembnih osebnosti iz zgodovine čez prelaz. Prisluhnili so tudi nastopu hišnega ansambla Avsenik. Simbo- lično sta mejo med Slovenijo in Avstrijo, ki ju je doslej delil mejni prehod Ljubelj, izbrisala župana sosednjih občin, Pavel Rupar iz Tržiča in Ingo Appe iz Borovelj, opolnoči pa je nebo nad nekdanjo mejo razsvetlil ognjemet. Danica Zavrl Žlebir lepo Število ljudi. Pritegnilo jih je druženje, zabaven program z Nušo Derenda, Sašom Hribarjem, Radiom Ga-ga, igralcem Pavlom Rakovcem in Yuhuban-do, pa tudi delavski duh. I. maja seje Slovenija pridružila Evropski uniji, ob vsej evforiji pa so ljudje vendarle zaskrbljeni. V EU ne bo mesta za delavce, ki prejemajo sramotno nizke minimalne plače (111 tisoč bruto, kar je komaj kaj več od 3(X) ev-rov), slabe plače pa niso rezultat slabega dela slovenskih delavcev, pač pa potratne države, slabih in nenasitnih menedžerjev, slabo pa se jim godi tudi zato, ker imajo slabe sindikate, je v govoru poudaril Jože Antolin. Doslej ob prvomajskih druženjih ni bilo treba povzdigovati delavskega glasu, sedaj pa nizke plače, revščina, izgubljena socialna varnost in tudi izgubljeno dostojanstvo silita k drugačnemu ukrepanju. Govornik je omenil tudi nedavno sklenjen dogovor o politiki plač, ki gaje z vlado in delodajalci podpisala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ena od šestih sindikalnih central, kar pa drugi sindikati, tudi njihov, kije del Kon- federacije sindikatov 90, Šteje za izdajstvo, češ da je dogovor slab, nedorečen in v škodo delavcev. Danica Zavrl Žlebir "Padel" je tudi Jezerski vrh Jezersko Na predvečer praznika dela in vstopa Slovenijo v EU so se na heliodromu ob Planšarskem jezeru zbrali domala vsi Jezerjani. Skupaj z gosti, ki so prišli iz doline, pa tudi z druge strani Jezerskega vrha, iz Avstrije, so ob kresu in kulturnem programu, v katerem so nastopili pevski zbor SPD Zarja iz Železne Kaple ter kvartet Jutro in nonet Korotan z Jezerskega, izrazili pričakovanja, pa tudi dvome ob odločilnem koraku. Mladi so prizorišče razsvetlili z baklami, predstavili nove zvezde EU, med njimi tudi Slovenijo, nato pa je Matej Tonejec ob slovenski in občinski dvignil tudi evropsko zastavo. Na Sobcu rezali trak V kampu Šobec so odprli prenovljen sanitarni objekt. Naložba je stala 24 milijonov tolarjev. Dobro obiskano prvomajsko praznovanje. župan Milan Kocjan je ob tem dejal, da trdoživi Jezerjani vedo, kaj so pregrade, saj so v preteklosti doživljali njihovo postavljanje in padanje. Sedaj delitve ne bo več. Simboličen je tudi prehod Slovenije v EU ravno na I. maj, praznik dela. kar zbuja upanje, da bo delo spet postalo vrednota, Slovenija pa bolj podobna državi z urejenimi socialnimi odnosi in pravicami iz dela. Opolnoči so se z Jezerskega podali na Jezerski vrh, kjer je tedaj "padla" meja, naslednje jutro zarana pa so se planinci z Jezerskega in Železne Kaple podali na skupni pohod na Pristavški Storžič, opoldne pa je srečanje ob slovenskem prihodu v EU priredil Avstrijski turistični klub (ÖTK), na Jezerskem vrhu pa so se srečali župana dr. Dietfried Haller in Milan Kocjan ter predsednik ÖTK Wolgang Nolz. D.Ž. r I I I I I I I I I I I I I I I I I ( I « I I I I » I ) I f i I \ I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I KUPON ZA MAQ OGLAS DO 10 BESED -BREZPLAČNO- Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VEÜAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.). Pošljite na: gorenjski glas, d.o.o., Zoisova uL 1 4001 kranj, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: 5 Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku. Lesce - V kampu Šobec skoraj vsako prvomajsko praznovai\je pospremijo z novo pridobitvyo. Na letoši\ji praznik dela so slovesno odprli prenov^en sanitarni objekt in s tem zaključili prenovo objektov, ki sojo začeli pred štirimi leti. Prenov^eni objekt sta odprla radovUišld župan Janko S. Stušek in predsednik Turističnega društva Lesce Zlatko Kavčič. Prenovljeni sanitarni objekt, ki je urejen po sodobnih evropskih merilih, sta odprla Janko S. Stušek in Zlatko Kavčič. X Sanitarni objekt je bil skupaj z drugima dvema zgrajen pred tremi desetletji, razvoj ponudbe v kampu pa je zahteval njegovo prenovo, s katero so sledili sodobnim evropskim merilom. V prenovljenem objektu je 19 stranišč in 14 tušev ter topla voda, ki omogoča celoletno poslovanje kampa. Z deli so začeli lansko jesen, prenova pa je po besedah Zlatka Kavčiča stala 24 milijonov tolarjev, ki jih je zagotovilo lesko turistično dru- štvo. "S prenovljenim sanitarnim objektom končujemo Štiriletno obdobje prenove objektov v kampu, lani smo odprli nove lesene bungalove, čaka nas Še prenova restavracije, ki je povezana z izgradnjo čistilne naprave, uredili pa naj bi jo v naslednjih dveh letih. Kamp Šobec deluje 48 let, s svojo urejenostjo in evropsko ponudbo pa je v Evropi že dolgo, saj spada med pet najbolje urejenih kampov v Evropi," je ob odprtju dejal Kavčič in dodal, daje vstop Slovenije v EU zagotovo prelomnica za našo državo in priložnost za turizem. Prenova objektov v kampu Šobec je doslej stala že okrog 150 milijonov tolarjev, jeseni se bodo lotili še prenove tobogana, letos pa v kampu, ki lahko sprejme 3000 gostov, računajo na 80.000 nočitev. "Turistična sezona se je začela sredi aprila, s predsezonskim obiskom nismo najbolj zadovoljni, dobri pa so obeti za julij in avgust. Upam, da nam bo Evropa prinesla večjo prepoznavnost in manj težav na mejah," je pojasnil Rado Urevc, direktor podjetja Šobec, d.o.o.. V kampu Šobec so tudi letos pripravili prvomajsko praznovanje, ki se gaje kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudi, slavnostni govornik, poslanec državnega zbora in predsednik odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin pa je v svojem govoru med drugim poudaril, da praznovanje prvega maja dokazuje, daje Slovenija že dolgo del Evrope. "Slovenija je tranzicijo opravila najmanj boleče in ohranila veliko delovnih mest, danes (1. maja -op. p.) pa vstopa na trg, kjer nas je 455 milijonov. Odveč je strah skeptikov, da bo EU propadla, razvijala in širila se bo," je dejal Kacin. v Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič ß Tradicionalno na Križni gori Križna gora - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija za Gorenjsko, je na praznik dela tradicionalno pripravila prvomajsko srečanje na Križni gori. Kljub deževnemu vremenu se je srečanja udeležilo vsaj 1000 de-avcev in upokojencev, ki so spremljali program Pihalnega orkestra Alples Železniki, igralca Iztoka Drabika, Plesno navijaške skupine Cvetke, vse popoldne pa so za zabavo skrbeli Frajkincleiji. Svečani govornik je bil Igor Draksler, župan občine Škofja Loka, poudarki iz njegovega govora pa so: "Tokratnega 1. maja smo zopet postali Evropejci, s katerimi častimo enake vrednote. Vprašanje pa je, ali oni vedo, kako se je privatizacija pri nas končala z izgubo za marsikaterega posameznika. Socialna diferenciacija je vse večja, rešiti pa jo bo mogoče le s socialnim sporazumom." Z njim bomo dosegli nacionalni konsenz, ki naj bi dajal optimizem in varnost, je še povedal župan in zaključil z mislijo, da moramo sami poskrbeti za boljši jutri v Evropski uniji. Boštjan Bogataj Torek, 4. maja 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Za najslabše plačano delovno mesto (kurir) v evropskih institucijah bi prejeli najmanj 2.100 evrov mesečno. Ta trenutek so najbolj iskani prevajalci in tolmači, ki zaslužijo precej več. Kaj še čakate? Krai\j - Znano je, da bo skoraj ves "stari del" Evropske unye še nekaj let zaprt za slovenske delavce. Neovirano se bomo sprva lahko zaposlovali le v novih članicah, i nekaj niai\jšimi ovirami pa še na Irskem in v Veliki Britanci* Za Slovence nič kaj privlačno, saj so plače v drugih državah novih Članicah bistveno nižje kot pri nas. Toda tudi v Evropski unyi obstajajo delovna mesta, ki prinašajo več kot spodobno plačo za slovenske razmere. Te ponujajo evropske institucye, v katerih se lahko zaposli vsakdo. Edina ovira je, da delovna mesta razde^ujejo po nacionalnih ključih, kvotah. Torej, za vsako institucgo je določeno, koliko delovnih mest pripada državljanom Nemčije, Francye, Slovaške in seveda tudi Slovenye. Delovna mesla v vseh evropskih institucijah so ta trenutek razdeljena v naslednje razrede: najvišje so administratorji (za ta delovna mesta je potrebna najmanj univerzitetna izobrazba), nato sledijo lingvisti, za njimi so pomočniki administratorjev (zahtevana je srednješolska izobrazba, v praksi pa ima večina kar univerzitetno izobrazbo), tem sledita tajništvo in tehnična podpora, najnižji razred pa predstavljajo kurirji in drugo pomožno osebje. Po dostopnih podatkih bodo evropske institucije potrebovale okoli dvesto slovenskih tolmačev, prevajalcev in pravnikov lingvistov, zaposlitev bo dobilo tudi okoli 50 administratorjev ter kakih 40 asistentov. V evropskih institucijah se lahko zaposlite za stalno ali za določefi čas. Stalno zaposlitev dobijo funkcionarji. Do tega naziva pridete tako, da predhodno uspešno opravite t. i. concours, to je nekakšen uradniški izpit. Le z opravljenim concoursom imate možnost stalne zaposlitve. V nasprotnem primeru se lahko v evropskih institucijah zaposlite samo začasno, po novem bo to za največ pet let, nato pa vam pogodbe ne morejo več podaljšati. Evropske institucije seveda najemajo tudi zunanje sodelavce. Kako priti do zaposlitve v evropskih institucijah, smo povprašali Majo Kezunovič Kra-šek iz Informacijske pisarne evropskega parlamenta za Slove- Maja Kezunovič Krašek nijo: "Vsi razpisi za delovna mesta v evropskih institucijah se objavljajo na uradni strani Evropskega urada za izbor osebja (http://europa.eu.int/epso), kjer bo vsak zainteresirani naŠel vsa navodila, predstavljeni pa so tudi primeri testov, ki jih mora opraviti kandidat. Razpise objavljajo tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Posamezna država ni dolžna objavljati teh razpisov, to seje pri nas zgodilo le enkrat, ob prvem razpisu za delovna mesta, na katera so lahko kandidirali tudi Slovenci. Vsakdo se mora torej sam potruditi in sproti preverjati prek spleta ali v evropskem uradnem listu." Od dva do petnajst tisoč evrov Naj vam potešimo nestrpnost in vam izdamo, kakšni so zaslužki. Za najnižji plačilni razred (kurirji) je določena mesečna bruto plača od okoli 2.100 evrov do 3.400 evrov, za tajniška dela vam bodo v evropskih institucijah plačali med 2.300 in 4.400 evrov. Pomočniki administratorjev zaslužijo od 3.000 do 7.400 evrov na mesec, administratorji pa služijo od 4.100 do 15.500 evrov bruto, kolikor trenutno zasluži prvi evropski komisar Romano Prodi. Plačni razredi še bodo z jutrišnjim dnem nekoliko spremenili, toda bistvenih razlik ne bo, plače se bodo celo malenkostno povišale. Vsi zaposleni poleg natančno določene plače prejemajo še razne dodatke. Tako boste zaradi delovnega mesta v Bruslju dobili dodatek za ločeno življenje, pa otroški dodatek, dodatek za gospodinjstvo, pa dodatek za izobraževanje otrok, izplačali vam bodo še kakšno dnevnico ali dve, ob rojstvu otroka vas nagradijo z okoli dvesto evri in tako dalje. Po izkušnjah Slovencev, ki so že zaposleni v kateri od evropskih institucij, je teh dodatkov ravno toliko, kolikor vsak mesec znašajo prispevki državi - Belgiji, Luksemburgu ali Franciji. Zatorej so zgornji zneski bruto plače približno enaki neto mesečnemu prejemku. Ni kaj, dobro se lahko zasluži. Pa je za nas precej visoka plača PRAZNIČNA GORENJSKA Kolesarji slavili ob Planšarskem jezeru Več kot štiristo kolesarskih navdušencev se je v nedeljo podalo na pot iz Kranja proti Praznik na Tromeji Tudi 1. maja na Tromeji slovesno in množično pod Jezerskemu, kjer so se pod geslom "S kolesom v EU" srečali z avstrijskimi kolesarji, ki geslom "Praznujmo skupaj župani treh obmejnih občin" Krai\j, Jezersko - Množica kolesarjev, ki seje v nedeljo dopoldne zbrala na Slovenskem trgu v Kranju, je veselo pogledovala v nebo, saj je sonce pregnalo oblake in obetal se je lep dan. Nekateri so 37 kilometrov dolgo pot s kolesom do Planšar-skega jezera na Jezerskem vzeli zgolj za običajno nedeljsko rekreacijo, drugi so prav v nedeljo opravili prve letošnje kolesarke kilometre. "Res smo z odzivom na našo akcijo, ki je letos potekala pod geslom "S kolesom v so prikolesarili iz Železne Kaple. EU", zadovoljni, saj se je je udeležilo več kot štiristo prijavljenih kolesarjev, poleg tega pa še precej takih, ki so se nam pridružili po poti do Jezerskega. Zato jo bomo, pač pod drugim imenom, ohranili tudi v bodoče," sta povedala Marko Po-lanc iz Kolesarskega kluba Sava in Robert Bauman iz Lokalne turistične organizacije Kokra, ki sta bila pobudnika in glavna organizatorja nedeljske prireditve. Našim organizatorjem pa so se pridružili tudi prijatelji iz so- Pot s kolesom od Kranja do Jezerskega je v nedeljo prevozilo več kot štiristo kolesarjev. sedne Železne Kaple, vendar pa jih je pot na Jezersko zmoglo le nekaj več kot šestdeset. Organizatorjem se je za obisk zaradi zadržanosti opravičil Borut Pahor, predsednik častnega odbora prireditve, prav tako na vožnjo ni bilo kranjskega župana Mohorja Bogataja, ki se je poškodoval na enem od kolesarskih treningov. Je pa zato vso >ot do Jezerskega zmogel župan enčurja Miro Koze(j, ki se mu je v domačem kraju pridružil tudi župan občine Jezersko Milan Kocjan. Čeprav prireditev ni bila tekmovanje, pa naj zapišemo, da je bil med moškimi najhitreje na Jezerskem Uroš Komac, med ženskami Anita Mejač, najstarejši kolesar je bil 67-letni Vinko Novak, najstarejša kolesarka 64-letna Tatjana Veličkovič, najmlajši 11-letni Luka Kalan, najmlajša 9-letna Ana Vrečar, nekaj pa je bilo tudi štiričlanskih družin. Pokal za najštevilčnejšo je pripadel družini Vrečar, ki se je za tekmovanje prva prijavila, Najštevilnejša ekipa so bili Člani Iskraemeca, saj se je vožnje udeležilo kar trideset kolesarjev. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič Tromeja - Peč - "Še včeraj smo se povzpeli na Tromejo nad Ratečami, danes pa bomo začeli uporabljati staro krajevno ime Peč, v nemščini Ofen in italijanščini Monteforno," je brisanje mej po- sta bila tudi koroški deželni glavar Jörg Heider in zastopnik evropske komisije za Avstrijo dr. Jürgen Frieberger. Tudi sicer je bila prvomajska Tromeja ali Peč v znamenju Podpis dogovora o sodelovanju obmejnih občin. Na sliki od leve proti desni: župan Podkloštra Erich Kessler, kranjskogorski župan Jure Žerjav in župan Trbiža Franco Baritussio. udaril kranjskogorski župan Jure Žerjav. Tudi župana sosednjih občin, Trbiža Franco Baritussio in Podkloštra Erich Kessler, sta izrazila veselje, da mej ni več in se bo lahko še bolj krepilo že v prejšnjih letih začeto sodelovanje na športnem, kulturnem, socialnem, gospodarskem področju ter v medsosedskih stikih. Med gosti simbolike: nekaj pred poldne-vom so tekači prinesli štafeto miru, iz Ljubljane je peš srečno prispel Srečko Obolnar, član Društva paralitikov Slovenije, trideželno je bil obarvan tudi kulturni program z zborovskim petjem, plesi folklornih skup in zvoki pihalnih orkestrov. M end i Kokot Delo in plače za dostojno življenje Kamniška Bistrica - Tradicija praznovanja 1. maja je že desetletja vsako leto tudi prvomajski delavski shod v Kamniški Bistrici. Tudi tokrat so se zbrali pri domu v Kamniški Bistrici na srečanju številni Kamničani in drugi, ki so se kljub ne najlepšemu vremenu podali v dolino pod Veliko planino. Ob soorganizaciji občine Kamnik so letos na srečanje z rdečim nageljnom v gumbnicah povabili vse člane in nečlane Svobodni sindikati. Po tradicionalnem pozdravu kamniških godbenikov, ki so že ob 4. uri zjutraj igrali budnico po različnih krajih v kamniški občini, in Internacionali, ki so jo skupaj z mešanim pevskim zborom Delavsko kulturnega društva Solidarnost zapeli vsi skupaj, jih je najprej pozdravil direktor kamniške občinske uprave Ivan Pri-stovnik, za njim pa nagovoril izvršni sekretar predsedstva zveze Svobodnih sindikatov Gregor Miklič. Med drugim je poudaril, da bomo tudi v Evropi, v kateri se sindikati zavzemajo za delovna mesta, za delo, za veČ socialne Evrope, še naprej sami svoje sreče kovači. "V Sloveniji smo ugotovili, da brez sindikatov ne gre. Žal pa še nismo dozoreli za pogovore, za pogajanja. Se vedno se nihče ne zgane, ne vlada, ne delodajalci, dokler ne pride do protestov. Sindikati smo se na samostojni poti Slovenije veliko naučili, delodajalci pa še vedno poznajo le odgovor, da so stroški preveliki. Zato se včasih zdi, da bi morali delavci še nekaj plačati, da bi lahko imeli delo." Naš cilj v združeni Evropi bo torej še naprej več delovnih mest in plače za dostojno življenje. To bomo, upam, s po- močjo Evropske unije in Evropske socialne konfederacije lažje dosegali. Želim pa si tudi, da sindikati ne bi bili še naprej tako razdrobljeni, kot smo zdaj. Enotnost se nam je namreč že velikokrat potrdila kot edina prava pot za dosego cilja, je ob Čestitki za praznik sklenil nagovor Gregor Mikjič v Kamniški Bistrici. dovolj vabljiva, da se Slovenci množično zanimamo za delo v evropskih institucijah? "Največ se zanimajo za delovna mesta, ki so v Sloveniji, prejemali pa bi evropsko plačo, saj pri nas s pet tisoč evri na mesec zelo dobro živiš. A na žalost je v Sloveniji na voljo zelo malo lakih delovnih mest, veČina jih je v Bruslju, kjer pa zaradi velike draginje pet tisoč evrov ne pomeni več veliko. Še posebej če upoštevamo, da si morate najeti stanovanje, plačati varstvo za otroke, drag je mestni promet in podobno. Pogosto se zato zgodi, da si ljudje premislijo, ko preračunajo zaslužek in stroške. Preprosto se jim računica ne izide," pove Maja Kezunovič, ki s približno 4.500 evri na mesec v Ljubljani kar dobro shaja. Če vas vseeno mika, da bi delali v evropskih institucijah, in se povrh zanimate za delo prevajalca ali tolmača, ste že sprejeti. Prevajalci za jezike novih držav članic so namreč v tem trenutku v evropskih institucijah najbolj iskani kadri. V vsakem primeru, za katerokoli delovno mesto se že potegujete, morate znati enega od treh uradnih jezikov - angleško, francosko ali nemško. Simon Šubic miGLAS Andrej Žalar Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič. Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 ^42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; za april; 2.300 SIT, drugo četrtletje: 6.500 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PRAZNIČNA GORENJSKA / info@g-glas si Torek, 4. maja 2004 Evropske zastave v Žigonovi hiši v Zastave petindvajseterice evropskih držav enakovredne na stenah Žigonove hiše. Škofja Loka - V Žigonovi hiši so v petek odprli razstavo zastav in knjig držav Evropske unije, ki sta jo pripravila knjižnica Ivana Tavčarja z vsemi podružnicami v sodelovanju z občino Škofja Loka. Zastave so izdelali otroci (stari od 4 do 8 let) v času kreativnih delavnic s Sašo Bogataj Ambrožič in bodo na ogled približno mesec dni, knjige evropskih avtorjev pa so na ogled v izložbi Homanove hiŠe. "Danes je poseben dan, saj bomo kmalu tudi uradno postali državljani Evrope," je v petek zbrane nagovorila ravnateljica knjižnice Marya Lebar. Za nas ni druge poti, a moramo ohraniti samostojnost. Praznujemo našo kulturo in kulturnike, je še poudarila Lebarjeva. Odprtje je popestrila godalna skupina Glasbene šole Škofja Loka. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Konji brez meja Rateče - Rateški koi\jeniki počastili vstop v Evropsko unyo s prehodom treh meja do Zimske Bistrice na avstrijskem Koroškem. Člani konjeniških klubov Špik in Razinger so 1. maja v zgodnjem dopoldnevu čez mejni prehod z Italijo najprej s prikolicami odpeljali osem konj do Trbiža, kjer so se jim pridružili konjeniki iz Ovčje vasi. Nato so se na nekdanji avstrijsko italijanski meji srečali še s kolegi iz Avstrije in družno pojezdili proti približno osem kilometrov oddaljeni Ziljski Bistrici, kjer so se vključili v pridružitveno in hkrati prvomajsko slovesnost. "Gre za veliko simbolno dejanje. Ponesli bomo državno zastavo in na poseben način pokazali, da nieje izginjajo. Z druženjem med podobno mislečimi pa bomo začeli podirati tudi meje in pregrade v naŠih glavah," je v sporočilu o prireditvi zapisal Jani Osvald, predsednik konjeniškega kluba Špik. Hkrati upa, da je to začetek tesnejšega sodelovanja med rejci konj vseh treh dežel, ki ga meje ne bodo več ovirale. M. K. Osrednja bohinjska proslava je bila v Kulturnem domu Joža Ažmana. Sodelovanje v akciji 10.000 dežnikov za Evropo. Bohinjska Bistrica - Praznovanje praznika dela in vstopa Slovence v Evropsko unijo se je v bohinjski občini začelo s petkovo osrednjo prireditvijo v Kulturnem domu Joža Ažmana, nada^evalo z akcyo 10.000 dežnikov in končalo z odprtjem razstave o Ajdovskem gradcu. Na petkovi proslavi so nove Članice Evropske unije predstavili s poezijo, bohinjska godba je skupaj z igralsko skupino Gašperja Lambergarja predstavila krstno izvedbo skladbe Martin Krpan, bohinjska županja Evge-nija KegI - Korošec pa je v svojem govoru poudarila pomen združevanja z Evropo in priložnosti, ki jih prinaša na področju gospodarstva, turizma in kmetijstva ter pomen ohranjanja kulture za ohranitev identitete. Za sobotno budnico sta poskrbela AMD Bohinj in Godba Bo- hinj, točno opoldne pa so pred domom Joža Ažmana, kulturnim spomenikom v Češnj ici, spomenikom štirih srčnih mož in na ranču Mrcina odprli 190 dežnikov in se s tem vključili v mednarodno akcijo 10.000 sončnikov za Evropo. "OdloČili smo se. da vstop Slovenije v EU obeležimo s sodelovanjem v projektu nemškega umetnika Michaela Wernerja, v njem je sodelovalo 39 držav, s katerim naj bi kot znamenje nove, združene in solidarne Evrope deset tisoč državljanov po vsej Evropi Slovo od carinikov Jesenice - "Napredek in boljši standard bo prineslo le modro gospodarjenje na osnovi znanja in pripravljenosti koristiti naravne danosti tako, da jih bomo sposobni modro deliti z drugimi. Napredek bo prineslo varčevanje na vseh podrgČjih v korist pridobivanja znanja in boljše tehnološke opremljenosti," je med drugim o pogledu na življenje v združeni Evropi povedal jeseniški župan Boris Bregant 30. aprila zvečer v hali Podmežakla. Posebnost Jesenic kot obmejne občine je bila morda v tem, daje bila osrednja slovesnosti v počastitev vstopa v Evropsko unijo hkrati priložnost za medsosedsko druženje z gosti iz avstrijskega St. Jakoba. Pri tem je župan St. Jakoba Johann Obiltshnig poudaril tesno prijateljstvo med obema občinama, ki je z leti raslo iz sodelovanja na več področjih, posebej med gasilci. Opolnoči so se predstavniki jeseniške občine skupaj s predstavniki policijske in carinske uprave iz Kranja poslovili tudi od carinikov na mejnem prehodu Karavanke. Spominsko darilo župana Borisa Breganta je bilo simbolično - glinene ure v obliki občinskega grba. M. K. odprlo svoje dežnike. Z odprtjem dežnika naj bi na simbolni ravni prikazali upanje, da se bo Evropa znala varovati pred agresijami in vojnami, ki jih je bila v preteklosti deležna," je povedal Klemen Langus iz Lo- kalne turistične organizacije Bohinj. Praznovanje so zaključili z odprtjem razstave Arheološki park Ajdovski gradeč, ki bo v Muzeju Tomaža Godca odprta do konca maja. Renata Škrjanc Ballet Ecole v Predosljah Krai\j - V sredo zvečer se je v Kulturnem domu v Predosljah s celovečernim nastopom gledalcem predstavila plesna skupina baletne Šole Ballet Ecole iz mesta La Ciotata, pobratenega mesta Klanja. Pod vodstvom mentorice Nathalie Rosenzweig je skupina osemnajstih plesalk v starosti od 15 do 19 let v dveh urah predstavila različne zvrsti plesa - od hip hopa, jazza, klasičnih, latinsko-ameriških plesov do kan kana. Plesna skupina baletne šole Baleet Ecole je v Sloveniji že drugič. Kranj je prvič obiskala leta 1981, tokrat pa s posebnim razlogom: da skupaj s Kranjčani prisostvujejo slovesnemu dogodku, vstopu Slovenije v Evropsko unijo. V Francijo so se vrnili včeraj. V petek zvečer so sodelovali na osrednji prireditvi na prostem v Kranju v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Alenka Brun« foto: Tina Doki H cm CREINA lE IZBRAL Hdel Crem doc Kofuska c 5. Kranj A A ćl NA GORENJSKEM V petek^ 30. aprila 2004, je Hotel Crcina izbiral in izbral najbolj simpatičen par na Prireditev je vodil vedno zabavni Kondi Pižorn, ki je ves čas skrbel za dobro voljo in nas je s svojimi domislicami spravljal v smeh. Vedno zabavni Kondi Pižorn Pare smo preizkusili v medsebojnem poznavanju, plesnem znanju in spre- tnosti pri oblikovanju poročne obleke, renjski glas), Tjaša Voditelj je poskrbel, da se je skozi ce- Zorko (Multi Vizija), lotno prireditev par nemalokrat znašel Mateja Rakovec (slaš- . v veliki zadregi. Kljub dolgoletnemu čičarstvo in pekarstvo poznavanju parov mu je uspelo najti Kraljevi Mignon), njihove šibke točke. Čeprav je bilo veli- Cvetka Sluga (Hotel Gorenjskem, ki mu bo podaril brezplačno poroko 15. maja 2004. Med devetimi tekmovalnimi pari sta zmagala Barbara Lindič in Matej Mareen. Spoznala sta se preko interneta in sta skupaj že tri leta. Sedaj pa sta se odločila, da potrdita svojo ljubezen še pred matičarjem. Ob razglasitvi sta dejala, da tega nista pričakovala in da sta presrečna. Zdaj ju najbolj skrbi, kako obvestiti vse svate, da je poroka že čez 14 dni. Barbara in Matej bosta od sponzorjev dobila naslednja darila: poročno torto za 100 oseb od podjetja Kraljevi Mignon, slaščičarstvo in pekarstvo, brezplačno enoletno naročnino na Gorenjski glas, poročno pogostitev za 100 oseb v Hotelu Creina, poročno obleko za nevesto in ženina v Boutique Grazia, poročno pričesko v Frizerskem studiu skuštrana Urška, poročni make-up v Kozmetičnem, pedikerskem salonu in solariju Kern Marta, modne dodatke v Mod 'Art, cvetlični aranžma v Cvetličarni Mak, dekoracijo z baloni jim bo naredilo podjetje Ma- Zmagovalni par Barbara in Matej Hej macarena Njihovo predstavitev je budno spremljala žirija, ki je imela težko in nehvaležno nalogo. Sestavljali sojo: Mateja Zvižaj (Go- ko smeha in zabave, je bilo v ozračju čutiti nestrpnost in napetost, saj so si zmago vsi želeli. Crcina), Andreja Habaš (Salon poročnih oblek Grazia). gic, fotografiranje in snemanje poroke bo organiziralo podjetje Multi Vizija, vabila, zahvalnice in konfete jima bo podaril Poročni kotiček.. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem s o deluj o čim parom in jim želimo, da se jim Sanjska poročna obleka - kreacija Luka Zaletel Večer smp zaključili s poročnim v prihodnosti uresniči njihova valčkom in šampanjcem. sanjska poroka. KRALJEVI MIGNON tjt vKl STUWA nSKA a it. ^ P^lil Vi J /V.com Koimettcni salon - pcdikura, soiarij Kern Marta Frelih&Frelih, d*o*o« - dekoracije z baloni KoticeK IMGLAS - Glavni medijski sponzor Eia Torek, 4. maja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Nič Premierna predstava BB teatra novega na onem svetu Črna komedija z naslovom Hočem nazaj je prva gledališka predstava novega gledališča iz Kranja, BB teatra, ki nadaljuje tradicijo nekdanjega Gledališča cez cesto Kranj - Vas zanima, kig se zgodi, ko umremo? Kako je na onem svetu, kjerkoli ta že je? Doslej še nikogar ni bilo nazaj, da bi nam povedal. Pa vendarle, v predstavi Hočem nazaj, ki jo bo v petek, 7. maja, ob 20. uri v Gasilskem domu v Besnici uprizoril BB teater, bomo izvedeli vse na to temo. BB teater je nekakšna logična posledica v osemdesetih in devetdesetih uspešnega kranjskega Gledališča Čez cesto. Nima namreč svoje dvorane, idej in ljudi, željnih gledališča pa vendarle ne mai\jka. Zgodba teksta z naslovom Hočem nazcij, katerega avtor je Bojan Bester, se dogaja na onem svetu, zgoraj, spodaj, kjerkoli že. Jakob in Pero, že stara "onostranca" v družbo dobita novega soseda. Le ta jima uniči ustaljeno idilo s precej tržno usmerjenim odnosom do cele zadeve. Menda je že za časa življenja dobro prodajal onostranstvo. V nadaljevanju gre pričakovati duhovito črno komedijo v slogu dobrega starega Gle- Bojan Bester dališča čez cesto, ki v BB teatru dobiva svojega naslednika. Kot je povedal pobudnik in ustanovitelj tega novega gledališča, igralec nekdanjega Gledališča Čez cesto Bojan Bešter, je BB teater ustanovil predvsem z namenom, da bi lahko na oder postavili Še kakšno igro v slogu tega legendarnega kranjskega gledališča, ki je z uspehom delovalo od srede osemdesetih naprej in nekako Gojko Onič izgorelo" pred vsto- Lutkarji Slovenije v Kranju Kranj - V četrtek, 6. maja, se bo v Kranju na Srečanju lutkovnih skupin Slovenije zvrstilo devet lutkovnih skupin iz različnih krajev Slovenije. Kranjska lutkovna skupina Blisk bo s predstavo Mici na drugem planetu v režiji Martina Sagadina in ob mentorstvu Natalije Herlec ob 17. uri zaključila celodnevno lutkovno dogajanje v Kranju. Predstave bodo na treh prizoriščih. Najprej bodo ob 9. uri v Prešernovem gledališču nastopile dijakinje 4. letnika Vzgojne gimnazije Celje - Center s predstavo Izgubljena snežinka, ob 9.45 bo v gradu Khislstein s predstavo Smetišče sledila Odrasla lutkovna skupina RepincI Spodnja Polskava iz Kulturnega društva Gaj, ob 10.30 bodo v Prešernovem gledališču lutkarji Zavoda za usposabljanje Janeza Levca Ljubljana in Kulturnega društva Cineast uprizorili igro Rdeča kapica 2003/2004. V gradu Khislstein bo ob 11.15 sledila predstava Sneiak in zvončki Mlajše lutkovne skupine oš Ormož, pol ure kasneje bo v Prešernovem gledališču predstava Dezek lutkovne skupine Pika iz SKD Celovec, ob 12.30 se bodo v Khislsteinu predstavili mladi iz lutkovne skupine Luna, 11. oš Murska Sobota s predstavo Tiho, tukaj beremo, sledili pa bosta še predstavi v Prešernovem gledališču in sicer Lutkovnega gledališča Velenje Pikina nedelja ob 13. in ob 15. uri Kmet Tilen iz Hama gledališke šole Prve gimnazije Maribor. Vstopnina za vse predstave je 1.000 tolarjev, za posamezno predstavo pa 500 tolarjev. I.K. Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost DRAGO TRSAR (i927) Bronasta skulptura besnečega bika je ekspresivna podoba Tršarjeve ideje. V bron odlije notranjo moč živali in jo dodatno poudari na površini, ki ni popolnoma zglajena, kar še bolj poudarja surovo moČ in veličino. Ritmična notranja gmota, trdno nasajena na telo, zaživi polnoplas-tično organsko življenje. Skoraj mitična podoba bika potrebuje i' s\'oji intimni podobi svoj prostor, ki ga naseli s svojo navzočnostjo. Rodil se je na Planini pri Rakeku. Na ALU v Ljubljani je študiral kiparstx'o pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu, Karlu Putrihu in Petru Lobodi. Diplomiral je leta 195L Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1968 za razstavljena kiparska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, Prešernovo nagrado pa leta 1990 za življenjsko delo. P. H. F. r ft O". » - t ^ ♦ m f \ « i » I" / • < m > . '.v* <»' v» • i.. v5 •K ■V t < • > ' A»4 1 , » •• '.V 'S. i <, Bik. 1953, t>ron, 31 x 21 x 12,5 cm, lastnik Gorenjski muzej Kranj Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18, Kranj - - Razstave: ZDENKO HUZJAN. 15. april -15. maj 2004 ZVEST ATOLLONIO. otvoritev razstave bo 27, maja 2004 Idila iz onostranstva, od leve stara dva Jakob (Miha Šorli) in Pero (Boštjan Gorenc - Pižama) ter Ta novi (Bojan Bešter). pom v novo tisočletje. Bešter je v GČC uprizoril desel vlog, za glavno vlogo v predstavi Barfly pa je prejel tudi zlato Linhartovo značko. "Besedilo Hočem nazaj sem napisal že leta 1997, a sem ga "tenstal", poprav^al . in iskal prave igralce zai^ vse do letoši\jega leta. Tema, kako je na onem svetu, ki ga živeči bo^ ali manj jemljemo kot domišljijsko zgodbo, me zanima že dalj časa, letos pa je prišel pravi trenutek za akcijo," je povedal Bešter. vesel, da je k projektu uspel privabiti odlično ekipo sodelavcev. V črni komediji za tri moške vloge sta se mu na odru pridružila še znani improligaš in raper Boštjan Gorenc-Pižama in mladi ex-gimnazijec Miha Šorli. Na režiserski stol je sedel dramaturg Gojko Onič: "Ne gre za tekst. ki bi bil smešen na prvo žogo, kar pa še ne pomeni, da se predstavi ne bomo mogli za-r^s nasmejati. Hočem nazaj je nekakšna groteska na posmrtno živ^ei^je, na katerega vsi upamo, pa nobeden ne ve, kako izgleda. V predstavi naj bi pokazali, da je na onem svetu bolj dolgčas, kot ne. Duhovitim dialogom, prav takemu jeziku, ne maixjka citatov iz biblije, odrskemu dogaja-ryu brez odvečne patetike se pridružuje še zanimiva avtorska glasba Martina Erjavca." Sceno so pripravili v KUD France Prešeren v Ljubljani, kot so povedali ustvarjalci, pa velja veliko zahvalo izreči kranjskemu Gledališču France Prešeren in njegovemu ravnatelju Borutu Veselku, ki je predstavi šel naproti z izposojo lučne opreme, na pomoč pa je prišel tudi lučni mojster Drago Cerkovnik. "Lepo so nas sprejeli tudi v Besnici, kjer so nam na vo^o dali dvorano gasilskega doma, ter seveda v Lutkovnem gledališču Kraixj, v okviru katerega kot sekcija BB teater tudi deluje," je še povedal Bešter in dodal, da bo prva ponovitev že dan po premieri, 8. maja ob 20. uri, prav tako v dvorani Gasilskega doma Besnica. Igor Kavčič, foto: Igor Kavčič Slovenija s svojimi biseri v Evropski uniji Gorenja vas - V četrtek, 6. maja, ob 19. uri bodo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi odprli razstavo skupine slovenskih akvarelistov, hkrati pa bodo predstavili tudi vzorčne izdelke iz projekta "Krary - Prešernovo mesto". Galerija Krvina uspešno deluje že trinajst let. ob številnih razstavah priznanih umetnikov in ljubiteljskih likovnikov pa je gostila tudi nekaj Glasovih prej, ki jih sicer pripravlja Gorenjski glas. S tokratno razstavo, na kateri se bo predstavilo kar 21 slikarjev in slikark, tako akademsko šolanih kot ljubiteljev, tudi Galerija Krvina obeležuje vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, so mnogi med tokratnimi povabljenimi ustvarjalci že razstavljali v galeriji, hkrati pa so dobri znanci in prijatelji ter udeleženci številnih likovnih kolonij. Vsem je skupna tudi velika ljubezen do upodabljanja slovenske krajine. Prav zalo je bila tematika, ki se skriva v naslovu razstave, za slikarje in slikarke svojevrsten izziv, da vsak izmed njih poišče in naslika svoj biser. Ob bogati slovenski krajinski motiviki, ki si jo je torej vsak ustvarjalec izbiral sam, je bila edina obveza likovna tehnika akvarela. Ob kulturnem programu, ki ga bodo oblikovali sopranistka Vera Mlejnik, kitarist Denis Kokalj ter dramski igralec Jože Logar, bo razstavo odprl predsednik držav-nega zbora RS Borut Pahor. Igor Kavčič S L O V E N S K ^ — M mesta Kranja I oglejte si razstavljena dela in glasujte -._ZA NAGRADO GORENJSKEGA GLASA. Med obiskovalci razstav v okviru bienala, ki nam bodo poslali kupon z izborom najljubše kreacije, bomo 13. maja 2004 izžrebali tri nagrajence - prejemnike iikovnih del po izboru Likovnega društva Kranj. I sreda. 5. maja, ob 18. uri: ODPRTJE_____ RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA JOŽETA ŠUBICA v razstavišču Zavarovalnice Triglav na Bleiweisovi 20 v Kranju. VEČ O BIENALU: wvvw.artvista-si.org LIKOVNO DRUŠTVO KRANJ. SEJMISCE 4. KRANJ Medijski sponzor IMGLASovalni kupon Med razstavljenimi likovnimi deli na 6. bienalu mesta Kranj 2004 in med spremljevalnimi razstavami mi je bila najbolj všeč stvaritev: (naslov dela in avtor) Moji podatki: (ime. priimek, naslov) Izpolnjen kupon prinesite ali pošljite na dopisnici na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, 4000 Kranj. Pravila nagradnega glasovanja so na volio v Gorenjskem glasu, v oddelku za marketing. Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Luči na odprtem morju, Zgodbe iz Grčije, antologija grške kratke proze, iz grščine prevedla Klarisa M. JovanoVič, ki je za ta prevod prejela nagrado društva grških književnih prevajalcev, izbor besedil in uvod Kostas Asimakopulos, Vodnikova založba, Ljubljana 2003, 190 Str., 3.600 sit. Grška književnost je nastajala stoletja, novogrška književnost pa je kratkega veka in se je rojevala vzporedno z novo grško državo sredi 19. stoletja po vstaji proti Turkom. Do tedaj je grško slovstvo obstajalo v uradnem jeziku, ki seje dokaj razlikoval od vsakdanje ljudske govorice, ljudem pa je takšna književnost ostala tuja. Ker gre za antologijo novogrške kratke proze, je bil izbor tekstov in pisanje uvodne besede za Kostasa Asimakopulosa še posebej zahtevno delo, piŠe.