21. številka.
Trst, v ponedeljek 27. januvarija 1902.
Tečaj XXVII
.Zdlnoat"
tiiia •■krat	4an. razun	la
rtmikoi. ah 4. ari zvečer KaroAalna m»4» :
ta. celo leu........... krom
za pol leta ......... iS ,
za četrt ieta........ S .
ca 8J mettpc........ 2 kroni
<arjfnino e plačevati naprej. Na ■* hraz r>ril"ten*- ii«r ^ninc aorava
ne tira.	_
uhakarnah v Trnu se prodaiajo pora a.'cne £tevilte po 6 stounk (J nvč.); 1 vt« Truta t>a po 8 utotinr (4
Telefon fttv.
^Glasilo političnega druStva „Edinost44 za Primorsko.
? >	T edinosti Je nei!
--	in.....mi	■ m m i i ■ ■■■	u li i i »i 11 m	■	i i i ........— m—n ■
Oflaal
raćunajo po vratab v petitu. &a »eč-rraino naroČilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zabvale domači Oflaai itd. ne računajo po pogodb«
Vsi dopisi naj se poSilia^o »redtlltt« Jiafrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vraćaju.
Naročamo, reklaniacne in oglase apre-jtacft ipriTBiHtTo. Naročnino in oblast je plačevati točo Trsi.
trednifttvu iu tiskarna a«a nahajata v aiici Oarintia 9tv. 1*2. I'pravništto, In sprejemanje tuaerato7 v ulici Moli* ptccoio »t\. 3, U. iihiUi,
isdAjitelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Laatnik koaaorcij liata Kdrnoat"
Natisnila tiskarna konaorcija liata „Edinost" v Trstu
0 zdravijci grofa Goessa
smo prejeli iz parlamentarnih krogov :
Nenavadna, a ravno zato jako karakteristična okolnost je ta, da se ef^kt zdravijci namestnika tržaškega, grofa Goeaaa, mlademu nemškemu prino« Adali>ertu, ne kaže toliko ekstenzivnega, pač pa intenzivnega. Redki so slučaji, da bi se o kaki važni |>olitiški enuncijaciji, l/.lasti, ako je prišla od strani vlade, p-salo in kričalo razmerno tako malo kakor je l>ilo v tem slučaju. Ta tišina je tem jtomembneja in zagonetieja, ker seje vsebina zdravijce Goč«ove dotikala strani, na katero so uplivni politični krogi silno občutljivi in vedno pripravljeni na reagiranje — ker seje dotikala vnanje politike monarhije ! ! Vnanja politika monarhije oziroma nje zveza z Nemčijo je nemškim krogom v Avstriji — kakor sami vedno povdarjajo — »srčna stvar« in čim je kdo ubral to struno, nahaja gotovo široko in jako občutno rezonančno podstavo v nemških srcih. To vam vedno drhti in vstrepeče, ali v vriskanju zadovoljstva, ali pa — če je kdo le namignil, da mu ta »srčna stvar« vendar ne ugaja popolnoma — vznemirjenja, ki naj bi bilo avstrijsko-patrijotično, ki pa je v resnici le — nemško ! Glede zdravijce e. kr. namestnika grofa (roessa gotovo ne bo trdil nikdo, da ni delala dovolj poklonov pred »srčno stvarjo« Nemcev. In vendar, vendar!
Ali ni tudi Vas, gospod urednik, zbodlo v oči, da so bile vse uplivne dunajske novine izredno malobesedne o zdravijci grofu Goessa in da so salve radosti to pot — nasprotno vsakemu pričakovanju in staremu običaju — j>o|K>lnoma izostale. Dunajski listi so se skoro brez izjeme omejili le na priobčenje zdravije? same, izognivši se vsakemu komentarju.
Kdor ima veselje do ugibanja, temu se «»dpira tu široko polje. Nam n. pr. se močno dozdeva, da ravno po okolnosti, da so oni v Avstriji, katerim je morala Goes&ova zdravi jea najbolj ugajati, tako malo govorili o njej: smemo sklepati, da je bil etekt jako jako intenziven, ali — malce drugačen, nego je bilo v računih onih gospodov na Dunaju, ki so konceplrali a!i vsaj inspirirali večkrat rečeno zdravijeo. Kajti — to bodi omenjeno
PODLISTEK u
Vladimir.
Hrvatiti -pisal Avgust Šenoa. prevel M. C-t-Č. II.
»Pazite, za B< ^a! Double ete! Motili? Ni najmanje. Zabava ni bila toliko resna. *»r« timi je pri} »o vedo val o svojih doživljajih«.
»A, kaj pravite? Vi g«,tovo zapišete te zgodbice v svoj dnevnik«.
»Obžaljujeru. da ne morem«.
»A zakaj?«
»Ker je že prepoln. Zal>eležila sem že vanj vse Va£e galanterije«.
»i > katerih sem govoril sodnikovki ? Jako sem Vam hvaležen«.
iln Vaše teorije o ženitvi«.
»A kako sodite o njih ?«
»Jaz? Nič, ker nisem razmišljala o njih. A kolikor se jih spominjam, se strinjam z Vami vsaj v nekaterih točkah«.
> V katerih na primer?«
»Kaj ste rekli ob zaključku? »Nič«. Ni res? Chaine de dames. Da, da, v tem se strinjam popolnoma. Honde! Uh, ta klavir! Hvala Bogu, kadrilja je dovrseua«.
»•laz ne pravim : hvala Bogu ! Jaz pravim : hvala lepa!«
»Valček! Valček!« je klicala mlada fospodi |>o dvorani. Svirač je pogledal skozi
tu le mimogrede — v vseh resnih in razsodnih politikih je prepričanje splošno, da grof Gočs« ne bi se bil upal tako eksponirati brez avtorizacije z Dunaja! Ali tisti politični krogi, ki bi bili sicer najraje hrupno aplavdirali tržaškemu pozdravu nemškemu princu so menda malo osupnili, ker so v prvi hip in tenzivno slutili, da Be je avktor zdravijce, oziroma inspirator njegove ekscelence namestnika tržaškega spustil malce predaleč in da je morda »srčno stvar« bolj komprimitiral, nego pa jej koristil.
Tako si tolmačim jaz to sicer težko um-Ijivo tišino.