-Bil je prisiljen narediti korak v preteklost, da pokaže izvor novogrške kratke proze, ob tem pa dela ni namenil le literarnim zgodovinarjem, pač pa je želel grški narod skozi besedila uglednih pisateljev predstaviti tudi tujim bralcem. Naslovna, Luči na odprtem morju, je ena izmed devetnajstih zgodb - napisalo jih je devetnajst avtoijev v obdobju zadnjih desetletij 19. stoletja do šestdesetih let 20. stoletja. Govori o pozabljenem grškem otoku; želja prebivalcev, da bi nekoč lam pristala ladja, simbolizira obče človeško hrepenenje. Prevajalka francoskega, italijanskega, novogrškega, srbskega, hrvaškega in makedonskega leposlovja, Tržičanka Klarisa M. Jovano-vič, v javnosti bolj znana kol pevka, ki se na povsem svojstven način loteva predvsem ljudskih pesmi in uglasbene poezije, je svet, ki ga v knjigi opisujejo pisatelji, dojela kot skrili obraz današnje Grčije -svet, ki je zapustil globoke sledove v mišljenju in čustvovanju slehernega Grka, kot piše. To je njena druga knjiga (prva je roman Otok v luninem popku), ki jo je prevedla iz novogrščine, poleg mnogih grških pravljic, te so izhajale v reviji Ciciban in še vedno občasno izhajajo v mladinski reviji Galeb, in tekstov za literarne revije in radijske oddaje. Njena prevajalska dejavnost izvira iz ljubezni do slovenskega jezika, do jezikov nasploh; v njej drami radovednost, slo po odkrivanju tujih kultur, kulturnih zapuščin, kot so ljudske pesmi različnih, predvsem balkanskih in mediteranskih narodov, njihovih slikovitih običajev; napaja njeno obzorje, ki si gaje začela širiti s študijem filologije in komparativistike. Na vprašanje, kaj odlikuje izvrstnega prevajalca, odgovarja: "Pomembno je, da ujamem tisti okus, ki ga ima original. In vendar mora slovenski bralec brati delo tako, kot če bi ga napisal slovenski avtor. Za dober prevod je nujno, da ima prevajalec 'potencial literata'." Prevajanja se loteva s prislo-vično natančnostjo: preverja skoraj vsako besedo, poved, četudi ji je znana večina besed, raziskuje nianse, skrite, pomenljivejše pomene. Grško-grškega razlagalnega slovarja skoraj ne odloži, pravi in priznava, da so ji v pomoč slovarji novogrščine in večjih svetovnih jezikov, kajti Slovenci novogrško-slovenskega slovarja Še nimamo. In kar je še pomembno, telefoni njenih grških prijateljev, veliko jih je spoznala na podiplomskem študiju novogrške književnosti in grške ljudske pesmi, pogosto zvonijo na klic iz Slovenije. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 4. maja 2004 Pesnitev o Cičovi Urški Prazniki in godovi Podbrezje - Milan Debelak iz Podbrezij ni samo ključar fai-ne cerkve sv. Jakoba v Podbrez-jah, ampak tudi odličen pesnik. V soboto, 24. aprila, zvečer je v polni dvorani domačega kulturnega doma na literarnem večeru predstavil knjigo s pesnitvijo o Taborski Urški. Odlomke iz pesnitve sta prebirala avtor in njegova hčerka Urška, program je povezoval Stane Mihelič, pel pa je domači otroški pevski zbor. Izkupiček od prodaje knjige bodo porabili za obnovo stare mežnarije na Taboru, ki se bo imenoval po nekdanjem podbre-Škem župniku in misijonarju Francu Pircu. Z božjepotno cerkvico na Taboru nad Podbrezjami so povezane številne zgodbe, posebno iz časov turških roparskih poho- Mllan Debeljak, podbreški ključar in pesnik. dov. Ena od njih govori o CiČo-vi ali Taborski Urški ter njeni nenavadni rešitvi pred Turki. Objavljena je bila leta 1939 v Podbreškem glasu in pripoveduje o petčlanski Čičovi družini, ki je živela na domačiji pod Taborom. Med nepričakovanim roparskim napadom, verjetno okrog leta 1470 ali 1480, so Turki ugrabili dva sinova, očeta pa ubili. Mama in hčerka Urška sta ostali sami. Urška je hudo zbolela za današnji gripi podobno boleznijo. Mati je molila in prosila Marijo na Taboru, naj ji ohrani vsaj hčerko, Urška pa je Mariji, če bo preživela, obljubila v kiti spletene lase. Ko je ozdravela, je odlašala z izpolnitvijo obljube. Nekega dne so Turki znova udarili proti Kranju in naprej na Gorenjsko. Za Pod-brežane je bil utrjeni Tabor varno zavetje. S seboj so vzeli najnujnejše za preživetje. Tudi Ur- Človek in religija danes Mesto in razvoj delavskega razreda jasno kažeta, da sta razvoj tehnike in oddaljevanje od religije med seboj povezani. Zaradi tega je ohranila svoj vpliv tam, kjer je obdržala (ob sodelovanju z oblastjo, politiko) nekaj družbenega nadzora, kjer je ostala kot prevladujoča krščanska ureditev sveta. Versko prakso opravljajo pod vplivom družbenega okolja. Pojavi oddaljevanj, ateizma, industrializacije v zahodni Evropi, severni Ameriki in tudi ostalih celinah so sprožili razhajanje med katoliško cerkvijo in modernim svetom. Moderna družba je postala sekularna družba, kar pomeni, da so se vsa področja družbenega življenja v precejšnji meri osamosvojila, osamosvojila od religioznosti in cerkvenosti. V moderni družbi je nova tehnika povzročila, da se je dobro razvil komunikacijski sistem in povečal poučenost ljudi tudi v deželah, ki še niso tako dobro razvite. Spremenila se je tudi ekonomska struktura. Zmanjšalo se je število aktivnega prebivalstva, zaposlenega v kmetijskem sektorju, povečal pa se je delež aktivnega prebivalstva v industrijskem in storitvenem sektorju. Družina je vedno bolj le porabniška enota. Nastajajo nove (nadaljevanje in konec) družbene ureditve, novi družbeni razredi zaradi diferenciacije poklicev in dohodkov. Značilnost moderne družbe so tudi migracije - medregionalne, dnevne, medcelinske, ki vplivajo na kulturo ljudi in razkroj tradicionalnih vrednot. Splošen pojav je tudi koncentracija prebivalstva in urbanizacija - mesto je središče razvoja in gonilna sila širšega razvoja. Spreminja se tudi ruralno območje zaradi potreb turizma, praznikov, počitka ob koncu tedna. Tradicionalna religioznost se je tudi tu omajala. Moderna proizvodnja povečuje narodni dohodek in materialno raven prebivalstva, kupna moč, izobrazba se povečujeta, zdravstvena raven in de- lovni pogoji pa se izboljšujeta. V tretjem svetu je opaziti veliko razliko med ekonomskima ravnema razvitih in nerazvitih dežel, ki v političnih in mednarodnih odnosih postaja najpomembnejši dejavnik. Razmerje modernega človeka do religiozne in cerkvene prakse se spreminja. Opaziti je težnjo po nazadovanju (manjši obisk nedeljskih maš in nižje število zakramentov). Čim večje je mesto (katoliška Španija, protikle-rikalna Francija ali pa Slovenija), tem manjši je obisk nedeljskih maš. Religiozne vrednote so postale obroben pojav. Prevladuje mnenje, daje religija izrazito zasebna zadeva. Ahmed Pašič Srečanje krščanskih gibanj in skupnosti Ljubyana - V soboto, 8. maja, bo v Stuttgartu v Nemčiji srečanje krščanskih gibanj in cerkvenih skupnosti pod geslom Skupaj za Evropo, ki se ga bo udeležilo nad 10.000 članov gibanj in skupnosti ter predstavnikov političnega in družbenega življenja. Slovenijo bo zastopalo okrog 50 predstavnikov gibanj in osebnosti iz javnega življenja. Sodobna tehnika bo povezala 147 evropskih mest v 29 državah. Ljubljana bo s Stuttgartom povezana od 14. ure naprej, program pa bo mogoče spremljati v Ljubljani na Teološki fakulteti. Poljanska 4 in v Mariboru v Slomškovi dvorani na Slomškovem trgu 20. J.K. ška je napolnila culo z živežem in med zadnjimi bežala za obzidje Tabora. Pred vrati jo je .prvi Turek ujel in zgrabil za lase, vendar jih je vodja branite-Ijev odsekal z meČem. Turek je telebnil v jarek, Urško pa so preko mostu potegnili na varno. Tabor je zdržal napad. Podbre-žani so iz jarka potegnili mrtvega napadalca, ki je Še vedno stiskal v pesti Urškine lase. Urška jih je spletla v kito in jih v okviru obesila v taborski cerkvi. Obljuba, dana Mariji, je bila nenavadno, vendar srečno izpolnjena. Čičov rod je po zaslugi Urške, ki se je omožila, živel do začetka preteklega stoletja, ko so zadnje tri sestre podarile imetje cerkvi za nakup novega Čičovega zvona, ki se še danes oglaša z zvonika cerkve na Taboru in spominja tudi na Urško, ki odslej živi tudi v pesnitvi Milana Debeljaka. Jože Koši\jek Gasilsko romanje na Brezje Brezje - Prostovoljno gasilsko di"uštvo Brezje in frančiškanski samostan prirejata v soboto, 8. maja 4. vseslovensko romanje gasilcev na Brezje v počastitev goda sv. Florjana. Gasilci se bodo opoldne začeli zbirati na parkirišču, od koder bodo malo pred 14. uro krenili proti baziliki, kjer bo ob 14. uri slovesna maša, po njej pa blagoslov gasilcev, gasilskih vozil in opreme. Po blagoslovitvi bo družabno srečanje. Jože Košixjek Predavanji za zakonce in starše Kraiy - Kranjski dekanijski odbor za zakon in družino bo organiziral ta in prihodnji petek zanimivi predavanji za zakonce in starše, ki bosta v župnijski dvorani v Tavčarjevi ulici 43 v Kranju. Prvo predavanje bo v petek, 7. maja, ob 20. uri, na njem j)a bo psihoterapevt Bogdan Zorž govoril o razvajenosti in nasilju otrok. Pater Beno Lavrih pa bo v petek, 14. maja, ob 20. uri predaval na temo Odnos mož - žena, kaj pa otroci? J.K. Florjan z golido vode v resnici je ogenj, ki ga na podobah gasi sv. Florjan, manj pomemben od vode, v kateri je utonil z mlinskim kamnom okrog vratu. Danes, 4. maja, godujejo redovnik Ladislav Poljski, škof Cirijak in mučenec Florjan ali Cvetko, ki je med Slovenkami in Slovenci zelo spoštovan. O njegovem življenju je malo znanega. Rodil naj bi se v bližini Dunaja v rimski provinci Norik, kjer bi tudi morali po ukazu cesarja Dioklecijana darovati poganskim bogovom. Čemur se je Florjan kot rimski vojaški uradnik v okolici današnjega Linza uprl. Po ukazu cesarjevega namestnika Akvilinija so ga prijeli, bičali in mu z ostrim želez-jem trgali meso s pleč. Ker je Florjan mučenje prestal, ga je cesarjev namestnik velel s kamnom okrog vratu pahniti v reko Enns. Človek, ki ga je sunil v vodo, je ob pogledu na utapljajočega Florjana oslepel. Florjan s slovenskimi inačicami imena Cvetko, Cveto ali Cvetka je zavetnik Dunaja, med Slovenkami in Slovenci pa eden od najbolj čaščenih svetnikov. Najpogosteje je upodobljen kot rimski častnik z zastavo, ki z golido vode v roki gasi gorečo hišo ali vas pod seboj. Florjan, pri katerem je voda pomembnejša od ognja, krasi številne hiše in ga- silske domove. Je spoštovan zavetnik gasilcev in vseh pogumnih ljudi, ki pomagajo ob požaru, poplavah in potresih. Florjan je tudi fantovski svetnik. Jutri, 5. maja, bo praznik škofa Gotarda, mučenca Angela in spokornice Jute, v četrtek, 6. maja, pa se bo katoliška cerkev posebej spomnila dijaka Dominika Savia, ki ga je Don Bosko leta 1845 sprejel v svoj zavod, leta 1857 pa je zaradi bolezni umrl, star 15 let. V petek, 7. maja, bo praznik opatinje Gize-le, škofa Dominicijana in kneza Borisa Bolgarskega, v soboto, 8. maja, mučenca Viktorja Milanskega, Škofa Desiderja ali Že^ka in papeža Bonifacija IV. V nedeljo, 9. maja, se bodo zahodni in vzhodni kiistjani posebej spomnili egiptovskega opata Pahomija, ki je gradil samostanske naselbine v puščavi, ki so pomagale popotnikom in bolnim. Nedelja bo tudi praznik puščavnika Beata Švicarskega in device Katarine iz Bologne. V ponedeljek, 10. maja, bo god škofa in bogoslovnega pisatelja Antonina Firenškega. Jože Koši^ek Pastoralni dan na Jesenicah Jesenice - Dekanijsko pastoralno srečanje vernikov radovljiške dekanije je bilo v soboto, 24. aprila, na Jesenicah, kjer je uvodno bogoslužje v farni cerkvi opravil radovljiški dekan Jože Drolc, nato pa se je v obnovljenem župnišču nadaljevalo srečanje, namenjeno tudi povezovanju z rojaki na Koroškem. Pater prof. dr. Viktor Papež je govoril o duhovništvu in redov-ništvu. Novi poklici niso potrebni le zaradi staranja duhovnikov, redovnic in redovnikov in zaradi manjšega zanimanja mladih zanje, ampak tudi zaradi nove evangelizacije Evrope. Opozoril je na slabokrvnost družinskega in verskega življenja. Pastoralni dan so razen otroškega župnijskega pevskega zbora popestrili tudi gostje s Koroškega. Provincialka šolskih sester prof. Regina Tolmajer je predstavila stanje v slovenski manjšini na Koroškem, sestra Ambrozija je govorila o delovanju šolskih sester v njihovih hišah na Koroškem, kjer skrbijo za dekliški internat, gospodinjsko šolo, otroški vrtec in za dom za duševno prizadete, pridružil pa se jima je tudi dekan dekanije Be^ak dežela Stanko Olip. Srečanje, ki je bilo deležno številnih pohval, je zaključil jeseniški župnik Jože Milčinovič, ki ima ob pomoči kaplana Igorja Jereba in diakona Antona Klinarja ter drugih sodelavcev veliko zaslug, da postajajo Jesenice vedno bolj živa župnija, je med drugim zapisal v poročilu o srečanju dr. Avgust Mencinger iz Radovljice. Jože Koši^jek TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) VII. del Martin Šolar Varava in njene vrednote Bled - podoba iz narave Zavarovana območja - parki Posebno vredni deli narave, ki jih lahko imenujemo naravne znamenitosti, naravna dediščina ali naravne vrednote, imajo antropogeni izvor. Človek je del narave označil kot posebno vreden, kot dediščino. Deli narave, spoznani kot naravne vrednote, so zelo majhen delež vsega naravnega okolja. Praviloma se v pokrajini, kjer je naravnih vrednot največ, prej pojavijo težnje po zavarovanem območju. Naravovarstvena stroka je v glavnem že prišla s točkovnega varstva naravnih vrednot na celostno varovanje narave v obliki zavarovanih območij oziroma varstva habitatov. Celostno varovanje zavarovanih območij je najpomembnejše za varstvo narave. Točkovno varstvo ali varstvo omejenega območja naravne vrednote ne zagotavlja učinkovitega varovanja, predvsem je težko preprečevati posredne vplive okolja. Po svetu poznajo različne oblike zavarovanih območij, njihovo poimenovanje pa ni enotno. Najpo- gostejše oblike in imena so naravni rezervat, gozdni rezervat, naravni spomenik, narodni spomenik, narodni park, naravni park, regijski park, krajinski park, zavarovana pokrajina in območje divjine. Glede na naravovarstveni in nacionalni pomen, so narodni parki tista oblika zavarovanega območja, kjer sta ohranjanje in varstvo narave najbolj neposredno približana javnosti. Transformacija krajine Bežen pogled popotnika z nekaterih razgledišč ne odkrije vpliva Človeka na blejsko krajino. S severne obale Blejskega jezera proti jugozahodu ima veduta Jelovice z Babjim zobom, obronki Pokljuke nad Bohinjsko Belo, Osojnice ter otoka in jezera skoraj popolno naravno podobo. Le otoška cerkev je vidno delo človeka. Ta pogled je že stoletja nespremenjen. Natančnejši pregled pa nam seveda pokaže spremembe v krajini. Ne le gradnje, tudi spremembe v načinu življenja in drugačna raba so spremenili krajino. Kdor je v prvi polovici 20. stoletja gledal s Straže proti vzhodu, kjer se danes razteza naselje Dindol, si ob tedanjih treh stavbah prav gotovo ni predstavljal, da bo tu danes skoraj 120 stanovanjskih hiš. Če se pred far- Zaraščanje nekdanjih pašnikov na Stari Pokljuki no cerkvijo sv. Martina povzpnemo "za poc skalno lusko v grajski skali in pogledamo na središče Bleda nad vzhodno obalo jezera, je veduta zapolnjena s trgovskim centrom - "gadafi", hangarjem Park hotela in napolitanko Golf hotela. Krajine ne spreminjajo le gradnje, tudi narava sama se spreminja. Straža je bila nekoč precej bolj travnata, popasena. V Zagoricah je uspevala trta, staro ime za območje nad današnjim grajskim kopališčem je Pod nogradom, kar naj bi dokazovalo, da so bili tudi tu vinogradi, še bolj kot na Bledu samem pa se je krajina spremenila v okolici, v rovtih in na planinah. Navedimo le Grajsko planino na Pokljuki. Ker ni več paše in gospodarjenja, lahko na robovih planine opazujemo hitro zaraščanje. Na robuje počitniška hiša, predelana iz nekdanjega pastirskega stanu ali hleva. Občasno se na planini pase nekaj govedi ali trop izgubljenih ovc. Planino še največkrat obiščejo gobarji, občasno se iz gozda sliši ropot motorne žage. Kako drugače je bilo nekdaj, pa ne v pra-davnini, pač pa le pred tri četrt stoletja. Grajska planina ali Ribšca je bila in je še vedno last pašne srenje Grad z Bleda. Življenje planine je bilo najbolj živahno v času prve Jugoslavije. Na planini so pasli okrog 80 govedi in nekaj konj z Grada, podobno število živine je bilo tudi z Zeleč, Zago-ric in Mlinega. Paša na planini se je začela 8. junija. Grajani so konec junija na dan sv. Petra in Pavla gnali živino naprej v Lipanco, druga živina je ostala na Grajski planini do malega šmarna (8. septembra). Takrat so Zelečani, Zagoričani in Mlinani odgnali v dolino, na planini pa se je po vrnitvi z Lipance pasla grajska živina vse do konca septembra. Na planini je bilo pet stavb, največji med njimi sta bili grajska koča in hlev. Živino so na planini molzli. Zanimivo je, da so grajsko kočo uporabljali tudi za počitnikovanje otrok ter za zimsko turistiko. Organizirani so bili smučarski tečaji, smučarji pa so obvladovali alpsko in tele-mark tehniko smučanja. V krajini prevladujejo naravne danosti, ki jih je s svojimi dejavnostmi sooblikoval tudi človek. Krajina ni statična, nasprotno, neprestano se spreminja. Želimo si, da bi transformacija krajine tudi v Blejskem kotu potekala tako, da bi ohranjali vse tiste značilnosti in vedute, zaradi katerih je bogata, pestra, kvalitetna in ki so temelji identitete prostora. Torek, 4. maja 2004 GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Malo je Starih ljudi, ki bi si vroče želeli oditi v dom starostnikov, toda mnogokrat je zaradi bolezni in potrebe po negi to edina možnost. Žal morajo na sprejem največkrat kar dolgo čakati, na Gorenjskem od pol do enega leta. Ljudem, ki jih bolezen ostarelih svojcev sili v zahtevno nego, se vsaka čakalna doba neznosno vleče, že nekaj tednov se jim zdi preveč. V domovih, kjer je možnost sprejema novega stanovalca na žalost odvisna od smrtnosti drugih, pa jim težko natančno povedo, kdaj bo njihov svojec lahko sprejet. Ko smo po gorenjskih domovih starostnikov poizvedovali, kolikšna je čakalna doba pri njih, nam niso mogli natančno odgovoriti. Ožja Gorenjska ima v šestih domovih 1166 postelj, širša Še dodatnih 786, pa se še vedno zgodi, da mora star človek iz tega okoliša, ki se mu zelo mudi v dom starostnikov, svoje bivališče vsaj začasno poiskati kje daleč od svojega doma. V Domu upokojencev Krai\j, ki lahko sprejme 207 stanovalcev, so nam pred časom povedali, da imajo prošenj ravno toliko, kot je domska zmogljivost, z vrste čakajočih pa trenutno ''rešujejo" prošnje, vložene leta 2002. Z dodatno ponudbo (dnevnim varstvom, začasnim varstvom, razvozom kosil, pomočjo starostnikom na domu) nekoliko blažijo največje potrebe. V Domu starejših ob- čanov Preddvor v PotoČah, kjer imajo 188 postelj, nam je socialna delavka Jana Mali povedala, da je čakalna vrsta daljša za ženske, ki na negovalni ali bivalni oddelek čakajo kar leto dni, medtem ko moški pridejo na vrsto že v nekaj mesecih. Povsod v domovih je namreč razmerje med moškimi in ženskami v prid slednjih. Sicer pa razumejo stisko čakajočih, pravi sogovornica, in se posamično skrbno lotijo vsakega primera posebej. Ni dovolj, da svojci le oddajo vlogo, pridejo naj na pogovor in se večkrat zanimajo, kako kaže s sprejemom. Prednostno obravnavajo aktualne primere, veliko vlog pa je oddanih "za vsak primer". Takšne izkušnje imajo tudi v Domu dr. Janka Benedika v Radov^ici, kjer je za 204 postelje treba počakati leto ali leto in pol. Socialna delavka Jelka Orel pravi, da imajo na čakalni listi trenutno okoli 80 aktualnih vlog, približno Še enkrat toliko pa tistih za vsak slučaj. Tudi pri njih lažje dobi posteljo pokreten moški kot ženska, ki potrebuje veČ nege. Večje je namreč zanimanje za sprejem na negovalni od- Na prostor v domu starostnikov je tudi na Gorenjskem treba počakati od delek (del tega je namenjenega dementnim stanovalcem), saj se ljudem, dokler so zdravi in samostojni, ne mudi v dom. Direktorica Doma Petra Uzarja v Tržiču Zvonka Hočevar Šaja-tovič pa je menila, da je nehva- ležno govoriti o čakalni dobi, saj je žal hitrost sprejema v dom pdvisna od smrtnosti v njem. Povprečno sicer ljudje za tržiški dom čakajo do pol leta, nekateri so na vrsti že v dveh mesecih, drugi v tričetrt leta. Največji Manjša razlika dodatku Višji upokojenski dodatek za rekreacijo naj bi bil letos enak kot lani, nižji pa višji. Krai\j - Skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovalne Slovence bo odločala o predlogu upravnega odbora, da bi upokojencem z majskim izplačilom rednih pokojnin izplačali še rekreacyski dodatek v višini 39.980 oz. 71.140 tolarjev. Kot je znatio, se je upravni odbor zavoda na seji sredi aprila odločal med dvema predlogoma o višini letošnjega rekreacijskega dodatka. Po prvem predlogu naj bi ohranili dosedanje razmerje 1 : 2 med nižjim in višjim dodatkom, pri tem pa naj bi nižji znašal 37.810 tolarjev in višji 75.620 tolarjev. Po drugem predlogu naj bi razmerje med nižjim in višjim dodatkom zmanjšali na 1 : 1,78, pri tem pa bi višji dodatek znašal 71.140 tolarjev, nižji pa bi se zvišal na 39.980 tolarjev. Višji dodatek naj bi "prejeli upokojenci, katerih pokojnina je enaka ali nižja od zakonsko določenega zneska 81.953 tolarjev, nižjega pa upokojenci s pokojnino, ki presega ta znesek, ter prejemniki delne invalidske pokojnine in nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Pri'glasovanju na seji upravnega odbora je več podpore dobil drugi predlog, s tem pa je tudi ustregel Zvezi društev upokojencev Slovenije, ki se zavzema za to, da bi dodatek leta 2006 oz. 2007 predstavljal 70 do 75 odstotkov regresa za- poslenih in da bi bil enak za vse upokojence. Da bi to dosegli, je zveza že za letos predlagala večje povišanje nižjega dodatka kot višjega ter s tem tudi zmanjšanje razmerja med njima. Ko so v strokovnih službah zavoda pripravljali predlog za odločanje o višini letošnjega dodatka za rekreacijo, so proučili tudi predlog lanske skupščine, da naj bi letos pri ugotavljanju upravičenosti do nižjega ali višjega dodatka upoštevali prejemanje samostojne ali sorazmernega dela pokojnine iz obveznega zavarovanja iz tujine. Ugotovili so, da zakon za kaj takega ne daje pravne podlage in da zavod tudi nima podatkov o prejemnikih in višinah tujih pokoj- nin. Če bi jih poskušal pridobiti neposredno od prejemnikov, je vprašljivo, ali bi bili verodostojni in če bi jih sporočili vsi. Od držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju, bi jih lahko pridobili po uradni poti, vendar bi to glede na dosedanje izkušnje trajalo več mesecev, od ostalih držav pa jih praktično ne bi mogli dobiti. Po finančnem načrtu zavoda, h kateremu je dala soglasje tudi vlada, je letos za izplačilo dodatka za rekreacijo na razpolago nekaj več kot 25 milijard tolarjev, pri tem pa so upoštevali, da bo letos število prejemnikov dodatka še za 2,5 odstotka večje kot lani. Cveto Zaplotnik pol do enega leta. problem so negovalni oddelki, kamor starostniki navadno prihajajo naravnost iz bolnišnic, najdaljša doba bivanja v domu pa je značilna za dementne stanovalce, ki so fizično dolgo pri močeh, a žal zaradi narave svoje bolezni ne morejo biti sami in brez nadzora. Tržiški dom s 171 posteljami ima za takšne 22 mest, zaradi porasta pa razmišljajo o odprtju Še enega oddelka. Dom starostnikov v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki je nekoliko poseben, saj prednostno sprejema starejše ljudi s težavami vida iz vse Slovenije (drugi domovi dajejo prednost domačim občanom), v drugi "prioriteti" so domačini, če je kaj prostora, pa sprejemajo tudi druge, kar je zelo redko, pravi socialna delavka Janka Lotrič. Dodaja, da je Čakalna doba večja na stanovanjskem oddelku, več kot leto dni, na negovalnem pa od dveh mesecev do pol leta, odvisno pač, kaj se v hiši dogaja. Če se denimo staremu človeku z bivalnega oddelka zdravstveno stanje poslabša in mora na negovalni oddelek, bo najprej mesto dobil ta stanovalec pred zunanjim čakajočim. Tudi v Domu dr. Franca Berg^ja na Jesenicah neradi govorijo o Čakalnih dobah, ki se lahko potegnejo od pol leta do leta ali celo več, odvisno od tega, kam želijo svojci starostnika namestiti, dodaten problem pa je še veliko starostnikov z demenco. Podatke o čakalnih dobah v slovenskih domovih zamegljuje dejstvo, da veliko ljudi vloži prošnje za sprejem za vsak primer. Boris Koprivnikar, direktor Centra slepih in slabovidnih v Škofj i Loki, sicer pa predsednik Skupnosti socialnih domov Slovenije, govori o deset tisoč čakajočih, kar pa je najbrž pre-napihnjeno. V pripravi je nov sistem oddajanja vlog, ki bo centraliziran v vsej Sloveniji, da bodo imeli domovi realen pregled nad resnično čakajočimi. Sedaj se namreč dogaja, da ljudje oddajo vloge v več domov hkrati in se uvrstijo na veČ čakalnih list. Ko svojec dobi mesto v enem od domov, ga dru^e ne odjavijo s Čakalnih list, in te so še naprej videti grozljivo dolge. Danica Zavrl Žlebir Različno mislijo, enako čutijo Ljublana - Člani Kluba seniork in-seniorjev SDS so se na lastno pobudo ter na pobudo upokojencev iz stranke Nova Slovenija (NSi), iz drugih strank in iz nestrankarskih vrst odločili, da bodo zaradi odnosa sedanje vlade in vladne koalicije do upokojenskega vprašanja ustanovili Neodvisno društvo upokojencev. "Vemo, da nam bodo nekateri očitali, da nismo in da ne moremo biti društvo neodvisnih upokojencev. Dokazali bomo, da smo lahko. V svoje vrste bomo sprejemali različno misleče, a enako čuteče do vprašanj, ki tarejo upokojence in mlade generacije," pravijo v klubu, kjer so prepričani, da prednostna naloga društev upokojencev ne morejo biti izleti i'n koncerti pevskih zborov, ampak zavzemanje za upokojenske pravice. Medtem ko vodstvu zveze društev upokojencev očitajo, da prikimava potezam vlade, je DeSUS po njihovem mnenju politično pristranska organizacija, ki ne zastopa interesov vseh upokojencev. C.Z. Upokojeni novinarji po Gorenjskem Krai\j - Ko seje znani radijski novinar Stane Škrabar pred sedmimi leti upokojil, je pri Društvu novinarjev Slovenije ponovno "oživil" delo aktiva upokojenih novinarjev, ki je po smrti njegovega prvega predsednika Štefana Kuharja nekoliko zamrlo. Aktiv šteje okrog dvesto članov, med njimi so tudi upokojeni novinarji z Gorenjskega. Vsak prvi Četrtek v mesecu se ob desetih dopoldne srečajo na kavici v Šestici v Ljubljani, vsak mesec, od aprila do decembra, se tudi odpravijo na izlet po Sloveniji ali zamejstvu. Aprila so bili na Gorenjskem, maja bodo obiskali Kum-rovec, Osankarico in Žičko kartuzi-jo. In kaj jih je zanimalo na Gorenjskem? Kot je povedal predsednik aktiva Stane Skrabar, so si ogledali brniško letališče, Avsenikovo galerijo v Begunjah, Čebelarski muzej v Radovljici in vigenjc v Kropi, odtod pa so pot prek Dražgoš nadaljevali v Dolenjo vas, kjer so sklenili izlet s kosilom v gostilni pri Zalogarju. C.Z., foto: Tina Doki Gorenjski upokojenec Priloga Gorenjskega glasa za sedanje in bodoče upokojence. Led smo prebili, na prvo prilogo, ki je izŠla aprila, je bilo tudi nekaj odmevov. Še posebej smo bili veseli odziva Vinka Gobca, predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je pohvalil odločitev Gorenjskega glasa, da uvede prilogo Gorenjski upokojenec, hkrati pa izrazil upanje, da bo dobro obveščal gorenjske upokojence. Pismo z zanimivo vsebino smo prejeli tudi iz Zirov. Naša naročnica, upokojenka, je v pozdrav novi prilogi napisala pesem, a pripisala, da ni za objavo. Njenega imena tokrat ne bomo razkrili, morda ob kakšni drugi priložnosti, pesem pa kljub temu objavljamo: "/Je "faca" ta Gorenjski glas/ in res brez konkurence,/ spomnil se je tud' na nas,/ na gorenjske upokojence./ Prilogo bomo vsi čakali/ tako kot pokojnino/ in raje bomo plačevali/ vsak mesec naročnino./ A se preveč ne bi zmotila,/glede na vso zvestobo,/ če tole bi trdila,/ da od vseh Gorenjcev/ v seznamu naročnikov/ največ je upokojencev./ Lepo, spoštovana Žirovka, in še enkrat hvala za poŠto! Danes je pred vami majska priloga, povabilo k sodelovanju velja še naprej. če vas kje "čevelj žuli", vprašajte, morda vam bomo lahko pomagali z odgovorom, nasvetom strokovnjaka ali samo z opozorilom pristojnim. Lahko se nam oglasite tudi s krajšim literarnim prispevkom ali pesmijo, s krajšim Člankom (in sliko) o zanimivem dogodku, predlagate, o kakšni problematiki pisati in koga predstaviti. Naš naslov je Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, naša številka telefaksa 201-42-13, naŠ elektronski naslov pa info@g-glas.si in cveto.zaplotnik@g-glas.si Cveto Zaplotnik GORENJSKI GUS • 8. STRAN GORENJSKI UPOKOJENEC / info@g-glas si Torek, 4. maja 2004 Mag. Bojan Jean, član uprave Sklada obrtnikov in podjetnikov Razplet z obrtniškimi pokojninami je še vedno v zraku. Zgodovina Sklada obrtnikov in podjetnikov sega v leto 1956. Do leta 1967 je bil Sklad edina oblika pokojninskega zavarovanja za obrtnike. Od takrat da\je pa so se morali tudi obrtniki obvezno zavarovati pri današnjem Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Sklad pa je prevzel vlogo dodatnega pokojninskega zavarovai\ja, vendar je zaradi minimalnih pogojev ZPIZ-a za določene obrtnike še vedno predstavljal edino obliko zavarovanja. Formalno Sklad še vedno deluje po doklad-nem sistemu, obenem pa oblikuje rezervacije. Zapletlo se je, ko je Sklad državi izstavil račun za leto 2000, država pa svojih zakonskih obveznosti ni poravnala. Z vlado, ki sproti spreminja lastna pravila in izračune, ne bova zgubljala besed. V igro, kako rešiti zaplet, je nenadoma vstopila Kapitalska družba (Kad). Kako gledate na to ? "Najprej naj povem, da ima Sklad v različnih oblikah oziroma naložbah 20,5 milijarde tolarjev. Kad se vseskozi pojavlja kot alternativa sedanjim zakonskim rešitvam, vendar pa je sedaj, ko so na finančnem ministrstvu izračunali, da po njihovem mnenju Skladu letno pripada približno petdeset milijonov proračunskega denarja letno, kar za celotno prihodnje obdobje in glede na projekcije pomeni približno 1,3 milijarde tolarjev, ponudil izrazito neugodno rešitev. Kljub ugotovitvam države, da nam ne pripada nič veČ kot toliko, nam je kapitalska družba ponudila alternativo, po kateri bi prispevala 15 milijard v enkratnem znesku. To je seveda manj, kot pričakujemo po sedaj veljavnih zakonskih določbah. Moram reči, da ne vem, kako naj si vse skupaj razlagam. Dejstvo je, da je vlada z zakonom zadevo enkrat že ustrezno rešila. Edina težava je v neizvajanju tega zakona. Še več. Spreminjajo se celo razlage zakona. Prišlo je že tako daleč, da država praktično ne prizna nobenih obveznosti več. Hkrati pa sili Sklad v alternativne rešitve, ki imajo dve skupni točki: Sklad se mora razpustiti; vsaka rešitev prinese zmanjšanje veljavnih zakonskih pravic. Očitno je, da gre za vrsto prisile.'' Kakšne pogoje vam je Kad pri tem postavil? "Postavili so nam pogoj, da se vsa sredstva in obveznosti članov prenesejo na Kad, Sklad pa preneha delovati. Skratka, da na Kad prenesemo 20,5 milijarde in vseh devetnajst tisoč zavarovancev. Po tem ko bo Sklad sprejel zavezujoč akt, pa bi Kad zagovarjal spremembo zakona, da bi lahko zagotovil 15 milijard tolarjev. Če zakon o Kadu ne bi bil sprejel, pa bi Sklad nadaljeval tako kot sedaj." Če nekoliko pretehtam, bi rekla, da ima Kad apetit po tem vašem denarju. tem odločala ona. Člani ne bodo več upravljavci." Kdo naj bi postavil nova pravila ? Mag. Bojan Jean "Kad, ki je v lasti države, se pojavlja kot izvajalec alternativnih rešitev. Ja, stvari je mogoče razumeti tudi tako." Pričakujete, da se bodo stvari uredile v doglednem času? "To ni odvisno od nas. Odšli smo na sodišče, od tu naprej pa stvari niso več v naŠi moČi. Dobro voljo smo pokazali že, ko smo se v enem od predlogov odpovedali približno petnajstim odstotkom sredstev. Drugo je, ko poskušamo s predstavniki države vzpostaviti komunikacijo, da bi se zadeva paČ uredila. Se pravi, sklad je naredil nekakšen premik, da bi se zadeva vendar uredila. No, tokratni predlog Kada drastično posega v pravice članov." če vstopi Kad, kje bo center odločanja? "Pri njih. Zdaj Sklad upravljajo člani, ;ki so tudi njegovi last- A OBI-jev BOBER ti pripravlja veliko presenečenje; za tvoj trud in malo domišljije te bo nagradil s posebnim darilom - pisarniškim stolom! Zatisni oči in bobru nadenj pomladno barvno obleko, lahko pa napišeš tudi kratko zgodbico o bobru, ki je znan kot tisti z belimi zobmi in postavlja jezove na reki. Prosite očka ali mamico za pomoč, saj ste v soboto, 15. maja. med 9. in 11. uro ter v nedeljo, 16. maja, med 9. in 10. uro vsi skupaj povabljeni v TC OBI Kranj na nagradno žrebanje (5 srečnežev vsake pol ure). Nagrade bo podelil "BOBER" osebno. ! t v nagradnem žrebanju bodo sodelovali vsi otroci, ki bodo na dopisnici poslali sliko pobarvanega bobra ali zgodbico o bobru . ter svoje podatke do vključno 14. maja 2004 na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 40G0 Kranj. 3 m za iz veiur|a koži prijazna naravna vlakna preprosta za vzdrževanje, lahko jo sušite v sušilnem stroju in perete pri temperaturah do 60° C velikost: pribl. 140 x 200 cm 1 > / izdelki 40" C n UWOVi "nK'- 4 •«v 100-odstotnl bombaž ■ ,v!5 r« •• 60® C SIT S.'® € f I V > > •Vi, s ' \ - v 11 vv i. ženske kopalke 3 80 % poliomido, 20 % elostona trajno ohranijo obliko in se odlično prilegajo velikost: od S do XL Ženski pa reo, kratek • mehko padajoč, kokovosten • velikost: približno 60 x 120 cm Moški natikači za kopanje • nekateri se zapenjajo z ježkom • lahek podplat, velikost: od 41 do 46 'i -v par t \ i kos L^CRA 679 •S Torbica za na plažo • iz vzdržljivih materialov « V* ^ /"2 V 3r€ .-..J V 2 Ženski bikini • 95 % bombaža, 5 % elastana • trajno ohrani obliko in se odlično prilega • velikost: od S do XL 4 komplet LXIRA 679 Ženski pareO/ dolg • mehko padajoč, kakovosten • velikost: približno 120 x 160 cm 790 'O ^ m 4 • * « • 4 ' •O'- .0 .0 O ^ «M^ % fi^ . ^ - {•'«If > # V V* A* «A _ - «A ^ 767 e . 3."€ 6/'€ « 1 « - Otroške kopalke • 80 % poliamida, 20 % elastana • velikost: od 92 do Ženski natikači za kopanje • nekateri se zapenjajo z ježkom ahek podplat, velikost: od 36 do 41 par 880 164 U.V . ,! v« »S'- e-s- K ' ' I - X Dekliški bikini/kopalke • 80 % poliamida, 20 % elastana •velikost: od 116 do 164 . I. « ^rk •i Bikini/kopalke za malčke • 80 % poliamida, 20 % elastana • velikost: od 86 do 104 4} rf-; 5 L< ' > i 40^ C kos 678 ^ * komolet 3r€ Prockijalne Udi v vaši bližini: Kkigenfurf/Cek>vec (4 x): Durchlaßstr. 6, Rosentaler Str. 83, Ebentaler Str. 164/Südring, August-Jaksch-Str. 48; Villach/Beljak (2 x): Maria-Gailer-Str. 21, Badstubenv/eg 89; Spittol na Dravi: Koschatstr. 39; St. Veit/Št. Vid no Glini: Lastenstr. 9; Graz/Gradec (6 x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstr. 164, Karlauer Str. 26, Wiener Str. 196, Kärntner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschlandsberg: Frauentaler Str. 73; Feldbach: Gleichenberger Str. 66; Fürstenfeld: Körmender Str. 15; Voitsberg: Conrad-von-Hötzendorf-Str. 51; Uenz: Kärntner Str. 63. ' Udl Austria GmbH Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg Gene v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjalnih razmerij, vključujejo vse davke in so preročunane po srednjem tečaju Banke Slovenije no dan 30. 4. 2004. Pločilno sredstvo so izključno evri (€]. Dekorodja ni všteta v ceno. Izdelki v okci i so lahko razprodoni že prvi dan ponudbe, zato vas prosimo za razumevanje. Blogo je nomenjeno končnim potrošnikom in e naprodaj samo v običajnih prodajnih količinah. Navedeno blogo je lahko tudi v drugačni embalaži. Mogoče so tiskarske napoke, zlosti pri cenah. Ponudbo velja do izteka akcije oii razprodaje za og. www.lidl.at wwwJidl.si Maestro GORENJSKI GLAS •12. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 4. maja 2004 Šest Od danes do nedelje bo po slovenskih cestah in cestah sosednjih držav potekala kolesarska dirka "Po Sloveniji", na kateri se bo v konkurenci dvajsetih ekip potilo tudi šest kolesarjev kranjske Save - Če bo sobotni vzpon na Vršič zaradi plazov prenevaren, se bo etapa končala že v Kranjski Gori ali pri koči Na gozdu. Krai\j, Izola - je teden dni pred našo največjo dirko zbolel letos naš najboljši kolesar Uroš Šilar, ki zadnje dni tako ni treniral, vseeno pa upam, da si bo hitro opomogel in nastopil po svojih najboljših močeh. K sreči so dobro pripravljeni ostali: Rok Jerše, Vlado Kerkerz, Boris Premužič, Boštjan Rez-man in Ivan Sever, rezerva v ekipi pa je Janez Rožman. Ker je dirka dolga in naporna, največ pričakujem od izkušenega Borisa PremužiČa, ki je doslej dirko vsako leto končal v ospredju, pa tudi Ivan Sever je v do- veniji, ki se danes začenja na Primorskem, povedal trener ekipe Save Miran Kavaš. Trener Savčanov Miran Kavaš. bri formi. Na posameznih etapah pa lahko uspe kateremu koli v.ekipi, saj so vsi dobro trenirali. Seveda bo marsikaj odvisno od konkurence in od taktike na dirki, kjer bosta zagotovo še kako pomembna vzpona v prvi etapi v Bazovico in v šesti etapi na Vršič," je pred dirko Po Slo- Kraljevska etapa na Gorenjskem Letošnji slovenski tour naj bi bil namreč dolg kar 995 kilometrov in skupaj sedem etap. Prva etapa se bo danes začela v Izoli, kolesarji pa bodo nato zapeljali prek mejnega prehoda Škofije v Italijo in do prvega cilja v Bazovici nad Trstom. Uvodna etapa bo dolga 76 kilometrov, že danes popoldne pa ji bo sledila druga, ko se bodo kolesarji zapeljali iz Bazovice prek Ferneti-čev na slovenski Kras. Prek Štanjela se bodo pripeljali v Novo Gorico, kjer bo po 72 kilometrih končni cilj današnjega dne. Jutri čaka kolesarje 190 kilometrov dolga etapa med Ljubljano in Zagrebom, čeprav bo etapa bolj ravninska, pa naj bi bilo v njej veliko simbolike, saj bo povezala dve sosednji prestolnici. Četrtkova etapa bo dolga 160 kilometrov, potekala pa bo po Štajerskem in Prekmurju. Start bo v Ormožu, kolesarji pa bodo vozili prek Beltincev in Lenarta ter etapo končali na Ptuju. Najdaljša med vsemi etapami bo petkova, ki se bo začela v Lenartu, kolesarji pa se bodo prek Dravograda odpeljali v sosednjo Avstrijo ter po spodnji avstrijski Koroški po 208 kilometrih prispeli na cilj v Beljak. Etapa, ki zagotovo upravičeno nosi naziv "kraljevska", bo sobotna 6. etapa, ki se bo začela v Bačah ob Baškem jezeru (Faak p Uvod v dirko Po Sloveniji je bila minulo nedeljo dirka za VN Krke, na kateri je slavil Uroš Murn. Najboljši Savčan je bil Boris Premužič na 9. mestu. krat že precej utrujeni, saj jih zelo naporna in malce "zahrbtna" etapa čaka dan prej med Lenartom in Beljakom. Precejšnja selekcija bo v soboto zagotovo že pri vzponu na Ljubelj in dvajset, trideset najmočnejših bo nato iskalo možnosti na poti proti Vršiču. Gotovo bo to etapa, ki bo odloČila zmagovalca, čeprav bo treba biti pozoren vse od prve etape naprej, ki je sicer kratka, a zato intenzivna in ne bo dopuščala napak. T\idi na ostalih, predvsem dolgih in ravnih etapah, bo treba biti pozoren, saj je na njih moč precej pridobiti ali izgubiti," tudi pravi Miran Kavaš, ki sicer noče napovedovati favoritov dirke, saj bo na Štartu kar dvajset precej izenačenih ekip kolesarjev, med njimi vse najboljše slovenske: poleg Save tudi Perutnina Ptuj, Krka Novo mesto. Radenska Rog, TBP Lenart, ekipa Štajerske ter Štirinajst tujih ekip iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Slovaške, Nizozemske, Japonske, Poljske ter Hrvaške. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Najizkušenejši v savski ekipi je Boris Premužič ROKOME Termo jutri z Gorenjem Škofj a Loka - Konec tedna so rokometaši odigrali finalne tekme slovenskega pokala. Pokalni zmagovalci so postali rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so v velikem finalu 38 : 20 ugnali ekipo Gorenja. Ekipa Gorenja pa bo jutri, v sredo, prvi nasprotnik rokometašev Terma v razigravanju za naslov slovenskega prvaka. Tekma v dvorani na Podnu v Škofji Loki se bo začela ob 20. uri. V.S. am See) pri Beljaku, končala pa naj bi se z vzponom na Vršič. Kolesarji bodo na Gorenjsko pripeljali prek Ljubelja, nato pa od Tržiča do Kranjske Gore in se povzpeli na Vršič. Prav vzpon na Vršič bo najbrž že odločil skupnega zmagovalca letošnje dirke, vendar pa je prav ta del izvedbe dirke še pod vprašajem, saj bo šele dan ali dva prej znano, če ga bo sploh moč izvesti. Cesta naj bi bila sicer prevozna, večjo nevarnost pa predstavljajo grozeči plazovi. Tako se lahko zgodi, da bi se etapa končala že v Kranjski Gori ali pri koči na Gozdu. Sicer pa se bo letošnji slovenski tour končal v nedeljo, ko bodo v zadnji etapi kolesarji premagovali še zadnjih 150 kilometrov dolgo pot med Grosupljem in Novim mestom. Kar dvajset ekip "Etapa s ciljem na Vršiču bo zagotovo kraljevska, dejstvo pa je tudi, da bodo tekmovalci ta- Valjavec odličen Po Romandiji Lozana - Komaj teden dni pred začetkom letošnjega Gira dTtalia je slovenski kolesar Tadej Valja-vec dosegel enega največjih uspehov našega kolesarstva, saj je na etapni dirki Po Romandiji osvojil odlično 4. mesto. Tadej Valjavec, ki je v novi sezoni oblekel dres švicarske ekipe Phona-ka, je bil zlasti odličen v predzadnji sobotni "kraljevski" etapi, ko je večino poti pomagal klubskemu prijatelju in končnemu zmagovalcu dirke Tylerju Hamil-tonu, sam pa je osvojil tretje mesto. 27-letni Besničan, ki je kolesarsko pot začel v dresu kranjske Save, je ob koncu dirke povedal, da mu je pomenila predvsem preizkus forme in trening pred bližnjim Girom dTtalia, na katerem bo Tadej Valjavec kapetan ekipe Švicarskega Phonaka. Poleg Tadeja bo v ekipi nastopil Še en slovenski reprezentant, Uroš Murn. V.S., foto: Gorazd Kavčič Kranjčani gredo na zmago Ta konec tedna (8. in 9. maja) bo kranjski Center Pekarna Vrhnika z monaškim Rocherjem odigral četrtfinalni tekmi evropskega pokala v balinanju. i i Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL Poskrbimo za vse! Lahko tudi za 133 m^ brezplačnega utekočinjenega naftnega plina. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 m na spletni strani www.petrol.si. EVROfSXE KAKOVOSTI 080 22 66 zavrti X NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004 V času od 29. marca do 24. junija 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek ob 23. uri bonno na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Volkswagen Golf TDi Sportline Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot: 1.000 € (pribl. 237.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 24. 6. 2004 ob 23. uri: • Volkswagen Golf 1 ^ TDI Sportline • Nagradni sklad v vrednosti 2.000 € (Dribl. 474.000 SIT) Kraixj - Prihajajoči konec tedna bodo na sporedu prvi četrtfinalni obračuni evropskega pokala v balinanju. Slovenski prvak Center Pekarna Vrhnika bo 8. in 9. maja v Kranju gostil ekipo Rocherja iz Monaca. Povratna srečanja so namreč na sporedu 22. maja, ker pa bo tedaj v Monacu gostovala formula I, sla se ekipi dogovorili, da obe srečanji že ta konec tedna odigrata v Kranju. V vrstah slovenskega prvaka že težko pričakujejo svoj drugi nastop v evropskem pokalu, saj se nadejajo, da bodo za razliko od lanskega obračuna v kvalifikacijah za četrtfinale, ko jih je povsem povozil francoski prvak Montpellier (6:16, 2:20), letos precej uspešnejši. Še več, tudi na glas upajo spregovoriti o napredovanju v polfinale. "Žreb četrtfinalnih parov nam skoraj ni mogel biti bolj naklo- njen. Ekipa Rocherja je zagotovo veliko lažji nasprotnik, kot pa smo ga imeli lani. Za nameček bomo z Monačani obe tekmi igrali v Kranju, zato upamo, da bomo uspešni. če Že ne bomo uspeli zmagati na obeh tekmah, pa pričakujem, da bomo boljši v skupnem rezultatu," napoveduje Avguštin Horvat, vodja ekipe. Ekipa od lanske sezone ni doživela bistvenih sprememb. Zapustil jih je le Borut Belcijan, ki je odšel v Mengeš, v prvo moštvo pa so iz svoje druge ekipe, ki igra v gorenjski konkurenci, potegnili Branka Mežnarja in Bojana Pavlina. Jedro ekipe tako še vedno tvorijo Davor Jan-žič, Gregor Moličnik, Dejan Koren, Matjaž Rutar in Peter Tonejc. Ostali pari četrtfinala evropskega pokala so Ljubuški (BiH): Istra Poreč (Cro), C.R. Ferrero Cirie (Ita): Montpellier (Fra) in C.R.O. Lyon (Fra) : Tubosider Asti (Ita). Najbolj zanimiv bo zagotovo obračun med Ferre-rom in Montpellierom, najboljšima moštvoma v Evropi. Ta teden se začnejo tudi letošnja ligaška tekmovanja na državni in gorenjski ravni. V super ligi bo Gorenjska znova dobro zastopana, najvidnejše vloge pa bodo poleg ljubljanske Sloge po predvidevanjih igrali Lokateks Trata, Center Pekarna Vrhnika in Huje. Simon Šubic PLAVANJE VATERPOLO Hh* HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA Vršiška 23, 4280 Kranjska Gora Tel.; 04 587 82 50; Faks: 04 588 13 22 marketing kg@hit,si Več informacij poiščite na www.hH.sl Mladinci za nastop na EP Kranj - Priprave moške mladinske reprezentance Slovenije, ki jo ta teden v Sofiji čaka pomemben nastop za uvrstitev na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo meseca septembra na Malti, so se začele že v začetku letošnjega januarja. Postopoma je reprezentanca po madžarskem vzoru začela uvajati tako imenovane "reprezentančne ponedeljke". Tako so že imeli osem takih treningov. Pred odhodom na pomembno tekmovanje za to kategorijo vater-polistov smo o delu povprašali najodgovornejšega pri Vaterpolski zvezi Slovenije za to selekcijo Aleša Ošyaka, ki je pred odhodom dejal: "Kljub težavam s poškodbami in obveznosti v šoli mislim, da je ekipa pripravljena zelo dobro ter tako ciljamo na prvo mesto, kar nudi (vsaj na papirju) lažjo skupino na mladinskem EP. Nasprotniki naših bodo v Sofiji ekipe Gruzije, Bolgarije, Ukrajine in Cipra. Jože Marinček Plavalci se pripravljao na EP Radov^ica, Kraiy - V kranjskem in radovljiškem bazenu te dni potekajo zadnje priprave naših plavalcev za nastop na bližnjem evropskem prvenstvu, ki bo od 9. do 16. maja potekalo v Madridu. Selektor Ciril Globoč-nik je prejšnji teden že določil sedemnajst reprezentantov, ki bodo v Španiji branili slovenske barve. To so: Alenka Kejžar, Anja Klinar, Anja Čarman, Sara Isakovič, Tamara Sambrailo, Lavra Babič, Peter Mankoč, Blaž Medvešek, Emil Tahirovič, Matjaž Markič, Bojan Zdešar, Matjaž Pernat, Marko Milenko-vič, Martin Vrhovšek, Jernej Godec, Luka Vrtovec in Luka Velikonja. Svoje načrte bodo plavalci in vodstvo naše reprezentance predstavili po zadnjem dnevu treninga, ta petek v Kranju. V.S. Torek, 4. maja 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS «13. STRAN žirovski V • Pri nogometnem klubu Alpina Žiri že nekaj let težko čakajo na obljubljeno gradnjo športnega parka v Mršaku, saj staro igrišče in spremljajoči objekti že dolgo niso več primerni - Vrhunec razočaranj so doživeli minulo soboto, ko sodnik na tekmi ni več hotel zapiskati začetka srečanja. Žiri - Minulo soboto-iiaj bi igralci Alpine in Šenčurja Protect GL v Zireh odigrali derbi v 3. SNL - center. Toda namesto začetka razburljivega srečanja, so sodniki in delegat na tekmi odločili, da je igrišče neprimerno za igranje in da tekmo preložijo za nedoločen čas. Blizu dvesto navijačev domačih nogometašev, ki so v pomladanskem delu tekmovanja do sedaj igrali odlično, saj so v šestih tekmah petkrat slavili, je odšlo domov razočaranih. Še bolj razočarani pa so bili domači nogometaši in člani uprave kluba, saj so bili z odpovedjo tekme Še enkrat postavljeni pred neizpodbitno dejstvo, da se bodo v klubu - če se gradnja novega igrišča ne bo vsak hip začela - prisiljeni pripravljati na lasten pogreb. "Že vso sezono smo se zavedali, da so tekme na našem igrišču na meji regularnosti, da- nes, ko je bila tekma še posebno pomembna, saj se ekipa Šenčurja bori za vstop med drugoliga-Še, mi pa za obstanek v ligi, pa je sodnik odloČil, da razmočeno igrišče ni primerno za srečanje. Mi se dejstva, da je igrišče res slabo, že nekaj Časa zavedamo in ga skušamo urejati, kolikor je v naših močeh, dejstvo pa je, da že od začetka ni narejeno tako, kot bi moralo biti. To problematiko smo že pred leti najprej ustno, nato pa tudi pismeno, predstavili komisiji za šport ter seveda tudi županu in od takrat naprej vedno znova-dobivamo obljube, da se bodo stvari v kratkem spremenile, da se bo začela načrtovana gradnja v športnem centru v Mršaku. Vendar pa zaenkrat vse obstaja zgolj pri obljubah in se ni premaknilo niti za centimeter," je po sobotnem razočaranju ob žirovskem nogometnem igrišču povedal tehnič- Nogometno igrišče v Žireh že ob najmanjših padavinah postane neprimerno za igro. Factor še naprej zmaguje Krai\j - Razen neodigrane tekme med ekipama Alpine in Šenčur Protecta GL so ostali tretjeligaŠi v 3. SNL - center odigrali 20. krog. Rezultati: Jezero Medvode - Kamnik 2:0, Jesenice - Kalcer Vodo-term Radomlje 2:4, Factor - Britof 3:0, Radio Krka - Velesovo 4:2, Avtodebevc Dob - Zarica Rondo Nautilus 4:2, Slovan - Slaščičarna Šmon Bled 5:1. Na lestvici vodi ekipa Factorja s 50 točkami, pet točk in tekmo manj pa ima ekipa Šenčurja Protect GL. V.S. ni vodja ekipe Alpine Žiri Drago Kraniperšek, "Ker je župan ob našem vsakokratnem obisku obljubil, da se bo gradnja novega igrišča vsak Čas začela, je logično, da v staro igrišče ne vlagamo več, saj naj bi na tem mestu zrasla industrijska cona. Smo pa v hudi zadregi, saj so pogoji za treninge vseh sedmih kategorij izredno slabi, tekme pa potekajo v tako nemogočih razmerah, v takem blatu, da včasih fantje Še komaj lahko sledijo žogi. V klubu je trenutno okoli 120 registriranih igralcev, ki jim iz leta v leto obljubljamo novogradnjo in boljše pogoje, sedaj pa nam komaj kdo še verjame. Prav tako se nam posmehujejo ostali Žirovci, saj je dejstvo, da je za športne objekte v občini narejeno sila malo, da ne rečem nič. Nujno bi Popraviti bom moral igro v obrambi Tako po končani sezoni pravi petnajstletni košarkar ekipe Radovljice Jure Matuečec. Radov^ica - Radovljiški košarkarji so bili lani povsem v vrhu 1. B SKL, letos pa so sezono zaključili celo brez zmage. Vzrok je zagotovo odhod deseterice igralcev, ki so bili nosilci igre (Marko Dimnik letos igra za prvoligaški Helios, Matic Vi-dic, Aljaž Urbane, Dorde Dokič in Gašper Budkovie so v ekipi Bežigrada, Miha Sfiligoj je pri Jesenicah, z igranjem so prenehali Primož Samar, Leon Kralj, Matej Bunderla in Igor Vince-tie). Na zadnjih tekmah Radov-Ijičani igrajo tudi brez Boštjana mida in Dejana Niniča, ki sta bila v letošnji sezoni med najboljšimi. Trener Janko Stanek, ki je letos prevzel elansko ekipo, je tako ostal z mladimi neizkušenimi igralci. Med njimi izstopa petnajstletni Jure Matu-čec, ki je bil najmlajši igralec v letošnji 1. B SKL (seveda med tistimi, ki so tudi na parketu dobili priložnost). Kdo vas je navdušil za košarko? "S košarko me je "zastrupil" oče, ki je uspešno igral za ekipo Jesenic. Moja klubska pot se je začela v prvem razredu s trenerjem Zupanom v veseli šoli košarke, sledil je Tonejc, nato v osnovni šoli v Žirovnici do šestega razreda, nato pa meje prevzel sedanji trener Janko Stanek." Janko Stanek slavi po tem, da daje veliko priložnosti mladim igralcem. Je bilo tako tudi z vami? "Res je. Moram reči, da mi je trener namenjal veliko igralnih minut, saj sem kot pionir že igral za kadete in dobil kakšno minutko tudi pri mladincih, kot kadet pa sem letos dobil veliko igralnega časa celo pri elanih. Jure Matučec se zaveda, da bo imel še veliko priložnosti. Tako sem letos igral kar za tri radovljiške ekipe - kadetsko, mladinsko in elansko." Nekaj časa pa so vam vzele tudi reprezentančne obveznosti? "Letos sem bil povabljen na izbor za kadetsko reprezentanco Slovenije, ti izbori pa so potekali na izbirnih taborih. Po kar nekaj izborih se mi je na koncu uspelo uvrstiti v širši krog reprezentance, ki bo letos nastopala na evropskem prvenstvu v Grčiji. Sicer pa so izbirni tabori potekali vsak konec tedna v petih krajih po Sloveniji in na vsakem izbirnem taboru seje število kandidatov zmanjševalo. Na koncu nas je ostalo 24. V tej zasedbi smo opravili 5-dnevne treninge v Ljubljani, nato pa je sledil ožji izbor reprezentantov. Želja in cilj vsakega športnika je zaigrati za reprezentanco, meni pa to na žalost ni uspelo, kajti konkurenca za igralna mesta je zelo huda. Sam mislim, da bom moral izdelati še igro v obrambi, seveda pa tudi tehniko žoge. Volje in želje imam zadosti in verjamem, da mi bo uspelo." Na "Ali Stars" tekmi v Ljubljani ste bili med najboljšimi strelcu Kako to, da ste potem izpadli iz najožjega izbora? "Na Dnevu slovenske košarke v Hali Tivoli smo kandidati za reprezentanco odigrali medse- bojno tekmo. S svojo igro sem bil zadovoljen, dosegel sem 13 točk, a že takrat sem vedel, da zaradi hude konkurence verjetno ne bom uvrščen v ožji izbor, izbor je vedno prepuščen selektorju in on najbolje pozna vsakega posameznika." Kakšne pa imate načrte? Kot rečeno imam volje in želje zadosti in verjamem, da bom s trdim delom izboljšal elemente igre. Naslednjo sezono bom še vedno kadet, v KK Radovljica treniram vsakodnevno, z očetom pa tudi kdaj obiščeva kako igrišče in izboljšujemo mojo igro. V igri si želim uspehov in napredka." Kaj pa dolgoročni cilji? Sem dijak prvega letnika strojne srednje šole na Jesenicah in to šolo si želim uspešno dokončati, po tem pa me čaka študij v Ljubljani. Želim si zaigrati v mladinski kategoriji za reprezentanco in si z uspešnimi igrami izboriti zanimanje naŠih najkvalitetnejših klubov. Z mojim sedanjim klubom pa si želim veliko uspehov in sezon brez poškodb." Goran Lavrenčak SAH Odprti turnir mesta Kranja 2004 Krary - Od 7. do 14. maja bo v hotelu Creina v Kranju potekal prvi mednarodni odprti Šahovski turnir ob prireditvi 10. festivala tedna mladih. Organizator prireditve je Art Center v sodelovanju s SS Tomo Zupan Kranj. Partije bodo potekale vsak dan od 18.00 do 22.30. Sistem tekmovanja bo 'Švicar', 9 krogov na 90 minut, z dodatkom 30 sekund na potezo. Prijavnine sprejemajo še na dan tekmovanja do 17.45. Vsak udeleženec si mora priskrbeti elektronsko šahovsko uro. Kontakt: Škrlj Miha, telefon: 04/2334206, GSM: 031-416-420, E-mail: skrljo@email.si. Podrobne informacije si lahko ogledate na internetni strani: http://www.sah-zveza.si/rez/0405/te-denmladih Oskar Orel potrebovali še eno telovadnico oziroma Športno dvorano, nujen je začetek že dolgo načrtovane gradnje športnega centra v Mršaku, saj v Žireh ne premoremo niti enega samega primernega Športnega objekta. V šolski telovadnici komaj najdemo prost termin za zimske treninge. Vse to nas spravlja v obup, čeprav z mladimi dobro delamo, letos pa smo si za cilj članske ekipe postavili tudi obstanek v ligi, kar pa nam bi ob Športnem uspehu prineslo veliko razočaranje, saj nov sistem licenciranja pomeni tudi ustrezne pogoje, ki jih postavlja Nogometna zveza Slovenije. Naše igrišče s spremljajočimi objekti, ko nimamo niti ustreznih slačilnic s toplo vodo in sanitarijami, seveda še zdaleč ne bo ustrezalo pogojeni in seveda se upravičeno bojimo, da to za nas pomeni, da bomo prisiljeni izstopiti iz lige," razočaran ugotavlja Drago Kramper-šek, ki skupaj z ostalimi nogometnimi zanesenjaki v Žireh nemočno čaka, kaj se bo zgodilo s klubom, ki ima v kraju več kot tridesetletno tradicijo. Vilma Stanovnik, foto: Samo Vidic Zmagi Domžalčanov in Kranjčanov Domžale, Krai\j - Nogometaši Domžal so v ligi Si.mobil za obstanek v nedeljo gostili moštvo Kumha Drave in zmagali s 5:0 (3:0). Sedaj so na lestvici za obstanek na tretjem mestu za Šmartnim in Publikumom, v nedeljo pa bodo gostovali pri Ljubljani. Nogometaši Supernova Triglav so na nedeljski tekmi v 2. SNL proti Izoli Argeti z rezultatom 2:0 (0:0) osvojili pomembne tri točke in se spet oddaljili od skupine ekip, ki so v boju za obstanek. V.S. OBČINA KRANJSKA GORA 9BČINSKI SVET Žirija za priznanja Kolodvorska 1a, 4280 Kranjska Gora tel.: 04/58 09 800, fax.: 04/58 09 824 http://www.kranjska-gora.si/ e-mail:jelinoic@kranjska-gora.si Na podlagi 15. člena Odloka o priznanjih Občine Kranjska Gora (UVG št. 37/97) objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRANJSKA GORA 2004 I. ZLATI GRB OBČINE KRANJSKA GORA se podeljuje: - posameznikom za življenjsko delo, dolgoletne uspehe ali enkratne izjemne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnega pomena, - skupinam občanov in pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke na gospodarskem, družbenem In drugih področjih življenja in dela, s katerimi so pomembno vplivali na razvoj in ugled občine Kranjska Gora. Podeli se največ eno priznanje. II. SREBRNI GRB OBČINE KRANJSKA GORA se podeljuje: posamezniku, skupini občanov, društvu ali drugi pravni osebi ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem In požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem ali delovnem jubileju in drugih posebnih priložnostih. Podelita se največ dve priznanji. BRONASTI GRB OBČINE KRANJSKA GORA se podeljuje: posamezniku, skupini občanov, društvom in drugim pravnim osebam za posebne uspehe In dosežke na področju življenja In dela, pomembne za občino, In dejanja; ki Izražajo human odnos do soljudi. Podelijo se največ tri priznanja. f Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Kranjska Gora so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva in druge pravne osebe. OBRAZLOŽENE PREDLOGE Z VSEMI POTREBNIMI PODATKI (ime in naslov predlagatelja, osnovne podatke predlaganega prejemnika priznanja, vrsta predlaganega priznanja, utemeljitev predloga in dokumente, ki potrjujejo navedbe v obrazložitvi) posredujte v zaprtih kuvertah na naslov: Žirija za priznanja Občine Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, 4270 Kranjska Gora s pripisom - PRIJAVA NA RAZPIS, ne odpiraj! Žirija bo obravnavala vse pravilno vložene predloge, ki jih bo prejela do 24. maja 2004 do 15. ure. Št.: 03204/8-30/99-JJ Kranjska Gora, 29. aprila 2004 Žirija za priznanja GORENJSKI GLAS -14. STRAN ZDRAVJE / info@g-glas.si Torek, 4. maja 2004 cveti v w nosu scemi Spomladansko cvetenje povzroča težave okrog 20 odstotkom odraslih Slovencev. Učinkovito zdravljenje z zdravili. Golnik - Spomladansko prebujei^je narave vabi ljudi iz zaprtih prostorov, vendar pa cvetenje mnogim zagreni sprehode in spodbudi alergyske reakcije. Slednje povzročajo nepryetno kihanje in solzei\je, včasih tudi težave z dihai\jem. Alergye na cvetni prah dreves in trav so zelo pogoste. Nekateri zaradi i^ih omejijo gibaiye v naravi, mnogi ne poiščejo zdravniške pomoči, nekateri pa se vendarle odločbo za zdravyei\je z zdravili, ki je lahko zelo učinkovito. Osebe s senenim nahodom nimajo hujše bolezni, jim pa slednji lahko zelo zagreni življenje. Omenjene težave so najpogostejše pri najbolj aktivni populaciji, pri odraslih osebah med 20. in 40. letom starosti. Njihovo Število se iz leta v leto veča, v Sloveniji jih ima od 15 do 20 odstotkov odrasle populacije. V alergološki ambulanti bolnišni- ce na Golniku se v spomladanskem času dnevno oglasijo vsaj štiri osebe s težavami, značilnimi za seneni nahod. Od februarja do maja največ težav povzroča cvetni prah dreves, maja se mu pridružijo še pelodi trav in pozno cvetočih dreves, od junija do oktobra pa je intenzivno cvetenje zeli. "Največ težav povzročajo trave, najpogostejše preob- Svetovni dan astme LJubljana - Prvi torek v maju je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za svetovni dan astme, ki je eno najpogostejših kroničnih obolenj, saj za njo boleha po svetu že okoli 300 milijonov ljudi. V Sloveniji je bolnikov z astmo okoli 80.000. Po najnovejši raziskavi GOAL (Gaining Optimal Asthma Control) omenjeni bolniki lahko dosežejo popoln nadzor nad astmo. Trenutno stanje ni obetavno, saj slednjega na žalost dosega le 5 odstotkov bolnikov. Astma še vedno omejuje bolnike pri izbiri poklica, vpliva na njihov življenjski slog, družabno življenje, jih omejuje pri običajnih telesnih dejavnostih in pri športu. Razveseljivi pa so podatki omenjene raziskave, ki seje končala pred kratkim, v njej je sodelovalo več kot 3000 bolnikov iz 44 držav, med njimi tudi iz Slovenije, je pa edina raziskava, ki je kot cilj zdravljenja astme definirala doslej najstrožje merilo zdravljenja astme popoln nadzor. To pomeni življenje brez simptomov, brez uporabe olajševalcev, z normalno pljučno funkcijo, brez nočnega prebujanja, poslabšanja, bolnišničnega zdravljenja in brez neželenih učinkov zdravljenja. Tak nadzor je mogoče doseči, prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., iz Bolnišnice Golnik, pa poleg uporabe kakovostnega zdravila poudarja tudi pomen poučenosti bolnikov z astmo o njihovi bolezni. Ob rednem in pravilnem zdravljenju je po njegovih besedah lahko velik del bolnikov "zdravih astmatikov", ki jih na astmo spominja le redno jemanje preprečevalnih zdravil, astmatičnih težav pa nimajo. Renata Škrjanc Spomladansko cvetenje dreves pri več kot 15 odstotkih Slovencev povzroča seneni nahod. čutljivosti za pelode dreves so pelodi leske, jelŠe, breze, v Primorju tudi cipresovk. Na čedalje večje Število ljudi s senenim nahodom vpliva onesnaženost ozračja, kajti dokazano je, da pelod, vezan na delce žveplove-ga dioksida, dušikovega oksida in ozona, hitreje sproži senzibi-lizacijo, ki je predpogoj za občutljivost. Poleg tega ti delci delujejo lokalno na sluznico naŠih dihal in njihovo draženje," je povedala specialistka internist-ka Nisera Bajrovič, dr. med., iz bolnišnice na Golniku. Seneni nahod je neprijeten in bolniku lahko zelo zmanjša kakovost življenja, kar velja Še posebej za ljudi, ki delajo na prostem, na primer kmetje, gozdni delavci, ki so tedaj, ko imajo največ dela, najbolj zaposleni s posledicami alergije - srbenjem in izcedkom iz nosu, solzenjem oči in ščemenjem v grlu, ki lahko trajajo več tednov ali celo mesecev. Kljub naštetim teža- vam ni rešitev le v izogibanju alergenom in omejitvi gibanja v naravi, ampak tudi v zdravilih in razpršilih, ki so zelo učinkoviti. "Pred uživanjem zdravil morajo ljudje opraviti alergološke teste, vendar pozitivni testi vedno še ne pomenijo bolezni. Zdravnik najprej opravi kožni test na najpogostejše pelode, sledijo pa tudi krvne preiskave. Zdravila lahko zelo pomagajo pri naštetih težavah, pri blagih oblikah jih lahko povsem odpravijo,-pri hujših jih zelo omilijo, seveda pa morajo zdravila redno uživati." Slednja so po besedah Bajrovi-čeve varna, opozorila pa je na previdnost pri jemanju zdravil -antihistaminikov, ki so na voljo brez recepta. "Tudi o teh naj se ljudje posvetujejo z zdravnikom, odsvetujem posvetovanje z znancem ali sosedom. Včasih pa so težave tako hude, da je potrebno celo sistemsko zdravljenje z glukokortikoidi." Renata krjanc, foto: Gorazd Kavčič DRUŽINSKI NASVETI Ko otrok povzroča Damjana Šmid težave (3) Najlažja rešitev za celotno družbo je izločiti socialno neprilagojene otroke nekam na obrobje, kjer bodo pod budnimi očesi strokovnjakov spravljeni toliko časa, dokler ne bodo sposobni za življenje. Tako ne spravljajo v nevarnost naših "lepo vzgojenih in popolnih" otrok, niso v nevarnosti naše materialne stvari in življenje je videti popolno. Mogoče pri tem sebično pozabljamo na eno stvar. Otroci in mladostniki so v stiski iz različnih vzrokov. Ločitev staršev, bolezen v družini, smrt, selitev, psihično in fizično nasilje, prevelika pričakovanja staršev. Te stiske niso rezervirane samo za izbrance in nihče, prav nihče ne more vedeti, kako se bo v določeni stiski odzvala njegova družina, njegov otrok. Zato razmišljajmo o otrocih, ki povzročajo težave kot o otrocih, ki se tičejo vse naše družbe, ne samo zalo poslanih in-štitucij. Zadnje čase postaja vse več otrok žrtev staršev, ki so se ločili pa ne znajo odgovorno opraviti te naloge. Podajajo si otroka kot vrečo krompirja in ne pomislijo na posledice, ki jih otrok pri takšnem ravnanju utrpi. Kdo se ukvarja z njim? Komu se lahko otrok pritoži, če mu ravnanje njegovih ločenih staršev ni všeč? In kakšne so sploh rešitve? Vse bolj razmišljam, da bi morali izvesti kar nekaj referendumov, ki bi se dotaknili problemov otrok. če lahko država zapravi toliko našega denarja po nepotrebnem in ker smo država mi vsi, potem bi lahko mogoče le kaj premaknili na tem področju. Lahko bi zakonsko določili, da so ločeni starši dolžni opraviti izobraževanje o stiski otrok, ki doživijo ločitev. Prepričana sem, da bi jim še kako koristilo znanje o tem, kako otrok v tem obdobju potrebuje varnost, jasna pravila, ne pa podajanje in manipuliranje z njim. Mogoče bi starši spoznali, da ločitev ni samo njihova stiska in da jih otrok potrebuje bolj kot kdaj prej. Ko se začnejo težave, je največkrat prepozno. Otrok se v tem času nauči, da odraslim ne more zaupati in da bo najboljše, če sam poskrbi zase. Kako jim bomo vrnili zaupanje in izgubljeno otroštvo, ki se je razbilo nekje na poti med obema staršema? če imajo otroci obvezno izobraževanje, ne vem, zakaj ga ne bi imeli tudi tisti odrasli, katerih neodgovornost škoduje otrokom? Tudi vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola, morajo ob prekoračeni meri alkohola v krvi opravljati še enkrat vozniški izpit. Zakaj bi bila varnost na cesti bolj pomembna kot varnost v družini? Ljudje ne umirajo samo na cesti, kajne? In otroška duša je ranljiva. Vse to se mi poraja v glavi, ko razmišljam o otrocih, ki povzročajo težave. In vedno bolj se mi dozdeva, da bi morala spremeniti naslov in pisati o starših, ki otrokom povzročajo težave. Drug drugemu lajšamo življenje Dvainštiridesetletni Benjamin Krč je že pred dobrim desetletjem doživel prometno nesrečo, pred dvema letoma pa je padel še na ledu. Zaradi posledic obeh nesreč je danes na invalidskem vozičku. Pet let ustvarjalnosti Nekatere stvari vendarle še lahko opravi na nogah, pri Čemer mu pomaga poseben stimulator. Življenje pa se mu je kljub temu zelo spremenilo. Ko sva se v marcu pogovarjala, je bil še na dolgotrajnem bolniškem dopustu (nesreča se mu je primerila na delu) in urejal svoj invalidski status. Glede na kompleksnost poškodbe, ne verjame, da bo še sposoben za delo, povsem brezdelnega življenja pa si kljub invalidnosti ne predstavlja. Kako živi človek, ki se mu življenje zaradi nesrečnega spleta okoliščin ne lepem postavi na glavo? Kako vam je invalidnost spremenila življenje? "Invalidnost ti močno spremeni življenje. Če želim ostati vsaj tak, kot sem sedaj, moram vsak dan skrbeti zase. Zjutraj, ko bolečine minejo, najprej telovadim. Delam tedaj, ko se počutim zmožnega, za to. Ko ne morem več, počivam, skratka še bolj kot zdravi ljudje moram poslušati svoje telo. Vsi, ki imamo te težave, si moramo vzpostaviti določen red, da nam življenje gladko teče. Vse nam gre po urniku, celo tako banalne zadeve, kot je odvajanje." Vam je bilo v začetku zelo težko? Veternik odslej na čelu lionsov Kranj - Na redni letni skupščini Lions kluba Kranj so izvolili novega predsednika, in sicer Jožeta Veternika, prvega moža Osnovnega zdravstva Gorenjske. Sicer pa je klub ob tej priložnosti napravil obračun enoletnega dela z ugotovitvijo, da je med 51 slovenskimi klubi med boljšimi. Trenutno Šteje 35 članov, ki so z različnimi akcijami in članarino nabrali okoli dva milijona tolarjev. Med najodmevnejšimi akcijami je bil januarski koncert v kinu Center, ki so ga priredili skupaj z Rotary klubom, 430 poslušalcev pa je prisluhnilo orkestru Slovenske vojske. Izkupiček 1,2 milijona tolarjev so izročili kranjskemu zdravstvenemu domu za nakup reševalnega vozila. Poleg te donacije so prispevali zavodu Korak za nakup invalidskega vozička, VDC Kranj za pripravo gledališke predstave Družinski doživljaji, vrtcu Mavrica za nakup dveh komunikatorjev in osnovni šoli Helene Puhar za nakup video kamere. "Na vse to sem bil pripravljen, saj sem že leta 1992, ko sem doživel prometno nesrečo, dva meseca preživel v invalidskem vozičku. Seveda pa doživiŠ travmo, preden se naučiš živeti s svojo poškodbo. Kar nekaj časa traja, da spet zaživiš svoje pravo življenje. Še pred dvema letoma sem lahko hodil, sedaj nič več. Tedaj še nisem bil član društva paraplegikov, odkar pa sem na vozičku, sem se vključil, kajti izkušnje drugih veliko pomenijo. Saj ti tudi v bolnišnici in na rehabilitaciji dajo pomembne napotke, resnično življenje, kakršnega živijo ljudje po takšnih poškodbah, pa je vendarle nekaj drugega. Ko se znajdeš v novem položaju, je zelo težko. Navsezadnje imaš tudi veliko novih stroškov. Če želiš Še naprej voziti avto, ti ga morajo najprej predelati in prilagoditi dejstvu, da nimaš več gibljivih nog. Invalidski voziček sicer dobiš, toda vsako majhno prilagoditev moraš plačati. še dobro, da sem za silo gibljiv in zato še ne potrebujem dvigala ali kakih drugih arhitektonskih sprememb v domaČi hiši." Kako se spopadate z duševnimi krizami, ki so najbrž del prilagajanja novim razmeram? "Seveda pridejo različne krize, toda takšno je pač življenje in iz tega skušaš potegniti kar največ. Na začetku je najtežje, ko pa prideš med ljudi in vidiš, kako drugi shajajo s svojimi težavami, se na njihovih izkušnjah naučiš tudi zase. Pomembna je tudi podpora družine. Za ženo in otroke je bila moja nesreča velika preizkušnja, tudi njim ni bilo lahko. Zlasti na začetku je bilo treba z mano potrpeti, potem pa se stvari nekako utirijo." Se še družite z zdravimi (gibljivimi) ali bolj s sebi enakimi? "Lepo je, če obdržiš nekdanje prijatelje, dobiš pa tudi nove. Nihče ti ne zna tako prisluhniti kot človek s podobnimi težavami. Zato je pomembno tudi druženje paraplegikov med seboj. Drug drugemu lajšamo življenje. V Društvu paraplegikov Gorenjske sem po novem podpredsednik. Skupaj s predsednikom in drugimi se bomo trudili za takšne programe, ki bodo v korist ljudem na invalidskih vozičkih. Želim, da bi takšno podporo, kot sem je bil jaz deležen v času privajanja na nove življenjske razmere, dobil prav vsak paraplegik." Danica Zavrl Žlebir Studio Anima je Šentovce navdušil z duhovitim kabarejem Čas je denar. Kraiy - Pred kratkim je v Prešernovem gledališču potekala osrednja slovesnost ob peti obletnici delovanja Centra ŠENT za duševno zdravje v skupnosti Gorei\jska regija, ki ga sestavljata enoti ŠENT'K iz Kranja in ŠENTGOR iz RadovUi- Gorenc Gorencu Preden se maja izteče registracija za 14 let stari avto wartburg Lojzke Zupan iz Strahinja, ki v njem prevaža svoja dva odrasla invalidna otroka Emila in Karmen, smo uspešno končali že drugo letošnjo dobrodelno akcijo Gorenc Gorencu. Zbrali smo celo več, kot smo na začetku načrtovali, vsega 1.626.100 tolarjev, od tega je 400 tisočakov prispevala občina Naklo, 677 tisočakov posamezniki in podjetja, ki so nakazovali svoje prispevke na račun Rdečega križa Kranj, 549.100 tolarjev pa so prostovoljci Krajevne organizacije RK Naklo zbrali pri domačinih v Naklem in okolici. Stanka Malovrh, predstavnica Rdečega križa v občini Naklo, je pohvalila oboje, prostovoljce in krajane, ki imajo srce za stisko bližjih, oboji pa so zatrjevali, da Zupanovi res potrebujejo pomoč. Zupan občine Naklo Ivan Štular je ob koncu akcije presenečen dejal, daje zbranega res veliko denarja in da je k temu med drugim pripomogla tudi javno objavljena zgodba o Zupanovih in spremljanje vseh darovalcev. Sedaj vsi skupaj čakamo, da Zupanovi dobijo avto in se z njim po dolgem času brez skrbi popeljejo od doma. Hvala vsem, ki ste sodelovali ! ce. V ta namen sta obe enoti pripravili zanimiv in pester kulturni program. Po uvodnem nagovoru, v katerem je povezovalka programa Andreja Stare pozdravila vse navzoče v dvorani, ter občutenim glasbenim nastopom pevke Barbare Zupančič, je imela slavnostni govor dr. Vesna Svab, predsednica slovenskega združenja ŠENT, ki je pozdravila nadvse aktivno in plodno delo vseh, ki delajo v obeh enotah, pri čemer je poudarila, da se njihovi rezultati dela vidijo v vse večji vključenosti oseb s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo zaposlitveno in psihološko rehabilitacijo, ter v izredno lepih ročnih izdelkih, ki kažejo na njihovo ustvarjalnost. Sledil je duhovit kabaretni nastop "Čas je denar" studia Anima, osebna izpoved "Postajam drug človek" članice Ivke Treven ter igriva lutkovna gledališka predstava "Sami dobri nasveti" Sentove skupine "Mica Potica", ki je navdušila zbrane v dvorani. Katja Doienc Torek, 4. maja 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN V Čirčah pri Kranju je prejšnji teden, na dan upora proti okupatorju, nekdo zažgal slovensko zastavo Očitno tam živi nekdo, ki tega praznika ne mara. Kranj - V Čirčah pri Kranju nekomu ni prav nič pogodu praznovanje dneva upora proti okupatorju. Vsaj tako bi lahko sklepali po zadi\jem dogodku, ko je nekdo v noči s 27. aprila na 28. april zažgal slovensko zastavo, ki je visela na drogu pred tamkajšnjim domom KS. Da ne gre le za osaniyeni primer mladostniškega vandalizma, vedo povedati listi krajani, ki so seznanjeni s podobnimi pojavi v preteklih letih. S srednjega od treh drogov, ki stojijo pred kjajevnim domom, v katerem med drugim domiije tudi krajevna skujinost, je namreč zastava že nekajkrat izginila. Zanimivo pa je, dajo v objemu noči vsako leto skrivoma snamcjo na isti dan - 27. aprila. Na dan, ko so nekdaj praznovali dan Osvobodilne fronte, v zadnjih samostojnih letih pa dan upora proti okupatorju. Letos je krajevna skupnost želela preprečiti novo krajo zasta- ve, zato so z varnostno ključavnico zaklenili »Škripec in tako onemogočili spust državne zastave z droga. Toda nekogaršnji gnev do tega praznika je bil očitno prevelik, in če zastave ni uspel sneti, se je odločil za še bolj pritlehno dejanje. Zastavo, državni simbol Republike Slovenije, je enostavno zažgal. Slovenski zakon o grbu, zastavi in himni v tretjem členu govori, da slovenska narodna zastava označuje pripadnost slo- venskemu narodu. Potemtakem je vsakršno sežiganje zastave vsaj zgražanja vredno, če ne že kar nedržavotvorno dejanje. Zanimivo pa je, da v naŠi zakonodaji sploh ni nobenega konkretnega Člena, v katerem bi bilo zapisano, da je uničenje državnih simbolov kaznivo. Že omenjeni zakon sicer prepoveduje uporabo poškodovanih simbolov, tudi državne zastave. Za tovrstno dejanje je pravni osebi zagrožena denarna kazen 150 tisoč tolarjev, odgovorni osebi dvajset tisoč tolarjev, prav toliko pa tudi fizični osebi. Kazenski zakonik se tega vprašanja dotakne le v 174. členu, ki govori o sramotitvi Republike Slovenije. Po njem se vsakršno javno sramotenje sloven- ske zastave, grba ali himne kaznuje z denaino kaznijo ali z zaporom do enega leta. Sežigalcu zastave v ČirČah verjetno ne bodo uspeli stopiti na prste, k temu ne bo pripomogla niti policija, ki si je ogledala po-žgano zastavo. Za 1. maj, praznik dela, je zastava v Čirčah znova visela. če ne drugega, so jo morali obesili že zaradi zakonske zahteve, po kateri se mora zastava ob državnih praznikih izobesiti tudi na poslopjih, v katerih so uradni prostori organov lokalnih skupnosti. Tokrat zastava ni izginila, mogoče le zato, ker sojo iz previdnosti ponoči sneli kar sami. Nikdar se ne ve, mogoče pa komu prav nič ne diši I. maj - delavski praznik ... Simon Šubic Jutro po dnevu upora proti okupatorju so bili drogovi pred domom KS v Čirčah prazni. Še večer prej je na srednjem visela slovenska zastava. NESREČI Okrajno sodišče odložilo prisilno izselitev družine Pandzic Izselitev na cesto ni dovoljena Potem ko je pravno varstvo omagalo, je družino Smaila Pandžića, ki živi v dobrih šestnajst kvadratnih metrov velikem občinskem stanovanjcu na Planini, vzel v zaščito tudi Helsinški monitor Slovenije. Kršitev mednarodnih konvencij? Trčil v betonski podvoz Lesce - 48-letni Leščan je v soboto, I. maja, ob 8.50 z osebnim avtom R laguna vozil po lokalni cesti od HraŠ proti Lescam. V blagem levem ovinku pri prometnem znaku za začetek naselja Lesce je zadel v obcestni robnik, izgubil nadzor nad avtom in s prednjim levim delom trčil v betonski zid podvoza. Huje ranjenega voznika so reševalci odpeljali v klinični center. Eksplozija plinske jeklenke Škofj a Loka - V praznični noči, 1. maja, okrog dveh zjutraj je v mansardnem stanovanju na Mestnem trgu v Škofji Loki raz- neslo plinsko jeklenko. Eksplozija je povzročila požar, v katerem sta se huje opekla mlajša človeka. Zdravijo ju na plastični kirurgiji v kliničnem centru. Ogenj so pogasili škofjeloški prostovoljni gasilci, ki so se morali nekaj pred enajsto dopoldne vrniti, ker je v stanovanju spet začelo tleti. Policisti še raziskujejo okoliščine oziroma vzroke eksplozije. H. J. Kranj - Predvsem na to v primerih prisilnih izselitev, ne samo družine Pandžid, opozarja tudi predsednika vlade Antona Ropa predsednica Helsinškega monitorja Slovenije Neva Miklavčič Predan. "Slovenija mora spoštovati mednarodne konvencye, kar pomeni, da izselitve na cesto niso dopustne. Leta 1996 je naša država ratificirala deklaracijo Združenih narodov Habitat Agenda I in H ter Istanbulsko deklaracijo, ki prepovedujeta de-ložacgo na cesto. Vladna prevajalska služba je besedilo teh členov prevedla tako, da deklaracija ščiti lastnika pred razlastitvijo in ne najemnika pred deložacijo na cesto, kakor se pravilno glasi izvirno besedilo," pravi Predanova. Na napačen prevod deklaracije je Helsinški monitor Slovenije javno opozoril že pred dobrim letom dni, vendar besedilo doslej še ni bilo popravljeno. "Med deložacijo družine Grabež iz Ljubljane 17. aprila letos mi je šef kabineta državnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve po telefonu potrdil, daje prevod dejansko napačen, vendar pa to ni oviralo ministrstva .za zunanje zadeve in ministrstva za obrambo pri izpeljavi deložacije na cesto, češ da jih mednarodne deklaracije in konvencije o človekovih pravicah pravno ne zavezujejo. To seveda ni res, saj so mednarodne deklaracije in konvencije nad domačo zakonodajo. Po 8. členu Ustave so del domače zakonodaje," pojasnjuje Neva Miklavčič Predan. V konkretnem kranjskem primeru je mestna občina lastnica stanovanja na Planini 1. Najem- nik je bil do' leta 1989 Sulejman Radončič, ko se je izselil v Nemčijo, stanovanje pa brez soglasja občine oddal v podnajem Smailu Pandžiču. Od takrat se vlečejo tožbe za njihovo izselitev po dvoranah kranjskega okrajnega in ljubljanskega višjega sodišča. "Vsi sklepi so pravnomočni, stanovalec in njegov odvetnik sta pravne možnosti izkoristila. Da bi se vendarle izognili prisilni izselitvi, smo se dogovorili za odkup stanovanja. Sklep o tem je že pred nekaj meseci sprejel svet Mestne občine Kranj. Vendar ne stanovalca, ne njegovega odvetnika na javno dražbo ni bilo. Razloga ne poznam. Prisilna izselitev naj bi bila ta teden," pravi načelnica občinskega oddelka za gospodarske in premoženjske zadeve Tatjana Hudobivnik. Na vprašanje, zakaj občina preprosto ne sklene najemne pogodbe z Radončičem, pojasnjuje, da za PRAZNIČNI DROBTINICI Prezgodnji kres Doslovče - V bližini Doslovč je v petek, 30. aprila, nepričakovano zagorel kres. Nepričakovano zato, ker ga je nekdo prižgal že po tretji uri zjutraj in ne Šele zvečer, kot so ga pripravljavci nameravali v čast prazniku dela in vstopu v Evropsko unijo. Jugoslovanska zastava Kranj - Neznancu, ki je na drog na Kokrški cesti v Kranju obesil jugoslovansko zastavo, pa se očitno hudo toži po starih časih. Zastavo so opazili v soboto zjutraj in prosili poklicne gasilce, da jo snamejo. H. J. dodelitev občinskih neprofitnih stanovanj v najem obstaja pravilnik in razpis. "Stanovanja ne moremo oddati mimo vrste 90 čakajočih prosilcev." Radončićev odvetnik Damijan Pavlin pa nam je včeraj povedal, da je okrajno sodišče odložilo prisilno izselitev. Za kako dolgo, je težko reči. "Odkup stanovanja, o katerem smo se dejansko pogovarjali, je propadel, ker stanovalec ni uspel zbrati denarja". Po njegovem bi občina, če bi hotela, našla rešitev, posebno ker bo tako majhno stanovanje komurkoli drugemu zagotovo težko oddala. Helena Jelovčan KRIMINAL Denar in nakit Šenčur - V sredo popoldne je nekdo prišel do stanovanjske hiše v Šenčurju, našel ključ in odklenil vhodna vrata. Pregledal je hišo, našel denar in zlatnino. Škode je za približno 200.00Ö tolarjev. Tržič - Vlomilec, ki ga je v noči s petka na soboto zamikala hiša v Retnjah, pa je našel blagajno, iz katere si je "sposodil" okrog 100.000 tolaijev. 27 družin brez paketov Radovljica - Med 29. in 30. aprilom je nekdo vlomil v centralno skladišče Območnega združenja RK, v katerem je bilo poleg oblačil tudi 157 paketov s hrano in prav toliko pralnega praška. Ključavnica je bila odtrgana, iz skladišča pa je izginilo 27 prehrambenih paketov s pralnim praškom. V Območnem združenju že tri leta čakajo na primernejši skladiščni prostor. H. J. ¥iSOKA NEMŠKA TEHNOLOGIJA i SO VASE PNEVMATIKE VARNE? PREVERITE! t Fulda vas vabi na brezplačne laserske meritve ustreznosti profila pnevmatik vašega osebnega vozila _ ^ ^ I I Brezplačne preglede bomo opravljali na naslednji lokaciji: si 7. 5. -10, 5,: Kranj, nakupovalni center Mercator delavnik: 16.00 -19.30 sobota: 9.00 -13.00 in 15.00 - 19.00 nedelja: 10.00 -13.00 HE Vljudno vabljeni! Sava Tires d.o.o.. Škofjeloška 6, SI-4000 Kranj GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZGODBA / jnfo@g-glas.si Torek, 4. maja 2004 Čudež pr eživetj a najmzjo plačo Praznik dela je znova zbudil razmišljanje o tem, kako so v Sloveniji zlasti v delovno intenzivnih panogah delavci izredno slabo plačani, izhodiščna plača v nižjih tarifnih razredih je celo nižja od minimalne plače, ki sedaj znaša 111 tisočakov bruto, kar pomeni, da mora precejšnje število zaposlenih mesečno preživeti z neto prejemki med 70 in 80 tisočaki. Kako lahko preživi družina z dvema takšnima dohodkoma ali celo enim samim, ko vemo, da nas že položnice z mesečnimi stroški za stanovaiye, elektriko, ogrevai\je, telefon, komunalne prispevke in podobno stanejo domala toliko? Pogovarjali smo se s štirimi delavkami (vemo, da so ženske v večini primerov "upraviteUice*' družinskih proračunov), ki živyo s takimi prejemki. Zgodbe so resnične, imena pa zamolčana, kajti Uudi je revščine sram. Sram jih je, da za svoje pošteno oprav^eno delo dobgo tako malo denarja, čeprav bi se moral namesto i\jih sramovati kdo drug. Ivanka komaj čaka na regres Ivanka je industrijska delavka v enem od gorenjskih podjetij. Sodi v najnižji plačilni razred, njena mesečna neto plača pa po 34 letih delovne dobe z vsemi dodatki znaša 85.000 tolarjev. Res je slabo, pravi Ivanka, čeprav je vsa leta vajena nizkih zaslužkov. Živi v mestu, v enosob-nem stanovanju in skrbi za dva otroka. Starejši je pravzaprav že samostojen, kar pomeni, da je zaposlen in prejema svojo plačo, s katero pomaga družinskemu proračunu vsaj za hrano, mlajši pa je v petem razredu. Ivanka je ločena, preživnine od bivšega moža pa Še vedno ni iztožila. Medtem dobiva 12 tisočakov iz preživninskega sklada. Kako živi s tako skromnimi dohodki? "K plači dobim še za 10 tisočakov otroških doklad, sin pa ima v šoli tudi regresirano malico. To je tudi vsa socialna pomoč, ki jo prejmem. Stanovanje sem pred leti odkupila, tako da mi vsaj stanarine ni treba plačevati, so pa zato drugi stroški kar visoki. Ocenjujem, da za vse položnice mesečno dam od 45 cev polagoma vračam, včasih pa mi kak dolg tudi odpusti. Vrta nimam, tako da moram tudi za v lonec vse kupiti. Vse trgovine obhodim, vse cene si ogledam in vedno kupim najcenejše. Pri nakupih je vedno najprej na vrsti otrok, vendar mu vsega, kar potrebuje, ne morem kupiti naenkrat, paČ pa postopoma mesec za mesecem. V šoli mu ni nelagodno zaradi revščine, skromnejših razmer pa se zave takrat, ko se primerja s sošolci, ki jih starši denimo vozijo na treninge, on pa mora vsepovsod peš. Bolj kot tega pa ga je sram, ker nima oČeta," pripoveduje Ivanka, ki se pri nizki plači boji celo najeti posojilo. Za vzdrževanje stanovanja pa je včasih treba tudi to in takrat Ivanka ve, da bo leto ali dve, za kolikor se zadolži, še tesneje z denarjem. Njeni sodelavci so povedali, kako se vsako leto veseli regresa. Lani si je kupila novo omaro, z letošnjim pa namerava popraviti cevi v kopalnici. Na počitnice ne gre. "Prednost ima sin in ko gre v Šolo v naravi, se zmenim, da strošek zanjo poravnam v več obrokih," pravi Ivanka. Ko je Odraz socialnega stanja zaposlenih je tudi koriščenje ugodnosti, ki jih ponuja sindikalni sklad pri Svetu gorenjskih sindikatov. Ta omogoča članom nakup kurilnega olja za nekaj nižjo ceno od tržne, ponuja ugodna posojila prek hranilnice, delavcem pa zagotavlja tudi možnost preventivnega okrevanja v toplicah. Te ugodnosti so sicer na voljo vsem članom, ne le socialno šibkim. Da gre ljudem pogosto za nohte jeseni, ko je treba kupiti vse za šolo, ali ko se bliža nakup ozimnice ali kurilnega olja, pa kaže dinamika najemanja posojil. Marsikdo vzame posojilo za nakup kurilnega olja in ga potem odplačuje vse leto. pravi predsednica sklada Marija Klinar, ki tudi v podjetju, kjer je zaposlena in že več let sindikalna aktivistka, opaža mnoge stiske zaposlenih. do 50 tisočakov. Ostalo gre za hrano. Dobro, da mi pri tem s svojo plačo pomaga tudi sin, ki se zaveda stroškov za hrano, pranje in druge stvari, ki jih ima na voljo doma. Avtomobila nimam, kako naj si ga z nizkimi prejemki tudi privoščim! Denarja mi včasih zmanjka celo za življenje. Takrat mi posodi sestra, jaz pa ji potem več mese- bila pred časom operirana, ji je pripadalo zdravljenje v toplicah. Ni si ga upala privoščiti, deloma zaradi otroka, ki ga ni mogla prepustiti samemu sebi, deloma pa zaradi denarja. Toplice ji je sicer pokrilo zdravstveno zavarovanje, toda Ivanka ve, da nekaj denaija potrebuješ tudi za s seboj in si pred tem napolniti tudi kovček. In tako ni šla. Tisti z najnižjimi plačami pri nakupih skrbno izbirajo najcenejše. Otroški dodatek ne zadošča niti za čevlje "Od svojega petnajstega leta delam v Planiki. V proizvodnji sem 28 let. Sodim v drugi plačilni razred in moja običajna mesečna plača znaša od 70 do 75 tisočakov neto. če si privoščim Še kak kredit, je konec meseca pod črto še nižji znesek," opisuje svoje prejemke Vera. Mož ima nekaj višjo plačo, ki pa tudi noben mesec ne preseže 120 tisočakov. Družinski dohodek je bil le za nekaj jurjev prevelik in tako za hčeri ni prejemala več kot štiri tisočake otroškega dodatka za vsako. Za ta denar jima še čevljev ne morem kupiti, potoži. In ves čas moraš gledati, kaj kupiš in koliko to stane, kaj daš v lonec in koliko to stane, skrbiš, da imajo najprej otroci in šele nato starši. Sedaj je usahnil tudi skromni otroški dodatek, kajti starejša hČi je nastopila pripravništvo, mlajša pa izredno nadaljuje šolanje. Štipendije nima, pač pa je zaradi zdravstvenega stanja dobila posebno zdravstveno pomoč v višini 37 tisočakov, s čimer si plačuje šolanje. "Država premalo gleda na družine," je prepričana Vera, ki jo že sedaj s^bi prihodnost njenih hčera. Kako naj mladi pri- varčujejo za stanovanje, kako naj se osamosvojijo od staršev, če je prva ovira že zaposlitev, druga pa slabi zaslužki! Vera in njen mož sta do dvosobnega stanovanja, v katerem sedaj živijo štirje odrasli ljudje, prišla pred leti z ugodnim odkupom. Teh možnosti mladi danes nimajo. Za nakup majhne garsonjere potrebuješ najmanj 10 milijonov, najem dvosobnega stanovanja pa je kar 70 tisočakov, zraven pa še stroški! Verina družina mesečno le za položnice odšteje 60 tisočakov, da o drugih življenjskih stroških niti ne govori. Avto tudi skorajda moramo imeti, pravi skoraj opravičujoče, kot da gre za nedopustno razkošje. "Vedno smo skromno živeli, hčerki nista poznali žepnine, saj jima je nisem mogla dajati. Dobro, da nista zahtevni in da tiho sprejemata dejstvo, da je, kakor je," razmišlja Vera, ki se v časopisu noče pojaviti s polnim imenom. Ne želi, da bi ljudje vedeli za njene razmere. "Toliko let delam in za tolikšno plačo, to je prav sramotno! Včasih smo poznali boljše čase. Ko sem bila denimo na porodniškem dopustu za hčeri, sem imela porodniško bolje plačano, kot danes dobim za polno delo." Sadnih sokov ne kupujemo Tudi Mojca dela v obutveni industriji. Srednješolsko izobrazbo ima in njen mesečni neto dohodek se suče okoli 85 tisočakov, s preseganjem norme zasluži tudi do 90 tisočakov. V njeni družini je Še posebno težko, ker je mož že leto dni brezposeln, zaradi hude bolezni pa je tudi zelo vprašljivo, ali se bo lahko še kdaj zaposlil. Imata dva Šoloobvezna otroka, stara 9 in 10 let. Otrokom te starosti je včasih težko pojasniti, da nimaš denarja. Saj imaŠ kartico, mami, pa pojdi na bankomat, je včasih slišati prostodušen otroški predlog. Mojca se trudi, da otroka ne bi ničesar pogrešala. Računalnika nimata, kolesi in rolerje pa sta dobila ob pomoči starih staršev. V soseski, kjer živijo, ni nihče prav premožen, tako se otrokoma skromno družinsko življenje ne zdi kaj posebnega. Kljub zgodbici o bankomatu sta nezahtevna, starša ju spodbujata k varčevanju, če si česa zelo želita. V šoli, kjer vsaka šola v naravi ali tabor zahtevata precej denarja, otrokom iz socialno šibkejših družin priskoči na pomoč šolski sklad. Edini "luk-sus", ki ga privoščita sinovoma, je trening košarke. Stane jih po pet tisočakov na mesec, vendar se staršema z vzgojnega vidika zdi pomembno, da se fanta ukvarjata z neko zdravo dejavnostjo. Ob Mojčini plači in moževem nadomestilu okoli 70 tisočakov družina dobi še za 30 tisočakov otroških dodatkov. Kako preživijo? "Oba z možem izhajava iz skromnih razmer. Navajena sva pač in tudi z našim sedanjim stanjem sva se sprijaznila. Sicer pa "Čaramo" na različne načine. Enoinpolsobno stanovanje sva odkupila na obroke, najin stari jugo sva zamenjala še v času, ko sva oba imela službi. Mesečni stroški na položnicah nam vzamejo kakih 50 tisoč tolarjev. V starem bloku, kjer živimo, se v ogrevamo še na trda goriva. Ce bi si omislili centralno kurjavo na plin, bi nas to mesečno stalo 15 tisočakov, tako pa se za 40 tisočakov, kolikor odštejemo za drva, grejemo vse leto. Obdelujemo vrtiček, kjer pridelamo vso zelenjavo. Doma natanko pregledam vse reklame, vidim, kje se da kaj kupiti ceneje. Tako kot v večini družin, sta tudi pri nas najprej na vrsti otroka, ko gre za oblačila in obutev, šele nato midva. Sokov ne kupujemo, otroka sta vajena piti vodo in Čaj. Mož zaradi posledic hude bolezni sedaj pije veliko tekočine, tudi do Štiri litre na dan. Če bi pil drage sokove, bi nam najbrž težko zneslo, z vodo in čaji pa kar gre. Moževa bolezen ni povečala družinskih stroškov, pogoste vožnje na zdravljenje v Ljubljano je imel povrnjene, tudi zdravila so na srečo še brezplačna. Predvsem pa smo vsi skupaj srečni, da je bolezen sedaj premagal," pravi Mojca. Počitnic pa si letos ne bodo mogli privoščiti. Lani so jim sodelavci omogočili družinski dopust na morju, sicer pa gresta otroka v zdravstveno kolonijo. Plača, nadomestilo za brezposelnost, otroški dodatki, regresirana malica v šoli, pomoč starih staršev, šolskega sklada, z vsem tem se nekako izide. Človek pa je vendarle žalosten, da z lastnim delom ne more zaslužiti toliko, da bi brez težav preživljal družino. Miikin račun je nenehno v minusu Milka ima ta čas sicer Še službo, 15. maja pa bo med ducat tistimi, ki bodo v Planiki postali tehnološki presežek. Doslej je dobivala po 75 ali 80 tisoč tolarjev plače, ko bo brez službe na zavodu, bo leto dni prejemala še precej nižje nadomestilo, kot je sedanji zaslužek, pozneje bo usahnilo Še to. Možje že tri leta na bolniški in tudi njegovi prejemki niso večji. Njegovi gredo za položnice, njena plača za hrano. Avta nimata, vrtička, ki bi jima pomagal zmanjšati stroške za hrano, tudi ne. Od treh otrok dva še živita s starši v stanovanju v bloku, starejši tudi sam zasluži. Nič ne prispeva k družinskemu proračunu. Denarja je malo in še tisto malo hitro skopni, pravi Milka in priznava, da je ves čas v minusu, tudi do sto tisoč, prekoračuje celo limit. Ne privoščijo si razkošja, niti avtomobila nimajo, moija še ni videla, toplice pa le takrat, ko ji je teden dni plačal sindikat. "Gledam, da imamo vsaj zajesti in to je tudi vse, kar si lahko privoščimo z majhno plačo." Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Piše Miha Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 578 Zgleden učitelj, pisatelj in oče revežev Ne vem, ali v Zalogu pri Cerkljah Še stoji hiša in na njej spominska plošča, na kateri piše: "V ti hiŠi se je rodil /13. septembra 1827 / Matevž. Močnik, / učitelj in pisatelj slovenski. / Postavilo 'Slovensko učiteljsko društvo' leta 1927." Poglejmo, kako ga v Naših zaslužnih možeh opiše Lavtižar. "Po dovršeni ljudski šoli je vstopil v prvi razred gimnazije v Ljubljani, Preprostemu kmečkemu dečku izpod Kamniških planin so se začeli razvijati prirojeni talenti v taki meri, da so vsi, ki so ga poznali, občudovali njegovo brihmo glavico. Posebno v zemljepisu je kazal take zmožnosti, da je bil njegov tozadevni profesor ponosen na njega. Med so-učencije bil Močnik znan z imenom 'sloveči zem-Ijepisec' (der berühmte Geograf). Vsi so gledali v njem bodočega vseučiliškega profesorja v tej stroki. In vendar mu ni bil namenjen ta častni poklic. Previdnost božja ga je določila za ljudsko šolo in za podpornika siromakov." med šolanjem je vstopil k jezuitom, vendar je zbolel in moral redovniŠko pot opustiti. "Močnik si je izbral učiteljski stan ter postal veščak v tej stroki. Najprej je bil učitelj na dekliški šoli v Kamniku, leta 1870 pa je dobil stalno službo na prvi mestni ljudski šoli v Ljubljani. Šolska oblast je kmalu spoznala njegove zmožnosti ter ga imenovala za nadzornika v šolskem okraju Kamnik. Močnik, ki bi bil lahko na vseučilišču predaval akademikom zemljepisje in zgodovino, je bil zdaj, ko sije zopet okrepil zdravje, popolnoma zadovoljen s svojim stanom. Kaj je bil v svojem poslovanju cerkvi, učiteljstvu in mladini, lahko razvidimo iz očitanja, ki so ga trosili zoper njega nasprotniki. Zabavljali so, da gre ob času svojih nadzorovanj najprej v cerkev, da streže tam dotičnemu katehetu pri maši in šele potem nadzoruje pouk v Šoli. Seveda so taki ljudje same sebe izdajali, kaj so. O Močniku pa so nehote spričevali, da je zgleden katoliški mož in da zato tudi vestno spolnjuje nadzorniške dolžnosti. Ko je okrog leta 1873 še hujše začel pihati verstvu nasprotni veter, se je odpovedal značajni Matevž Močnik šolskemu nadzorstvu ter postal zopet navaden učitelj. Leta 1882 pa je stopil v pokoj." Urejal je strokovni list Učiteljski tovariš in vanj tudi ve smo dopisoval. In hkrati ves čas opravljal Zavetišče za sirote v Tržiču pred 2. svetovno vojno dobra dela. "Sploh moramo pripoznati, da Ljubljani skoraj ni bilo krščanskega društva, v katerem bi ne bil deloval gospod Matevž. Posebno mu je bilo pri srcu Društvo za podpiranje učiteljskih vdov in sirot. Dobro je vedel, kako težko živijo učiteljske rodovine ob skromni pokojnini. Zato je sočutno skrbel zanje ter jim naklanjal kot tajnik in blagajnik omenjenega druŠn^a izdatne podpore. Društveno premoženje, ki ga je on oskrboval, je narastlo v nekaterih letih tako visoko, da je imelo petdeset tisoč goldinarjev premoženja. Vsako leto je omenjal pri glavnem zborovanju društveni predsednik prošt dr. Anton J are, da počiva nad društvom za podpiranje učiteljskih vdov in sirot poseben božji blagoslov." Sicer pa je bil zavetnik vseh revežev. "Moč-nikova milosrčnost se je kazala povsod, kjer je bila potrebna kakšna pomoč. Vsa Ljubljana je vedela, kako dober je ta gospod siromakom. Dajal je in dajal, potem pa čakal, da je dobil svojo mesečno pokojnino ali kak dar od dobrotnikov za razdelitev med reveže. Dandanes imamo prav dobro urejena karitativna društva za podporo revežev, takrat pa je slonela ta skrb le bolj na posameznih usmiljenih osebah. Taka poosebljena dobrota je bil gospod Matevž Močnik. Ob njegovih vratih so si kar kljuko podajali reveži. Ker ubogih dijakov ni mogel podpirati z večjimi darovi, jih je poučeval brezplačno. Saj je bil nekdaj od-ličnjak v gimnazijskih uČnih predmetih. On in urednik 'Zgodnje Danice' Luka Jeran sta si pridobila neminljive zasluge glede revnih študentov. Po vsej tej hvali nas bo zanimalo, kakšen je bil ta mož na zunaj. "Kdor ga je srečal na ulici, pa ga ni poznal osebno, je sodil o njem, da je navaden preprost človek. Ne postava, ne vedenje in ne obleka ga ni izdajala kot velikana neumorno delavnega, vsestransko izobraženega, krepostnega in strogo vernega moža. Umrl je v Ljubljani 15. aprila 1895 ob času najhujše potresne zmešnjave." Res: svetniška postava gorenjskega rodu. Torek, 4. maja 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN evropski potrebni projekti Z vstopom v Evropsko unijo smo Slovenci pridobili pravice črpanja iz evropskih skladov in prav od tega, koliko bomo uspešni pri tem, je odvisno, ali bomo neto dobitnik, ali neto plačnik. Izšla sta dva pomembna razpisa za sredstva. Ljublana - Iz Ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da sta bila v Uradnem listu 23. aprila objavljena prva razpisa za izbor projektov za sofinanciraixje iz sredstev enega od štirih evropskih strukturnih skladov - Evropskega sklada za regionalni razvoj in sicer za dva predvidena ukrepa: Spodbujai\je razvoja inovacy-skega okolja in Spodbujaixje razvoja turističnih destinacy. Iz tega sklada naj bi projekti v Sloveniji imeli možnost v naslednjih treh letih pridobiti nad 31 milgard tolarjev, h katerim bo naša država primaknila še 11 milgard. Čeprav je bilo že večkrat povedano in poudarjeno, je kar zelo nujno še enkrat opozoriti: odgovor na to, kaj bomo imeli od Evropske unije, v katero smo tako slavnostno vstopili, je pri nas samih. Nič ne bo dano brez našega prizadevanja, zato je predvsem od nas odvisno, koliko bomo dobili, kako uspešno se bomo znali pripraviti na razvoj, s katerim želimo razvitejše dohiteli. Slovenija je bila iz let pridruževanja Evropski uniji prav najuspešnejša država pri črpanju predpristopnih sredstev, saj je po nekaterih podatkih uspela izkoristiti kar 95 odstotkov razpoložljivih, in samo želimo si lahko, da bi bili podobno uspešni tudi po vstopu. Z njim so se namreč odprla vrata kohezijske-ga in štirih strukturnih skladov in za vse velja, da je sredstva mogoče dobiti samo na osnovi dobro pripravljenih projektov, ki uspejo na zahtevnih razpisih in prestanejo zelo zahtevne postopke preverjanja. Z vstopom v Evropsko unijo si je Slovenija zagotovila pravico do črpanja sredstev kohezijske-ga sklada in štirih strukturnih skladov: Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) in sredstev Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FTUR). Kohezijski in strukturni skladi so osrednji finančni instrument regionalne politike EU, s katerim le-ta prispeva k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami znotraj enotnega evropskega trga ter spodbuja njihov uravnotežen in traj-nostni razvoj. Za možne prejemnike sredstev pa se z dostopom do teh skladov odpira dodaten vir sofinanciranja projektov. Slovenija je kot izhodišče za črpanje strukturnih sredstev v obdobju do konca leta 2006, ko se izteče finančno obdobje EU, pripravila Enotni programski dokument Republike Slovenije 2004 - 2006, ki opredeljuje štiri prednostne naloge, za katera se bodo v tem obdobju uporabila razpoložljiva sredstva iz posameznih skladov EU, ter sredstva iz nacionalnih javnih proračunskih virov. Prva prednostna naloga je Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, v katero je vključenih več ministrstev, vlogo koordinatorja pa ima ministrstvo za gospodarstvo. Cilji, ukrepi in aktivnosti izhajajo predvsem iz Državnega razvojnega programa RS 2001 -2006, Programa ukrepov za pospeševanje konkurenčnosti 2002 - 2006 ter Strategije slovenskega turizma 2002 - 2006, s pospeševanjem podjetništva, povečevanjem investicij v znanje in tehnološki razvoj, izboljševanjem turističnih produktov ter poeno- Cene naftnih derivatov še v rokah vlade Ljublana - Kljub temu da slovenski naftni trgovci že dalj časa zahtevajo sprostitev cen skoraj vseh naftnih derivatov, pa seje slovenska vlada odločila, da bo te cene nadzorovala še vsaj šest mesecev. Tako namreč določa nova uredba, ki jo je vlada sprejela konec preteklega meseca in je začela veljati v nedeljo. V veljavi ostaja metodologija oblikovanja cen naftnih derivatov na osnovi modela, ki je bila uvedena aprila leta 2000 in upošteva predvsem gibanje cen derivatov na sredozemski borzi in tečaj dolarja, izhodiščne marže pa se določajo ob spremembah prodajnih cen v skladu s spremembami tečaja evra do tolaija. V Petrolu so vladi predlagali sprostitev cen dizelskega goriva, kurilnega olja in 98-oktanskega neosvinčenega bencina, za 95-oktanski neosvinčeni bencin, ki ga prodajo največ, pa postopno približevanje marži, ki velja za naftne trgovce po Evropi. Trenutno ta marža pri nas dosega s 17 tolarji pri litru 66 odstotkov evropske marže in pri Petrolu predlagajo, da naj bi se dvignila na 80 odstotkov. Za kupce bencina bi to pomenilo podražitev za 3 tolarje, vlada pa ocenjuje, da bi trgovci kaj kmalu maržo dvignili kar na evropsko povprečje. Vlada tudi ocenjuje, da je sedanji model in hkratno prilagajanje trošarin zmanjšala nihanje cen, ki bi se sicer lahko preneslo tudi na druge cene, ocene položaja na svetovnem naftnem trgu pa kažejo, da se izredno visoke cene, glede na trenutne politične in gospodarske razmere v svetu, kmalu ne bodo po- membneje znižale. š. ž. CEMENTNI IZDELKI MEDVODE Tel.: 01 361' 79 36 http://wwwjarc.sl • palisade • škarpniki • plašče • cevi • robniki, ... Vi h ^CÄ -Cr»?: ^•-i'lJ Betonski TLAKOVCI stavitvijo dostopa do lokacij, podatkov in virov financiranja pa želijo povečati konkurenčnost podjetij in države. Temeljna cilja sta hitrejši gospodarski razvoj in višja raven zaposlenosti v Sloveniji. V Enotnem programskem dokumentu RS 2004 - 2006 so v okviru naloge Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti določeni štirje ukrepi: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja. Spodbujanje razvoja turističnih destinacij. Razvoj podpornega okolja za podjetništvo in Gospodarska infrastruktura in javne storitve. Za te ukrepe je skupaj predvideno v treh letih 42 milijard tolarjev, od tega 31 milijard iz evropskega sklada (ESSR), 11 milijard pa iz domačih virov, predvsem državnega proračuna. Kot smo omenili v uvodu, je bil za prva dva od omenjenih ukrepov konec aprila objavljen razpis in udeležena ministrstva in druge nosilne institucije bodo izbrali projekte, ki ustrezajo vsem vsebinskim in tehničnim zahtevam ter največ prispevajo k navedenim ciljem. Tem projektom se bo na podlagi pogodbe odobrilo sofi- nanciranje. Štefan Žargi Slovenija pri podjetništvu zaostaja Pretekli teden je v Varšavi potekal tridnevni evropski gospodarski vrh v okviru Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), na katerem je bila predstavljena tudi analiza konkurenčnosti 25 članic Evropske unije. Naša država je na tej lestvici s povprečno oceno 4,36 zasedla 14. mesto, pri čemer je od dosedanjih članic EU prehitela Italijo, Grčijo in Portugalsko ter z drugim mestom med pristopnicami v EU močno zaostala za sebi primerljivo novo članico Estonijo in tudi za povprečjem razširjene EU. Na vrhu so skandinavske države, ki po poročilu WEF predstavljajo pravi vzor konkurenčnosti, najboljša med njimi pa Finska, kije dosegla povprečno oceno 5,80. Analitiki so upoštevali osem tako imenovanih lizbonskih kriterijev in vsako državo po vsakem kriteriju ocenili z ocenami od 1 do 7. Slovenija je dobila najboljšo oceno 5,21 pri merilu mrežnih industrij (telekomunikacije in transport), najslabšo 3,76 pa po kriteriju razvoja podjetniškega okolja in se pri tem znašla na samem repu 25 držav članic EU. Solidne ocene je naša država prejela pri oceni učinkovitosti finančnih storitev, skladnega razvoja, stopnje razvitosti informacijske družbe in družbene vključenosti, slabe ocene pa smo prejeli še pri ocenah razvoja inovacij, vlaganju v raziskave in razvoj in stopnji liberalizacije trga. Z nobeno od osmih ocen nismo dosegli povprečja dosedanjih 15 članic EU, ki po analizah ocenjevalcev zaostaja za povprečjem ocen, ki so jih analitiki foruma primerjalno prisodili ZDA. EU dosega boljši rezuhat od ZDA le po merilu socialne vključenosti, kamor spadajo možnosti za vseživljenjsko učenje in modernizacija sistemov socialne varnosti. Evropskega gospodarskega vrha se je udeležilo 20 predsednikov držav in vlad, Slovenijo pa je zastopal zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Na forumu so razpravljali o tem, kako na stari celini oživiti podjetniški duh, med najpomembnejšimi temami razprav pa so bile liberalizacija transporta in elektrogospodarstva, reforme pokojninskih sistemov ter migracije in njihov vpliv na trg dela ter o prednostih in slabostih hitrega uvajanja evra. Poudarili so tudi, da na vzhodnih in južnih mejah EU ne sme nastati nova ločnica, saj je v interesu vseh držav, da se tudi prek teh meja krepi gospodarska rast in širi demokracija. Š.Ž. EU ali au!? Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Letošnji praznik dela si bomo najbrž zapomnili po tem, da ga praktično ni nihče omenil. Delavci so očitno poleg mnogih pravic, ki so jih izgubili s prehodom v kapitalizem, sedaj še ob svoj praznik. Stavimo lahko, da si bo od zdaj naprej naša oblast, pa najsi bo rdeča, črna ali pa kakšen odtenek vmes, ta dan razlagala po svoje. No, pa saj živimo v demokraciji, ali ne? S polnopravnim Članst\'om v Evropski uniji (EU) je naša država del svoje suverenosti prenesla v Bruselj, Strasbourg in deloma v Frankfurt. Gospodarske politike, od davčne, preko proračunske do denarne se sedaj bolj ali manj deloma podrejajo okvirom evropskih politik, pa najsi bodo te za naše gospodarstx'o dobre ali slabe. V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali nekaj najbolj v nebo vpijočih posledic teh sprememb. Prehod v evra čakalnico (ERM2), ki ga naša vlada napoveduje za začetek prihodnjega leta, bo povzročil krepko in hitro zmanjšanje obrestnih mer, ki ga naša centralna banka ne bo mogla preprečiti zaradi praktično stoječega deviznega tečaja. Ker bodo krediti s tem postali cenejši, bo to imelo za posledico večje trošenje prebivalst\'a, kar bo zaradi neustrezne strukture na trgu (državni in ostali, tudi na novo porajajoči se, monopoli) povzročilo pritisk na povečevanje cen, kar pa bo lahko ogrozilo inflacijski kriterij za prevzem evra. Ukrepi, ki bi jih nosilci gospodarske politike lahko za doseganje inflacijskega cilja uvedli, bi bilo stiskanje materialnega trošenja države, kar pa je očitno nerealistično doseči v celoti. Tudi zmanjšanje rasti dohodkov prebivalstva, plaČe in pokojnine, prihodnjem letu se zdi bolj težko doseči, saj bi bilo potrebno prepričati sindikate ter sprejeti nekaj zakonov, ki pa se jih politiki zaradi volitev hudo neradi lotevajo. Po drugi strani pa bi nosilci gospodarske politike čisto lahko uvedli zmanjšanje trošarin na naftne derivate in s tem bi se le-ti pocenili za slabih pet odstotkov. Pri tem je potrebno poudariti, da takšen izpad trošarin na naftne derivate nikakor ne bi ogrozil proračunskega konvergenčnega kriterija, saj obstaja v proračunu še dovolj ostalega maneverskega prostora. In to kljub dejsh'u, da se bo učinkovitost davčne službe sedaj ob vstopu v EU zelo zmanjšala. Še zlasti pri domaČih davkih na blago in storitve, kamor štejemo DDV in trošarine, ukinjene pa so tudi carine na mejah z državatni EU. Poleg tega pa lahko pričakujemo tudi porast evazije ali izognitve plačila davkov. Če gledamo s stališča povprečja EU, bi zmanjšanje pobranih davkov povzročilo izpad v višini dveh odstotkov BDP. Davčna evazija se bo seveda povečevala postopoma, vprašanje pa je, kako močno lahko to dogajanje vpliva na občutljivo stanje gospodarstva v ključnih letih 2005 in 2006, ko bomo v čakalnici za evro. V primeru, da v prihodnjem letu vseeno pride do povečanja izpada davčnih prihodkov, ima politika na voljo dve možnosti. Povečati na primer trošarine ali pa dopustiti povečanje proračunskega primanjkljaja. V prvem primeru je zaradi dviga cen spet ogrožen inflacijski kriterij, v drugem pa kriterij o višini proračunskega salda. Kakorkoli torej obrnemo, je stvar boleča. Strokovnjak za turizem na Bledu Bled - Minuli mesec je bilo v Grand Hotelu Toplice predavanje priznanega strokovnjaka za področje kakovosti v turizmu dr. Hor-sta H. Schulzeja iz Amerike, ki je turističnim delavcem predstavil strategije za dosego kakovosti in odličnosti v turizmu, pripravila pa ga je Poslovna skupina Sava - Dejavnost turizem, kamor spadajo GH Toplice, Golf in kamp Bled, G&P Hoteli Bled in Terme 3000. Horst H. Schulze je dolga leta vodil verigo hotelov Ritz-Carlton, prejel je nagradi Malcolm Baldridge za kakovost in prestižno nagrado Ishikawa za prispevek h gibanju kakovosti v svetu. Njegovo osnovno sporočilo udeležencem blejskega predavanja je bilo, da morajo najprej povečati kakovost storitev, šele potem bodo lahko uspešnejši. Poudaril je, da bo turizem kmalu druga največja gospodarska panoga na svetu, zato bi se morali turistični delavci zavedati svojih velikih priložnosti. Renata Škrjanc Interevropa pripravila nove logistične pakete Na osnovi raziskav so se pri Interevropi odločili ponuditi nov paket logističnih storitev za EU in nov paket logističnih storitev za Balkan. Ljublana - Koncern Interevropa je v sredo predstavil novo ponudbo logističnih storitev, ki je prilagojena novim razmeram skupnega evropskega trga, ko je Slovenca vstopila v Evropsko unyo. Nova ponudba temeni na raziskavi med 156 slovenskimi podjetji, ki so jo izvedli lani jeseni. Rezultati opravljene raziskave so pokazali, da bo kar polovica anketiranih podjetij povečala svojo prisotnost na evropskem trgu in četrtina podjetij okrepila svoj nastop na trgih jugovzhodne Evrope. Pokazala je tudi, da se podjetja odločajo o izbiri logističnega podjetja po prednostih, ki jih le-ta ponuja, te pa so lahko: dostava v 24 do 48 urah, dostava od 'vrat do vrat', sled-Ijivost blaga, natančnost in zanesljivost dostave. Omenjene prednosti so se zato odločili ponuditi v svojih novih logističnih paketih, pri čemer je v paketu logistike za EU poudarek na hitrem prevzemu in dostavi blaga 'od vrat do vrat', pri paketu za Balkan pa cenovna ugodnost. Interevropa ima namreč prav na Balkanu v razvejani poslovni mreži hčerinskih družb konkurenčno prednost, ki zagotavlja zanesljivo in varno logistično oskrbo, saj je vodilni ponudnik logistike in to namerava tudi ostati. Posebno pozornost v Interevropi posvečajo tudi kopenskemu prometu v petem koridorju, ki poteka od Barcelone, pek Francije, Italije, Slovenije, Madžarske, Ukrajine do Kijeva z navezavo na koridor do Moskve. Tudi tu gradi mrežo lastnih družb in partnersko mrežo, saj ugotavljajo, da se v petem koridorju vztrajno povečuje cestni promet, medtem ko se železniški, zaradi obveznega pretovarjanja (zaradi različnih širin železniških tirov na Vzhodu), zmanjšuje. Poleg klasičnih prevoznih storitev ponujajo tudi storitve intermodalnega transporta, ki zmanjšuje poškodbe blaga, znižuje stroške in zagotavlja večjo hitrost. Za zaključek omenimo še, da sta sredi aprila Interevropa in Aerodrom Ljubljana podpisala družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe Interaero, d.o.o., Avio logistični servis, ki bo opravljalo celovite storitve avio logistike in zemeljske oskrbe tovora. Na to specializirano družbo, ki bo začela poslovati še letos, bodo prenesena sredstva in zaposleni Interevropine Filiale Avio Brnik in Avioblagovne službe Aerodroma Ljubljana. Z vplačilom 61,2 milijona tolarjev bo Interevropa, d.d., 51-odstotni lastnik. Štefan Žargi Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OLIA V J GORENJSKI GLAS • ^S. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si Torek, 4. maja 2004 Vsi plačujejo prispevkov Davčni zavezanci dolgujejo pokojninski blagajni 25 milijard tolarjev prispevkov. Veliko dolga iz različnih razlogov ni možno izterjati, visoki zneski pa razburjajo javnost, še zlasti upokojence. Ljubljana - Republiška davčna uprava (Durs) je lani izdala sklepe za prisilno izterjavo 31 milyard tolarjev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izterjala pa jih je tretjino. Čeprav se zbrani prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje povečuje iz leta v leto (v zadnjih treh letih je porasel s 402 na 537 milijard tolarjev), pa vsi zavezanci ne poravnavajo obveznosti do pokojninske blagajne. Med dolžniki prevladujejo zavezanci, ki so zašli v finančne težave, ali celo "mrliči'', od katerih ni možno pričakovati nikakršnega plačila. Kar 87 odstotkov vsega dolga odpade na fizične osebe, od tega pa kar 87 odstotkov na samostojne podjetnike posameznike. Lani je njihov dolg (skupaj z zamudnimi obrestmi) znašal 21,8 milijarde tolarjev, predlani je bil še celo nekoliko večji, v primerjavi s celotnim zbranim prispevkom pa seje zmanjšal. V letu 2000je ta delež predstavljal 4,7 odstotka, lani še 4,1. Dolg podjetij in drugih pravnih oseb se ne povečuje, k tem je prispeval tudi zakon o finančnem poslovanju podjetij, po katerem mora uprava v primeru prevelike zadolženosti podjetja predlagati začetek stečajnega postopka. Nekateri sicer zakona ne spoštujejo in kljub finančnim težavam ne predlagajo stečaja, to pa še povečuje davčni dolg in zmanjšuje možnosti za poplačilo vsaj dela terjatve. Stečajni postopki se v nekaterih primerih vlečejo tudi več let, pravih rezultatov pa ni, upniki ostajajo "goli in bosi". Davčna uprava je v obdobju 2000 - 2002 v stečajih, prisilnih poravnavah in likvidacijah podjetij prijavila za 29 milijard tolarjev terjatev, dobila pa je le 938 milijonov tolarjev. Tudi zakon o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev, po katerem je bilo možno s takojšnjim plačilom davčni dolg (na dan 31. december 1999) zmanjšati ali ga plačati v več obrokih, je dal slabe rezultate, saj so zavezanci do konca lanskega leta plačali po tem zakonu v pokojninsko blagajno le za 667 milijonov tolarjev prispevkov. Visoke obresti in dolg zastaralni rok Republiška davčna uprava, ki odmerja, obračunava, pobira in izterjuje prispevke, se pri izterjavi poslužuje vseh zakonsko dovoljenih ukrepov, ob tem pa opozarja tudi na nekatere probleme. Zamudne obresti so visoke, pri starejših dolgovih že nekajkrat presegajo glavnico, davčna uprava pa mora po zakonu najprej izterjati obresti in šele nato glavnico, kar povzroča nastajanje novih zamudnih obresti. Čeprav davčni organ ugotovi, da zavezanci nimajo nobenega premoženja za poravnavo obveznosti, dolga ne more odpisati, ker mora počakati na absolutni zastaralni rok, ki po zakonu o davčnem postopku znaša deset let, v tem Času pa obresti pripisujejo k dolgu. Davčnim Dolžniki dolgujejo pokojninski blagajni približno toliko, kot bo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje letos namenil upokojencem za rekreacijski dodatek. dolžnikom bi bilo treba preprečiti, da ob nelikvidnosti enega podjetja odpirajo nova ali ustanavljajo , druge gospodarske družbe, potrdilo o plačanih davkih pa naj bi bilo pogoj za uveljavljanje nekaterih pravic - na primer za odprtje transakcijske-ga računa ali prodajo nepremičnin. Zavod terja poenostavitev Ko je upravni odbor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na nedavni seji obravnaval poročilo o izterjavi prispevkov, je od Dursa zahteval, da pri dolgu razmeji glavnico od zamudnih obresti in da prikaže dolg po letih nastanka. Pravna služba zavoda bo preučila možnost, da bi pri odločanju o odpisu ali odlogu plačila prispevkov pridobili tudi podatke o premo- ženjskem stanju zavezancev in da bi imena dolžnikov javno objavili. Ker je V parlamentarnem postopku predlog novega zakona o davčnem postopku, bodo ministrstvu za finance, vladi in poslanskim skupinam ponovno predlagali poenostavitev, po kateri naj bi neizterljive prispevke odpisala že davčna uprava, ki ima tudi sicer o zavezancih največ podatkov. Po sedanjem zakonu mora davčni organ z odločbo ugotoviti neizterljivost ter je poslati zavodu, ta pa potlej odpiše prispevek. V razpravi je bilo slišati mnenje, da bi davčni dolg, ki vključuje celo terjatve iz 1987. leta, morali "očistiti" in iz njega izločiti nikdar izterljive prispevke, saj sicer velike številke o dolgu le po nepotrebnem razburjajo javnost, še zlasti upokojence. Cveto Zaplotnik Umiritev pred vstopom v EU V minulem tednu se je rast tečajev na Ljubljanski borzi nekoliko umirila, kar lahko hitro opazimo že po rasti glavnih indeksov, ki predstavljajo slovenski kapitalski trg. Pozitivno rast je zabeležil le osrednji borzni indeks SBI20 (0,7 odstotka), največ pa so k temu pripomogli višji tečaji delnic Dela, Droge, Krke in Luke Koper Je na vidiku spet prevzem brez javne ponudbe ? Pivovarna Luško namreč posredno povečuje lastninski delež v Delu. V zadnjem tednu je Infond, katerega večinski lastnik je preko Radenske Pivovarna Laško, namreč krepko povečal svoj delež v Delu. Skupaj omenjeni družbi obvladujeta že 42 odstotkov Dela. Posledično je tečaj delnice Dela v zadnjem tednu porasel za dobrih 8 odstotkov, V Drogi, Krki in Luki Koper so že objavili poslovne rezultate prvih treh mesecev letošnjega leta, ki so boljši v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Droga je čisti poslovni izid povečala kar za 52 odstotkov. Pri Krki še dodatno pripomorejo k rasti tečaja prepričanja in govorice o prevzemu, tako da so se posli sklepali že celo po 73.000 tolarjev za delnico. Visoka dividenda višini 245 tolarjev, ki prinaša več kot 2,5-odstotni donos, pa dodatno stimulira investitorje za nakup delnic Luke Koper. K zvišanju tečaja so nekoliko prav gotovo pripomogli še nakupi tujcev. TeČaj se je konec tedna oblikoval pri 8.700 tolarjih. Med večjimi razočaranji je bila tem tednu tudi delnica Heliosa, kije izgubila skoraj 5 odstotkov, tečaj se je oblikoval pri 180.000 tolarjih. Kljub temu delničarji ne smejo biti razočarani, saj so samo v letošnjem letu lahko zaslužili 40 odstotkov. V začetku tedna je slabo kazalo tudi delnici Merkurja, ki je izgubila nekaj odstotkov, vendar so borzni igralci hitro ugotovili, da je to le ugodna priložnost za nakup, tako da je v petek te£aj porasel za več kot 2 odstotka, zadnji posli pa so se sklepali že po 29.000 tolarjev. V zadnjem tednu je delnica tako izgubila samo odstotek svoje vrednosti. Vzrok padca bi lahko bila nekoliko povečana ponudba, saj so iz Merkurja objavili novico o prodaji delnic Evropske banke za razvoj po ceni 23.000 tolarjev, večji kupci so bile pravne osebe, pridružili pa so se jim še zaposleni i' Merkurju. Zagotovo pa je še veliko kandidatov, ki bi delnico kupili po tako nizki ceni. Končno smo dočakali tudi vstop i' EU. In kako bo le-ta vplival na slovenski kapitalski trg? Seveda se spremembe ne bodo pokazale že prvih dneh, pa tudi kasneje naj ne bi bile bist\'ene. S L majem 2004 je postalo dovoljeno tudi trženje tujih vzajemnih skladov, ki bodo konkurirali domačim. Kolikšen tržni delež bodo odtrgali domačinom, pa je seveda odvisno od zaupanja investitorjev. Vsekakor priporočam, da se dobro posvetujete s pooblaščenim borznim posrednikom, preden se odloČite za investicijo z obljubljenimi visokimi donosi. V zadnjih aprilskih dneh je bil sprejet tudi nov Zakon o dohodnini, o katerem pa se bodo morali poslanci še enkrat odločati, saj je Državni svet nanj izglasoval veto. Bistx ena sprememba naj bi bila obdavčitev obresti na bančne depozite ter dolžniške vrednostne papirje (npr obveznice). Zato čimprej i' lov za donosnejšimi naložbami, kot so vzajemni skladi in delnice! Alenka Eržen GBD Gorei\jska borzno posredniška družba, d.d. info@gbd.si ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DEL; do 11.05.2004; CESTNO PODJETJE DD., JEZERSKAC. 20, KRANJ; št. del. mest: 2 GRADBENI DEL; do 11.05.2004; SMAJLOVIĆ MUHAMED S.P., POT NA PILARNO 10, TRŽIČ DEL BREZ POKLICA - BLAG. MANIPULANT, VIUĆARIST; do 18.05.2004; MG MARKET D.O.0.081 TRGOVINA 704, STARA C. 1, KRANJ PCM. DELAVEC - PRIPR. ZG. DELOV OBUTVE; do 07.05.2004; BURNIK MARUA S.P., GO-GALOVA 8. KRANJ PCM. DELAVEC - NA STROJU ZA SEKANJE USNJA; do 07.05.2004; BURNIK MARIJA S.P., GOGALOVA 8, KRANJ POM. DELAVEC - MONTAŽA HLADILNIH KOMOR; do 22.05.2004; KOMAC DARKO S.P., BREZNICA 29, ŽIROVNICA ČISTILKA; do 07.05.2004; POPOVSKA SUZANA S.P, PREŠERNOVA 4, RADOVUlCA ČISTILKA; do 07.05.2004; RADOJEVIČ STANKA S.P., SAVSKA C. 60. KRANJ OBDEL. LESA - POMOČNIŠKA DELA; do 11.05.2004; JELOVICA- LESNA INDUSTRIJA D.D. ŠK. LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR OBDEL. LESA - MIZARSKA DELA; do 11.05.2004; JELOVICA- L£SNA INDUSTRIJA D.O. ŠK, LOKA, MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR OBDEL LESA - MIZARSKA DELA; do 07.05.2004; JELOVICA - ifSNA INDUSTRIJA D.D. ŠK. LOKA, KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA STROJNI OBDEL KOVIN - RAZREZ PLOČEVINE; do 13.05.2004; GALJOT TOMAŽ S.P., GRAD 22, CERKUE ŠIVALEC ZG. DELOV OBÜTVE; do 07.05.2004; BURNIK MARUA S.P.. GOGALOVA 8, KRANJ ŽIVILEC - V PROIZVODNJI PIJAČ; do 07.05.2004; KLANŠEK D.O.O., BREZJE 76D, BREZJE; št. del. mest: 2 MIZAR; do 11.05.2004; JELOVICA-LESNAIN-DUSTRUA D.D. ŠK. LOKA MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR AVTOKLEPAR; do 07.05.2004; JELOVČAN ŠK. LOKA, PEVNO 6, ŠK. LOKA STROJNIK-ŽERJAVOVODJA; do 11.05.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE D.D., GRAJSKA C. 44, BLED AVTOMEHANIK- MEHANIK, SERVISER KME-TUSKE MEH.; do 07.05.2004; AGROMEHANIKA D.D.,HRASTJE 52A, KRANJ AVTOMEHANIK; do 15.05.2004; AVTO MOČNIK D.O.O., BRfTOF 162, KRANJ MEHANIK KMETUSKtH STROJEV; do 07. 05. 2004; KŽK KMETIJSTVO D.O.O., MEHANIČNI SERVIS ŠENČUR, KRANJSKA C, 29, ŠENČUR ELEKTRIKAR, MIZAR, KUUČAVNIČAR - HIŠNIK; do 07.05.2004; OŠ POUANE, POUANE 100, POUANE ŠIVlUA; do 09.05.2004; ON-UNE D.O.O. RODINE 71, ŽIROVNICA FRIZER; do 07.05.2004; KEPIC ANDREJA-FRIZERSTVO, DVORJE 7, CERKUE ZIDAR; do 07.05.2004; RADOJEVIČ STANKA S.P, SAVSKA C. 60, KRANJ ZIDAR - GRADB. IN MONTAŽERSKA DELA; do 14.05.2004; TRGIS D.O.O., BELSKA C. 53, PREDDVOR STROJNIK TGM; do 05.05.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE D.D., GRAJSKA C. 44. BLED VOZNIK VUČILCA; do 05.05.2004; KIMO-VEC ANTON S.P., TRNOVUE 12, CERKUE VOZNIK VLAČILCA, PREVOZ PO DRŽAVAH EU; do 22.05.2004; YORK D.O.O., LAZE 8, GORENJA VAS PRODAJALEC; do 11.05.2004; M SORA Z.O.O., TRG SVOBODE 2, ŽIRI PRODAJALEC TEKSTIU; do 07.05.2004; STANIČ NEDEUKO S.R, ZAŽAGO 10, BLED PRODAJALEC - KOMERC. NA TERENU; do 02.06.2004; TlO PNEVMATIKA LESCE, ALPSKA C. 43, LESCE KUHAR; do 05.05.2004; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48A, BLED KUHAR-SLAŠČIČAR; do 14.05.2004; HOTEL KRIM BLED, UUBUANSKA C. 7, BLED KUHAR - POMOČ V KUHINJI; do 11.05.2004; RAZBORŠEK DANICA S.P., BRITOF120, KRANJ KUHAR; do 19.05.2004; TIK - TAK D.O.O., DVORSKI TRG 3, PREDDVOR KUHAR - OSKRBNIK HIŠE V BOHINJU; do 07.05.2004; Prošnje pošljite na: ZVEZA TABORNIKOV SLOVENUE U., IZVRŠNI ODBOR, PAR-MOVA UL 33, UUBUANA NATAKAR; do 07.05.2004; BAR DVOR KOZ-JEK GORAZD S.R, DVOR 2, ZG. BESNICA NATAKAR; do 05.05.2004; BERNARD & SCHINDLER D.N.O,, KORITNO 48A, BLED NATAKAR; do 05.05.2004; CIKOTIČ iN PARTNER D.N.O., PIPANOVA13A, ŠENČUR NATAKAR; do 07.05.2004; FELC ALBIN S.R, GRADNIKOVA C. 76, RADOVUlCA NATAKAR; do 14.05.2004; HOTEL KRIM BLED, UUBUANSKA C. 7, BL£D NATAKAR; do 19.05.2004; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ NATAKAR; do 07.05.2004; PRISTAVEC TADEJ S.P., BEGUNJSKA 10, LESCE SR. POKLICNA IZOBRAZBA - KURIRSKA SLUŽBA / DOSTAVA, RAZVOZ; do 11.05.2004; RAZBORŠEK DANICA S.R, BRITOF 120, KRANJ STROJNI TEH. - ORODJAR SPEC.; do 22.05. 2004; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROR^ STROJNI TEH. - UPRAVUAL£C STROJEV; do 02.06.2004; ŠIBO D.O.O. KIDRXlBftC. 90, ŠK UOKA GRADBENI DELOVODJA; do 12.05.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE D.D., GRAJSKA C. 44, BLED GRADBENI TEH. - KOMERCIAÜST; do 13.05.2004; 3MBA D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ GRADBENI TEH.; do 02.06.2004; ARHES D.0.0.,SP.DUPUE4, DUPUE EKONOMSKI TEH. - RAČUNOVODSTVO, SAL-DAKONTl; do 19.05.2004; EUROCOM D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ EKONOMSKI TEH. - RAČUNOVODSKO, ADMI-NISTR. DELO; do 08.05.2004; OŠ 16. DECEMBRA MOJSTRANA, UL ALOJZA RABIČA 7, MOJSTRANA INŽ. STROJNIŠTVA - STROK. SOD. ZA IZVAJANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH PRESOJ; do 22.05.2004; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA INŽ. STROJNIŠTVA-TEHNIČNI POMOČ.;'do 07.05.2004; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA EKONOMIST ZA ANAUZE IN PLANIRANJE; do 05.05.2004; CREATOR, SVETOVANJE, RAZVOJ IN TRG.D.0.0., MLAKARJEVA UL 46, ŠENČUR UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA - SAMOST KONSTRUKTER; do 29.05.2004; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA-TEHNOLOG KAKOVOSTI; do 29.05.2004; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK.LOKA DIPL INŽ. STROJNIŠTVA - PRODAJNI INŽ.; do 07.05.2004; KOVINSKA D.D., SELIŠKA C. 4B, BL£D UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE - SAMOST STROK. SOD. ZA INFORMACIJSKE PRI-KAZOVALfllKE; do 22.05.2004; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE - ORGANIZATOR, PROGRAMER; do 08,05.2004; LUZ-NAR FRANC S.P., PINTARJEVA UL 12, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA - ODG. VODJA DEL ZA ZAHTEVNE OBJEKTE: do 02.06.2004; ARHES D.O.O., SP. DUPUE 4, DUPUE DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA - ODG. VODJA; do 02.06.2004; ARHES D.O.O., SP. DUPUE 4, DUPUE DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA-VODJASEKTORJA; do 07.05.2004; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE; št. del. mest: 3 DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA - VODJA PRIPRAVE DELA; do 07.05.2004; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE UNIV. DIPL EKONOMIST - VODJA RAČUNO-VOD. IN KNJIGOVOD.; do 02.06.2004; AOUA-SAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ UNIV. DIPL EKONOMIST - SAMOST STROK. SOD. V ODD, TRŽENJA; do 22.05.2004; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA UNIV. DIPL PRAVNIK - VODJA UPRAVE; do 07.05.2004; GRADIŠ GP JESENICE D.D , PREŠERNOVA 5, JESENICE DIPL FIZIOTERAPEVT; do 12.05.2004; ZAVOD KORAK KRANJ, TUPAUČE 45A, PREDDVOR DR. MEDK:INE SPEC SPL MEDICINE - ZDRAVNIK SPL/DRUŽINSKE MED.; do 15.05.2004; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM TOČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ Zavod Republike Slovenije za z^slovanje, SNnškova ul. 12. L^bljana Aprila pol odstotka inflacije Krai\j - Po podatkih državnega statističnega urada so cene živ-|jei\jskih potrebščin aprila v primerjavi s prejši^jim mesecem porasle za pol odstotka, v letošnjih prvih štirih mesecih za 1,6 odstotka (lani v enakem obdobju za 2,7 odstotka), na letni ravni pa za 3,5 odstotka. Aprila so se najbolj povišale cene v skupinah obleka in obutev (za 2,5 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (1,5), stanovanjska oprema (1,4), stanovanje (1), rekreacija in kultura (0,9), izobraževanje (0,8), prevoz ter raznovrstno blago in storitve (0,3). Na rast cen v skupini, obleka in obutev so ponovno najbolj vplivale za 2,8 od- Višje cestnine Kraiy - Za vožnjo po slovenskih avtocestah je od 1. maja dalje treba plačevati višjo cestnino. Za osebna vozila oz. vozila prvega cestninskega razreda znaša cestnina za odsek Podta-bor - Ljubljana 370 tolaijev (doslej 360), Ljubljana - Klanec 890 Ljubljana - Fernetiči 860, Klanec - Fernetiči 280, Ljubljana - Korenitka 380, Blagovica -Ljubljana 260, Šentilj - Maribor 180, Ptujska cesta (Maribor Vzhod) - Arja vas 610 in Arja vas - Trojane 310 tolarjev, za odsek hitre ceste Podnanos - Vrtojba pa 360 tolarjev. Za vozila drugega cestninskega razreda je osnovni znesek treba pomnožiti z 1,5, za vozila tretjega razreda z 2,75 in za vozila četrtega razreda s 4. Cestnina je namenjena za vzdrževanje in upravljanje že zgrajenih cest, za gradnjo ter za plačilo obveznosti in posojil, najetih za gradnjo novih avtocest. C.Z. stotka višje cene oblačil in za 2,5 odstotka višje cene obutve, tkanine pa so se pocenile za 1,2 odstotka. Rast cen v skupini gostinske in nastanitvene storitve je bila predvsem posledica za 6,2-odstotne podražitve prenočitev v hotelih in za 1,2 odstotka dražjih gostinskih storitev. Poleg podražitev je bilo tudi nekaj pocenitev, cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače so se znižale za 0,8 odstotka, komunikacije za 0,8 odstotka, alkoholne pijače in tobak ter zdravje pa za pol odstotka. Nižje cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so predvsem posledica pocenitve kave, čaja in kakava za 4,8 odstotka, zelenjave za 4,4 odstotka, žganja za 2 odstotka ter mleka, mlečnih izdelkov, gaziranih in negaziranih pijač za poldrugi odstotek. Tudi aprila so na skupno rast cen ponovno vplivale predvsem storitve, ki so bile v povprečju dražje za en odstotek, medtem ko se je blago podražilo le za 0,2 odstotka. Dokaj močno aprilsko povišanje cen ni vplivalo na skupno letno rast cen, inflacija na letni je ostala enaka kot prejšnji mesec (3,5-odstotna). V enem letu so se najbolj povišale cene v skupinah izobraževanje (za 7,6 odstotka), alkoholne pijače in tobak (6,8), prevoz ter gostinske in nastanitvene storitve (5,3), cene v skupini komunikacije pa so se v istem obdobju znižale za 1,7 odstotka. Cveto Zaplotnik Hitreje do naslovnikov Kraiy - Vstop Slovenije v Evropsko unijo bo vplival tudi na hitrejše "potovanje" pisemskih pošiljk, paketov in DPD paketov na območju članic Unije. Območje Evropske unije, katerega del je od 1. maja dalje tudi Slovenija, je enotno carinsko območje, na katerem ni več carinskih postopkov za poštne pošiljke. Prenos pisemskih pošiljk, paketov in DPD paketov iz Slovenije v druge države, članice Unije, se bo zato praviloma skrajšal za en dan, prispetje pošiljk iz EU v Slovenijo pa od enega do dveh dni. DPD pakete je odslej možno pošiljati v 22 držav, med drugim tudi na Češko, v Estonijo, Lat-vijo, Litvo, na Madžarsko, Poljsko in na Slovaško; cena pošiljanja pa se bo v povprečju znižala za 15 odstotkov. Spremembe so nastale tudi pri pošiljanju Hitre pošte v tujino (SkyPak). Število mest, kamor pošta zagotavlja prenos pošiljk v določenih rokih, se je povečalo, zagotovljeni rok pa ne velja le za pisemske pošiljke, ampak tudi za pakete oz. pošiljke z blagom. Rok za prenos paketa se bo izenačil s tistim za pisemske pošiljke, medtem ko je bil doslej praviloma za en dan daljši. Pošta je v skladu z novimi predpisi začela obračunavati s 1. majem davek na dodano vrednost za prenos priporočenih in vrednostnih paketov, DPD paketov in pošiljk Hitre pošte v države Evropske unije. C.Z. Torek, 4. maja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN Člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) bodo izvolili nove člane sveta KGZS, svetov območnih enot in odborov izpostav območnih enot. V nedeljo bodo volili * kmetje, v ponedeljek pa še predstavniki zadrug, kmetijskih podjetij in drugih prqvnih oseb. Krai\j - Na Gorei^jskem, to je na območju upravnih enot Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radov^ica in Jesenice, bodo kmetje v nedeljo volili štiri člane sveta KGZS, devet članov sveta območne enote Krai\j in po pet članov odborov izpostav Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice. Liste so že potrjene, za svet KGZS se poteguje pet kandidatnih list: Društvo članov sindikata kmetov in Združenje govedorej-cev Slovenije (Marko Dolinar iz Vogelj, Marjeta Kokelj z Mlake nad LuŠo, Boris Kunšič s Perni-kov in Janez Kert iz Kranja), Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza (Janez Porenta iz Kranja, Andrej Resman z Zgornjega Otoka, Franc Smolej iz Prihodov in Janko Jeglič iz Podbrezij), Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja (Janez Eržen iz Žabnice, Janko Golorej iz Voklega, Andreja Šebat z Blejske Dobrave in Janko Porenta s Sv. Duha), Forum za kmetijstvo in podeželje SDS (Peter Pre-zelj iz DavČe, Franc Dolenc iz Loma nad Volčo, Lado Peternelj IZ Škofje Loke in Marjan Vovk z Dovjega) in Kmečko društvo Nova Slovenija (Anton Rupar iz Bukovega Vrha nad Visokim, Ivan TiČar iz Voklega in Jože Fr-čej iz Zgornjih Laz). Pet list za svet območne enote Za svet območne enote Kranj se poteguje pet list: Kmečko društvo Nova Slovenija (Stane Lotrič z Jamnika, Anton Rupar iz Bukovega Vrha nad Visokim, Ivan Tičar iz Voklega, Jože Fr-čej iz Zgornjih Laz in Anton Dolar iz Vrbe), Kmečka lista -Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja (Dušan Pintar iz Gorenje vasi, Andrejka Šebat z Blejske Dobrave, Bogomir Bajd s Seničnega, Ivan Vidmar iz Osojnice, Tomaž Šifrer iz Žabnice, Peter Meglič iz Zgornjih Dupelj, Franc TiČar iz Vogelj, Janez Zupan iz Bohinjske ČeŠ-njice in Mirko Rimahazi iz Spodnjih Gorij), Društvo SKZ -Slovenska kmečka zveza (Zdravko Bogataj z Bukovice, Ivan Janhar iz Lahovč, Alojzij Ješe z Jame, Janko Jeglič iz Podbrezij, Jožef Alojzij Pezdir-nik z Dovjega, Franc Smolej iz Prihodov, Anton Berdajs iz Dvorske vasi, Albin Rehberger iz Podbrezij in Jože Soklič s Sela pri Bledu), Govedorejska društva Kranj - Tržič, Zgornja Gorenjska in Škofja Loka (Štefan Inglič iz Srednje vasi pri Poljanah, Boris Kunšič s Perni-kov, Anton Šenk iz Hotemaž, Franci Jurca iz Brekovic, Milena Novak s Prebačevega, Janez Derlink iz Hraš pri Radovljici, Helena Rozman iz Zadrage, Marko Strupi z Rupe in Andrej Lipovec iz Zgornjih Laz) in Forum za kmetijstvo in podeželje SDS (Terezija Prevodnik iz Zminca, Marjan Vovk z Dovjega, Maks Debeljak iz Martinj Vrha, Lado Peternelj iz Škofje Loke, Viktor Šturm iz Stare Oselice, Jernej Bogataj iz Češ-njice (Železniki), Janez Ponik-var iz Vincarjev in Marjan Kej-žar iz Zgornje Sorice). Za Člane odbore izpostav se v radovljiški, jeseniški in kranjski izpostavi potegujejo Štiri liste, v škofjeloški pet, v tržiški pa samo ena. Število kmetij se zmanjšuje « Krai\j - Po podatkih državnega statističnega urada se je 1. junija lani v Sloveniji s kmetijsko pridelavo ukvarjalo nekaj veČ kot 77 tisoč kmetijskih gospodarstev, kar je za desetino manj kot leta 2000; površina zemljišč v uporabi pa se ni spremenila inje znašala 927 tisoč hektarjev. Z živinorejo se je ukvarjalo 69 tisoč kmetijskih gospodarstev oz. 90 odstotkov vseh. V primerjavi s popisom iz leta 2000 se je do lani občutno zmanjšalo Število rejcev krav molznic, povečalo seje število rejcev krav dojilj, posebno zanimiva pa postaja konjereja, saj seje število konj povečalo kar za 17 odstotkov. VeČini gospodarjev družinskih kmetij je kmetovanje stranska dejavnost ali pa na kmetiji delajo samo občasno, neugodna je tudi njihova starost in izobrazba. Dobra polovica gospodarjev je starejša od 55 let, več kot 80 odstotkov gospodarjev pa ima v kmetijstvu le praktične izkušnje. C.Z. Med kandidati tudi predstavniki župnij V ponedeljek bodo predstavniki gorenjskih zadrug na eni strani ter kmetijskih podjetij in drugih pravnih oseb na drugi volili v organe zbornice še vsak po enega kandidata. Medtem ko so zadruge predlagale za vse organe le po enega kandidata, sta pri kmetijskih podjetjih in drugih pravnih osebah ponekod tudi dva. Zadružni kandidat za svet KGZS je Marko Oman (predlagala ga je KGZ Škofja Loka), za svet kranjske območne enote je Marjan Roblek (KGZ Sloga Kranj), za odbor kranjske izpostave Miro Jenko (KZ Cerklje), za jeseniško Janez Šebat (KGZ Sava Lesce), tržiško Marija Štu-lar (KGZ Tržič), škofjeloško Marko Oman (KGZ Škofja Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Sadimo grah, kumare in na vrt presadimo paradižnik Tudi minuli teden je bil vrtič-karjem naklonjen, saj je bilo vreme kar toplo, nekaj dni je tudi vsaj del dneva sijalo sonce". Temperature bi bile lahko sicer glede na ta letni čas še višje, res pa je tudi, da bi bilo lahko še bolj mraz. Tam nekje do sredine maja, ko pridejo tudi ledeni možje, se lahko še precej ohladi. Zato imamo rastline na vrtu v veliki večini še vedno pokrite, pa tudi tiste, kijih bomo posadili ta teden, bomo pokrili. Posadimo zgodnji grah Prvič smo grah pod vrtno kopreno posadili konec marca. Zdaj ima že približno dvajset centimetrov. Ker želimo imeti svež pridelek, je zdaj čas, da spet posadimo zgodnje sorte nizkega graha. Najbolj znani sta mali provansalec in kalvedonski čudež. Seme posadimo vsaj tri centimetre globoko, v vrsti naj bo med njimi od tri do pet centimetrov razdalje, med vrstami pol metra. Grah pokrijemo s kopreno. Kumare kalijo od 10 do 14 dni Kumare pred mrazom zaščitimo, zato jih bomo posadili v toplo gredo ali pa jih prekrijemo z vrtno kopreno. Lahko jih že posadite na stalno mesto oziroma tja, kjer bodo rasle, ko bomo obirali plodove. Lahko pa jih posadite v toplo gredo k drugim rastlinam, sadike pa kasneje presadite na stalno mesto. Kumare so odlične v solati, vložene, lahko jih tudi pečete. Za solato in za pečenje je med bolj priljubljenimi sortami sončni potok, za vlaganje sta primerni sorti kornišon levina Fl in pariški kornišon. Vse kalijo od 10 do 14 dni. Sončni potok je zgodnja sorta. Zahteva veliko toplote, vode in dobro pognojeno zemljo. Plodovi so srednje dolgi in valjasti, temnozeleni s svetlimi progami in ne pogrenijo. Kornišon levina Fl in njena sestra pariški korni-son sta hibrida, odporna na bolezni in zelo rodna, tudi ona potrebujeta veliko vode, toplote in pognojeno zemljo. Paracfižnik smo presadili na vrt. Bo ga pa treba še enkrat presaditi Paradižnik presadimo na vrt Sadike paradižnika v zabojčku niso več rasle, saj jih je bilo preveč in niso imele dovolj zemlje. Zato smo jih presadili na vrt. Na vrtni gredi še niso na stalnem mestu, saj jih bomo morali, ko bodo Še malo zrasle, še enkrat presaditi. Še enkrat jih bomo najverjetneje presajali po 15. maju. Zdaj je na gredi med posameznimi rastlinami paradižnika 10 centimetrov razdalje, prav toliko jo je tudi med vrstami. Paradižnik pokrijemo s polivinilom, saj ga moramo zaščititi pred mrazom. Ob sončnih dnevih pa ga je treba obvezno zračiti, da ga utijujemo. Monika in Mateja Bertoncey Loka) in za odbor radovljiške izpostave Emil Peternel (KGZ Sava Lesce). In kdo so kandidati gorenjskih kmetijskih podjetij in drugih pravnih oseb? Za osrednji svet sta kandidata Jurij Vončina (KŽK Kmetijstvo) in Simon Resman (Župnija Radovljica), za svet kranjske območne enote Karel Zelič (Župnija Kranj) in Janez Bergant (KŽK Kmetijstvo), za jeseniški odbor izpostave Anton Klinar (Župnija Jesenice), za radovljiškega Janko Poklukar (Župnija Bled), za kranjskega pa Jože Bizjak (Župnija Kranj) in Janez Bergant (KZK Kmetijstvo). Gorenjski kandidati v ljubljanski volilni enoti V ljubljanski volilni enoti, ki pokriva tudi del Gorenjske (Vodice, Medvode, Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče), bodo kmetje v nedeljo volili v svet KGZS devet članov, v svet območne enote trinajst članov, v odbore izpostav (Ljubljana Šiška - Bežigrad, Kamnik, Domžale) pa po pet članov. Za volitve v svet KGZS se poteguje pet list, med kandidati so tudi gorenjski kmetje, kot najvišje uvrščeni na listah pa imajo največ možnosti za izvolitev Janez Šu-šteršič iz SeniČice (Kmečka lista), Janez Per iz Mengša, (Društvo SKZ), Jože Romšak iz v Podjelš, Miran Zebovec iz Polja pri Vodicah (oba Kmečko društvo Nova Slovenija), Janez Sle- Marko Oman, zadružni kandidat za svet KGZS. vec iz Preserij pri Radomljah (Društvo članov sindikata kmetov in Združenje govedorejcev Slovenije) in Anton Hočevar iz Hruševke (Forum za kmetijstvo in podeželje SDS). Tudi za svet ljubljanske območne enote se poteguje pet list, od gorenjskih kandidatov so na listah najvišje uvrščeni Franc Mušič iz Trzina, Janez TrebuŠak z Bele pri Mot-niku (ob Društvo SKZ), Viktor Matjan iz Podmilja (Kmečka lista), Jožef Romšak iz Podjelš, Miran Žebovec iz Polja pri Vodicah (oba Kmečko društvo Nova Slovenija), Damjan Zore iz Zgornjih Pirnič (Forum za kmetijstvo in podeželje SDS), Tomaž Černivec iz Domžal, Ivo Orehovec iz Zgornjega Motni-ka, Blaž Koželj iz Vodic in Janez Pirnat iz Zgornjega TuŠtanja (Društvo članov sindikata kmetov in Združenje govedorejcev Slovenije). Zadružni kandidat za člana sveta KGZS je Martin Nose (Zadružna zveza Slovenije), med sedmimi kandidati kmetijskih podjetij in drugih pravnih oseb pa je tudi Milan Rojnič (Agroemona Domžale). Za svet območne enote se kot zadružni kandidat poteguje tudi Milan Sobočan iz Cerkelj (KZ Medvode), med Štirimi kandidati pravnih oseb pa je tudi Milan Rojnič (Agroemona Domžale). Cveto Zaplotnik O ukrepih letošnje kmetijske politike Krai\j - Na pobudo predsednika državnega sveta Janeza Sušnika bo direktorica agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Sonja Bukovec v štirih krajih na Gorenjskem predstavila ukrepe letošnje kmetijske politike, še zlasti neposredna plačila, podpore za investicije na kmetijah in za dopolnilne dejavnosti, mlečne kvote in ukrepe za razvoj podeželja. V četrtek ob 19. uri bo predstavitev v sejni sobi 15 Mestne občine Kranj, v ponedeljek, 10. maja, ob 17. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki, v četrtek, 13. maja, ob 17. uri v osnovni Šoli v Tržiču in v ponedeljek, 17. maja, ob 19. uri v sejni sobi Občine Radovljica. C.Z. GRAFOLOŠia KOnČEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel Ust papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z Izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poišdte svoje odgovore. '' U U i/4 Ko pride pomlad, je pred nami veliko dela, ki si ga moramo pravilno porazdeliti. Tudi sam začnem graditi hišo in vem, kako je. Cvetlice in sonce nam povedo, da je konec dolgih zaspanih dni, daje čas za ljubezen, toda zakaj čustva obračate nazaj, v preteklost, v spomine. Upam, da vas bo pomlad odprla, ker ste bolj zaprta in zadržana oseba. V sebi čutite potrebo po neodvisnosti. Misli imate neurejene in želite si več pozornosti in družbe. Z razumom dosegate življenjske cilje in s premišljenimi odločitvami. Do okolice imate prav prijeten odnos. SLAVxO Pomlad je vsem najbolj pri srcu, kakor vam. Upam, da vam bo pustila lepe spomine. To je čas, ko bomo slekli zimska oblačila in oblekli laqa, bolj sproščena. Toda lepo je, če je naša notranjost prav tako sproščena, žal pa vaša ni. Saj pri svojih odločitvah omahujete. Čeprav ste v stroki, Iger imate veliko opravka z ljudmi, v sebi čutite potrebo po nekom, ki bi vas rešil osamljenosti. Čustveno nikakor niste najbolj zadovoljni. Upam, da boste našli svojo ljubezen, ki vam bo pomagala živeti in vzgajati hčerko v prelepi Sloveniji. t >6/'d«/ / v tJoM^ui' icft^- f^ i r jCu^ /i M' ^ uAiiU. d do. < MAiDA Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 1, 2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113 Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo već prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. 'lEHGLAS' I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J GORENJSKI GLAS • 20. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek. 4. maja 2004 Prireditve od pusta naprej Kokrica je daleč po Sloveniji znana po svojih čajankah, ki jih je tamkajšnje turistično društvo v 15 letih priredilo že 115. Kokrica - Čajanke pa še zdaleč niso edina prireditev, ki druži člane Turističnega društva Kokrica. Več kot ducat jih je, namenjene pa so druženju, kulturi, zgodovini, oživljanju starih običajev. Vse bodo obdržali tudi naprej, so sklenili na nedavnem Janez Rihter občnem zboru društva, odprti pa so tudi za nove zamisli. Predsednik Janez Rihter je vnovič sprejel nalogo prvega človeka v društvu, pod pogojem, da bo vsak Član upravnega odbora prevzel odgovornost pri organizaciji ene od prireditev. Te se začenjajo s pustnim sprevodom, ki so ga prvič priredili leta 1993. Polno desetletje je stara tudi prireditev Dih pomladi, koncert domaČih glasbenikov in znanega ansambla v vedno polni krajevni dvorani. Ob veliki noČi se spomnijo starih običajev, sekanja in valican-ja pirhov ter drugih običajev, povezanih s tem praznikom. Tudi ta dogodek je že enajst let dobro obiskan. Pred prvim majem kresujejo. Tudi letos so na nogometnem igrišču pozdravili praznik dela in Evropsko unijo. Avgusta pa na Kokrici obudijo življenje iz časa mamuta. Igralci oblečeni le v kože uprizaijajo življenje v kameni dobi, pokažejo, kako so z drgnjenjem kamnov zanetili ogenj, kako izdelovali in uporabljali preprosto orodje. Janez Rihter obžaluje, da se to ne dogaja med šolskim letom, da bi zlasti otrokom na ta način prikazali del prazgodovine, vendar le poleti lahko uprizarjajo jamsko življenje, odeti zgolj v kože. Jesen spet prinaša svoje čare. Letos septembra bodo že petič prikazali običaj ličkanja koruze, večeri ob krušni peči pa oživljajo nekdanje družabne običaje, preden je ljudi zasvojil televizijski ekran. Ob luščenju fižola. Turistično društvo Kokrica je nastalo v sedemdesetih letih z namenom, da bi ohranili Čukov bajer in preprečili, da bi bilo tam občinsko smetišče. Društvo je tudi doseglo, da so to območje zaščitili, kar jim pozneje ob urejanju okolice sicer ni šlo najbolj na roko. saj zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine ni dovoljeval novih posegov. Zgradili so brunarico, kjer se je odvijalo živahno družabno življenje Kokrice. Ta je sedaj zaprta in propada, kajti vmes se je zgodila denacionalizacija, brunarice društvo ni moglo legalizirati, ker ni bilo lastnik zemljišča, lastniki pa za njen odkup niso bili zainteresirani. Tako je postalo to območje tarča vandalizma, žalostno meni Janez Rihter, društvo pa je svoje delovanje preselilo v krajevni dom. Temeljni kamen za dom Komenda - Za Planinsko društvo Komenda je bilo preteklo leto bolj umirjeno. V register so vpisali planinske poti in jih opremili s kovinskimi žigi in lesenimi skrinjicami za vpisne knjige. Na parceli, kjer bodo 16. maja ob 16. uri položili temeljni kamen za gradnjo lastnega planinskega doma, so posekali smreke, ki jih je načel lubadar. Tako so opravili lani kar lepo število prostovoljnih delovnih ur, je povedal predsednik društva Peter Zmrzlikar. V minulem letu je društvo pripravilo 25 pohodov, planinsko-turis-tični tabor na Komatih in v okviru občinskega praznika tek 12 ur Šenturške Gore. Zelo aktivna je bila tudi šolska sekcija. Poleg vodnikov in mentoric spremljajo šolske in predšolske otroke na pohodih tudi starši, tako se na vsakem pohodu zbere od 40 do 50 pohod-nikov. Zaradi zemeljskega vdora pa so lani morali zapreti pot Jagod-ci - Osredek. Za varno smer bodo poskrbeli letos spomladi. Pohodniško sezono so člani Planinskega društva Komenda uspešno začeli 2. maja, ko so se podali na spominski pohod po poti Milana Šinkovca in sicer s Šenturške gore na Kriško planino, ki je hkrati tudi ena od prireditev v okviru letošnjega praznovanja praznika občine Komenda. . Andrej Žalar Eden od kokriških večerov ob krušni peči. predenju, pletenju in preprostih družabnih igrah so minevali dolgi zimski večeri, ki so jih krajšali z ljudskim petjem. To dogajanje vsako leto privabi v dvorano na Kokrici veliko ljudi, željnih pretekle idilike. Kmalu zatem je na vrsti miklavževanje z igrico in obdarovanjem okoli dvestotih predšolskih otrok. Na državni praznik med božičem in novim letom gredo še na nočni pohod z baklami, v pozdrav novemu letu pa vsakokrat priredijo koncert Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj. Razen osrednjih prireditev si dvakrat na mesec krajšajo čas tudi s pohodi, imajo pogoste očiščevalne akcije (žal ne s prav dobro udeležbo), urejajo kra-jevni park, vsako leto pa nagradijo tudi pet najlepše urejenih hiš. Danica Zavrl Žlebir Bremenijo jih materialni stroški DPI) Svoboda Javornik - Koroška Bela je društvo z 82-letno tradic^o, ki v svojih vrstah združuje dramske igralce, lutkarje, pripravlja razstave, vendar se zadnja leta vse bolj sooča s težavami pri pokrivanju stroškov za vzdrževai\je prostorov v kulturnem domu, predvsem ogrevanja. Jesenice - Po poročilu predsednika društva Aleksandra Man-deljca na letnem zboru Članic in Članov 9. aprila lani je režiser Franci Tušar na oder postavil igro Poročil se bom s tvojo ženo (gostovanja v Svetem Duhu pri Škotji Loki, v Kamni Gorici, na Brezjah, v Naklem, Breznici, nastop na škofjeloškem gledališkem maratonu), Janez Kejžar pa Lažnivko, ki je v treh predstavah vsakič privabila po 700 gledalcev. Lutkarji so sodelovali na medobčinskem srečanju na HruŠici in gostovali v Trenti. Odprli so tudi osem dokaj dobro obiskanih razstav in vsako podprii s kulturnim programom. Kljub precejšnjemu trudu in prostovoljnemu delu okoli stotnije članstva (žal seje letnega zbora udeležila le peščica) pa jih vse bolj bremenijo stroški vzdrževanja prostorov v kulturnem domu na Slovenskem Javorniku. Zaostanke pri plačevanju ogrevanja so ob pomoči občine in velikem posluhu komunalnega podjetja Jeko-In zaenkrat uredili. Čeprav bodo morali iskati dolgoročnejše rešitve. Zupan Boris Bregant je pri tem opozoril, da so se Jesenice na področju kulture znašle v situaciji, ko bo treba opredeliti, katero infrastrukturo bodo imele posamezne dejavnosti, da bo kar najbolj izkoriščena in jo bo občina zmogla financirati. Največja napaka pa bi bila, če bi se zaradi materialnih težav ustavila dejavnost društva. Mendi Kokot Menjava v vodstvu Komenda - Na izrednem občnem zboru Turističnega društva Komenda, katerega predsednica je bila doslej Viki Drolec, so na njeno željo sprejeli njen odstop. Za novega začasnega predsednika do naslednjega rednega občnega zbora, ki bo jeseni letos, so izbrali Primoža Kepica iz Most, ki bo društvo vodil do zbora. A. Ž. Ob jubileju zbornik in razstava v Turistično društvo Šenčur letos praznuje 30-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili ličen zbornik o svoji zgodovini, do konca meseca pa v muzeju občine Šenčur poteka tudi razstava o dosedanjem delovanju. "Mnogo materiala smo uvrstili že v sam zbornik, ker pa imamo v svojem arhivu shranjeno še veliko več", smo se odločili za razstavo. Mislim, da je vredna ogleda," pravi nova predsednica Turističnega društva Šenčur Marinka Mohar, ki je vodenje društva letos prevzela od Marinke Štirn. Na letošnjem občnem zboru so še ob 30-letni-ci društva za častnega predsednika imenovali Ivana Reberni-ka, ustanovitelja društva in njegovega prvega predsednika. "Društvo je v vseh letih delovanja precej prispevalo k prepoznavnosti Šenčurja v Sloveniji, za kar smo prejeli tudi priznanji Turistične zveze Slovenije in Turistične zveze Gorenjske," pove nova predsednica. O uspešnosti društva pa ne pričajo samo priznanja turističnih zvez Slovenije in Gorenjske, letos je namreč društvo prejelo tudi srebrno plaketo občine Šenčur. Turistično društvo so leta 1974 ustanovili, da spodbudi razvoj turizma na območju Šenčurja, že tedaj pa so opredelili, da bodo razvijali predvsem kmečki turizem, poslovni turizem in športni center, ena glavnih nalog društva pa bo skrb za urejenost Šenčurja in Srednje vasi. Svoje prostore so našli v starem in slabo ohranjenem gasilskem domu, ki so ga obnovili z lastnimi sredstvi, ki so jih zaslužili na različne načine, ter kar 2.200 ur prostovoljnega dela. Med večjimi projekti društva velja omeniti izdajo razglednic v muzeju v Šenčurju* poteka razstava ob 30-letnici TD Šenčur. Šenčurja, Srednje vasi in Vokle-ga leta 1996, tedaj so izdali tudi zloženko. Leto kasneje so izdali še koledar Šenčur na starih razglednicah. Leta 1997 so organizirali prvi Jurjev sejem, kasneje še trikrat. Leta 1997 so oblikovali svojo internetno stran (www.gorenjska.si/tdl5.html). Leto kasneje so sodelovali pri izdaji Turističnega vodnika po občini Šenčur. Obnovili so tudi tri znamenja. Društvo je znano po svojih razstavah ročnih del z različnimi tematikami - lojtrnek, črna kuhinja, kmečka hiša, kozolec, športniki Šenčurja ... Vsako leto organizirajo kuharske. Šiviljske in pletilske tečaje, dneve godle, vsako leto organizirajo tudi zanimive izlete. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Turizem v krajevne skupnosti Turistična zveza Medvode združuje osem društev. SLÄL^'i' S» rv i n * ^ / A Andrej Šegš: Evropska kuhinja Mojstrska priprava in izbor reprezentančnih tBBj Hll^ iz 25 držav EU gorenjskega avtorja Andreja Š^Si nosilca najvišjega francoskega kuharskega številnih drugih evropskih priznanj, kuharja ^^ ^ diplomatskih sprejemov itd. * egš: Redna cena v prodaji kuhinja Za naročnike Gorenjskega glasa 1.950 SIT prednaročniška cena Knjigo v kakovostni barvni EVBOI a m izvedbi z enkratnimi recepti nove i velike evropske družine lahko •J ^ brald Gorenjskega glasa = naročite po izjemni < prednaročniški ceni z vključenim I DDV za 1.950 SIT + poštnina. i Prednaročniška akdja - darilo ^ naročnikom Gorenjskega glasa ^ velja samo do 20. maja letos. Medvode - Na nedavnem občnem zboru Turistične zveze Medvode, ki združuje zdaj že osem društev, saj so se Šestim prejšnjim pridružili še TD Zgornje Pirniče in TD Žlebe, so ugotovili, daje bilo minulo leto prelomno. V turističnem biroju so nanovo organizirali delo in razrešili tudi nekatera kadrovska vprašanja. Dogovorili so se, da bodo skušali v prihodnje turistična društva ustanoviti v vsaki krajevni skupnosti v občini. Turističnim društvom Zbilje, Smlednik, HraŠe, Dragočajna-Moše, Katarina, Goričane-VaŠe sta se hitro pridružili še društvi iz KS Zgornje Pirniče in Žlebe. V drugih krajevnih skupnostih pa so zdaj po enega člana sveta KS zadolžili za delo na turističnem področju in za sodelovanje s turistično zvezo Medvode. "To je, ocenjujemo v zvezi, Poštna številka in kraj:..................................................................... ; dober začetek," pravi predsed- ^ ^ t. EVROPSKID1MI BRALCEM GORENJSKEGiHi trn NAROČILNICA Nepreklicno naročam.........izvod(ov) knjige Slasti evropskih kuhinj po prednaročniški ceni za samo 1.950 + poštnina Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Naročila sprejemamo na naslov: Založba Forma 7, Koprska 94,1111 Ljubljana, po telefonu: 01 25 72 171 (24 ur) ali pa e pošti: forma7@sioLnet k . « . nik zveze Karel Vernik. "Odločili smo se tudi, da bomo izšolali svoje turistične vodnike, za Karel Vernik, predsednik Turistične zveze Medvode 4 kar v občini pripravljajo tudi poseben odlok. Želimo si, da bi bil sprejet še letos. Lani smo začeli uvajati Dan turizma tudi v Šole. Sprejeli so ga v Pimičah in Smledniku skupaj z Zavodom Frana Milčin-skega. Prizadevali si bomo, da bi zainteresirali vse šole v obči- ni za projekt Turizmu pomagala lastna glava." Lani so uspešno uresničili projekt Moja dežela lepa in gostoljubna, ki je sicer tradicionalna oblika ocenjevanja urejenosti in podeljevanja priznanj posameznim krajem, domačijam in posameznikom. Zdaj se lotevajo tudi projekta ureditve petih kolesarskih poti. Uspešno so se letos prviČ predstavili tudi na sejmu Alpe Adria. Korak naprej na promociji občine pa je slikovno in pisno gradivo, ki so ga pripravili oziroma omogočili izid za vsako turistično društvo v občini. S promocijo občine, skrbjo za urejenost in za povezovanje z drugimi društvi ob prireditvah in različnih dejavnostih bodo le- 4 tos nadaljevali. Posebno skrb bodo namenjali mladim, sicer pa bo Turistična zveza Medvode usklajevala in povezovala dejavnosti društev in spodbujala projekte za celovito turistično predstavljanje in turistični razvoj občine. v Andrej Zalar 'S Torek, 4. maja 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Ana Cergolj En čislo svež evro- pozdravČek vsem. Tak z rumenimi zvezdicami in Odo radosti. Ker je naše članstvo Slovenija, nova zvezdica Evrope v Evropski uniji še čisto sveže, smo Še polni lepih pričakovanj in želja. In Čeprav se nam večini že zdi, da vse ne more biti tako lepo, kot izgleda, se bomo danes sprehodili prek glavnih ciljev; značilnosti in novosti, ki nam jih obljublja naŠa "nova družina" - Evropska unija. Tokrat na malce bolj razumljiv in preprost način. \ / Sedaj, ko smo že štiri dni v veliki evropski družini, bi se prav zares že morali počutiti zelo evropsko. Pa to ne pomeni, da bi morali jesti francoske rogljičke, piti irsko pivo, jesti avstrijsko čokolado, hoditi na morje na grško obalo, na veliko uvažati portugalski portovec, se pozdravljati "ciao, bella" po italijansko, imeti britanski naglas, ko govorimo angleško, in kupovati nizozemske tulipane namesto slovenskih. Ne, ne bo treba pozabiti na potico, slovenske gore, morje, slovenščino ... kaj pa pravzaprav pomeni, da smo sedaj "državljani EU"? Foto: arhiv Gorenjski glas Kdo je EU Evropsko unijo, nekakšno veliko družino evropskih držav, od 1. maja naprej sestavlja kar 25 članic. To naj bi bile visoko razvite države - demokratične, z dobrim gospodarstvom, spoštovanjem do kulture in z interesom povezovanja in sodelovanja z drugimi. "Starim članicam" Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Luksemburgu, Nizozemski, Danski, Irski, Veliki Britaniji, Grčiji, Španiji, Portugalski, Avstriji, Finski in Švedski smo se 1. maja pridružile še nove članice. Kar 10 nas je in po raziskavah le 4 odstotki Slovencev znamo našteti vseh 10. Pa poskusimo: poleg Slovenije še Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Madžarska, Malta in Ciper. Slovenija od osamosvojitve do članstva Ko smo se leta 1991 (ko se nekateri izmed vas niso še niti rodili) osamosvojili od takratne Jugoslavije,-smo se začeli spogledovati z zahodnoevropskimi državami, ki so bile povezane v Evropsko unijo. To pomeni, da so bile povezane gospodarsko, kulturno in še na druge načine. Prošnjo za Članstvo v tej "elitni skupini" držav smo vložili Štiri leta kasneje, leta 1996. Velika Evropa je prošnjo podrobno preučila, saj je za to potrebovala kar dve leti - in leta 1998 smo se začeli pogajati za vstop. To je pomenilo, da smo morali vse nase zakone, predpise pa tudi naŠe življenje prilagoditi tistim v EU. Pogajanja so se zaključila leta 2002, leta 2003 smo šli na referendum, na katerem smo odločali, ali si sploh želimo vstopiti v EU, v soboto, 1. maja, pa smo končno prižgali ognjemete in proslavljali naš vstop. Spoštovanje človekovih pravic - temelj EU Evropska unija v sebi združuje kar 25 držav - vse z različno kulturo, jeziki, navadami, ljudmi, interesi. Da bi toliko ljudi lahko živelo skupaj, se dogovarjalo in sodelovalo, je nujno, da se med seboj spoštujejo, in se naučijo živeti s svojo različnostjo. Pomembno je, da so vsi državljani Evropske unije med seboj enakopravni. To pomeni, da se med nami ne sme delati razlik glede na narodnost, raso, spol, vero, izobrazbo ali družbeni položaj. Če mislimo, da nam je Evropska unija (njene institucije in organizacije) kršila te pravice, se lahko obrnemo na EVROPSKEGA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC, ki rešuje pritožbe državljanov EU. Enako spoštovanje mora vladati tudi med jeziki vseh držav članic. To pomeni, da lahko vsi predstavniki Slovenije (poslanci, drugi delegati in vsi ostali državljani) komunicirajo z drugimi v svojem maternem jeziku. To na primer pomeni, da če boste hoteli varuhu Človekovih pravic napisati pritožbo, to lahko storite v slovenščini. Prevajalci bodo potem to pritožbo za varuha prevedli, nazaj pa boste dobili odgovor prav tako v slovenščini. Na mladih Evropa stoji Že res, da mi, mladi, z našim vstopanjem v evropsko družino nismo imeli kaj dosti. Še bolj res pa je, in Evropa se tega zaveda, da smo mi prihodnost Evrope. Mi bomo morali uresničevati visoko leteče načrte, ki so si jih zamislili voditelji članic EU. Velika pozornost se zato v Evropski uniji namenja nam, mladim, in našemu izobraževanju in zdravemu, aktivnemu življenju. Številni programi in akcije mlade spodbujajo, da živijo življenje brez alkohola, cigaret in drog. Za naše izobraževanje tudi izven meja države, v kateri živimo, pa skrbijo programi za izmenjavo. To pomeni, da gremo lahko za leto ali pa tudi več na Študij v kakšno drugo državo Evropske unije. Ti programi se že nekaj časa izvajajo tudi v Sloveniji in njihova imena so vam najbrž že znana; SOCRATES, LEONARDO DA VINCI, MLADI ZA EVROPO fta omogoča prostovoljne dejavnosti v drugih državah). Za čisto okolje in zmanjševanje revščine Hitre spremembe, ki se dogajajo tudi v Evropi, prinašajo s seboj velik problem - brezposelnost. Vse veČ ljudi ostaja brez dela, med njimi preveč mladih. Evropa se zaveda tega problema in ga skuša rešiti - s socialno politiko, ki si prizadeva, da hi izboljšali življenje najrevnejših prebivalcev Evrope in da bi imelo čim veČ ljudi službe in tako spodobno življenje. Ura pravljic malce Kako izgleda piratski otok, kako zveni zgodba o medvedku enkrat v angleščini, drugič nemščini, se otroci in njihovi Krai\j - V igralni sobi kavarne Cukrarna v Kranju pravljice že nekaj časa potekajo na malce drugačen način. Tričetrt ure se iz igralnice vsak drugi torek popoldne sliši smeh zadovoljnih malčkov, ki s pomočjo učiteljic Jezikovne šole Jan iz Kranja 4 spoznavajo takšne in drugačne pravljične junake v tujih jezikih. Ob koncu ur pravljic pa se otroci posladkajo še z okusnimi tor-ticami, podarijo pa jim tudi balone. Starši na ure pravljic pripeljejo svoje malčke iz Kranja, pa tudi starši lahko prepričajo na lastne oči in ušesa. okolice. Ko se oni potopijo v svet domišljije, starši posedijo ob kavi, izmenjajo izkušnje in se pogovarjajo o vsakdanjih rečeh. Svoje malčke lahko spremljajo, ne da bi jih pri tem motili ali s svojo prisotnostjo odvračali njihovo pozornost. Pravljice so brezplačne, namenjene Štiriletni-kom in tudi starejšim otrokom. Pri nemški uri pravljic je bilo zelo zabavno, saj je pozornost vseh prisotnih pritegnila pravljica o medvedku, ki ni običajen medvedek. Mlade poslušalce je skozi uro pravljic s pomočjo be- Proti šolninam kot enostavnim rešitvam Ljublana - Vlade se pri vprašanju financiranja visokega šolstva pogosto zatekajo k iskanju preprostih rešitev, kot so šolnine, kar lahko dolgoročno škoduje razvoju visokega šolstva in celotni družbi, so ugotavljali predstavniki študentskih organizacij držav jugovzhodne in severozahodne Evrope v okviru konference o financiranju visokega Šolstva pod naslovom Prihodnost financiranja visokega šolstva kot javna odgovornost in javna dobrina. Ob koncu konference, ki se je odvijala na fakulteti za upravo, so predstavniki študentskih organizacij oblikovali skupno politično izjavo, v kateri so zahteve in stališča do te problematike posredovali svojim nacionalnim vladam. Vlade so med drugim pozvali k iskanju konsenza med univerzami, delodajalci in študenti pri oblikovanju strategije in politike financiranja visokega šolstva. "Najti je treba primerne načine alternativnega financiranja visokega šolstva, izboljšati uporabo obstoječih finančnih sredstev in iskati možnosti za financiranje s strani gospodarstva, in sicer preko sodelovanja na raziskovalnem in izobraževalnem področju," so se zavzeli. Obenem, še dodajajo, bi bilo treba zaščititi temeljno vlogo visokega Šolstva v družbi, ki je preprečevanje neenakosti v družbi, spodbujanje kritičnega mišljenja in krepitev demokratičnih vrednot. M. R. Spoznavanje novih kultur skozi igro, besede in pesmice je za otroke zanimivo in poučno. sede, igre in slike popeljala Maja Zakotnik. Eva, Lana, Robert in Gašper so uživali. Ne da bi vedeli so vstopili v svet znanja s pomočjo igre, zabave in poslušanja. Ana Žibert in Mihaela Kri-stanec sta pripeljali Saro in Gašperja na uro pravljic v angleščini. Mihaelin štiri in pol-letni sin Gašperje bil tudi že na nemški uri pravljic. Ana pa pripelje svojo hči Saro, ki je istih let kot Gašper, na pravljice vsak drugi torek, vendar je Sari angleški jezik ljubši. Obe mami sta mnenja, da se otroci na urah pravljic veliko naučijo in hkrati tudi Alenka Brun, feto: Tina Doki uživajo. Mali frankofonski dan Kranj - V Prešernovem gledališču v Kranju se bodo v torek že tretjič srečale osnovne šole, v katerih poučujejo francoski jezik. Udeležence malega frankofonskega dneva, kot so poimenovali prireditev, bo v mestni hiši najprej sprejel župan Mohor Bogataj. Ob 15. uri se bo dogajanje preselilo v Prešernovo gledališče, kjer se bo tristo učencev predstavilo v igri, pesmi, plesu in mimiki. V avli gledališča si bo mogoče ogledati tudi razstavo učencev, ob 17. uri pa bodo z igro in pesmijo natopili še dijaki kranjske in škofjeloške gimnazije. M. R. Več zanimanja za naravoslovje Vpis bodo omejili tudi na kranjski fakulteti za organizacijske vede. Krai\j - V prihodiyem štud^skem letu bo na (jub^anski, mariborski in primorski univerzi ter v samostojnih visokošolskih zavodih bodočim študentom na voljo 23.555 študgskih mest, za katere se je prijavilo 27.749 kandidatov. Vpis za redni štud^ bodo omejili v 96 študijskih programih in devetih programih izrednega študija. Preveliko število pryav imajo tudi na fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer se je za 330 vpisnih mest prijavilo kar 769 kandidatov. Za redni študij bo v prihodnjem študijskem letu na voljo 15.996 mest, kar je 653 mest več kot lani, za izrednega pa bo na voljo 7559 mest oziroma 43 mest več kot lani. Na razpis za vpis v visoko šolstvo se je prijavilo 22.959 kandidatov za redni študij in 4790 kandidatov za izredni študij. Na Univerzi v Ljubljani želi študirati 64 odstotkov prihodnjih študentov, na Univerzi v Mariboru se je prijavilo 29 odstotkov kandidatov, na Univerzi na Primorskem pa pet odstotkov kandidatov. Za študij v samostojnih visokošolskih zavodih sta se odloČila dva odstotka kandidatov. Največje zanimanje vlada za redni študij v visokošolskih strokovnih programih, za katerega je kar 60 odstotkov preveč prijav, za redni univerzitetni študij pa je 33 odstotkov preveč prijav. Še vedno je zelo veliko prijav za družboslovni študij, vendar se umirja. Tako recimo ne bo potrebna omejitev vpisa za redni univerzitetni študij niti na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani niti na Ekonomsko - poslovni fa- kulteti Univerze v Mariboru, prav tako ne na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Omejitve vpisa pa bodo kljub večji ponudbi še vedno potrebne tako za redni kot izredni študij za študije z zdravstvenega področja. Medtem ko se je v preteklih letih število prijav za tehniške študijske programe zmanjševalo, pa se položaj zdaj nekoliko izboljšuje. Za večino visokošolskih strokovnih programov s tega področja je na obeh univerzah dovolj prijav, ponekod bodo potrebne celo omejitve vpisa - izjema so metalurške tehnologije, rudarstvo in geo-tehnologija, fizikalna merilna tehnika in tekstilna tehnika. V univerzitetnih študijskih programih se je precej več mladih kot v preteklih letih odločilo za študij gozdarstva, elektrotehnike, gradbeništva, geodezije, računalništva in strojništva, premalo pa je prijav za univerzitetni študij kmetijstva, kemije, tekstilne tehnologije, metalurgije in materialov ter prometa. Mateja Rant GORENJSKI GLAS • 22. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si Torek, 4. maja 2004 Test: Volkswagen Touran 1.6 FSt Basis Moda kompaktnih enoprostorskih avtomobilov se ne kaze znamenj pojemanja in avtomobilski proizvajalci imajo različne ideje, kako na cim manjšem prostoru udejanjiti filozofijo udobnega in prilagodljivega vozila za različne potrebe. Nemški Volkswagen je z lani novim touranom svoje karte v tem razredu vrgel na mizo pozno, vendar odločno. S svojimi togimi in skoraj pretirano oglatimi linijami touran ni lepotni osvajalec, Volkswagnova oblikovna konzervativnost pa je s togimi in oglatimi karo-serijskimi potezami na tem avtomobilu izražena do mere, ko se zastavljata vprašanji, ali je oblikovalcem zmanjkalo domišljije in koliko časa bo vvolfsbur-ški avtomobilski mogotec še lahko (uspešno) vztrajal pri takšnih oblikovnih smernicah. Po drugi strani je touran po me- rah največji med bližnjimi tekmeci, kar se odraža tudi v potniški kabini, v kateri se lahko skupaj z voznikom pelje pet, ob doplačilu pa z dvema dodatnima sedežema tudi sedem potnikov. Za sedemsedežno izvedbo se je treba odločiti takoj, kasnejše možnosti vgradnje dodatnih dveh sedežev, ki se lahko po-grezneta v prtljažno dno, ni. Tudi pri touranu velja načelo, da manj sedežev pomeni več udobja. Sedežna prilagodljivost je v TEHNIČNI PODATKI Mere:........d. 4,391, š. 1,794, v. 1,652 m, medosje 2,678 m Prostornina prtljažnika: ....................... 690/1950 I Teža (prazno v./dovoljena): .................. 1425/2090 kg Vrsta motorja: ....................štirivaljni, bencinski, 16 V Gibna prostornina: ........................... 1598 ccm Največja moč pri v/min: .............85 kW/115 KM pri 5800 Največji navor pri v/min: .....................155 pri 4000 Najvišja hitrost: ..............................186 km/h Pospešek 0-100 km/h:...........................11,9 s Poraba goriva po EU norm.:............6,2/9,4/7,4 1/100 km Maloprodajna cena: ....................... 4.478.008 SIT Zastopnik:.....................Porsche Slovenija, Ljubljana tem avtomobilskem razredu povsem običajna in zato je nio- OCENA (★ slabo Zunanjost: Notranjost: Udobje: Motor: Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): Končna ocena: odlično) ★ ★★★lir Tir ★ ★★★tir Pripravljenost na težko tekmo Nova Oplova Astra ima v samozavestni podobi pomembno orožje. Najbrž so pri nemškem Oplu začetek prodaje nove astre tretje generacije čakali vsaj tako težko kot njihovi kupci. Avtomobil je bil premierno prikazan na lanskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu, naročila, prejeta še pred uradnim začetkom prodaje, pa kažejo, da se mu obeta uspeh. Oplov oblikovalski oddelek je spravil skupaj kompakten in dinamičen štirikolesnik. ki se spogleduje s tistim, kar je bilo že uporabljeno pri drugih hišnih modelih, in je dovolj odločno zazrt v prihodnost. Izstopajo živahno oblikovana žarometa, z ločenimi elementi prekrita z rahlo zatemnjenim steklom, zadnje luči, pri katerih sta smerni kazalec in vzvratna luč prekrita z mlečnim, namesto s še vedno modernim popolnoma prosojnim steklom in ne nazadnje mišičasta karoserija. Enako pomembna kot zunanja estetika je tudi astrina rast v vse smeri, kar se seveda občutno kaže v prostornosti potniške kabine, ki je naravnana na udobno potovanje štirih ali petih potnikov in prevozu razumne količi- 9 ne prtljage. Ne manjka inovativnosti, veliko nove tehnologije je mogoče bolj čutiti kot videti. Podvozje je namreč opremljeno z elektroniko za sprotno prilagajanje načinu vožnje in konfiguraciji ceste ter za krmiljenje vzmetenja, vendar večina teh dodatkov sodi na doplačilni seznam opreme. Ne glede na to pa je astra lahko vodljiv avtomobil, ki natančno uboga voznikove ukaze, se zvesto drži začrtane smeri v ovinkih in po potrebi odločno zavira. S pritiskom na gumb lahko voznik aktivira čvrstejšo nastavitev vzmetenja in prilagodi odzivnost pospeševanja, pri samodejnem menjalniku pa se točke pretikanja premaknejo v območje višjih motornih vrtljajev. Skupaj je ali bo na voljo kar osem motorjev, od tega pet bencinskih in trije turbodizelski, večina je nova ali vsaj temeljito posodobljena. Bencinski del palete začenja 1,4-litrski (90 KM), ki mu sledi 1,6-litrski (105 KM), v sredini je 1,8-litrski (125 KM) in na vrhu dva 2-litrska s turbin- skim polnilnikom (170 oziroma 200 KM). Vsi trije turbodizelski Štirivaljniki so razviti na novo in (končno) je vbrizgavanje goriva urejeno z visokotlačnim sistemom skupnega voda. Dva od treh motoijev sta 1,7-litrska (80 in 100 KM), najmočnejši je 1,9-litrski (150 KM), vsi nosijo oznako CDTI. Menjalniki so različni, pri šibkejših petstopenjski in pri močnejših motorjih šeststopenjski roČni, pri dveh bencinskih tudi rpbotizirani easy tronic in štiristopenjski samodejni. Astrin prihod na slovenski trg se začenja te dni, osnovna različica (brez klimatske naprave) stane 3,33 milijona tolaijev; kakšnjo je razmerje med ceno in vrednostjo in kako bo novinka kljubovala tekmecem, bo jasno kaj kmalu. Matjaž Gregorič RKNAUI.T liahljona vozila Ni veliko časa za razmislek. Iskoristite še zadnjo izjemno priložnost. prepričajte splača se Clio, letnik 2003, Okm Telefon: (04) 201 52 39, GSM 031 703 803, 041 790 192 Alpctour Remont d.d.. Kran], ljubljanska c. 22,4000 Kranj Tel,: (04) 201 52 25. Faks; (04) 201 52 11 VSE ZA VAS AVTO NA ENEM MESTU ODPRTO: - IS** SOBOTA: - la*" http://www.alpetour-remont.si goČe izvleči vse sedeže v drugi vrsti, sredinskega prevrniti v priročno mizico ali s prečnim premikom obeh stranskih pripraviti več prostora za štiri potnike. Za celovitost dobrega vtisa poskrbijo še številni odlagalni predali in poličke, ki jih je skupaj kar 39, in kaj lahko se zgodi, da pozabite, kam ste odložili kakšno drobnarijo. Vozni-kpvo delovno mesto je skladno z enoprostorsko zasnovo postavljeno nekoliko višje, medtem ko je globinsko in višinsko nastavljivi volanski obroč nekoliko položnejši. Prednja sedeža sta Čvrsta in dobro oprijemljiva, na-slonski del je nekoliko zožen, vse skupaj pa naklonjeno ne-utrujajoči vožnji. Z urejenostjo armaturne plošče, kjer kraljujejo veliki in dobro pregledni merilniki, obkroženi s kromiranim robom, ter logično razporejena stikala za nastavitev samodejne klimatske naprave in radijskega sprejemnika s CD predvajalni-kom, touran dokazuje svojo vzorno germansko vzgojo, ki je nadgrajena še s temeljito izdelavo in skrbno izbranimi materiali. Motorno osnovo predstavlja 1,6-litrski bencinski štirivaljnik s 115 konjskimi močmi in neposrednim vbrizgom goriva. Pogonski stroj je avtomobilu navkljub teži in neugodni aerodinamiki solidno kos, energije mu zmanjka le pri naglih pospeških ali hitrih prehitevanjih. Šeststopenjski menjalnik je kot naročen, saj se motor pri potovalnih hitrostih vrti z nižjimi vrtljaji, kar je prijetnejše za ušesa potnikov in tudi za denarnico; touran 1,6 FSI je dokaj zmeren z gorivom, saj se je mogoče voziti tudi z manj kot devetimi litri na sto kilometrov, res pa je, da tovarna priporoča uporabo 98-ok-tanskega bencina, kar seveda vpliva na operativne stroške. Zanimivo, da si je pri touranu kljub njegovi nedvomni družin- ski naravnanosti mogoče naroČiti športno podvozje, ki pomeni manj nagibanja v ovinkih in tudi bolj trdo odzivanje na cestne grbine; te se precej čvrsto prenašajo v potniško kabino tudi pri običajni nastavitvi in zdi se, da bi bil touran rad nekakšen družinski enoprostorski športnik. Kljub težkemu in dolgotrajnemu porodu je touran na avtomobilski svet prišel samozavest- no. Tudi Volkswagnova računica je bila očitno jasna, saj gre za zelo priljubljeno avtomobilsko skupino, poleg tega pa ciljajo tudi na tržno pogačo, ki so jo doslej obvladovali z večjim eno-prostorcem sharanom. Še bolj pomenljivo pa se zdi dejstvo, da utegne touran zajedati tudi paradnega konja golfa, kajti razlike v ceni so smešno majhne. Matjaž Gregorič Minijev pozdrav novim članicam Sobotni vstop desetih novih držav v Evropsko unijo so na svoj način počastili tudi pri nemškem BMW-ju oziroma njihovi britanski podružnici Mini. Na predvečer zgodovinskega dogodka in prvega maja, ko so Estonija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Češka, Slovaška, Poljska, Ciper in Slovenija postale polnopravne članice razširjene skupnosti, je deseterica minijev z zastavami novink, naslikanih na strehah, skupaj z enajstim malčkom, ki je imel evropsko zastavo, vozila po bruseljskih cestah in ulicah. Avtomobili so se večkrat pripeljali tudi na tri znane lokacije, med njimi tudi na znameniti turistični atrakciji Mini Europe, kjer je razstavljenih tristo pomembnih evropskih objektov, kakršna sta Eifflov stolp in Big Ben. Znamki Mini je od oživitve doslej uspel prodor že v 73 držav, kjer je bilo doslej prodanih 375 tisoč primerkov oživljene legende. Britanci napovedujejo, da se bo že proti koncu letošnjega leta iz proizvodnih dvoran pripeljal polmili-jonti mini, še prej pa bodo najbolj zagreti kupili malčka tudi v kabrioletski izvedbi. Največ minijev je prodanih na domačem britanskem trgu. M. G. NA KRATKO Družba MITSUBISHI MOTORS (MMC) je na izredni skupščini delničarjev imenovala novega predsednika uprave, izvršnega direktorja Yoichira Okazakija. Yoichiro Okazaki, prej direktor družbe Mitsubishi Heavy Industries, je na tiskovni konferenci poudaril, da je družba pred enim izmed večjih izzivov v svojem obstoju. Z revi-talizacijskim načrtom notranje organizacije in delovanja družbe, ki mu je eden večjih lastnikov DaimlerChrysler odrekel finančno podporo, bo Mitsubishi Motors skušal na novo pridobiti zaupanje za to blagovno znamko, ki se ji predvsem na evropskih trgih načrti ne uresničujejo najbolje. Češka avtomobilska tovarna SKODA AUTO je postala uradni lartner legendarne kolesarske dirke Tour de France. In s tem bodo kodina vozila prihodnja štiri leta sestavljala tudi uradni vozni park za kolesarsko dirko. V okviru razvojnega načrta nastopanja na pomembnih evropskih trgih, vključno s Francijo, je Škoda iskala povezavo z vrhunskimi mednarodnimi športnimi dogodki, ki bi dopolnili izredno uspešen sponzorski projekt za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Število obiskovalcev in televizijskih gledalcev kolesarske dirke Tour de France (15 milijonov obiskovalcev in dve milijardi gledalcev med televizijskimi prenosi v 170 državah) uvrŠČa to prireditev na tretje mesto - za olimpijske igre in svetovno nogometno prvenstvo, kar je v popolnem soglasju z ambicijami in strategijo znamke Škoda. M, G. Oinamićno dcto tiie strokovnjake V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v KRANJU zaposlimo: DELAVCE/KE V PROIZVODNJI PECIVA IN VZDRŽEVALCA Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu se je mogoče priučiti. Delo je v popoldanski in nočni izmeni. Kandidati za delo vzdrževalca morajo imeti izobrazbo strojne ali elektro smeri ter najmanj tri leta delovnih izkušenj. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti, se prijavite na oglas. Pisne prošnje pošljite na naslov: DON DON d.o.o.. Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj Torek, 4. maja 2004 REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN I !■ Prvega veselo pri Mežnarju Od lanskega do letošnjega maja je Štefanjo Goro obiskalo več kot 16 tisoč pohodnikov. EKSTREMNO*ZANIMIVO*ŠPORTNO*REKREATIVNO Štefai^ja Gora - Kmečki turizem Pri Mežnarju je tudi na letošnji prvi maj organiziral družabno prireditev na Štefanji (Jori. Prireditev je tradicionalna, posvečena najzvestejšim pohodni-kom, tokrat pa so jo izpeljali že devetič. Bila je na prostem in kljub temu, da jim je na začetku nagajalo vreme, so jo izpeljali brez zapletov. Podelitev je vodil Jože Jerič, po njej je sledilo družabno srečanje z ansamblom bratov Poljanšek. Navzoča sta bila tudi župana občin Cerklje in Šenčurja Franc Čebulj ter Miro Koze\j. Glavni krivec za zaključno prireditev je knjiga, v katero se med letom (od maja do maja) vpisujejo tisti, ki pridejo na Štefanjo Goro peš ali s kolesom. Da bi pohodnike motivirali, so že pred šestimi leti uvedli značke in sicer je njihova žlahtnost odvisna od Števila obiskov. Tako morajo obiskati za bronasto Štefanjo Goro 30-krat, za srebrno 50-krat in zlato značko 100-krat. Bronaste in srebrne značke so podeljevali že med letom so na prireditvi podelili samo zlate in pa majice, na katerih je viden napis K100. Podelili so 111 bronastih, 82 srebrnih in 59 zlatih značk. Tisti, ki jim uspe obisk Gore stokrat, postanejo člani kluba Hotaveljska Grča Prvi majski pohod na Blegoš bo v nedeljo, 9. maja. Začetek je ob 8.30, zbirno mesto pa Dolar - Volaka. Štefanjo goro je v soboto obiskalo približno 300 pohodnikov. 100, ki so ga ustanovili pohod-niki sami. Klubu je letos predsedoval Stane Bregant, nova predsednica pa je Vida Potočnik. V soboto pa so zadnjič podelili tudi pokale zmagovalcem posameznih kategorij, ker naslednjo sezono bodo najboljši vsi, ki bodo Štefanjo goro obiskali tri-stokrat. Pokali so šli v roke Petra MiroslaviČa iz Adergasa (moški do 50 let), Feliksa Grk-mana iz Komende (moški od 50 do 60 let) in njegove soproge Anice (zmagovalka pri ženskah, ki nimajo starostne omejitve) ter Viktorja Pungartnika iz Adergasa (moški nad 60 let). Alenka Brun Udin Boršt 2004 Kokrica - Pred tednom dni je na Kokrici potekal športno-rekreativni 11. Pohod prgateljstva in spomina Udin Boršt 2004. Udeležilo se ga je več kot 400 pohodnikov. Namen pohoda ni samo rekreacija, ampak tudi počastitev državnega praznika. Pohod je bil po dvanajst, sedem - in trikilometrski trasi. Tako da so si lahko pohodniki po svoje izbirali dolžino pohoda. Pohodniki .so prihajali med osmo in deseto uro dopoldne, se posamezno ali v manjših skupinicah odpravljali po izbrani trasi, okoli dvanajste pa se je pred Gostiščem Dežman pričel svečani program, kjer so odprii slikarsko razstavo slikarja Lojzeta Dežmana ter z različnimi nastopajočimi (kvartet Rožmarin, pihalni orkester Mestne občine Kranj, akademski pevski zbor Petra Liparja iz Kranja) in pozdravnimi govori počastili praznik. Popoldne je sledilo družabno srečanje pohodnikov in Še živečih borcev NOB ob zvokih domače glasbe ter pestri gostinski ponudbi. Alenka Brun / Modrost 9 shranjena zdravilni vodi Tibetanci in vsi budisti praznujejo v času polne lune v Biku Vesak - Buddhovo rojstvo, razsvetljenje in dokončni doseg nirvane. Praznik je letos na današnji dan, 4. maja, ko je lunin ščip in mrk ob 22.34 zvečer. Luna naj bi nam to noč pomagala narediti zdravilno vodo, v kateri bo zbrana modrost, ki jo potrebujemo za to leto. V budističnih deželah so v tem času lokalni samostani okrašeni z rožami, prižganimi svečami in papirnatimi svetilkami, ki jih naredijo številne tibetanske družine, da bi svetile v veličastnem žaru. Na ta dan se menihi zberejo v templju ali meditacijski dvorani, ostali verniki pa se jim lahko priključijo pri religioznem petju in poslušanju govora o življenju Budd-he, ki ga poda predstavnik samostana. Vsakdo lahko v smeri urinega kazalca trikrat obkroži tempelj - za Buddho, Dhammo in Sangho. Verniki pri tem držijo v roki rože, sveče in kadilo, ki jih na koncu položijo na prostor stupe. Za njih je to Čas učenja, kontemplacije in meditacije. Navado imajo tudi z dišečo vodo umivati kipce Bude in prirejati ognjemete. Tudi v Sloveniji so budisti (Društvo za podporo Tibetu in Slovensko Budistično društvo), ki ta dan praznujejo. Podobno kot pri nas, ko v tem času novi verniki preje- Glasba in petje spremljata tudi največji budistični praznik. majo sveto obhajilo in birmo, tudi pri Tibetancih sprejmejo osem navodil, po katerih naj bi živeli kot budist. Glavni dogodek praznovanja v Tibetu je obisk doline Vesak pod Himalajo, v katero začnejo romati tibetanski lame in ostali romarji že mesec dni pred polno luno v Biku. Zanimiva doli- Budov nauk je bil preprost in trezen. Vzrok vsega trpljenja je poželenje, želja po moči, uspehu, denarju, spolnosti, udobju in drugih telesnih užitkih. Odrešenje je v tem, da izgubiš poželenje. Ni potrebno, da postaneš puščavnik ali popolnoma opustiš zadeve, ki so nujne za življenje, toda bistveno je. da ničesar ne delaš strastno. Posledica tega je, da veren budist običajno postane miren in veder. na ima obliko podkve, v njenem središču pa je postavljena skala v obliki mize. Po obredenih molitvah lame postavijo zvečer nanjo veliko kristalno posodo, napolnjeno z vodo, ki ostane tam celo noč. Tibetanci verujejo, da Buda v tem času zliva na Zemljo modrost, ki jo človeštvo potrebuje za tisto leto vnaprej. Nekateri zahodnjaki sicer menijo, da gre to delo pripisati Mojstrom modrosti, vendar, ne glede na "nebeško avtorstvo" naj bi postala ta voda, izpostavljena tem energijam, zdravilna. Uporabljali in pili naj bi jo celo leto, pri tem, da jo lahko "množimo" z preprostim homeopat- skim postopkom: del "modro-stne" vode zmešamo z navadno, ki prevzame energijo zdravilne vode. Pisali smo že o tem, da ima voda veliko moč sprejemanja in hranjenja kakršnih koli informacij oziroma energij. Tudi pri nas lahko naredimo ta obred. Danes zvečer postavimo steklenice z vodo na police, na katere lahko delujejo lunini žarki. Ostale lune v letu delujejo drugače ali celo na negativen način. Posebnost letošnjega praznika je lunin mrk, za katerega astrologi napovedujejo, da bo okrepil naš pozitivni princip, a ob tem se bo potrebno soočati z lastnimi negativnostmi. Naslednja polna luna, torej luna v znamenju Dvojčka, pa je Kristusova luna. Takrat Buda predaja oziroma zliva celotnemu človeštvu povsod po svetu Kristusovo znanje. Mimogrede, številni ezoteriki danes menijo, da napovedan Kristusov prihod ne bo v obliki fizične osebe, ampak v srcu posameznika. A tudi to si vsak razlaga po svoje. Ne glede na to je v času obeh lun koristno meditirati in ob tem moliti ali ponavljati veliko invokacijo, saj človek lahko izkusi globoka duhovna spoznanja in okrepi stik z Bogom. Katja Dolenc Slovenija, ostani to, kar si! Nasmejani, zadovoljni in kolesarsko razpoloženi. Verjetno sta k temu pripomogla tudi sončno vreme in okolica. BaŠeU - Skupina navdušenih rekreativnih kolesarjev, sodelavcev in prijateljev Ognjišča se je v zadi^jih dneh pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo podala na pot s kolesi ob slovenski meji. S tem pa so počastili tudi 40-letnico Ognjišča in desetletnico Radia Ognjišče. Na osemdnevno pot so s kolesi krenili 23. aprila zjutraj iz Nove Gorice in prispeli nazaj 30. aprila - na državno proslavo ob vstopu v Evropsko unijo. Kdorkoli je želel, se jim je lahko na njihovi kolesarski poti pridružil. V osmih dneh so prekolesarili več kot 1300 kilometrov in spotoma obiskali nekatere slovenske božje poti, kulturne spomenike, rojstne hiše, naravne znamenitosti, sem pa tja pa so jih v krajih prijazno sprejeli domačini. V Bašlju, na primer, sta razpoloženo skupino kolesarjev v četrtek zjutraj z okrepčilom in prijaznim pozdravom sprejela Metka in Boštjan Roblek. Na Gorenjskem so se namreč zadrževali v sredo in Četrtek, ko jih je med drugim pot vodila skozi vasi pod Storžičem. V objektiv fotoaparata smo jih ujeli nekaj metrov pred vasjo Bašelj. Alenka Brun Mavrični vodnik za duhovni razvoj Mavrični vodnik vsebuje informacije o alternativnih zdra-vilcih, skupinah za osebno rast, zdravem načinu življenja, trgovinicah z naravnimi izdelki, astrologih, skratka vseh, ki delujejo v Sloveniji na področju osebne in duhovne rasti, dviga kakovosti življenja in odnosa do okolja. Idejno ga je zasnovala, zanj gradivo zbrala in uredila Angela Pajnkiher Prem iz Maribora, ki v Sloveniji že več let deluje kot mojstrica in učiteljica rei-kija, rebirthinga in intenzivnega razsvetljenja. Vsem ljudem, ki iščejo sebe in so pripravljeni na notranji razvoj, je že dalj časa želela ponuditi vir informacij, ki bi jim pomagale pri iskanju primerne oblike duhovne pomoči in vodstva, ki jo je na našem področju danes veliko. Obenem je ljudem želela pojasniti tudi osnovne pojme, s katerimi se srečujejo pri iskanju, zato vodnik vsebuje tudi kratko predstavitev in opis pojmov, tehnik in delavnic z več kot sedemdesetih področij osebne in duhovne rasti, zdravega načina življenja in ekologije, kot so: aura soma, akupresura. bioenergija, čakre, džotiš, feng shui, hidroterapija, joga, kristalna sol, masaže, meditacije ... Vodnik je izšel v tri tisoč izvodih, obsega dvesto strani, predstavlja pregled sedemdesetih kategorij in združuje pregled več kot stotih posameznikov in skupin. Več informacij o njem vam bo dal Aleš na 040 250-686. K. D. OBČINA ŠKOFJA LOKA s 3 CM S Ü (9 I £ S O Program praznovanja Dneva Evrope - 8. maja 2004 - Mestni trg 8.00 - Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov 10.00 - Recital učencev OŠ Cvetka Goiaga: Zemlja domača ni prazna beseda V - p C 10.30 - Igrica v izvedbi Marka Jenka: Martin Krpan gre z nami v Evropo 11.00 - Koncert pihalnega orkestra iz Monoštra 12.00 - Koncert pihalnega orkestra iz Siska Slavnostni koncert: Sobota, 8. maja 2004 ob 19.30 uri na Loškem gradu. Slavnostni govornik: predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Janez Sušnik Umetniški program bodo pripravili: Vera Mlejnik, Miloš Mlejnik, Mestni pihalni orkester Škofja Loka V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v Kristahii dvorani na Mestnem trgu. Igor Draksler Župan v GORENJSKI GLAS • 26. STRAN ZADETEK, OGLASI / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 4. maja 2004 V petek, 30. aprila, je v Kranju potekala slovesna prireditev Evropa prihajamo, kjer so godbeniki MOK, mažoretke, plesalci iz Francije in Italije, folklorne skupine ter zvezdi večera Avsenikov tercet ter Alfi Nipič s svojim ansamblom, skupaj s polnočnim ognjemetom počastili vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kranj je na dan vstopa Slovenije V Evropsko unijo še posebej zasijal, saj sta se na odru pojavili dve zveneči imeni, namreč Avsenikov tercet in Alfi Nipič skupaj s svojimi muzikanti. Dogajanje na Slovenskem trgu v Kranju je zaživelo ob 20. uri z nastopom godbenikov Mestne občine Kranj in kranj- skimi mažoretkami. Nato so vse navzoče presenetile plesalke iz Francije in Italije. Plesni performance je bil res odličen In obiskovalci so bili nad njihovimi plesnimi točkami res navdušeni. Med plesnimi točkami je svojo imela tudi plesna šola Urška, nato pa je na oder prišel Alfi Nipič s svojimi muzikanti, ki v sođ«iovaBju' v ^ ^ ^ i iS dofov Vsako sredo na Radiu Kranj ob 19.30 -v Vsak mesec prilog Organon-ov I, \ 1 ,-' 1- > Vsak torek v Gorenjskem Glasu i . . I ^ I CD o g Folklorna skupina Sava. je igral tja do polnoči. Nastopila je tudi folklorna skupina Sava, preden pa smo zares vstopili v Evropsko unijo, je imel župan MOK svoj govor v počastitev Slovenije v EU. Nekaj besed je povedal tudi župan francoskega mesta La Ciotata, ki je kranjskemu županu slovesno predal evropsko zastavo. Ob tej priložnosti sem pokramljala s županom MOK g. Mohorjem Bogatajem. Kaj pomeni vstop Slovenije v EU za Kranj in tudi širše področje Slovenije? "V tem trenutku to ne pomeni prav veliko, pomenilo pa bo čez čas, vemo, da je pretok delovne sile trenutno še vedno blokiran, torej se bo začel dogajati šele čez nekaj let. Tudi valuto tolar bomo ohranili, v nekaj letih bo prišel evro in tudi drugi znaki kažejo, da se bodo zadeve odvijale postopno, današnja ev- • • • • . -. »' »I •i V v; /, •• »t a* ti rt. profesionalce isokimi merili. ^ ri ^ \ C. . J ' > vjk. www.peugeot.si m^jm NOVI PEUCEX?! ima visofce zahteve glede svojega tj^aVRrtO potrebuje tudi vrhunsko orodje. Novi Peugeot Expert lahko v celoti izpolni pričakovanja profesionalcev.Voznika obda z udobjem prestižnih Peugeotovih limuzin, s tovornim prostorom se prilagodi vsem potrebam dejavnosti, njegov dinamični značaj pa je z novimi oblikovalskimi posegi še izrazitejši. NOVI PEUGEOT 206XA dosega odlično razmerje med osebnim in tovornim vozilom. Gibčni malček se odlično znajde v mestnih središčih in navdušuje s svojo prostornostjo. Vabimo vas na predstavitve novega Experta. 