Sedaj pa nekaj druzega. V nasprotju s tišino v nemškem taboru avstrijskem je jako glasio v našem taboru : med zastopniki in v noviustvu. Izla*ti slovenske novine se oglašajo kar zaporedoma se svojimi komentarji. In tu moramo zabeležiti le z zadovoljstvom, da so blizu vsi komentarji pisani se stališča, na katerega se je bila postavila »Edinost«. Vsi soglašajo v tem, da zdravijua je šla v kurtoaziji veliko dalje, nego bi bila dopuščala čut ponosa in suverenosti monarhije. Tako sodijo malone vsi slovenski in slovanski glasovi ia odklanjajo zdravijeo grofa Goessa. Ali kakor povsodi in ob vsakem važnem pojavu,je tudi glede na ta dogodek različnih menenj. Tudi med Slovenci so se tu pa tam pojavljali glasovi, ki so dijamentralno nasprotno sodili o tržaški zdravijei nemškemu princu nego pa velika večina slovenske in slovanske javnosti. Ti posamični glasovi so videli v zdravijci celo pojav vzbudivše se avstrijske samozavesti. Ti menijo namreč, da je bila zdravijca celo resno posvarilo na berolinsko in rimsko adreso. To menenje opirajo izlasti na ono apostrofo v zdravijci, češ; ako pride princ v {»ozoejih letih kedaj zopet v Trst, najde naj krepak a v str i j s ke emporij. — V akcent »avstrijski« pokladajo nekaterniki veliko važnost.
Slovanska javnost — kakor rečeno — po veliki večini sodi drugače. In jaz menim tudi, da je več nego samo ob sebi umevno, tla avstrijski c. kr. namestnik v taki važni oficijelni enuncijaeiji vendar ne more drugače, nego da omenja na primernem mestu to okolnost, da je Trst — avstrijsko mesto. To je tako naravno in zahtevano že od pozicije govornika
zdravijce, da ni smeti iskati v tem Bog ve kakega pomeša.
Tendencija posvarila v Berolin — kakor bi jo nekaterniki hoteli insinuirati Goessovi napitnici — pa se nam vidi skoro izključena tudi po razlogih taktnosti, ali bolje rečeno : po običajih, ki jih zahtevata uljudnost in gostoljubnost. Nemški princ je bil avstrijski gost. A kako vršenje gostoljubnosti bi bilo to, ako bi gostitelj apostrotiral gosta : »Ti, zapomni si ! Ti si moj gost in jaz te hočem pogostiti najdarežljiveje. Ali to ti pravim : zapomni si, da hiša, v kateri si, je moja in nikar ne drzni segati po njej se svojo roko!«
Tako postopanje gostitelja bi pomenjalo najhuje žaljenje in gost bi po vsej pravici z vso indignacijo stante pede bežal iz take hiše. Ako bi bila zdravijci Goessovi res taka tendencija, kakor menijo tudi nekateri Slovenci, potem bi morali priznati, da je avstrijska vlada zagrešila hudo breztaktnost.
Ali bodi temu kakor hoče. Bod: tudi, da imamo pred seboj naravnost neverjeten — neverjeten po vseh dosedanjih skušnjah —, fakt, da je avstr. vlada res enkrat hotela malce pokaditi pod nos gospodom v Berolinu in Rimu. Bodi tudi temu tako, da je vlada hotela povdarjati avstrijstvo Trsta, mi Slovenci bi morali vsejedno odklanjati zdravijeo Goes-sovo, ker mije ne smemo soditi samo z držav, ampak tudi in še posebno se svojega slovensko-narodnega stališča. Iz besed grofa Goessa izhaja le prejasno, da vlada hoče imeti Trst, v katerem bosta nemški kapital in nemški element odločilna ! Vlada hoče, da se avtoh-tonni slovenski in italijanski elementi, kar se dostaje važnosti, moči in upliva, umakne pred nemško invazijo. Takega Trsta Slovani avstrijski ne morejo in ne smejo h oteti ! Trst je trgovinski emporij, za kateri morajo žrtvovati vsi narodi in ki naj torej služi interesom vseh narodov, ne gledč na to, da bi pomenjalo to krvav udarec v obraz najelementarnejemu pojmu pravičnosti, ako bi državna politika delala ne to, da se avtohtonno prebivalstvo gospodarsko in politiško usužnji priseljencu.
Zato ostajamo pri svojem menenju, da da je bila zdravijca grofa Gočssa nemškemu princu Adalbertu pojav, ki priča, da zistemu
avstrijskemu je tendencija slej kakor prej germanizatorična.
naočnike, vlil va-se čašo vina ter začel zopet	»PapsC, jaz ne vem, kako se vedete v
nabijati po tipkah. Ne da bi vpraševal mnogo, družbi. Prosim Vas, pazite na-se ! Papa,
je Dobranič ovil svojo roko okolo Klarinega dajte mi denarja, grem igrat na karte«.
scasa, ki se je kakor nettako branila. Ali	»Ali nimaš nič denarja seboj«.
krepka roka možka je stisnila to jedrnato	»Imam, ali premalo ; jaz želim danes
deviško telo ter je obračala v silnih krogih hazartirati«.
preko poda, da so Klari sveče trej>etale pred! »Ali Klara, kaj ti je?«
očmi, kakor žarnice na nebu.	, »Prosim Vas, ne vprašujte me, papa«.
»Ah«, se je Klara spustila na sedež, j Klemeni«? je izročil hčerki vedo svoto položivši ročico na burna prsa, »ali ste čuli, denarja, a Klara je odšla v sobo, kjer so gospod podžupan. Vi ste menda res pozabili gospodje in gospe okolo okrogle mize igrali
Vas?
ples. Ne govori se zaatonj o Vas«.
»Kaj se govori o meni?«
»Dih me izdaje. Ha, ha ha ! Seveda. Sedaj umejem Vašo teorijo — seveda le tako po priliki«.
»Kaj se govori o meni, prosim
»Radovedni ste?«
»Seveda, ker se to mene tiče«
»Govori se o Vas, da ste plesalec«.
» To je vse ? «.
»Za drugo tudi nisem vprašala«.
»Vi ste vprašali za-me ?«
»Nikakor. Za zagrebške plesalce sploh, pa se je o tem slučajno omenilo tudi Vaše ime. Prosim, odvedite me k očetu. Mi ni povsem banka je postajala veča in veča. Klara je d^bro«.	j gledala na mesto podžupanovo. Bil je odišel
»Drage volje, gospica«. Klemenic je (in se ni vrnil več. Hišna gospodinja je rekla obupaval, ko je cul, da njegovi hčeri ni J sodnikovki, da ga strašno boli glava ter da dobro, ali deklica ga je skoro rešila iz tega je moral zapustiti družbo. To čuvši je Klara obupa, vel<? mu povsem kategorično:	j zadrhtela, vrgla karte na mizo in vzkliknila:
»pol dvanajst«. Tu je sela poleg hišne gospodinje ter zaklicala gospodu sodniku, ki je ravno imel banko:
»Prosim tudi meni karto«. Klara je začela strastno igrati, a o tem je gledala podžupana, ki je pozorno sledil igri, ali sam ni igral. Zastonj, Dobranićevo oko ni nobenkrat obviselo na Klari. Deklica izvrsten je stavljala veče in veče svote, ali vsakokrat je dobila iu je razbila sodnikovo banko. Bila je slabe volje«.
»Jaz dajem banko !« je rekla, vrgši kup denarja sredi mize, ter je pograbila za karte. Očesi sti jej žareli kakor od vročnice, roki sti se jej tresli. Klara je dobila vedno več,
Politični pregled.
V Trstu, 27. jan. 1902.
Cesar o parlamentarnem delovanju. V soboto je bil na dvoru obed, katerega so se udeležili členi predsedništva obeh zbornic ter več poslancev. V cerklu po obedu je cesar govoril z drugim podpredsednikom poslanske zbornice, drom. Začkom, o l»odočem zasedanju parlamenta. Cesar je pohvalil pridnost in delavnost proračunskega odseka, na kar je dr. Začek pripomnil, da najvažnejše točke proračuna niso še rešene. Cesar je menil smehljaje, da se iste že še rešijo polagoma. Izrekel je nadalje še željo, da bi se tudi zbornica slično proračunskemu odseku privadila na objektivno razpravljanje in je obžaloval, da je v parlamentu še vedno elementov, ki preprečajo normalen in miren razvoj parlamentarnega delovanja.
Iz proračunskega odseka. V sobotni seji proračunskega odseka so nadaljevali razpravo o proračunu justičnega mini-sterstva. Posl. vit. V u k o v i c se je bavil z vprašenjem konzularne jurisdikcije ; priporočal je preureditev višjega a. o. konzularnega sodišča v Carigradu tako, da se eedanji za to sodišče previsoki stroški zmanjšajo v bodoče.
Sekcijski načelnik dr. Klein je, odgo-varjaje na razne nasvete in predloge, rekel med drugim, da sodni nadzorniki nimajo izvrševati političnega nadzorovanja nad sodnimi funkeijonarji. Jedini namen institucije sodnih nadzornikov je zboljšanje sodne uprave v interesu prebivalstva. Govornik je izjavil, da ga veseli, da se, kakor je spoznal iz izvajanj tekom razprave, pri poznavajo njegova prizadevanja ; vspodbujen po takem priznanju, bo še nadalje deloval za zboljšanje sodne uprave. Po dolgi razpravi je odsek vsprejel proračun juetičnega ministerstva. Prihodnja seja proračunskega odseka bo jutri.
Nadvojvoda Fran Ferdinand v Petrogradu. Oficijozno glasilo »Pol. Cor-respondez« javlja, da prestolonaslednik avstrijski, nadvojvoda Fran Ferdinand, poj de začetkom februvarja v Petrograd. Namen temu
»To je preveč sreče! Papa, pojmo domov !«
Gospa Kamenička je po zabavi rekla svojemu sorodniku, da se je jako čudno vedel, Klemenic da se čudom čudi, a Klara da se grozno jezi, na kar je Dobranić odvrnil smejč se, da mu je to posebno drago ter da svoji mili tetki želi lahko noč.
Dobranić ni držal besede, naslednjega dne se ni vrnil v Zagreb. Rano je skočil iz postelje. V dveh treh minutah je bil oblečen ter je zaprosil teto, naj mu da osedlati konja za ježo, ker da hoče obiskati Klemeniceve. Teta je pogledala debelo, ali iz srca rada je privolila v Dobranieevo prošnjo, obljubivši, da po obedu pride tudi sama za njim.JLacko je odjahal v diru in v pol uri je bil pri Klemeuicevem dvorcu, za katerim se je raztezal krasen park.
»Milostljivega gospoda ni doma«, je rekel sluga, »odpeljal se je k gospodu župniku, ali rekel je, da okolo poludne pride na vsaki način«.
»Ali ni n:kogar doma?«
»Milostljiva gospica«.
»Ali še spi ?«
»Ah, čemu bi spavala! V šumici za hišo je že kake pol ure.
(Pride še.)
%
potovanju je sicer v prvi vrsti ta. da se nadvojvoda, kakor ravnokar imenovani general ruske konjice, pokloni in predstavi ruskemu carju, vendar pa s«* tudi ta obisk občuti kakor znamenje zl>oljšanja razmer med obema velikima državama. Tudi »Neue F. Presse«, ki se na uvodnem ine^tu l»avi s tem potova-njem našega prestolonaslednika, meni, da se o tej priliki ni možno izogniti tudi politiškim refleksijam. Že v dejstvu, da hoče nadvojvotla izraziti carju. kako drago mu je omenjeno naklonjena mu vojaško odlikovanje, da tiči jk>-litiški moment, ki priča o dobri volji za obran en;e dobrih odnošajev. Brez prijateljskih odnošajev se ne d dajo povodi za take obiske in -e zahvala ne izraža osebno. »Posebna vi .jaška p;j.žnja carjeva — tako zaključuje dunajski list — je dala povod temu obisku, a h Ij ud nos t kraljev je vsikdar prijateljsko vsf>odbujarije za mirovne žtlje narodov t.
je nabralo v to mark.
s vrbo za kakih 100.000
Tržaške vesti.
Včerajšnji shod pol. drustra »Edinost« v Skednju. Včeraj pred pol u d ne je lilo v Trstu kakor iz škafa, opoludne pa je začelo snežili prav izdatno. Trst je bil v morju — blata. Bilo je torej skrajno neugodno vreme, da se je bilo res težko odločiti, ali naj gremo v Skedenj ali ne? Ali smemo pričakovati vsaj razmere udeležbe? No, odločili smo, da pojmo! In ni nam bilo žal. Zbralo se je, vzlie takemu vremenu, nad 200 samih resnih, postavnih in zavednih mož, ki so najpazljiveje sledili razpravam in so kazali največe zanimanje za javne stvari.
Po shodu smo se zbrali v krogu ške-denjskih rodoljubov najprej v gostilni San-
ein-< emotovi, potem pa v gostilni konsura-I, po povedano je to. Ali dunajski list nega <JrUgtva, kjer so se vršili navdušeni go-naj bi vprašal svojo vest, koliko je ravno on varj j^vanje. Napivali bo gg. prof. Mandic, že gre*ii in kako se je ravno on vsikdar fVi- (Jr Rvhšft Miloš Kamuščič, Fran Šuman, volno trral z odnošaji me«! Avstro-ogrsko in | Ant xardia in Maks Cotič. Zabava je bila Rusiji.! Kako je ravn-. na istem Balkanu, jako amimraiKl [n so zbrani gostje uprav pri -radi k .terega se v svojem čla-iku najbolj ve- sr£no pozdravljali izlasti gg. prof. Mandića seli na sftoraznmljcnji) med Avstro-Ogersko j	a q Kvbara.
in Rusijo, vsikdar povspeševal politiko, ki je	g poroailoin o shodu pričnemo jutri.
bila dijamentralno naperjena proti svobodi in	^^ Lavrius|eh Iz verodo*tojuega
neodvisnosti tamošnjih narodov m ravno rad. ^ doznajemo> da ge je proti Vedenjskemu
tega tudi proti— Rusiji, Če že govorimo omi- , .	i -i j r • ......-i-
&	1	^	....	okrajnemu zdravniku dr. Ijavrinsichu uvela
rovnih željah narodov, motamo izjaviti, da di- ,	,	. ,	i- ____
J	'	... kazenska preiskava, radi znanega zanemarjanja
pospešuje naj gvoje 8južJ>e. V nekaterih listih čitamo tudi,
urad, a ne več k gosp. oticijalu Pazu, ampak k gospodu svetniku Atzu. Tam sem povedal, kaj vse se ini je pripetilo in sem prosil pomoči !