206XA in ostalih dostavnikov Peugeot, ki bo potekala v Merkurjevem centru v Naklem 7. in 8. maja. ali obiščite katerega od pooblaščenih prodajalcev Peugeot vozil. PROFESIONALCI ZA PROFESIONALCE. ^^ > - PEUGEOT forija je kar malo preuranjena, ampak jaz pravim tako, korak za korakom in Evropa bo tukaj." Ste ponosni, da v Kranju gostimo ponos slovenske glasbe, Avsenikov tercet in Alfija Nipiča s svojimi muzikanti? "Ja, gotovo. Naj Slovenija ob vstopu v EU pokaže svoje kvalitete, in kaj je večja slovenska kvaliteta, kot ja ansambel bratov Avsenik in njihovi nasledniki." ft r > I \ • •. L- jr7 '- aS . v i'r,- v f/' i Alfi Nipič Nato je nebo nad Kranjem razsvetlil veličasten ognjemet, kot prvi v EU pa so na oder stopili Avsenikov tercet ter Alfi Nipič s svojimi muzikanti, ki sta na odru sijala vse do jutranjih ur Pokramljala sem tudi z Alfijem Nipičem, ki mi je zaupal marsikaj zanimivega. Kako to, da se Štajerec po duši pridruži gorenjskemu ter-cetu? "Ja, to je že dolgo, mislim, da je Slovenija tako majhna, da se nam ni treba deliti, zdaj sploh ne. ko vstopamo v EU. Jaz vedno v šali rečem: Slovenci moramo skupaj držati, da se ne razdrobimo v širnem svetu. Vedno sem rad potoval, ampak vedno znova se rad vračam domov v to našo deželo," Vas daje nostalgija na stare čase, ko igrate glasbo Avsenikov? "Vsekakor, to je posebna glasba. Glasba nas vedno na nekaj spominja, nas spominja na lepe trenutke in vsekakor so bili to časi, ko smo vandrali z Avseniki po Evropi, lepi trenutki. Nekako smo se mi že privadili vsem evropskim normam in natančnosti, če se je koncert začel točno ob 8. uri, smo točno takrat začeli in točno končali, če ne so bile potem tudi sankcije. Lahko rečem, da dokler smo bili skupaj, smo bili, kot tudi drugi pravijo v ponos Slovenije in ta muzika je še vedno pozitivna stvar v Sloveniji, prepoznavni smo po tej glasbi in upam, da bo še dolgo tako in da bo veliko slovenskih muzikantov vedno znova odhajalo v tujino in se z veseljem vračalo v Slovenijo." Polona Ramšak, foto: Matjaž Repnik I IVI "Lahko noč Slovenija, dobro jutro Evropa," to so bile besede slavnostnih govornikov na prireditvi ob vstopu v Evropsko unijo. Dan za tem so bile besede predstavnika Gorenjskih sindikatov ob praznovanju 1. maja na Joštu: "Vlada ne naredi dovolj za delavce." Dušan Vaupotič pa je v Nedeljskem dopoldnevu temu pridal: "Mali bomo še bolj mali." Važno je. da imamo nekoga, na katerega se bomo lahko vezali naslednjih nekaj let in desetletij. "Nekoga moraš imeti rad," so že naši predniki razmišljali, ko smo bili pod dunajsko taktirko, pa nato pod beograjsko, sedaj pa je tukaj bruseljska. Ljudje, ki sem jih v zadnjih dneh opazoval okrog sebe, so bili zadovoljni. Želim jim, da jih to zadovoljstvo nikoli ne bo minilo. Prva možnost za upad evforije so lahko že evropske volitve. Gneča okoli korita je neizmerna in ljudem je približno jasno ZAKAJ? Stopnička pred politično upokojitvijo prinaša sorazmerno visoko finančno nadomestilo ter varno zavetje pred domačo javnostjo. Koga pa bo zanimalo, kaj naši politiki počnejo tam daleč na severozahodu Evrope? Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z domačo politično sceno. Bodo drugokategorniki zmogli breme scenarija velikih? To bomo izvedeli šele po parlamentarnih volitvah. Vmes so še, hvala bogu, počitnice. Pa adijo. Gorenjska! Beno Fekonja RAZVOJNA AGENCIJA SORA fj.o.o. • v v isce DIREKTORJA oz. DIREKTORICO Pogoji: - najmanj visokošolska izobrazba družboslovne ali tehnične smeri, -aktivno znanje angleškega jezika, zaželeno še znanje kakšnega »♦ drugega svetovnega jezika (nemščina, italijanščina ...), -pet (5) let delovnih izkušenj pri pripravi in izvajanju projektov s področja regionalnega razvoja, - opravljeni vozniški izpit B-kategorije, -pripravljenost na dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje, dinamičnost, komunikativnost, samoinciativnost in ustvarjalnost, - sposobnost vodenja, organizacije in koordinacije dela v skupini, - državljanstvo Republike Slovenije. Pri svojem delu boste: -skrbeli za uspešno poslovanje podjetja, zlasti za pridobivanje finančnih sredstev, - oblikovali strategijo razvoja podjetja, - strategijo konkretizirali s poslovnimi načrti, ki jih boste samostojno oblikovali in odgovarjali za njihovo izvedbo, -udejanjali zamišljene koncepte in vodili projekte na občinski, medobčinski in regionalni ravni, -koordinirali in vodili najzahtevnejše razvojne projekte, podprte tudi s strani EU. - sledili novim spoznanjem na področju regionalnega razvoja in razvoja lokalnih skupnosti. K vlogi priložite tudi svojo vizijo razvoja in program dela za mandatno obdobje. Mandat direktorja/direktorice traja štiri (4) leta. Če vas opisana dela zanimajo, nam najkasneje v 15 dneh po objavi pošljite svojo vlogo z vsemi potrebnimi prilogami na naslov: RAZVOJNA AGENCIJA SORA, d. o. o., Spodnji trg 2, 4220 Škofja Loka, z oznako "Ne odpiraj - Razpis za direktorja/direktorico". •»■T. "M Torek, 4. maja 2004 TEDEN MLADIH / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN www.teden-mladih.CQm ART CENTER, GLAVNI TRG 20. KRANJ Poslastice TM v Kranju se bo od 6. do 15. maja odvijal že tradicionalni TEDEN MLADIH, ki bo letos prebivalce in obiskovalce Kranja že desetič razveseljeval s svojo igrivostjo in pisano ponudbo koncertov, športnih prireditev in možnostjo obšolskega izobraževanja. Teden mladih - festival kulture, športa in izobraževanja, ki bo letos obletnici primerno trajal deset dni, obljublja program, ki bo s kulturno hrano nasitil tudi najzahtevnejše obiskovalce. Deset dni festivalskega dogajanja bo napolnilo mestne ulice z nasmejanimi obrazi, stiski rok ter željo po druženju in zabavi. Mladost je norost! Mladost je čas, ko si lahko brez skrbi, ko ahko uživaš, se družiš s prijatelji in ustvarjaš brez zavor (beri: nadrejenih), ki bi ti kratile kreativnost in ideje. Je čas, ko se iščeš, brskaš in poizkušaš nove stvari, raziskuješ, eksperimentiraš, si želiš uspeti, se postaviti pred vrstniki, starši. Prav komponenta aktivnega sodelovanja obiskovalcev Tedna mladih na večini prireditev je ločnica med festivalom, ki je namenjen zgolj zabavi, ter festivalom, namenjenemu mladim in njihovim potrebam. Teden mladih tako ni le popestritev mestnega življenja, ampak je dogodek, ki pripomore h kvalitetnemu preživljanju prostega časa, poskrbi za dviganje kulturne zavesti mladih in je ne nazadnje tudi dogodek, ob katerem lahko mladi pozabijo na sivino mestnega vsakdanjika, iz katere so za preveliko število mladostnikov droge edini izhod, ki jim je na razpolago. Debelina denarnice - večni problem mladih, postane na tednu mladih postranska stvar, saj bo dogajanje na festivalu večinoma brezplačno, razen nekaterih de-avnic, prav tako pa bodo obiskovalci za koncerte na gradu Khisl-stein v centru Kranja odšteli simboličnih 500 tolarjev, za zaključni koncert Gibonnija pa 1500 tolarjev. Člani Študentskega servisa CMOK bodo vstopnice lahko dobili po ugodnejših cenah. Že tako bogat program bodo popestrila še gostovanja mnogih ustvarjalcev, umetnikov ter predavateljev. Teden mladih združuje pod svojim okriljem Študentski kulturni festival ŠTUNF, hip hop festival, Politično Inkorektnl filmski festival PIFF, mednarodni šahovski turnir ter predstavitve raz-ičnih organizacij in ustvarjalcev. Med odmevnejšimi nastopajočimi bodo več kot 60 tisoč obiskovalcev razveseljevali Inspectah Deck (Wu Tang Clan), The Stroj, Gibonnl, Neca Falk, Predin, Elvis Jackson, Reggae koncert, Pate-tico. Soul FIngersi, Magnifico in mnogi drugI. Kot vsak velik projekt je tudi Teden mladih velik finančni zalogaj, ki ga je mogoče "prebaviti" le s pomočjo sponzorstev, donacij In denaria, dobljenega prek natečajev. Med "ustanove dobre volje", ki so podprie festival, so se letos med drugimi vpisali Mestna občina Kranj, Probanka, Študentski servis CMOK, Zavarovalnica Vzajemna, Iskra Emeco, Gorenjski glas. Radio Kranj in drugi. Za nadaljnje informacije o Tednu mladih klikni na: www/.Teden-mladih.com Urednik strani Jure Ramovš. Novinarja Jure Ramovš in MoJcA Ocvirk. Ä v ART CENTER - Zavod za kulturo mladih obvešča, da bodo v Kranju od 7. do 15. maja zaradi prireditve Teden mladih 2004 naslednje ZAPORE CEST: Popolna zapora Koroške ceste na delu od križišča z Bleiweisovo cesto do Ljubljanske ceste na Jelenovem klancu. Slovenskega trga na delu Koroške ceste do Gregorčičeve ulice ter ceste med Globusom m Delavskim domom od 7. maja od 18. ure do 8. maja do 4. ure ter 8. maja od 18. ure do 9. maja do 4 ure zaradi Izvedbe koncertov na Slovenskem trgu. Popolna zapora ceste med Globusom In Delavskim domom 8. maja od 9. do 22. ure zaradi postavitve skate-poligona in koncerta. Popolna zapora Glavnega trga na delu od Poštne ulice do Cankarjeve ulice, Poštne ulice, ceste skozi Huje ob kanjonu Kokre na delu od Čebelice do vojaškega mostu, Kokrškega brega. Na skali, Maistrovega trga, Reginčeve ulice, Tomšičeve ulice ter Prešernove ulice 9. maja od 8. do 20. ure zaradi športne prireditve. Popolna zapora Glavnega trga na delu od Prešernove ulice do Poštne ulice in Prešernove ulice 12. maja od 16. do 20. ure in 13. maja od 17. do 22. ure zaradi športnih prireditev. Popolna zapora Ljubljanske ceste na Jelenovem klancu 15. maja od 9. do 24. ure zaradi športne prireditve. V mladost \ Programski dešifrator ĐUNKABRC Brc'n bunko ("haki")! Igra z riževo žogo, ki izvira iz Azije, je lani na Tednu mladih doživela prvo javno predstavitev. Tudi letos nismo pozabili na to, med mladimi vse bolj priljubljeno igro! Letošnji tumir bo sestavljen iz dveh sklopov, in sicer tekmovanja posameznikov oz. "freestyle" ter ekipne tekme v brcanju čez mrežo! BIKE FIGHT Adrenalinski paralelni spust po Jelenovem klancu z gorskimi kolesi! Za mnoge možnost uresničitve sanj. za druge norost! Kakorkoli že: Teden mladih ponuja vsem adrenalinskim odvisnežem možnost spusta po slovitem Jelenovem klancu ob razsvetljavi reflektorjev in bučnem navijanju gledalcev. IzobraŽevanje Enološki večeri -za vinske sladokusce! Med 11. in 13. majem bomo po tri večerne urice posvečali spoznavanju vin iz posavskega, podravskega in primorskega vinorodnega okoliša. Ob predavanjih vrhunskih vinarjev (Miha Isteniča, Aleša Balona, Antona Kostelca, Mira Munde, Danila Steyerja iz Ptujske kleti, Stojana Ščurka, Tomaža Prinčiča in Bogdana Makovca - Vina Mansus) se bomo osredotočili na predstavitev in pokušino vin ter na spoznavanje njegovih osnovnih lastnosti, kot so barva, cvetlica in aroma. Izvedeli bomo tudi podrobnosti o proizvodnji in skladiščenju vina, v delavnici pa bodo sodelovali tudi nekateri ugledni strokovnjaki, ki bodo še dodatno razširjali vinska obzorja udeležencev. Alkohol - Ali je res tako 'cool'?! Si sit, da ti vsi "pametujejo", koliko alkohola je primemo popiti v petek zvečer? Misliš, da je tvoja razlaga kulture pitja tista, s katero bi se morali vsi strinjati in jo sprejeti kot svojo? Potem si vabljen na okroglo mizo o alkoholu, njegovih vplivih na posameznika in družbo. Glavni gost v strokovnem smislu bo Manetka Hovnik Keršmanc z Zavoda ža zdravstveno varstvo v Kranju. Otroški program Ta z drevesa hruške stresa Junaki predstave, nekakšne etnološke igralnice, so prsti. Z različnimi lutkovnimi tehnikami izvajalca uprizorita pet prstnih iger iz našega ljudskega izročila: junaki padajo v vodo, kradejo sladkarije, nabirajo hruške, pečejo kruh, miška pa jim za konec skuha prav posebno kašo. Otroci igro sprva spremljajo kot gledalci v gledališču, potem pa se vse bolj vključujejo vanjo in jo zaključijo kot skupno ustvarjalno igranje. Kultura PIFF - Politično inkorekten filmski festival Filmi, ki te spodbudijo k drugačnemu razmišljanju in pogledu na svet! Si se že kdaj spraševal, ali dokumentarni filmi, novice In drugi medijski dogodki prikažejo realnost ali so zgolj zrcalo vladajočih političnih elit In njihovih preferenc. Na PIFF-u si boš lahko ogledal filme, ki prikažejo zamolčane plati perečih družbenih problemov. MAGNIFICO - sobota, 8. maja - Slovenski trg Na slovenski glasbeni sceni se najde samo ena osebnost, ki lahko počne stvari, katere si druge "slavne" osebnosti niti v sanjah ne morejo privoščiti, pa mu ugled ne bo padel. Pevec, kitarist, "hitmejker", producent, performer, čefur, seksi boy. Igralec, za mnoge ženske "sexa-pil" no. 1; z eno besedo Magnifico! PATETICO - torek, 11. maj - Pungert Glasba skupine Patetico izraža žlahtne prvine bluesa, jazza in swinga. Ljubek vokal pevke Nike Perunovič, tankočutna besedila Roka Vilčni-ka in Imenitna jazzovska instrumentalna zasedba združujejo čaroben preplet zvokov in besed; ustvarjalci pa v svojem alkimističnem združevanju glasbenih in literarnih prvin danes pogosto zaničevani besedi "patetika" vračajo plemeniti pomen. THE STROJ - četrtek, 6. maja - Pungert Nastopi urbanega plemena The Stroj, zasnovani kot urbani rituali z organsko proizvedeno repetitivno ritmiko, pozivajo k motorični akciji poslušalcev. Zvoki, ki jih člani plemena z energijo svojih teles izvabljajo iz Stroja, zahtevajo, da se jih tudi posluša s telesom, njihova ciklična struktura pa nas vleče v zvočne pokrajine transa In ekstaze. NECA FALK - četrtek, 13. maja - Pungert Rdečelaso gospo bi lahko poimenovali tudi dekle tisočerih obrazov in izrazov, ki so se skozi njeno glasbeno pot spreminjali in prilagajali aktualnemu času. Le kdo se ne spomni jeze in energije v kontroverznih pesmih, kot sta Banane in Storila bom to. Nedvomno so vsem znane pesmi pete v intimi tabornih ognjev, kjer si zvoke podajata kitara in glas: Dravski most, Vsi ljudje hitijo, Maček Muri ... ELVIS JACKSON - petek, 14. maja - Khislstein Najboljša ska-punk-hardcore-reggae skupina v Sloveniji, znana tudi po najdaljšem seznamu odigranih koncertov. Pozitivna energija, ki jo poslušalec dobi na njihovem nastopu, je le dodatek kvalitetni izvedbi in energičnemu nastopu. ZORAN PREDIN - nedelja, 9. maja - Khislstein Frontman legendarne in neuvrstljive mariborske zasedbe Lačni Franz, skozi katero je usmerjal ves svoj cinizem in črni humor. Zoran Predin v zadnjih letih izkazuje svojo ustvanalnost izven neformalno upokojenega matičnega ansambla. Po odmevnem samostojnem prvencu Gate na glavo je sledil nepretenciozno zasnovan album Napad ljubezni, nakar je znova udaril, tokrat v etno preobleki s skupino Šukar in ploščo Mentol bombon. Ob ugovoru, da ima Predin s Prešernom skupne le prve tri črke v priimku, se pojavlja vprašanje - kaj pa Zdravljica? INSPECTAH DECK (WU-TANG-CLAN) - petek, 7. maja - Slovenski trg Izogibanje komercializaciji je Inspectah Dečku dodelilo status "skrivnostnega orožja", saj je svoje impresije uličnega življenja in političnega prepričanja izražal na največjih hitih kolektiva Wu-tang-clana, kot so Triumph, C.R.E.A.M., Protect Ya Neck in mnogih drugih. Skratka hip-hop legenda, ki se od MTV-jevskih legend razlikuje po svoji drži do t. i. "gangsta" stila, zavračanju blišča in poudarjanju pomena vsake Izrečene besede. HIp-hop dogodek, ki bo slovenske hip-hop ustvarjalce lahko mnogo naučil o pravilni drži, filozofiji in stanju duha ustvarjalca, ki ustvarja z dušo in namenom pomagati ljudem, za katere ustvarja. 1 GIBONNI-sobota, 15. maja - Slovenski trg Sloviti hrvaški glasbenik je svojo kariero začel v 80. letih kot pevec v rock skupini "Osmi putnik", nato je začel samostojno kariero, v kateri je sodeloval z mnogimi slovitimi imeni, kot so Dino Dvornik, Severina, Oliver Dragojevič ... UNICEF-ov Ambasador dobre volje in izjemen glasbenik sta le dva argumenta za nepozabno glasbeno doživetje. GORENJSKI GLAS • 28. STRAN TEDEN MLADIH / info@g-glas.si Torek, 4. maja 2004 (D CO O) ; o OJ RJ E • CÖ ' to CO OO IzobraŽevanje Oblikovanje v keramiki Gimnazija Kranj - 16.30 Filmska delavnica - 17.00 Predigra: PiaR v slovenski POP kulturi Gimnazija Kranj - 17 00 Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan - ŠTUNF Odprtje ŠTUNFA- Občinska avla - 18.30 Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan Filmska delavnica - 17.00 Oblikovanje v keramiki - Gimnazija Kranj - 16.30 Tečaj klasične fotografije - JSKD - 17.00 > STUNF Branje scenarijev, proze in poezije Manana Tečaj klasične fotografije - JSKD - 10.00 Filmska delavnica - 11.00 Loesje delavnica - Mitnica - 15.00 - ves dan - ŠTUNF Tečaj klasične fotografije - JSKD - 10.00 Filmska delavnica - 11.00 Branje scenarijev, proze in poezije Manana Zaključek ŠTUNFA - Kino Storžič - 17.00 -ves dan-STUNF Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan - ŠTUNF Investiranje v domače in tuje vrednostne papirje - VEDI center - 16.00 Delavnica o zaposlovanju mladih v EU Mladinski svet - 16.00 Filmska delavnica -17.00 Okrogla miza o EU - Kino Storžič - 18.00 Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan Delavnica Pantomime - Gimnazija Kranj - 16.00 Oblikovanje v keramiki - Gimnazija Kranj - 16.30 Filmska delavnica - 17.00 Posavski enološki večer - Mladinski svet - 18.00 - STUNF Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan -Oblikovanje v keramiki - Gimnazija Kranj - 16.30 Filmska delavnica - 17.00 ALKOHOL - Ali je res tako cool'? Kino Storžič - 17.00 Podravski enološki večer - Mladinski svet -18.00 STUNF Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan Delavnica Pantomime - Gimnazija Kranj - 16.00 Filmska delavnica -17.00 Primorski enološki večer - Mladinski svet -18.00 - ŠTUNF Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan Stripovska delavnica - Mladinski svet -16.00 Delavnica coctailov - Mitnica -16.00 Delavnica pantomime - Gimnazija Kranj - 16.00 Tečaj klasične fotografije - JSKD -17.00 Filmska delavnica -17.00 - ŠTUNF Branje scenarijev, proze in poezije Manana - ves dan Tečaj klasične fotografije - JSKD - 10.00 Delavnica coctailov - Mitnica - 14.00 Delavnica srbskih plesov - OŠ S. Žagar - 15.00 Delavnica pantomime - Gimnazija Kranj -17.00 Filmska delavnica - 17.00 - STUNF Zabava The stroj - Pungert - 21.00 Četrtkanje - Alya, Gušti in Polona Kasal, Panda Primskovo- 21.00 Raptureblow edition - Que pasa - 22.00 - Dvorana O) Kocka, Kosta, Bolesna brača, Inspectah Deck (Wu Tang Clan) Slovenski trg - 20.00 Aljoša Jerič quartet - Pungert - 21.00 d.j. Time - Manana - 22.00 Illegal Kru predstavlja drum'n bass večer - Que pasa - 22.00 Sangria night - Mitnica - 22.00 4 RASTUR - Urbani skate dogodek - Low Value, Multibäll, Crash, Anavrin, X-Centar + presenečenje - Mc'Donalds-12.00' Lunapark, Frozen Child, Kiks, Psycho-path, Hladno pivo, Feedback - Khiselstein -19.00 Soul Fingers, Magnifico - Slovenski trg - 21.30 Que techno pasa - Que pasa - 23.00 % * * # Slovenski oktet - Cerkev - 21.00 g ^ Bogunov, Predin - Khislstein - 21.00 . '9 S 4 O -----J. £ CN CO CO Ti- CO E I Ni £ c6 E O) o 'cö* E cJ CO 10 : CO ; E; E ■ OO : Sur - World music • Pungert - 21.00. Domski piknik - Double trouble, domski band, the Mi - Študentski dom -19.00 Pateticro - Pungert - 21 .CX) Domski piknik - Pointless, Saussages, Zablujena generacija, Drinkersi - Studentski dom - 19,00 Duo Silence in Rožmarinke - Khiselstein - 21.00 Festival neuveljavljenih skupin - OosNn town - 18.00 Elektronika v sodelovanju z naravo - party - Kanjon Kokre -19.00 Trto Adijo - Pavšiarjeva hiša - 20.00 Comedy night show - Prosport - 20.00 Big band Lindy hop show (Swing nastop) - Glavni trg - 20.00 Neca Falk - Pungert - 21.00 House session.- que passa - 22.00 Večer swing glasbe in plesa s skupino.Cry baby -Manana - 22.00 Tamburaši iz Cirkovc - Glavni trg - 20.00 Bitch Boys. Bambi Molesters, Elvis Jackson - Khiselstein ■ 20.00 Fake Orchestra - Pungert - 21.00 Rhapsody in blue - progressive event - Que paisa - 22.00 Celovečerni nastop folklornih skupin - Dvorana Primskovo 20.00 Nastop folklornifi skupin - Glavni trg - 10.30 Spaček sex in rock&roll - Glavni trg -11.30 Lovely house beats - Focus bar - 18.00 Gibonni - Khiselstein -21.00 Kanjon pozitivnih vibracij; reggae party - Kanjon Kokre 21.00 Večer jatino glasbe - Mitnica - 22 .00 Disco večer 70's-90's -Manana - 22.00 Dubtafari crew - dub - Que pasa - 24.00 Otroški t roaram Ustvarjalna delavnica za otroke - Glavni trg -18.00 Šola rolanja za otroke - Prošport - 10.00 Glasbena urica s tolkali in pesmijo - Pungert -18.00 Šola rolanja za otroke - Prošport - 10.00 Potep po čarobnem svetu čarovnikov in velikanov -- 18.00 f Tinček-petelinček - Khislstein -10.00 Pravljica o mezinčku - Manana -18.00 Delavnica reciklažnih materialov - Pungert -10.00 Plesno popoldne za otroke - Glavni trg -18.00 Lutkovna igrica Ena ena tri - Khislstein - 9.30 Mici na drugem planetu - lutkovna predstava - Manana 18.00 Glavni trg Srčna moč - Slovenske ljudske pesmi, zvočila, ptičje uganke in pravljice - Pungert - 18.00 Ustvarjalna delavnica za otroke - Glavni trg -18.00 Kepanje - Glavni trg -18.30 Ta z drevesa hruške stresa - Pungert - 18.00 Sport I . Sunkabrc - posamezniki -10.00 - Študentski dom Bunkabrc - ekipe - 15.00 Finale ŠKIS-ove male nogometne lige - Dvorana Zlato polje -12.00 Tarok turnir - Mladinski svet -16.00 Prvi mednarodni odprti šahovski turnir Kranj 2004 - Hotel treina-18.00 Državno tekmovanje v batvanskem plezanju - Glavni trg - kvalifikacije -10.00; 18.00 - finale Rnale ŠKiS-ove male nogometne lige Zlato polje - 10.00 -ŠTUNF Go turnir - Mladinski svet - 14.00 Šah - Hotel Creina -18.00 a> o 1 CO £ ! CM tO ; • 1 ^ I S i/j (O • i OJ £ 00 i 0> I o i, • I OJ 1 CO m Tek po ulicah Kf-anjo - Tok trojk za osnovrje šole - mesto -10.00 DržavrK) prvenstvo v balvanskem plezanju (starei^i deklice. deck)) - Glavni trg 10 00 Šah - Hotel Crema - lO 00 m nato 18 00 Tek po ulicah Kranja - dečki, deklice - K? 45 druge kategorije - 11 00 - mesto Ftolanje - ASA Nakk) - Glavnt trg -16 00 Turnir v košarki - Glavni trg - 15 30 Šah - Hotel Creina - 18 00 Turnir v košarki - Glavni trg ^ 16.00 Predstavitev Koren Sports adrenalinskih trampolinov trg - 16.00 Šah - Hotel Creina -18.00 - Glavni Predstavitev Koren Sports adrenalinskih trampolinov trg - 16,00 Turnir v odbojki - Prošport -16.00 Dirka z nakupcvaintmi vozički Glavni trg -16.00 Predstavitev Airsofta - Glavni trg - 18.00 Šah - Hotel Creina - 18.00 ^ ♦ » « ^^ v ^^ Turnir v odbojki - Prošport - 16 .00 Predstavitev Koren Sports adrenalinskih trampolinov trg - 16.00 Šah-Hotel Creina - 18.00 Red Buli Baby Soap Box - Glavni trg - 18.00 - Glavni - Glavni Turnir v badmintonu - Prošport - 16 00 Šah - Hotel Creina -18.00 K 360 Water jump - snowboard skoki v vodo Savski jez -bivše sejmišče -13.00 Magic the gathering - Mladinski svet - 15.00 Bike fight - Jelenov klanec trening: 17.00/19.00 - kvalifikacije. 20.30-tekma Kultura Odprtje razstave šport na TM 94-04 - Prošport - 17.00 Predstavitev brazilskega plesa - Capoirea - Glavni trg - 19.30 Povorka godbe - Mestno jedro - 20.00 Odprtje Tedna mladih - Pungert - 20.30 Odprtje razstave o tednu mladih - Pungert - 20.30 Predstavitev filmov ŠTUNF - Kino storžič - 17.00 Predstavitev filmskega festivala Cinema Isola - film Kandahar Kino Storžič - 19.30 Janočka (gledališče) - Glavni trg - 21.00 Proza - ŠTUNF - Kadilnica - 22.00 Retrospektiva slovenskega skejt filma - Manana - 15.00 Predstavitev filmov - Kino Storžič - 17.00 - ŠTUNF Branje scenarijev, proze in poezije - Manana - ves dan -ŠTUNF Odiseja 2004 - ples - Glavni trg - 19.00 Odprtje razstave Loesje - Mitnica - 19.00 Predstavitev poezije - Kadilnica - 22.00 - ŠTUNF Kralj alkohol - gledališče - Mitnica - 20.00 Kenija 2002 - potopis - Kino Storžič - 20.00 - 20.00 Open stand up comedy - gledališče - Manana Odprtje razstave stripov - Ride -Opuščena trgovina Alpine - 20.30 Zijah Sokolovič - Kobajagi donijela me roda -Khislstein-21.00 Med šamani plemena Kogi - potopis - Kino Storžič - 20.00 Odprtje razstave stripov Diareja - Pungert - 20.30 I > Predstavitev mladih članov Rdečega križa Kranj -Glavni trg - 12.00 Sama z mano - ples - arkade pred Prešernovim gledališčem - 20.00 Nenavadna prevozna sredstva po svetu -potopis - Prošport - 21.00 Larabanga ali kako je pleme Slovencev dobilo hišo na robu savane - Mitnica - 20.00 Big band Lindy Hop show (swing nastop) - Glavni trg - 20.00 Droge, aids in prvi koraki v spolnost - Glavni trg - 19.00 Po minskih poljih do najvišjega vrha Afgartistana - Kino Storžič-.20.00_________ Sprevod folklornih skupin - mestno jedro - 10.00 Fotografska razstava - Stara pošta - 17.00 Maska - humorni pantomima show - Glavni trg -19.00 Razstava skodelic delavnice oblikovanja keramike - Mitnica -ves dan Sen.kresne noči - Glavni trg - 20.00 PI-FF - Political Incorect Film Festival v Kranju - Kanjon Kokre-22.00 POKROVITELII PRIREDITVE TEDEN MLADI PROBANKA m VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. pö SNA POÄiüÄAJK) (pmisti MB^^sBia SKRAEMECO + Za vas beležimo čas! mOLAB Glavni medijski pokrovitelj TelekomVj Slovenije MESTNA OBČINA KRANJ Torek. 4. maja 2004 HALO - HALO, KAŽIPOT, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 aH osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica tel.: 04/53-15-249 Trst, 7.5.; Madžarske toplice 3.6. - 6.6., 24.6.-27.6., 1.7.- 7.7, Lenti 15.5.; Pelješac ekskluziv od 10.6. do 17.6.; ŠPORT: Torek. 4. maja. 20.00, Šport na velikem ekranu, Prenos polfinala Uge prvakov, Bar Mitnica, vstop prost. Sreda, 5. maj, 20.00, Šport na velikem ekranu. Prenos potfinala Lige prvakov. Bar Mitnica, vstop prost. Četrtek, 6. maj, 13.00, M - planinski izlet. Planinski odsek, (Zbor pred Merca-tofjem, obvezne prijave do 5. maja 2004 na planinci@klub-studentov-kranj.si), Tošč (1021) Polho-grajski dolomrti, brezplačno za člane KŠK. c!;etrtek, 6. maja, 17.00, Tekaška sekcija, (Za garderobo in tuširanje je poskrtDljeno), Prošport, Stražišče, brezplačno. Nedelja, 9. maja, 6.00, M-planinski izlet. Planinski odsek, (Zbor pred Mercatorjem, obvezne prijave do 5. maja 2004 na planinci@klub" studentov-kranj.si). Potepanje po Krasu: krožna pot Lačna-Mlini^_ačna, t)rezplačno za člane KŠK. IZOBRAŽEVANJE: 6. do 15. maja, 16.00, DelavnicaRLMSKADELAVNICA, (Prijavenainfotočki KŠK), Kranj, 10.000SIT. KULTURA: Četrtek, 6. maja. 21.00, Če^^anje, Študentske tematske zabave. TEDEN MLADIH 10, (TEDEN MLADIH SE PREDSTAVI), Dvorana Primskovo, za študente vstop prost, drugi 500 SfT. Petek, 7. maj, 21.30, V kRAnJ večer z DJ-em, Bar Mitnica, vstop prost. Sobota, 8. m^, 15.30, Otroška likovna delavnica, GOSENICE, Zdravka & Simona, Kavama Mitnica, vstop prost. Nedelja. 9. maja, 20.00, Potopisno predavanje, Carmen Lašič, Jamajka, Potepuh, vstop prost. PrcJcrnüvt) gledališče Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj M. Ravenhill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK. 7. maj ob 20.00, za PETEK 2, IZVEN in KONTO. 8. maj ob 20.00, za SOBOTA 1, IZVEN in KONTO. 11. maj ob 19.30, za ŠTUDENTSKI, IZVEN in KONTO. D. Čož: SKORAJ DRŽAVA, satirični kabaret (Zbodec teater), za IZVEN. Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200. www.preser-novogledalisce.com. Prevozi oseb BEVK Kristjan, s.p. Reteče 7/A, Škofja Loka 031/642-553 KOMBI PREVOZI NOVI MB VITO 8+1 od 11.5. do 16.5. INTER-NAVTIKA (Portorož), 18.5. in 19.5. LIDL, 10.5 in 21.5. MÜNCHEN GLASOV KAŽIPOT Prireditve kec Ježek in gasilko Jež Andreja Rozmana Roze. Sama z mano Kranj - V petek. 7. maja, se bo ob 20. uri v KS Stražišče začel plesni dogodek v izvedbi skupine Mana Sama z mano. V koreografije Karmen Lasič in plesalk bodo naslopile: Sanja Božič, Polona CvikI, Anča Gradišar, Špela Koren, Lučka Lučovnik, Petra Nart-nik. Andreja Okorn, Ana Šušter-šič ter Sanja in Tanja Vujanovič. Odprtje Prešernove ulice Kranj - V četrtek, 6. maja, se bo ob 14. uri začelo odprtje Prešernove ulice v Kranju. Dan Evrope Škofja Loka - V soboto, 8. maja, bo v počastitev dneva Evrope, ki je sicer 9. maja, v dopoldanskem času na Mestnem trgu organizirana tržnica kmetijskih izdelkov in pridelkov. Predstavile se bodo tudi pihalne godbe sosednjih držav ter učenci Osnovne šole Cvetka. Samostojno se bo predstavil tudi učenec Marko Jenko z igrico Martin Krpan gre z nami v Evropo. Ob 19.30 uri pa bo na Loškem gradu potekal slavnostni koncert. Spominska svečanost na Begunjah Begunje - Danes, v torek, 4. maja, na krajevni praznik Begunj, se bo ob 16. uri v graščinskem vrtu s kulturnim programom zače-a spominska svečanost, posvečena osvoboditvi jetnikov iz zloglasnih gestapovskih zaporov. Srečanje kulturnih društev Vrba - Danes, v torek, 4. maja. se bo ob 18. uri pri rojstni hiši dr. Franceta Prešerna v Vrbi začelo srečanje Kulturnega društva dr. F. Prešeren Žirovnica Breznica in Slovenskega pevskega društva Zvon z Nizozemskega. Po ogledu rojstne hiše Franceta Prešerna bo v kulturnem domu Zabreznica družabno srečanje s predstavitvijo dela obeh društev. Tretji mali frankofonski dan Kranj - V Prešernovem gledališču se bo danes, v torek, ob 14. uri začel Tretji mali frankofonski dan, srečanje osnovnih šol, kjer se poučuje francoski jezik. Izleti Za otroke v knjižnicah Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke danes, v torek, od 15. do 17. ure na ustvarjalne delavnice in v četrtek. 6. maja, ob 17. uri na uro pravljic. Bohinjska Bistrica - V knjižnici se bo ura pravljic za otroke, stare vsaj 3 leta, začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Otroci si bodo lahko ogledali lutkovno predstavo Pi- Špičasti hrib 2004 Besnica - Krajevna skupnost Besnica vas vabi na 21. spomladanski družinski pohod na Špiča-sti hrib, ki bo v nedeljo, 9. maja, med 7. in 12. uro. Dostop je možen iz Spodnje in Zgornje Besni-ce, iz Stražišča preko Čepulj ali Sv. Jošta, iz Selške doline in iz smeri Sv. Mohor. Nezahtevne hoje je od 1 do 2 uri. V primeru padavin bo pohod prestavljen na naslednjo nedeljo. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 04 250 30 34. Na Blegoš Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 9. maja, na 28. spominski in rekreativni pohod na Blegoš (1.562 m). Odhod avtobusa bo ob 7. uri zjutraj z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Prijave z vplačili sprejemamo na upravi društva do petka, 7. maja, do 10. ure. Po Koroškem Kranj - Komisija za rekreacijo, šport in izletništvo Dnjštva diabetikov Kranj vabi na izlet po Koro-škem, ki bo v soboto, 8. maja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje v Kranju (mesto št. 1). Prijave do zasedbe avtobusa najkasneje do 6. maja zbira mia Zupan po tel.: 031 /343-171. Po Vojskem Kranj - PD Iskra Kranj vabi na planinski izleta iz M-programa, na izlet po Vojskem, prostrani planoti. Izlet bo v nedeljo, 16. maja, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Predvidene je 6 ur lahke in zmerne hoje. Prijave zbirajo do srede, 12.'maja. na običajnih mestih. Na Staro povšno Kranj - PD Iskra Kranj vabi na iz-et iz M-programa, na popoldanski izlet na Staro Povšno. Pov-šnarjevo planino, Ovčo kočo in Murijevo planino - v četrtek, 20. maja. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi bo izpred nakupovalnega centra Mercator na Prim-skovem ob 13. uri. Predvidene je 5 do 6 ur zahtevnejše hoje. Prijave zbirajo do vključno srede, 19. maja, na običajnih mestih. Predmeja - Kucelj - Vrtovin Na Blegoš Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v nedeljo, 9. maja, na planinski izlet na Blegoš. Tura je primerna tudi za manj izurjene planince, saj tehnično ni zahtevna. Odhod na izlet je ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo približno 4 ure in pol. Prijavite se lahko v pisarni planinskega društva, do vključno četrtka. 6. maja, oziroma do zasedenosti avtobusa. Tradicionalni pohod na Blegoš je etos že 28. po vrsti in je letos posvečen vstopu Slovenije v EU. Struška in Veliki vrh Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 8. maja. iz-et na prostrano in odmaknjeno Struško v pogorju Karavank in na njen najvišji vrh Veliki vrh. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina v Kranju bo ob 6. uri. Prijavite se lahko pri vodnici Bredi Pire (070 485 882) in na običajnih mestih. Potepanje po Krasu Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 9. maja. na zanimiv izlet po krožni poti Lačna - Mlini - Lačna. Zborno mesto bo na parkirišču Mercator center (vzhod). Pot je dolga 7 ur. a nezahtevna in prelepa. Ker pa ne bi radi preveč obremenili samotnih poti, je število prijav omejeno na osemnajst. Obvezno sporočite svojo udeležbo, pripiši tudi telefonsko številko: Tatjana Hribar, gsm 041-971537, tatjanahri-bar@siol.net, pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslovni center Planina 3, Kranj, do vključno četrtka, 6. maja. V Brixen Bled - Krajevna skupnost Rečica v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Bled 1004 organizira ob 1000-letnici prve pisne omembe Bleda v soboto, 15. maja, enodnevni izlet v Brixen. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred gasilskega doma na Rečici, povratek pa pozno zvečer istega dne. Prijave s plačilom do zasedbe avtobusa sprejemata Metka Žnidar, tel: 574 2 7 49 in Ana Mi-ler, tel: 040 88 30 66. Prednost pri prijavi imajo krajani Rečice in člani Zgodovinskega društva Bled. Obvestila Zdravljenje v Izoli in Izlet v Bernardin Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj, Begunjska 10, obvešča člane, ki so prijavili za 7-dnevno zdravljenje v Izoli in za enodnevni kopalni izlet Portorož -Bernardin za dne 28.,maja, da že Rodio Tfiqlciy Fffi 9IQ/ CorenJ/k*^ Prvi Qlo/tk GortnJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89.8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj sprejemajo vplačila in sicer vsak ponedeljek od 9. do 11. ure ter v torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 202 34 33. Fitofarmacevtska sredstva Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi na obnovitveno usposabljanje za prodajalce fitofarma-cevtskih sredstev s temo novosti na področju varstva rastlin, ki bo v četrtek. 13. maja, ob 16. uri v prostorih šole. Prijave sprejemajo po tel.: 04 280 57 00 ali 04 280 57 20 do 30. aprila. Predavanja O Jezusu in onstranstvu Bled - V knjižnici Blaža Kumerde-ja na Bledu bo jutri, v sredo, ob 18. uri dr. France Susman, priznani cerkveni zgodovinar, zgodovinar prehrane in parapsiholog v organizaciji društva Berem - bereš - berimo skupaj Bled predaval o novejših odkritjih in spoznanjih. Mošnje - 850 let Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, ob 19.30 uri začelo predavanje in otvoritev razstave iz cikla Moie roke pismu, posvečene 850-let-nici prve omembe Mošenj v zgodovinskih virih ter vstopu Slovenije v EU. Naslov razstave je Mošnje - 850 let. Predstavila jo bosta avtorja Stane Adam in Jure Sino-bad. Koncerti Humanitarni konecrt Ljubljana - Komorni orkester študentov Univerze Brigham Young (BYU Chamber Orchestra) iz Salt Lake Cityja. Utah, ZDA prireja v sklopu evropske turneje dobrodelni koncert za nakup spiro-metra za Pediatrično kliniko v Ljubljani, v petek. 