Po daljšem iskanju je ta gospod izjavil, da ni mogoče stvari tako naglo pogoditi in me je prosil, naj pridem v ponedeljek.
Danes sem se podal torej zopet najprej na redarstveni urad in od tam na e. kr. na-mestništvo, ker moj sklep je bil trden, da danes moram priti na čisto.
Pridržujč si, da jutri podrobneje opišem tudi ta del svojega križevega pota, konsta-tujem danes le, da sem moral tudi danes po-tratiti nad 3 ur«1 časa, predno sem prišel stvari do živega!
Vse do tu napisano ni naperjeno proti imenovanim gg. uradnikom, ker oni niso krivi, ako morajo zasliševati slovenske stranke in reševati si »venske prizive, čeprav ne poznajo slovenskega jezika ! Moj namen je marveč, da opozorim širšo javnost, kako se tu )>ostopa z nami in to celo na ees. Kr. uradih !
Rad priznajem, da ima redarstvena oblast mnogo posla in sitnosti s prošnjami, prizivi 'n drugimi stvarmi, zadevaj oči mi domovinsko pravico, toda odločno protestujein proti izjavi gosp. ofieijala Patza, češ, da mi Slovenci delamo največ sitnosti z nepravilnimi ulogami !
Meni je znano, da so L ihi istotako grešili in še greše, a vsemu temu so kriva ces. kr. centralna ozir. deželna oblastva, ki niso znala.
spoznaja v narodih za mir se
bolj s tem, ako se ne žalijo njihova čutstva ^V	kakcr" okrajni zdravnik ;ali hoteIa izdafci Potrebnih navodil - ko so
in njihove tradieije. A ravno na to stran ne .	! bila nanrošena v to!
J J ze suspendiran.	! 1
i —^----j-—.	.. x M as k;* rad a, ki jo je priredila » Vele-
Mi ne želimo	sicer nikomur nesreče, a J J '
. .	.	....	. sila« sinoči v Skednju, je izpala izborno v
v interesu javne blaginje moramo zopet in	J J	'
.	it	vsakem obziru. Udeležba je bila velika vkljub
zopet energično zahtevati, naj se ur. l^avrin- ;	J	J
. , ,	,	i	L- i__slabemu vremenu. Lepih mask ni manjkalo.
sich nado uesti z drugim zdravnikom, ki bo	f	...
, , ...	•	• Posebno so nas iznenadili »mladi vojaki« iz
imel nekoliko jasnejse nazore o svojem vrvi-	J
šenem poklicu.
križevi pot za domovinsko pravico! i
Prejeii smo in objavljamo: Na mnogoštevilne
moremo tajiti, da avstro-madjarska diplo macija, ki ima ravno v >\eue Fr. Presse« svojo zaščitnieo, nima povsem čiste vesti osobito kolikor se dostaje nje politike na Balkanu. Logika stvari same govori jasnu : Rusija je zaščitnica narodov na Balkanu. Ako torej res hočemo resnega in trajnega spora-zumljenia med Rusijo in Avstro Ogrsko glede ureditve in razdelitve sfere interesov na Bal
,	...... .. •	tožbe in pritožbe, objavljene v Vašem listu,
kanu. s: moramo pridobi u simpatije ten na-	....
rodov. Da »i pa s protislovensko politiko na
sem se vzbudil tudi jaz in sem šel na c. kr.
RokovnjaČev — dvanajst jih je bilo — ki so pevaje korakali po dvorani. Zabava je bila prav živahna.
V obrambo. Prejeli smo in objavljamo: Slavno uredništvo »Edinosti«
namestništvo — potem, ko sem čakal nad
Trst.
Z ozirom na notico, priobčeno v eenjeni
zunaj iu znotraj ne pridobitno teh simpatij, _	. , ,
j. .. ,. 5 (reci pet) mesee»v, odkar sera vložil priziv	. ,
to s; tn<>re sešteti na prstih tudi vsaki polt-	, .. .	,	[ l »fcdinosti« od sobote pod naslovom „ io pa
tiski aitei'eilar. Sleparstvo in slepenje je torej, ako naši nemški politiki govore in se navdušujejo za sporazumljenje z Rusijo glede stvari na Rilkanu. če pa ob enem zahtevajo politiko na zunaj in znotraj, ki more v Balkanskih narodih vzbujati le nezaupanje, v istth
....	,.	,	tnoitm prizivom,
narodih, k; so — |>onavljarao to — pod za-
ščito Rusije !
Iz ogrske zbornice. V sobotni seji poslanske zbornice ogrske je interpeliral posl. Borovo {fiede |H>litičuih demonstracij narodnih strank vseučihške mladine. Naučni minister je odgovarjal, da izjavlja najodločnejše, da ne odobruje strankarske agitaeije vse uči-liške mladine ; v kolikor pa izvirajo iste iz verskih ali narodnih motivov, pa jih naravnost < bsoja. Vseučiliška mladina, menil je minister, se mora le učiti in zopet ueiti, kei le na ta način bo možno ustvariti jednotno ogersko državo.
Kar se tiče vprašanja postopanja proti takim agitacijam, rekel je govornik, da bodo proti istim, v kolikor prihajajo v nasprotje s kazenskimi zakoni ali javnim redom, postopale kompetentne oblasti.
Vojna v južni Afriki. Iz uradne
liste zgub, katero je angležka vlada izdala v ; soboto, je razvidno, da so Angleži v neki . njm p0t,0m bitki dne 12. t. m. pri 1 >renatl>nteinu	laški
na tukajšnje ces. kr. namestništvo proti od loku mestnega magistrata, s katerim mi je ta zadnji zavrnil prošnjo za podeljenje domo vinske pravice v Trstu.
Sel sem torej na e. kr. namestništvo in povprašal, kaj in kako je prav za prav z Gos|w>dje na naraestništvu so mi odgovorili, da je priziv odposlan ces. kr. redarstvenemu uradu, ki ga pa še ni rešil.
Podal sem se torej na ces. kr. redarstveno ravnateljstvo v ulici S. Nicolo. Tu so
je že o^tre graje vredno«, blagovolite vzeti na znanje, da pogreba pokojnega Nanut Antona ni priredilo*Xovo tržaško pogrebno podjetje«, katerega je lastnik Vekoslav Mozetič, ampak ta pogreb je bil prirejen od druzega zavoda, katerega lastnik je laški podanik.
Drobne vesti. Nesreča v Na b reži n i. Kakor smo javili minoli teden se je Ivan Zupančič nevarno poškodoval na nabre-
žinuki postaji vsled pada z lokomotive. Moža
me poučili, da ima vse v to stroko spadajoče	80 eicer hitro Popeljali v bolnišnico, a vče-
stvari g. oHeijal Paz v rokah. Trebalo je to-	raJ zJutraj Je ubog' mož lz(i,hai1 tu svoJ°
. . . i . i	dušo. rej iti k temu gospodu.
^ . .. . i .. o______Tatvina. Kran Colja, vratar v hiši
V stopivsi v uradno sobo st. o sem po-	J '
zdravil z »dober dan« ter povedal vzrok pri-	ulice Chiozza, je naznanil na policijo,
hodu svojemu	8° mu neP0!i:aau' poštenjaki vtlrli v sta-
Gospod ofieijal se je obrnil strani — za	DOVaQje' ko nJega ni hil° 'loraa' in mu od-
svojim poslom — in je rekel :	nee!i> kar so naš15' Vhugi mož trpi več kron
»Non iutendo — io pario italian e te-	škode,
deseo e se lei nou sa, non posso aiutare«.	Radi psovke »ščavo« v ulico
(Po naše bi se reklo: »Ne umejem - jaz	T i g o r. Minolo noč je šel po ulici delle govorim laško in nemško, ako vi ne znate,! Beccherie neki s;n 2(X>0 letne brutture. Na
j teh dveh jezikov namreč ne morem po-	"lici je zapazil nekega redarja, katerega je
magati«.)	Italijan surovo razžalil s psovko »ščavo«. Re-
g. Josip l'k mar iz Sežane. Ko je včeraj zjutraj prišel domov, šel ie v &vojo sobo spat. Prišlo je poludne in gospa Stande mu je nesla obed v sobo. Vstopivša pa je videla na svojo grozo, kako se 1'kmar zvija na postelji v bolečinah. Po stanovanju je zelo dišalo po neki kislini. Žena je hitro pogodila položaj in je poslala po zdravnika. Ali ko je prišel ta, je bil 1'kmar že mrtev. Vzrok samomoru je bila neozdravljiva bolezen.
Ples pekovskih pomočnikov je izpal povsem dobro. Gledališče »Armonia« je bilo zunaj in znotraj električno razsvetljeno in ples jako dobro obiskan. Prvo četvorko je plesalo 80, drugo 120 parov. Z veseljem smo konstatirali letos, da so se tudi naši pekovski pomočniki, ki so, kakor vedno pov-darjamof po veliki večini Slovenci, začeli nekako narodno vzbujati. Nekdaj so imeli to slabo«t, da so povsod in vedno (tudi med seboj) le italijanski govorili, na letošnjem plesu pa smo, kakor rečeno, konstatirali znaten preobrat na bolje v tem pogledu. Tako je prav! Organizujte se med seboj, skrbite za svoj stanovski interes, ali ne izključujte svojega lastnega naroda. Ravno najbolji narodnjak je že po svojem čutstvu demokrat in socijalist — seveda v pravem dobrem pomenu te besede.
Zlato verižico z zlatim križem je izgubila neka Slovenka sinoči na plesu pekov v gledališču »Armonia«. Kdor je našel to verižico, naj jo izvoli prine3ti v uredništvo »Edinosti« ter dobi za to primerno nagrado.
Slovensko sree. G. Matko Gregorovše je nabral v kavarni »Commereio« vsled po/.iva v »Edinosti« za ubogo družino v ulici S. Giovanni znesek (J K 80 st.
Pri igri v neki rodoljubni družini »' K. G. Mate Gregorovič je nabral v trgovinski kavarni 4 K 10 st. Denar se je odposlal družini.
Dražbe premičnin. V torek, dne 28. ja nuvarja ob 10. uri predpoludne se bodo v-tle i aareobe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premica in : na Piazza piccola št. 2, 200 komadov ročnih del: v Skednju štev. 172, hišna oprava ; v Kjadinu št. 794, hišna oprava; v Lonjerju št. 8, krave ; v ulici Sanita štev. li, hišna oprava; ob 11. uri; v ulici delle Legna št. 10. in v Kjadinu št. 565, usnje, žito in pohištvo; ob 11. uri in pol: v Skednju št. 204, kamen, bieikl in pohištvo.
Vremenski vestni k Včeraj : topiomer i;" 7. ur, zjutraj 4° 6 <>;» 2. uri popoiiKiu« 8°.7 C-* — Tlafvouier ob .. uri zjutraj 770.8 — l>anes plima ob —.— pretlp. in oi» —.— pop.; oseka oh—.— p red poiurlne in oo —.— popoludne.
Kaj sem hotel storiti ? Mudilo se mi je in ker sem odločil, da vso stvar uredim jav-
— sem se uklonil in govoril sramni izzivaci.
1'mrl je včeraj
dar je seveda napravil svojo dolžnost in je suroveža odvtl tje, kamor spadajo taki ne-
zjutraj tisti 17-letni
bili 6 mrtvih in 25 ranjenih. O tej bitki ni	Gospod ortcijal je rekel, naj počakam, j delavec Demetrio Carmelo, ki je ponesrečil o
objavljenih drugih podatkov.	dokler bom pozvan, kar da se /godi, ko j podiranju hiše »Monte verde, kakor smo že
lk J<«hannesburga poročajo, daje burski komandant Bever dne 22. t. m. napadel tu-l>orišče »reeoneentrados« pri Pietersburgu in osvol>od:l vce burskih ujetnikov. Včeraj zjutraj pa je napal tudi Pietersbnrg, a Angleži so napad odbili. Duri so ooteli v bližini Pietersburga tudi razstreliti neki vlak, eksplozija pa ni napravila nikake škode.
Iz P re to rije poročajo, da so Angleži v soboto zvečer v neki hiši blizu Ijvdenburga ujeli bur*kega poveljnika Viljoena in dva njegova adjutanta. V ist>j noči pa da je polkovnik \\ ilson ujel 20 Kurov, izmed katerih jih je nekaj ul»ežalo. druge pa so Angleži ]K>streljali naslednjega dne ob 3. uri zjutraj.
I>ne 24. t. m. je general Bruce Hamil-ton ujel blizu Bushman3f mtaina 12 Burov, druži h 12 pa se jih je udaio blizu Irene.
Med angležko in nemško vlado se vrše |K>gajanja glede odpošiljatve denarja, oblek in zdravil, kar seje za v taborih »reeoneentrados« zaprte Bure nabralo v Nemčiji. Denarja se
pozvan, pride moj priziv na vrsto !
Takemu odgovoru sem se uprl ter sera izjavil, da ne odneham, dokler ne izvem, kje leži moj — pred petimi meseci vloženi priziv!! I radnik je nekoliko iskal in ker ni mogel najt?, me je naslovil v sobo štev. 7, kjer so mi dali vsprejemno številko. Ko ui bilo mogoče ničesar najti ni!i s (>omočjo iste, je šel gosp. oticijal sam na zapisnik in je prinesel še drugo številko. Ko ni pomagalo niti to, mi je rekel, da je priziv gotovo na komisarijatu v ulici Scussa!