7. maja 2004 ob 19.30 v Kulturnem domu Španski borci. Zaloška 51, Ljubljana. Na koncertu sodeluje tudi Akademija za glasbo. Vstopnice so naprodaj na upravi Pediatrične klinike v Ljubljani, Vrazov trg 1, Ljubljana (vsak dan med 7. in 16. uro pri ge. Alenki Lipovec) in uro pred koncertom (v petek, 7. maja) na blagajni KD Španski borci. Razstave Razstavlja Zlata Bele Slovenski Javornik - Delavsko prosvetno društvo France Mencinger Javornik - Koroška Bela obvešča, da je v galeriji kulturnega doma na Slovenskem Javorni-ku še vedno odprta razstava slikarke Zlate Bele z naslovom VS Vitalis && soma. Slike Brigite Požegar Mulej Jesenice - V Gornjesavskem muzeju Jesenice bodo v četrtek, 6. maja, ob 18. uri odprii razstavo slik akademske slikarke Brigite Požegar Mulej. Slovenija s svojimi biseri Gorenja vas - V Galeriji Krvina bodo v četrtek, 6. maja, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del z naslovom Slovenija s svojimi biseri v Evropski uniji. Predstavila se bo skupina slovenskih akvare-listov v počastitev 1. maja, ko Slovenija vstopa v EU. Predstavljeni bodo tudi vzorčni izdelki za promocijo Slovenije v EU iz projekta Kranj - Prešernovo rnesto. Slike Jožeta Šubica Kranj - V prostorih Zavarovalnice Triglav na Bleiweisovi cesti bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Šubica. Predstave Srečanje lutkovnih skupin Slovenije Kranj - V četrtek, 6. maja, bo v Prešernovem gledališču in v Lutkovnem gledališču na Gradu Khislstein potekalo srečanje lutkovnih skupin Slovenije. gradbinec gip Nazorjeva 1, Kranj OBVEŠČA, da bo zaradi gradnje parkirne hiše polovična zapora Nazorieve ceste, od križišča z Dražgoško ulico do uvoza Nazorjeve ceste št. 12. Polovična zapora bo od 10. maja do 30. oktobra 2004. V času izvajanja rušitvenih del od 10. maja do 13. maja 2004 bo na omenjenem odseku Nazorjeve ceste veljala polna zapora. Prosimo za razumevanje!. MALI OGLASI mz RESTAVRACIJA "Pri Jožovcn" Begunje GALERIIA ■ Begunje 21, Begunje Torek, 4. maja - ansambel "Katerman" Sreda, 5. maja - "Gašperji" Četrtek, 6. maja - "Razpotniki" Petek, 7. maja - hišni ansambel "Avsenik" Sobota, 8. maja - hišni ansambel "Avsenik" Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si S 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure in za objavo v torek, f penedeljek do 8. yr^ DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno ed 7. -15.00 ure. APARTMA-PRIKOLICE Na otoku Krku na lepi in mirni lokaciji od-dam opremljen apartma, g 040/756-303 Oddam opremljen APARTMA na Krku. ts 041/390-422, 25-11-808_^ Turen pri Biogradu na moru oddam 2 apartmaja - za 4 oz. 6 oseb. 'S 00385- 23/388-064, 00385-98/805-193 5483 OTOK RAB Kamport oddamo 3-sobni apartma, velika terasa, vrt. ® 00 385 51 776 330, 00 385 51 776 342 5571 APARATI STROJI MOTOKULTIVATORJI - FREZE Labin, Muta BCS, profi vrtne kosilnice Harry, na-hrbtne motorne kose profi Active. Na zalogi še vsi modeli In rezervni deli. AGROSERVIS Vode Maks, Osredke 44. 1262 Dol pri Ljubljani « 01/563-93-20 5264 Ugodno prodam puhalnik Tajfun, ventilator za sušenje sena, molzni stroj Alfa Laval in kosilnico Olimpija 127 cm. n 574-01-28 Obračalnik za kutivator, Gorenje Muta, okrogli, priklop, prodam, tt 588-01-24 Prodam pralno-sušilni stroj, tt 031 /330-040 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. It 041/878-494 5504 Prodam šivalni stroj BAGAT DANICA v kovčku, malo rabljen, dobro ohranjen. ® 20-12-181 5520 Prodam puhalnik TAJFUN, ventilator za dosuševanje sena VIHAR in elektromotor -11 kV\/. «041/381-633 5526 Prodam stroj z delom zaradi upokojitve ali oddam samo montažo, ft 041/66-40-98 Poceni prodam puhalnik in Far Pajek, ff 01/83-41-773_5532 Prodam PUHALNIK GRIČ, g 051/365-894 Poceni prodam cirkular. If 041/515-990 Prodam francosko MOŠKO KOLO, elek. PISALNI STROJ, camp opremo, TV + radio in MOTOR za čoln. tr 041 /602 395 5559 Prodam TROSI LEG za hlevski gnoj, elek-tro motor, 1440 obratov, 5,5 KW. It 031/442 038 5573 Prodam MOTORNO KOSO Stihi FS 120, rabljeno dve sezoni s priključki, žaga nitka, zvezda itd. g 041/539 388 5574 Ugodno prodam malo rabljen električni KOTEL za centralno ogrevanje Panterm 18. ® 040 514 114 5575 Prodam SAMONAKLADALKO in TRAČNI OBRAČALNIK SIP. It 040/201 364 5576 GR, MATERIAL Prodam BELO MIVKO cca 1,5 m3. ff 25- 22-086 6415 ELEKTRO OMARICO gradbeno - prodam. rt 031/434-258 5472 IZDGPI.SI Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ ^^ oglasi, označeni s to Ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. __Gorenjski glas, d 0 0 . Zoisova 1. Kranj . 1 Torek. 4. maja 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 30. STRAN HIŠE PRODAMO NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, l.izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Blelwe-isova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si JOŠT nad Kranjem - vikend, 76 m2 stan. površir>e na parceli 2048 m2,1. izgr. 1961, prodamo za 17,5 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si KRANJ: prodamo VILO, I. 1940, fantastična parcela 700m2, cena 55 mio. FRAST, d.o.o., PE šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 STRAŽiSČE: prodamo vrstno hišo, 90 m2, parcela ca. 200m2. I. 64, cena 28 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 Šenčur bližina, novogradnja, lepa enodružinska hiša, 145 m2, parcela 360 m2, energijsko varčna, dve opciji nakupa, do 4. gradb.f. Cena 35 mil. SIT, ali na ključ: 39 milj. SIT; TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj, 041 860 938, 04 2363 388_ Golnik, družinska hiša, 4. gradb. faza, I. 96, 300 m2, lahko dvodružinska, parcela 700 m2, lepa lokacija, cena 29 mil. SIT, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 Bled, starejša kmečka hiša 160 m2 ,1. 56, parcela 1400 m2 , lepa lokacija, cena 66,90 mil. SIT. TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj, 041 860 938. 04 2363 388 Šenčur, stara kmečka hiša 160 m2, g. posl. 190 m2, parcela 820 m2, stara preko 100 let, cena 24,5 mil. SIT, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 Šk. Loka bližina, hiša 3. g. faza, 270 m2, parcela 600 m2. I. 01. cena 24 mil. SIT, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938, 04 2363 388_ Upnica, enodruž. hiša, I. 85, 270 m2, pare. 600 m2, cena 34 mil. SIT. TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938. 04 2363 388 BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu. atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2, cena 34 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d.o.o. Zevnikova uk 11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890_ PREDDVOR, stan.hiša. 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj. PE Mladinska ul.2. Kranj. tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ - predmestje, severni del, dvosta-novanjska, letnik 1980, nadstandardno urejena. obnovljena. 323 m2 + 124 m2 visoke kleti, na 509 m2 zemljišča, dve garaži, parkirišča, urejen vrt. terasa z razgledom na JZ. Možnost odprodaje v dveh ločenih stan. enotah, cena 95 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča.Cena 17 MIO sit, možna menjava za dwsobno stanovanje v Kranju. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 BLED-Zasip, novogradnja, IV. gr.faza. polovica dvojčka. 232 m2 upor. površin + terasa + 2 balkona, na 276 m2 parcele. Cena : 38,9 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323. 04/236 2890 Sorica - ob cesti Podrošt - Petrovo brdo prodamo stanovanjsko hišo z garažo,velikost zemljišča 1634m2.primema tudi za vi-kend.Objekt zgrajen leta 1977 z 110m2 stanovanjske površine, leži na lepi mirni lokaciji. Ogrevanje ck na plin. Cena 23 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar janež s.p. tel 041 647-547 TRŽIČ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v3. gradbeni fazi, stara 113 Jet, 254 m2 bivalne površine, podkletena, 'pritličje. 1. in 2. etaža, ter neizdelana man-sarda, brez CK, nova kritina (tondach), nova fasada, prevzem možen takoj. CENA: 35.000.000,00 Srr AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, agentkrani.nepremicnine.net ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2, v celoti podkletena, v pritličju se nahajajo bivalni in spalni deli s kopalnico, v 1. etaži se nahajajo spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, kritina je glazirani bobrovec, CK-olje, vsi priključki, možnost poslovnih prosto-rov(avto salon, zobna ordinacija,..) ter možnost nakupa 4000 m2 zemljišča, ki se nahaja neposredno ob hiši, prevzem po dogovom. CENA: 140.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net PREDDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1.etaža, CK-olje, hiša je na robu vasi, urejena okolica, vselji-va po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net Medvode, Ladja, samostojna nedokončana hiša, 1. 1984. 330.67m2, parcela 696m2. Cena: 40 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000 Medvode. Ladja, samostojna hiša. I. 1938. 74m2, parcela 437m2, kmetijsko zemljišče 473m2, primemo za obnovo ali nadomestno gradnjo. Cena: 26 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000 Medvode - Katarina, montažna hiša oz. nadstandardni vikend, letnik 1999, 165 m2, parcela 1050 m2, vsi priključki, opremljeno. Možnost zamenjave za stanovanje v Ljubljani, Cena: 90 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Radomlje, samostojna hiša, 1. 2002, 184 m2, parcela 432 m2, zelo mirno in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 59 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 NAKLQ; 260 m2, stara 23 let, mirna lokacija. parcela 724 m2, dvostanovanjska. CENA: 38,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2. enodružinska, stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. CENA: 36 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. ŠENČUR - Sajevčevo naselje; 260 m2. 1,1985, blejski jurček, ohranjeno, funkcionalno, mirna lokacija, novejše naselje, vsi priključki, parcela 510 m2. lahko dvodružinska, ugodno. CENA: 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2. 3. gradbena faza, parcela 731 m2. sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2, 1.94. razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, SP. BRNIK; 150 m2. nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. PREDDVOR - okolica; 300 m2, 1.99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. BLED: v centru na parceli 568'm2 hiša stara 25 let vel. 120 m2 in poleg stara 90 let hiša vel. 90 m2, cena - 35.7 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, bližina: dvostan. hiša (pritličje 116 m2, mansarda 105 m2, stara 4 leta, parcela 500 m2. ločen vhod, vseljivo po dogovoru. cena - 42,6 mto SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo): stanov.hiša, 1. 38, klet 75 m2. pritličje 75 m2. nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena » 25.0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, 1.86, površina 91,30 m2, parcela 360 m2. cena - 20.5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: 18 let stara hiša, podkletena s pritličjem in mandardo (ni Izdelana), površina 85 m2 v eni etaži, podkletena, parcela 847 m2, cena - 39.0 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KUPIM GOLNIK: 43 let stara hiša, podkletena s pritličjem in mandardo (ni izdelana), površina 91 m2 v eni etaži, pcxlkletena, 729 847 m2. cena - 26.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PODBREZJE (bližina): 1/2 stan. hiše, letnik 39. bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena - 13,0 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, g051 320 700 KOKRICA: stan.hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostano-vanjsko hišo. stara 20 let. parcela 1.033 m2, cena - 60,0 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ JEZERSKO: stan.hiša, stara 40 let. vel. 12 X 8m. delno obnovljena, na parceli 489 m2, v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ ŠKOFJA LOKA: na parceli 2.600 m2, leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanovanja, skupaj 240 m2, mirna lokacija, cena = 88,0 mlo SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj - Primskovo, dvojček, 120 m2 stanovanjske površine, parcela 200 m2, novogradnja, 111. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije In stroškov. Cena 35.700.000 SIT. Tel. 01/510 74 30. 031 308 563. Prvi gra-" den d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stano- vanje.net. www.novogradnje.com « HIŠE KUPIMO Kranj z okolico: za znanega kupca kupimo novejšo hišo do 57 mio. hitro plačilo. RAST, d.o.o Šuceva 27. 041/ 734 198 V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti cca 30 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 35 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Za znanega kupca iščemo manjšo hišo na lokaciji od Domžal do Kamnika. Cena: do 30 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 IZOBRAŽEVANJE EZOTERIKA knjigi OD PREBUJENJA VE-SOUA DO PREBUJENJA ČLOVEKA in SKRIVNOST UNIVERZALNEGA ZNANJA IN VEČNE MLADOSTI ugodno prodam. « 031/225-870 5454 Prodam priročnike, s katerim je učenje v šoli užitek. Praprotnik, Posavec 53 5503 KOLESA Prodam dekliško gorsko KOLO 10-12 let -podarimo čelado, cena po dogovoru. W 23-34-371 5489 Prodam fantovsko gorsko kolo, 15 prestav, ohranjen, cena 8.000 SIT. It 040/307-332 5525 BAKER, ALUMINIJ, ROSTFREI, ALU in BAKRENI PROFfU ter KABLI, odkupujemo in odpeljemo, plačilo takoj, tr 031/711- 248 4226 Kupim NAKLADALKO 14-ali 15-kubično. tr 05/380 80 95_^ Kupim pajek SIP na 4 vretena. V 031/875-730 5562 Kupim samonakladalno prikolico SIP in tračni zgrabljalnik. W 031/885 549 5563 LOKALE ODDAMO KRANJ okolica gostilna, pizzerija (krušna peč) brez odkupa inventarja, ODDAMO v daljši najem. 9 041/711 530, 530 61 49 Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti, Mike &Co. d.o.o., Blelweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.si- co.si ' Oddamo 2 manjša lokala, v centru mesta, primerna za hitro hrano ali manjšo prodajalno, oprema dogovor. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si RADOVUlCA, pritlični lokal z izložbo, 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu večih lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 Srr/mesec + stroški! NEPREM1(!> NINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11. Kranj. PE Mladinska ul.2. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890 KRANJ - Primskovo; 1.1933, oddamo pisarno v izmeri 40 m2, vsi priključki, parkirišče, prevzem takoj. CENA: 42.000,00 SlT/mesec + stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. Kranj: 50 m2 v pritličju objekta za različne dejavnosti, obnova 02, cena - 100.000.00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 Kranj: 58 m2 v nadstropju objekta za različne dejavnosti, obnova 96, cena • 1.428,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 LOKALE PRODAMO Kranj, bližina sodišča, prostor za pisarne. 160 m2. I. 35, 1. Nadstr., cena 1.200 EUR/m2, možen delen nakup etaže, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj, 041 860 938, 04 2363 388_ ŠENČUR, obrtno poslovna cona. novozgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2. opremljen z vsemi priključki, tremi parkirišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49.7 MIO sit! NEPREMIc!:-NINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul.11. Kranj, PE Mladinska ul.2. Kranj. tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890 RADOVUlCA: Prešernova, 23,52 m2, 1. 1990, pritličje, primemo za trgovino ali mirno storitveno dejavnost, takoj vseljivo. Cena: 8.200.000.00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.sl RADOVUlCA: 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora, čajna kuhinja, sanitarije, za mimo storitveno dejavnost (trgovina, advokatura, računovodstvo...), novogradnja, vseljivo novembra '04. Cena v maju: 402.510 SIT/m2 ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 15, wrww.alp-dom.si Škofja Loka, Tavčarjeva, I. 1998, 55.5m2, pritličje, ločen vhod, primemo za mimo dejavnost. Cena: 15.9 mlo SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj.. 040850000 MOTORNA KOLESA Prodam skuter DAELIM, metalno turier razpored, blok star 23 let. CENA: 18.5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ KRANJ - Planina III; 88,10 m2. nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno 3 sobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje. staro 16 let. takoj vseljivo, oprema v ceni. CENA: 22.5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000._ TRŽIČ - Deteljica; enosobno stanovanje, 39,41 m2, I. 1976, 7. nadstropje, nova kopalnica, zastekljen balkon. Hitro vseljivo. CENA: 10,6 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. RADOVLJICA; trisobno stanovanje, 70,22 m2, 1.2000 v celoti adaptirano, lepo ohranjeno, balkon in nadstrešek za avto. CENA: 22,4 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. ŽELEZNIKI; dvosobno stanovanje, brez opreme, prazno, pritličje, staro 34 let z pokritim balkonom, vsi priključki. CENA: 12 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. JESENICE: 2 SS 63.85 m2 v 1. nadstropju. letnik 60, cena - 12.5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel'. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - 1 SS 42.70 m2 v pritličju, letnik 1982, cena - 14,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ - 1 SS 45,30 m2 v pritličju, letnik 1960, cena = 13,9 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM.051 320 700 ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil drag mož, oče, ata, praded in stric ALOJZ BAJT pokopan v Nemčgi, kjer je zivel. « Ob smrti dragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo patru Filipu in vsem, ki ste se iz domovine prišli poslovit od našega ata. Sorodnike, prijatelje in znance pokojnega vabimo, da se udeležite sv. maše, ki bo 30. dan po slovesu, dne 21. maja ob 19. uri v cerkvi sv. Martina v Stražišču pri ^anju. Žalujoči: žena Lojzka in otroci z družinami KRANJ - 2 SS 67.70 m2 v 3.nad., letnik 1985, cena = 16,5 mio SIT. K 3 KERN d.0,0., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - 3 SS 72,9 m2 v 4.nad., letnik 1989, cena - 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - 3 SS 88,7 m2 v 6.nad.. letnik 1982, cena - 20,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ. Planina I - 3 SS 77.6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon, cena • 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ DUPUE: 3 SS82 m2 v večstan.hiši, z garažo 14,00 m2 in teraso 40 m2, letnik 2003, cena - 26.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 Tržič - Deteljica, prodamo 1-sobno stanovanje • 40 m2 v 25 let starih blokih na Deteljici. Stanovanje se nahaja v 7. nad. od devetih. Je obnovljeno in opremljeno. Cena: 10.6 milj.sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-3730. 041-429-330, vww.inf-ing.si. Kranj - Zlato polje -1,5 sobno stanovanje, 46 m2 v 2. nadstr. od štirih v 40 let starih blokih. Stanovanje je popolnoma adaptirano z električnimi radiatorji za ogrevanje. Cena: 14,5 milj.Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel: 04-2326-2730, 041-429-330. wvw.inf-ing.si Kranj - Planina III., prodamo 1-sobno stanovanje 44 m2 v 2.nad. od sedmih. Stanovanje je preurejeno v dvosobno in je vpisano v ZK. Bloki so stari 18 let. Cena: 13,2 milj.Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorii-jeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330, vww.inf-ing.si. Kranj, Planina II, prodamo 1-sobno atrijsko stanovanje 43 m2, vpisano v ZK. Stanovanje je popolnoma adaptirano. Blok je star 22 let. Cena: 14,5 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330. www.inf-ing.si Kranj, Zlato polje, 30 m2, IS. pk, letnik 1975, svetlo, kompletno prenovljeno, S/J lega. Cena: 10.500.000 SIT tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi građen d.o.o.. Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, www.novogradnje.com Kranj. Janeza Puharja, 33,40 m2, IS, 7 nadstropje, letnik 1979, lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena: 12.300.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi građen d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanö-vanje.net. www.novogradnje.com Kranj, Orehek, 45.82 m2. 2S z balkonom, novogradnja, izdelano na ključ, garažni box in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19.380.000 SIT tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291. Lj., vww.stanovanje.net, vww.novogradnje.com Šenčur. 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa,. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SIT Tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, vww.novo-gradnje.com Ško^a Loka, Trata, vrstna hiša, 171 m2 stanovanjske površine, novogradnja. III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije. Cena 28.719.350 STTTel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, vww.novogradnje.com STANOVANJA VIKENDI ODDAMO Soriijevo naselje: ODDAMO GARSONJERO. 30 m2, adaptirano 2003, cena 53000 sit/mes; FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/2344080 041/366 896 Kranj, Šoriijeva ulica, dvosobno, 52 m2,1. nad./4, opremljeno, delno obnovljeno, CK. CATV. Cena najema: 65.000,00 SIT/mes + stroški, varščina! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska Brntov Pfnprotnii< 10. 4202 N-iklo Tei.'rax.O^ 257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^^ BLAZILCEV ^MONROE? Šk. Loka, kamnito lesena brunarica 27 m2. parcela 600 m2, lepa lega, I. 1995, cena 13 mil. SIT, TRIDA nepr. Na skali 4 Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 VOZILA DELI Prodam letne gume, malo rabljene. Prevoženih 3000 km, Continental Contact 185/60 R 15. tr 255-13-89 5494 Prodam 4 alu platišča z letnimi gumami Michelin, dim. 165/60 R/14 col., cena po dogovoru. IT 041/705-571 5522 VOZILO KUPIM AVTO - KARAMBOLIRAN, tudi totalka. ku-pim in nudim največ. It 031/770-833 4319 VOZILA ODKUP, PRODAJA. PREPIS RABUENIH VOZIL. GOTOVINSKO PLAČILO, tf 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ d.o.o., Savska c. 34, Kranj 4ib8 Ugodno prodam CLIO 1.4 RT, 1. 93, siva metalna barva, elek. paket, lepo ohranjen. v 031/263-297 »3izb«i.ii 4696 MITSUBISHI PAJERO 3.0, V6, dogi model. 1.90, ugodno prodam, tr 041/614- 048 »3utMri.si 4884 PAJERO PININ I. 04, kovinsko srebrna, 3 vrata, cena 4.190.000 SIT. tr 27-99-200 »3lll)Wi.ii 4885 Prodam RENAULT CLIO 1.2, I. 99, bele barve, 48.000 km. dobro ohranjen, 2x air bag, cena po dogovoru. 9 250-33-52. 041/744-705 »$lzlMrt.al 5477 Prodam zelo dobro ohranjen R 19, I. 95, cena po dogovoru, tr 031/823-406 5476 Prodam FIAT PUNTO 1.99, 2x air bag, električni paket, lepo ohranjen, tr 041/458-150 »Qhfawtri_5480 Prodam VW PASSAT 1.6, 1.90. tr 040/621-941 »3iiMd 5482 FORD ESCORT 1.8 16 V. t.92, 140.000 km. v manjši okvari, tr 041/509-266 5506 GOLF IV. 1.9 TDi 1.98, confortline, clima-tronic in vsa oprema, kot nov, prodam za 2.400.000 SIT. tr 041 /672-094 »3Uberi.tl 5508 RENAULT MEGANE coupe 1.6 e, 1.96, rumene barve, avto je dobro ohranjen. 1. lastnik, garažiran, električni pomik stekel spredaj in zadaj, meglenke spredaj, tonira-na stekla.... vredan ogleda, 1.100.000 S(T. Domen tr 041/652-744 5511 Prodam Škodo Felicio ELXi, letnik 1995, 1. lastnik. 5 vrat, nekarambolirano, cena po dogovoru, tr 041 /607-492 5523 Prodam dva traktorja Zetor, 1.77 in 1.88 s priključki. Škodo Octavio, 1.97 in cisterno za kurilno olje 1500 I. tr 204-26-32, 040/858-052 5529 Prodam AUDI A 4 1.8 T, I. 95, kov. srebrne barve, veliko dodatne opreme, avtomatska klima. reg. do septembra. Cena po do-govom. tr 031 /265-242 5552 Prodam CITROEN SAXSO 1.0. I. 97, 91000 km. modre barve, tr 041/568 320 Prodam FIAT TIPO, odlično ohranjen, I. 94, klima, tr 031 /243-643 5577 ZAPOSLIM VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, tr 041/614-722, Vrba d.o.o.. Struževo 4. Kranj_4229 Redno zaposlimo AVTOKLEPARJA. tr 041/614-722, Vrba d.o.o.. Struževo 4. Kranj »3izbefi.ii 4945 Delo dobijo študentke med počitnicami za strežbo v dnevnem baru. tr 040/651 -605, Katra bar, Podnart 42 b, Podnart »3lzberi.sl 5135 Redno zaposlimo 4 zastopnike in vodjo skupine za prodajo novih tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanje, tr 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica »3tzbwi.«i 5138 Zaposlim simpatično DEKLE za pomoč v strežbi in PICOPEKA z izkušnjami na krušni peči. Dare Pavlin s.p., okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, 4209 Žabnica 5237 Iščemo osebo za kontrolo gostinskih loka-lo? in dekle za delo v strežbi. Intertrend d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor, tr 041/692-821 »Subertii 5381 Zaposlimo žensko za pomoč v strežbi, tr 59-62-055, Picerija Pod gradom, Dolhar Jože s.p.. Koroška c. 26, Tržič 5401 Iščemo natakarico za dopoldansko delo in natakarja -ico za popoldansko - nočno deto v klubu Hombre. ir 040/327-087, Kovačič Srečko s.p., Gerbičeva 61, Ljubljana 5424 Zaposlimo izkušene šivilje za šivanje sobnih copat, tr 040/980-820 od 14 do 18 ure, Naveršnik Monika s.p., Cankarjeva 16, Kranj Za delo v kuhinji iščemo KUHARJA, tr 236-13-02, Pizzerija Gorenc, Stare - Hribar Mateja s.p.. Koroška 59, Kranj »Sbbwid Zaposlim KV slikopleskarja mlajšega od 40 let. tr 041/452-940 Slikopleskarstvo, Alojz Čibej s.p., Blegoška ulica 24, 4224 Gorenja vas » 3ixiMri.ti 5496 Honorarno zaposlim delavca v ročni avto-pralnici. tr 041/389-828, Lavi d.o.o., C.na Brdo 22, 4000 Kranj »Qubti.^ 5497 Redno zaposlim dekleta v strežbi, tr 51-326-01. 041/719-018, Miftari Enver s.p., Kidričeva 67, Ško^a Loka 5628 Iščem mlajšega moškega za pomoč pri pospravljanju kleti in vrta. tr 041/643-494 Iščem simpatično dekle za delo v strežbi v športnem parku ob vikendih in praznikih, tr 031/538-881, Kava bar Lev, Dvorski trg 18, Preddvor »3ixb*i.»i 5538 Agrarna skupnost Smokuč - Rodine išče pastirja za pašo živine, tr 58-01-278 5537 V Poljanski dolini zaposlimo ŠOFERJA C kategorije, tr 041/652-138, Vema grad d.o.o.. Žir. vrh sv. Urbana 24, Gorenja vas 5536 Zaposlimo VOZNIKA E kategorije, tr 041/678-336, Bertoncelj Pavel s.p.. Na trati 22, Lesce 5553 Zaposlimo izkušenega FASADERJA ali SLIKOPLESKARJA. Megamatix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj, tr 041/421 820, 041/570 957 5556 Zaposlim delavca v krovstvu. tesarstvu in suhomontaži. tr 041/571-029, Pogačar Andrej s.p., Čopova ul. 25. Lesce 5566 Želtte delati in zaslužiti? Ste nezadovoljni, delavni in pošteni? Potem ne čakajte . priložnost za vas je tu! Pripravljeni smo vam pomagati. Jancomm. d.o.o., Retnje 54, Križe, tr 031/246 359 med 17. in 19. uro Redno zaposlim AVTOKLEPARJA z izkušnjami. Avtostekla Jelovčan, d.o.o., Žabnica 24, Žabnica, tt 041/756-188 ali 2310-222 ZAPOSLITEV IŠČE INŠTRUKTOR MATEMATIKE išče delo. tr 040/381-295 5375 ŽIVALI Prodam več JAGNET. tr 255-10-02, 031/858-844 5091 Oddam mlade MUCKE, stare mesec dni. tr 25-03-501_^ JAGNETA za zakol ali nadaljnjo rejo pro-dam. tr 031/312-323_^ Prodam JUNČKA simentalca. starega 3 mesece, tr 572-55-36_5486 Prodam 4 ČEBEUE DRUŽINE AŽ. tr 041/583-817 5502 Zaradi smrti moža prodam 12 PANJEV ČEBEL tr 25-22-788 ali 031/429-660 Prodam teličke simentalke stare 10 dni ali menjam za bikca, tr 041/386-757 5524 Prodajamo bele piščance za dopitanje in rjave jarkice. tr 25-11-875 5527 Prodam 3 teličke simentalke. stare od 14 dni do 6 mesecev, tr 519-71-98 5530 Prodam piščance Brojlerje za zakol ali na-daljno rejo. tr 031/330-519 5533 RJAVE JARKICE v začetku nesnosti in PETELINE, prodam. Globočnik, Letališka 14,Voglje, Šenčur, 041/644 221 5555 BELE PIŠČANCE ZA ZAKOL ali dopitanje prodajamo po 290 SIT/kg, vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13. ure. Perutninar-stvo Gašperiin, Moste 99 pri Komendi, IT 01/83 43 586 5569 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave, teleta, tr 041/650-975 5290 Kupim BIKCA simentalca ali belgijca, starega 15 dni. « 518-27-27 5513 Kupim bikca simentalca, 200 kg težkega, tr 231-03-28 zvečer 5514 Kupim bikca, tr 041/944-287 5518 Kupim bikca simentalca, starega do 14 dni. tr 259-12-69 5521 Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ne več v šumenju voda, niti vej, ni te nikjer več, kjer bila si prej. V SPOMIN Včeraj, 3. maja, je minilo dolgo leto od tistega črnega dne, ko nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga IVICA SAJOVIC Vemo, da nič več ni tako, kot s tabo, draga mami, je bilo. Hvala vsem, ki spomin nanjo nosite v svojih srcih, ji prižigate sveče in postojite ob njenem preranem grobu. VSI NJENI Suha, 3. maja 2004 OSMRTNICA M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded in tast CIRIL WEINGERL - PEPE V udeleženec NOB iz Šenčurja, Weingerlova ulica 16 Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, dne 5. maja 2004, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 2. maja 2004 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE. Urad za meteorologijo 1M «Mcii m m .W pitirlmim rad 10 M* TOREK od 9 do 14 C SREDA od 10 do 13 °C ČETRTEK f < « od 11 C do ^6 "C Danes, v torek, bo oblačno, začelo bo deževati. Popoldne bodo možne tudi posamezne nevihte. Tudi v sredo in četrtek bo prevladovalo oblačno vreme s pogostimi padavinami. deloma nevihtami. Meja sneženja bo na okoli 1900 metrov nadmorske višine, v četrtek se bo spustila na 1500 m. Sobota je bila na mednarodnem mejnem prehodu Karavanke mirna. Carinikov ni bilo več, bili so le še policisti. Karavanke - Minuli teden so bili zadnji dnevi pred vstopom v Evropsko unijo. Avstrijske trgovine so bile polne Gorenjcev, pa tudi drugih Slovencev. Kupovni so predvsem oblačila in hrano. Našli so se tudi taki, ki so se odločili, da bodo novo hiŠo "opremili" raje v avstrijskem kot slovenskem Rutarju. Najboljša je bila izjava rdečelasega Gorenjca, češ da "nikoli ni hodil v Avstrijo, ker pa imamo Slovenci novega cenejšega letalskega prevoznika, pa je tako vseeno, če se popoldne zapelje do Londona." Prvomajska sobota je bila na mednarodnem mejnem prehodu Karavanke deževna in pusta. Promet je bil tako na slovenski kot avstrijski strani redek. Ljudje so navajeni, da se pred zapornico ustavijo, da na mejnem prehodu skozi avtomobilsko okno kar sami od sebe "molijo" potne liste in osebne dokumente. Prvomajsko soboto pa so bili malce zmedeni. Zapornic ni bilo več, redki pa so opazili na praznem poslopju (manjši kabini), mimo katerega so se peljali, modro nalepko, ki je v šestih jezikih razlagala, da se lahko Slovenski in avstrijski policisti pri novem načinu dela na mejnih prehodih dobro sodelujejo (policist Grega Lavtižar in avstrijska kolegica Belinda Maier.) prosto peljejo mimo, do naslednjega objekta, kjer pa policisti še opravljajo mejno kontrolo. Pomočnik komandirja Postaje mejne policije Karavanke Roman Zupane nam je opisal prvomajsko dogajanje na mejnem' prehodu: "Ostaja samo še mejna kontrola. Mejna kontrola na notranji meji se izvaja še do popolne priključitve Slovenije k Schengenskemu sporazumu, ko bo celoten informacijski sistem deloval po tem sporazumu in bo ostalo prenehalo." Na mejnem prehodu v Podrožci (slovenska eksleritorialn^^cona), na avstrijski strani tunela, je sistem kontrole dokumentov ob vstopu v Slovenijo do včeraj Še vedno deloval po starem. "Zaradi tehnične zahtevnosti," razlaga dalje pomočnik komandirja Roman Zupane: "Prvo kontrolo opravi slovenski policist, drugo, zadnjo opravi žandar in dovoli vstop. V Podrožci opravi kontrolo dokumentov žandar, druga pa je skupna. Bistvena je skupna, fleksibilna kontrola. Vsi državljani Evropske unije, ki prestopajo državno mejo, morajo imeti veljavno osebno izkaznico. Jug Evrope so Kanarski otoki Na južnem delu otoka Gran Canaria slikovite peščene sipine bolj spominjajo na Afriko, toda v uradnih vodičih po sicer španskih Kanarskih otokih je jasno zapisano, da je prav na tem mestu najjužnejša točka Evrope. Maspalomas - Takrat, ko Evropejci še niso vedeli, da je svet okrogel, so bili prepričani, da se konča na jugu Portugalske; na rtu Sao Vicente. Visoke pečine bi še danes skorajda prepričale popotnike, da bi se svet utegnil končati prav na-tem rtu, toda Zemljina okroglina je pač preveč nedvoumen dokaz, da je končna točka pač tam, kjer se ustavimo. Laže pa je seveda dokazati skrajne točke posameznih kontinentov. In ker je nedvoumno, da Kanarski otoki spadajo k Španiji, so Španci ponosni, daje prav na otoku Gran Canarii (enem od sedmih otokov, ki spadajo v skupino Kanarskih otokov) najjužnejša točka Evrope. Čeprav so Kanarski otoki le okoli sto kilometrov (morja) oddaljeni od afriške celine (Zahodne Sahare), pa na saharsko puščavo spominjajo le na skrajnem jugu otoka, kjer je osem kilometrov dolga peščena sipina Maspalomas. Sicer pa je otok Gran Canaria v resnici kontinent v malem, saj so v sredini visoke gore (tudi okoli dva tisočaka), vulkanske planine, pa tudi prekrasna pobočja z bujnim zelenjem, bana-novimi nasadi in množico prečudovitih kaktusov. Na severu otoka je večna pomlad, na jugu večno poletje, tako tudi ni čudno, da je Gran Canaria z nekaterimi predeli postala turistični raj za mnoge, predvsem Evropejce, ki težko prenašajo dolge in mrzle zimske mesece. Na najjužnejši toČki Evrope se je ob temperaturah med 20 in 25 stopinj Celzija mogoče pogreti tudi sredi zime. Vilma Stanovnik LOTO Rezultati žrebanja 18. kroga igre na srečo 2. majA 2004 Izžrebane številke: 5, 17. 26. 30, 33, 34, 37 in dodatna7 Izžrebana Lotko številka pa je: 608459 V 19. krogu za sedmico 65.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 41.000.000 SIT Gorenjski novorojenčki v minulem tednu smo Gorenjci dobili 48 novih prebivalcev, od tega v Kranju kar 36, na Jesenicah pa 12. V Kranju se je tokrat rodilo 13 dečkov in kar 23 deklic. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2.350 gramov, najtežja pa deklica, ki ji je tehtnica pokazala 4.310 gramov. Na Jesenicah se je prvi jok zaslišal iz 12 malih ustec. Rodilo se je 8 deklic in 4 dečki. Najlažja je bila deklica z 2.460 grami porodne teže. Tudi najtežja je bila deklica, tehtnica ji je ob rojstvu pokazala 3.910 gramov. PCI lU POMBiiljn V. (0i£11 mi HE^miu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radjo-kranj.sl V NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM OKO T KONCNICA RD TERMO - RK GORENJE Hala Poden, v sredo, 5. 5. 2004, ob 20. uri m državljani tretjih držav pa pač določene dokumente, ki jih določajo sporazumi - praviloma potne liste, vizume. S tem se morajo izkazati. Glede na slovensko zakonodajo je pač potnik, ki pride na mejni prehod, dolžen pokazati potni dokument. Olajšave, ki so najbolj demokratične, najboljše, veljajo le za državljane Evropske unije. še vedno ne potujete popolnoma svobodno, saj na notranji meji pokažete osebno izkaznico, pa vendar greste lahko v Nemčijo. V petek se to Še ni dalo." Slovenski policisti na mednarodnem mejnem prehodu Karavanke tako sodelujejo z žandarji mejne žandarmarijske postaje v Podrožci. Po besedah Romana Zupanca so zadevo zelo dobro sprejeli, čeprav jih je na začetku skrbelo sporazumevanje. Da pa to ne bo prevelik problem, se je pokazalo že takoj v jutranjih urah prvega maja, ko je predstavnica žandarmarije mejne žandarmarijske postaje v Podrožci Belinda Maier opravljala svoje delo s slovenskimi policijskimi kolegi na slovenski strani: "Sem zelo pozitivna glede novega sistema. Nimam problemov. Sporazumevam se v angleščini, imam pa avstrijske kolege, ki znajo tudi slovensko." Alenka Brun, foto: Tina Doki Želja: zaposlitev v vojski Druga generacija vojakov na prostovoljnem usposabljanju je slovesno prisegla v petek, 30. aprila, v vojašnicah na Bohinjski Beli in v Novem mestu. Na Bohinjski Beli Je priseglo triintrideset vojakov, ki smo jih povprašali, zakaj so se odločili za prostovoljno usposabljanje in kakšna so njihova pričakovanja. Tomaž Ger-šak. Koroška: Mislim, da bom postal poklicni vojak. Pričakovanja se zaenkrat še niso uresničila, ker napori bodo v "VI* TT •• se pnsh. Kaj m kako pa bom kasneje v vojski, pa naj pokaže čas." Igor Knežević, Maribor: "Želim postati profesionalni vojak. Do sedaj še ni bilo kakih večjih naporov. Želim ostati v vojski. Kaj bom počel. Še ne vem točno. Morda pehota." Nejc Podgor-nik, Bohinj: "Tole je šele začetek usposabljanja. Vendar zaenkrat razmišljam o tem, da bom ostal v vojski. Seveda bi rad dosegel čim več, prišel v vojski čim višje." Dejan Radu-ha, Murska Sobota: "Odločil sem se zaradi nadaljnje službe v vojski. Pričakovanja pa se počasi izpolnjujejo." Alenka Brun, foto: Tina Doki GLASOV JEZ RD Škofja Lx)ka. Podlubnik 1/c. Škofja Loka Ni hujšega za državni protokol, če ne gre vse po načrtu. Na tromeji nad Ratečami je naš protokol v pričakovanju najvišjih državnikov s treh strani meje mislil na vse - tudi na morebitni dež, zato je osebje protokola ob prireditvenem prostoru "naložilo en cel kup črnih dežnikov in tri ure živčno dirkalo sem in tja, da je bilo na prireditvenem prostoru res vse OK. Dežja ni bilo, bila pa je druga nerodnost, ki pa so jo na srečo pravočasno opazili. Poleg slovenske, avstrijske in evropske zastave so najprej izobesili madžarsko zastavo, a so jo potem na hitro zamenjali s pravo, italijansko. Lahko se zmotiš, če nisi ravno poznavalec zastav, saj sta obe enakih barv, le s to razliko, da je madžarska vodoravna rdeče - belo - zelena, italijanska pa navpično zeleno - belo - rdeča ...