Po skoraj dveurnem iskanju in Čakanju sem se podal na komisarijat v ulico Scussa, kjer so mi tamošnji gg. uradniki postregli z vso točnostjo, žalibog da — brez vspeha! Kajti mojega priziva sploh ni bilo tam !
Reklo se mi je, da v zadnjih 10 letih nisem bival v j»odročju istega komisarijata.
Povem naj še, da so mi na komisarijatu v ulici Scussa postregli v slovenskem jeziku. Od tu sem se vrnil na centralni redarstveni
omenili.
Samomora. V neki sobi hiše št. 1. v ulici del Kico sta stanovala že več let zakonska Domenik in Regina Ragusin, prvi 64 let, druga pa 63. Nad deset let sta imela prodajalnico sadja na oglu ulice Cavana in delle Mura. Od nekaj časa sem jima je šlo slabo s prodajalnico in to je ubogega starca spravilo v obup. Dan na dan je postajal ža-lostueji. Včeraj zjutraj pa si je končal svoje življenje. Ko je šla njega žena na vse zgodaj odpirat prodajalnico, je našla svojoga moža obešenega. Na krik obupane žene so pritekli ljudje, ki so prerezali vrv in hoteli rešiti moža, ali zastonj, ker ubogi mož je že izdi-huil svojo dušu. Opozorjena oblast je poslala na lice mesta pol. kancelista Malincka in pol. inšpektorja Pangerja, ki sta vzela potrebne podatke. Truplo samomorilca so prepeljali v mrtvašnico sv. Justa. — Pri gospej Urši Stander, stanujoči v III. nadstropju hiše št. 11. v ulici Valdirivo, je stanoval že več časa vpokojeni žandarmerijski narednik, 40 1.
Veliki ples trgovskih pomočnikov. Daje se na znanje slavnemu občinstvu, izlasti plesalcem in plesalkam, da so samo do nedelje dne 2. febiuvarja 1902 na razprodajo lože za »Veliki ples« trgovskih poraočnikov ki se dobivajo vsaki čas pri gospodu Franu Vrtovcu, tvrdka A. M u lev, Pontero3so št. 4. Tu se dobivajo tudi vstopnice. Le-te pa ee dobivajo tudi pri vseh drugih členih plesnega odseka. Vsakdo si rnore torej — in to se priporoča najnujneje — pravočasno poskrbeti lože in vstopnice.
(Pripomba uredništva. Stvar je menda jako jednostavna — tako jednostavna,da jo mora umeti vsakdo, ako zna le misliti. Mi živimo v trgovskem mestu. Ako v takem mestu hočemo priti do veljave kakor Slovenk , moramo imeti tudi svoj slovenski čuteči trgovski stan. Tega nismo imeli dosedaj — ali, da ne bo nikomur krivice: imeli smo ga nerazmerno malo. Ravno zato moramo pozdravljati tem veČim zadovoljstvom, da se je par let sem jelo gibati med našimi trgovskimi pomočniki in da vidimo že prve začetke organizacije med njimi ! Zadoveljni moramo biti izlasti za to, ker ta njihova organizacija teži v glavnem za dvojnem : po strokovnem izobraževanju in po povzdigi slovenske zavesti med svojimi členi. Zbok tega želim® tudi mi, da Slovenstvo tržaško porabi priliko »velikega plesas, da trgovskim pomočnikom našim v obili meri izkaže svoje simpatije.)
Vojaško veterausko podporno društvo naznauja slav. občinstvu, da priredi na občo željo svojih členov dne 1. februvaija t. 1. društveni ples v dvorani Maliv, ulica Torrente št. 16. Začetek ob 9. uri zvečer.
Konsumno in posojilno društvo v Sv. Križu (registr. zadr. z omejenim poroštvom) naznanja svojim zadružnikom, da- bo imelo v nedeljo, dne 2. februvarja ob 10.
uri zjutraj redni oljčni zln»r v društveni krčmi. Dnevni red : 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora in 5. razni predlogi in nasveti. Na obilo udeležbo vabi
o d b o r.
Vesti iz ostale Primorske.
< Na adreso Italijanov. Ozirom na
zdravijeo grofa <i.j«"-ssa piše »Soča« :
Ako bi ne bili Lahi politično slepi na obe očesi in gluhi na obe ušesi, potem bi se vzdramili, bi opustili tisto grdo politično proganjanje Slovanov, katero se nič ne sklada z J<MM> letno kulturo, ter bi se spoprijaznili s Slovani in skupno ž njimi pod praj>orom enako velj a v n osti delali za procvit naših pokrajin, ker drugače nemška invazija pod patron a ne o vlade spremeni marsikaj, kar ne 1 x> peklo le nas, ki smo navajeni trpeti, marveč tudi razvajene in občutljive Lahe, ki bodo videli, kakšni gospodarji s<» v »svoji hiši«! Najskrajnejši čas je za Lahe, da krenejo v politiki na drugo pot, ako nočejo s preganjanjem Slovanov privabiti časov v deželo, ko l>odo i oni gospodarsko tako slabi, <1 a bodo životarili 1 e o b nemški milosti! Kaj jim bosta takrat koristila »italia-nita« in j»sovka »sčavoc !
Položaja, v katerem se nahajamo, se zavedamo, v svesti smo si tudi preteče nevarnosti, in zato moramo reči, da bomo stali na straži ter si znali čuvati svoje stanje, toda ako se razširi po naših deželah, zlasti mestih, nemški vpliv nepričakovano visoko, in ako bo v Trstu cvetela avstrijska nemška trgovina in mogočna nemška kolonija, bodo tega krivi v glavnem Lahi. Morda sprevidijo to, kadar bo — prepozno : da bi prej iz-prevideli, na to ni misliti, ker so vsi omreženi v takem oziru. Vlada to ve ; zato pa 'urez skrbi napoveduje našim deželam novega gospodarja — Nemca, ki bo iz svojih palač v »avstrijskem emporiju z mogočno razvito nem>ko kolonijo« zapovedoval pokrajinam, v katerih bodo naši Lahi objedali kosti svoje »latinita«, nam pa, kakor rečeno, slabše skoro ne more iti.
Neverjetnosti v naših deželah postajajo vedno bolj neverjetne !
X Železniška erta med Gorico in sv. Lucijo. Po prvotnem načrtu bi se imel
napraviti blizu solkanskega pokopališča železniški most čez Sočo in bi sc vlekla železniška črta po desnem bregu Soče skoro do Plavi. Kakor čujemo, se je prvotni načrt v tem pogledu tako spremenil, da l>o železniška črta vodila vedno le ob levem bregu Soče jhhI sv. Goro.	Po »Gorici«.
X StaTka v tvornici za svilo v Stra-eicalt pri Ooriel. V torek 21. t. m. je v Stračicah v tvornici za svilo vstavilo delo okolu 17<> delavcev in delavk. Vzrok je, ker je vodstvo hotelo delaveem plače pre-meniti, nekaterim znatno znižati, drugim pa neznatno zvišati. V tvornici dela okolo 1<MM> delavcev in delavk.
Iz »Gori<*e« posnemamo, da sta magistrat iu obrt u i nadzornik Ccgiievina posredovala, ali brez vspelia. Tržaški Avanti« pa trdi, da poslednji gospod delavcev niti zaslišal ni, da-si so ga celo sami iskali v tovarni. Ako je to res. potem je bilo »posredovanje« g. Coglievine res nekam zelo — čudno in že se stališča pravičnosti treba najodločneje grajati tako pristranost. Če pa ni res tako, potem, seveda, odpade ta opazka.
I/ Podsratla v Istri nam pišejo dne 2»>. januvarja liH>2. ^neg smo dobili. Pobelil je pošteno že vso okolico, vse hribe in doline, a mete pa še v enomer brez prestanka. Dočim smo dozdaj imeli jako milo vreme ter smo se čutili kakor v spomladi, pokvaril nam je ta spomladanska čutstva včeraj neljubi gost, »ostudni« jugozapadnik z deževjem, naredivši nas uprav melanholične ; danes pa se je vse izprevrglo pod snežno 'vdejo in bojimo se, da skoraj uganemo resnico, konstatuje začetek »prave« zime. Sicer pravi tukajšnji pregovor: »Nobene zime volk ne |>oje«, tako mislimo, da tudi te ne bo kaj sit, da bi mu zate« morali zavidati . . .
X Nesreča. Iz Herpelj-Kozine nam pijejo: Tukaj se je pripetila v soboto zjutraj huda ne.-reča. G. H. Melling. tu k. trgovec, je vozil z dvorišča Dreherjevega proti domu. Ko pa je zavil, se je kočija prebrnila in g. Melling je odletel iz kočije v drevo ob cesti tako nesrečno, tla si je zlomil nogo. Prenesti so tra morali na nosilnici na njegovo stanovanje. Zdravi ga zdravnik Missapust.
Vesti iz Kranjske.
*	Odprt 2XOb. V petek so pokopali v Ljubljani rano zamrlega uradnika banke »Slavije«, gosp. Dragotina Jesenka, ki je bil tudi ua književnem polju na dobrem glasu |K»d psevdonimom Doksov. Udeležba je bila veličastna iz vseh krogov, izlasti pa ženskih, pisateljskih in iz kroga uradnikov tovarišev pokojnikovih, katerim na čelu je bil ravnatelj-župan, gospod Ivan Hribar.
*	CXXVII. od borova seja »Slovenske Matiee« bo v Ljubljani v četrtek dne 30. januvarja 1902. ob petih popoludne v društveni pisarni. Vspored : 1.) naznanila predsedništva. 2.) Potrditev zapisnika o CXXVI. odborovi seji. 3.) Poročilo gospodarskega odseka o hišnih popravah. 4.) Poročilo tajnikovo. ."> ) Kventuvelnosti.
V Ljubljani, dne 25. jan. 1902.
Fran L e v e e predsednik.
*	Ne^reea in srn rt. Trgovec in posestnik v Hotederšici, g. Ivan Albrecht, je na praznik sv. Antona spremljal nekega prijatelja nekoliko iz-vasi. Nazai grede pa je pal na zmrzlih ali ravnih tleh tako nesrečno, da mu je počilo črevo na treh mestih. Domov se je še vlekel sam v neizmernih bolečinah. Bolečine so postajale vedno huje iu ao bile slednjič tako hude, da so morali bolnika prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Tu so ga operirali. Operacija se je sicer posrečila, ali bilo je že prekasno. Po hudem trpljenju je Albrecht umrl dne 22. t. m.
škodninodve hiši v Spljetu, kateri hiši isti še sedaj posedujejo.
Loterijske Številke, izžr bane dne 25. t. m.:
Trst	55 .">8 8 79 70
Line	SS 60 74 21 5
Razne vesti.
Dar biskupa Strossmayerja. V proslavo 50 letnice škofovanja je »Matica Hrvatska» izdala »Spomen cvitće iz hrvatskih in slovenskih dubrava«. Prevzvišeni gospod svečan je podaril sedaj v zahvalo »Hrvatski Matici«
1000 K-
Žena kakor — snubac V New-Yorku
so neka mlada gospoda kazali jako malo volje za ženitev, zbok česar je neki ameriški svečenik nedavno temu menil v cerkvi, da so možki vzrok, da se zadnje čase skoro ni -kdo več ne ženi. Da se temu pride v okoin — je rekel Klos — treba popolnoma opustiti menenje, da ženske ne smejo prihajati kakor snubači. Će že možki noče, pa naj gre žena snubit. Ako so si Amerikanke res osvojile ta nauk, potem pa možlcim — Bog pomagaj !
Delo 0 Poljičanih. V sobotno vest, kjer govorimo o zgodovinskem delu. ki ga izda v kratkem g. pl. Pa vic o svoj: domovini, nekdanji poljički republiki, urinila se je neljuba pomota in se mora mesto Poljaki in poljska republika. jM>vsod glasiti Poljičani in poljička republika. Prijatelj našega lista, ki je doma iz nekdanje poljičke republike, podal nam je o istej sledeče zanimive podatke: Ozemlje, ki je pripadalo nekdaj tej republiki, | se nahaja v spljetskem okrajnem glavarstvu v Dalmaciji iu je približno tako razsežno kakor ves kraški plato, kar se ga nahaja od Brkinov do Jadranskega morja, med Trstom in vipavsko ter šoško dolino. V obseg nekdanje poljičke republike spada ltf vasi, izmed katerih sti Jesenice (kakih 1800 prebivalcev) in Tugari najveći. Meje te republike j so bile: Jadransko morje, reka Zrnovnica, reka Cetina in Sinj. Sedaj je nekdanja po-jljička republika razkosana in pripada en del iste občini Spljet, en del občini Oaa š in en del občini Sinj.
Poljička republika je bila kakih 600 let. neodvisna in je izgubila svojo neodvisnost, ko je prišla v Dalmacijo Napoleonova vojska. Na čelu vsaki vasi je stal knez, katerih je bilo 18, kolikor je bilo tudi vasi. Kneze so volili vaščani t«ami.
Na čelu vsej republiki pa je stal veliki knez, ki se je izbral izmed 18 malih knezov Vsako leto je imela vsa republika občni zbor na Gradcu, kjer je cerkev sv. Jurija. Poljička republika je imela tudi svoje zakone, ki so bili spisani v posebni knjigi, ki se hrani še sedaj. Hrani se se sedaj tudi »odora« velikega kneza, t. j. kneževa obleka, orožje in nakit. Ta »odora« ceni se na kakih 1200 kron, seveda je sedaj nje vrednost, vsled zgodovinske znamenitosti, še mnogo veča. Zadnji veliki knez, Covic, bil je celo na dvoru ruskega cara, ki ga je bogato obdaroval z dragocenostmi in drugimi stvarmi. Na povratku v domovino pa so C ovi ca na neki ladiji oropali in ga vrgli v morje, kjer je utonil. Pozneje so se zločinci naši: m so morali iati, med drugim, dati Ćovićevim dedičem v od-
Slovenski rodoljubi!
Obmejni Slovenci marnberškega trga Vas kličejo na pomoč. Velikanski in težaven je boj, ki ga bijemo za svoj naroden obstanek. Le pomislite, da je trg skoro popolnoma nemški, da je občina v Schonererijanskih rokah in da je Schonerer cel<5 častni občan te občine.
Pod tržkim vplivom je tudi okoliška občina pod nemško komando. Okrajni zastop je dosedaj v rokah naših nasprotnikov, vsled tega torej seveda tudi okrajni in krajni šolski svet. In vendar stanujejo v raarnberški župniji mnogoštevilni Slovenci.
Doka/, so Vam nasprotniki sami. Leta 1898 so postavili novo šolsko poslopje za šest razredov. Za to stavbo so. kakor sami priznavajo, dobili od nemškega šulvereina 10 000 gld., od nemške deželne hranilnice iz Gradea 500O gld. in iz Berolina .'»00 mark. Zakaj ravno nemški šulverein daruje toliko tisočakov za marnberško šolo ? Cernu Nemci iz »rajha« pošiljajo v Marnberg svoje denarje Namen je očividno jasen : slovensko mladino hočejo ponemčiti. Zato ima šola v vseh razredih nemški učni jezik.
Ko se je odprla nova nemška šola z nemškim učnim jezikom v vseh razredih, so razni govorniki povdarjali, da ona, hraniteljica obmejnega nemštva, bo nekaka zgradba proti slovansk'm navalom. In res, vsakdo mora priznati, da ravnajo nasprotniki prav premeteno. Oegar je mladina, istega je pri-hodnjost.
Marnberska šola ima sedaj petrazredni pouk. Učiteljstvo je nemško nacijonalno, vsled česar je tudi vsa vzgoja nasprotna Slovenstvu, da si je izmed 320 všolanih otrok najmanj dve tretjini slovenskih. Kako žalostno je, da skoraj nobeden izmeti teh, ki je osem let trgal hlače v tej nemški šoli, po izstopu še slovenskega molitvenika citati ne zna!
Nemci napredujejo v svoji materinščini, slovenski otroci pa po več let brezvspešno obiskujejo prvi in drugi razred, nazadnje pa ostajajo siromaki. To je žalosten sad nemškega pouka za slovensko mladino! Zagriže-nost tukajšnjih Nemcev je brezobzirna. Nedolžni mladini branijo celo klicati nebeškega Očeta in deviško Marijo s tistimi besedami, katere jim je vcepila doma mati slovenska v njih nežno srce. Katehet Josip Somrek je dobil dne 1(). grudna 1899 od učiteljske konference, v kateri je bil navzoč tržki župan kakor šolski ogleda, strogo zapoved, d a mora vsem slovenskim otrokom v teku osmih dnij odvzeti slovenske katekizme, drugače bi to storil šolski vodja. Kmalu potem se je v istem zmislu izrazil tudi krajni šolski svet in tudi okrajni šolski svet je prepovedal slovenske katekizme in slovenski verski pouk. Tudi deželni šolski svet ne pripušča za Slovence v viših razredih krščanskega nauka v materinščini. Ali ni to skrajno zatiranje obmejne slovenske mladine ? Ali ne krati tako postopanje naravnih pravic do verskega pouka v jeziku, ki ga učenci u mejo ?
Vsled tega brezobzirnega početja naših nasprotnikov smo spoznali kakor jedini po-moček, kakor jedino sredstvo proti narodnemu poginu marnberškega Slovenstva, da si sezidamo novo slovensko zasebno šolo. Gotovo 1 nam vsaki pameten človek mora pritrditi, da le v narodni šoli je mogoče vzgojiti mladino j za boljšo prihodnjost obmejnih Slovencev, j Več let smo že gojili te misli, letos hočemo pričeti z izvrševanjem naših načrtov.
Obilo bo težav, veliko tudi stroškov, katerih tukajšnje ubožno slovensko prebivalstvo ne more poravnati, toda mi smo prepričani, da imamo po vseh slovenskih pokra-jjinah navdušenih zaveznikov, ki čutijo z nami in hočejo z nami braniti slovensko mejo, da se ne skrči čez Dravo, kakor bi radi naši nasprotniki.
Zidati začnemo takoj spomladi na krasnem prostoru, ki smo ga že v jeseni kupili v ta namen. Zgradba bo krasna in ponos ne le obmejnim, ampak vsem Slovencem. Otrok za šolo bo dovolj za tri razrede, kajti slovenski stariši spoznavajo, da njihovi otroci v sedanji ponemčevalni šoli le prazno slamo mlatijo. Ne ve9elć se torej zastonj narodne šole.
Z velikim zaupanjem in z iskreno prošnjo obračamo se torej tlo Vas, tla po svojih močeh vsaj začetkom izdatno podpirate krvavo potrebno narodno podjetje. Od družbe sv. Cirila in Metodija in od »Naše Straže« n«m je podpora zagotovljena. Toda to ne bo zadostovalo. ('e preje ne, vsaj v nekaterih letih, kadar šolo pozidamo, bo morala isto dežela prevzeti v svojo oskrb, za kar je že skrbljeno.
Da bomo napredovali na stavbi in v vsej šolski napravi, Vas prosimo, da nam blagovolite naznaniti, ua katero svoto se od Vaše strani vsako leto lahko zanašamo.
V M ar n b e r g u, dne 22. svečana 1901).
Stavbeni odbor.
Brzojavna poročila.
Namestnik <*oi:ss pred cesarjem.
DUNAJ 27. (B.) Mod današnjimi i splošnimi avdijeneaini je l>il vsprejet orl 'cesarja tudi tržaški namestnik grjf ; Goess. (Včerajšnji »Avanti« beleži vest. d;i je l>il grof Goess pozvan ad avdien-dum verbtim radi govora, o katerem govorimo danes na prvem mestu. < >p. uredništva.)
Pri nadvojvodi Franu Ferdinandu.
DUNAJ 27. (B) Pri uadvojvodi Franu Ferdinandu je bil sinodi diner, na katerega so bili povabljeni: skupni ministri grof Go-luchovski, baron Krieghammer, pl. Ivallav, minister a latere Szechenyi, ministerski predsednik dr. Korber in ustali avstrijski ministri.
Knez Oton Windisehgra*iZ in soproga na Kranjskem.
RADOVLJICA 26. (B) Knez Oton Windischgf«t,z in soproga sta vsprejela včeraj v gradu na Bledu načelnike oblasti, občinski (Dalje na četrti strani.)
f) Opomba. Denarne in druge po Ipore sprejema v ta namen preć. jrosp. Avguštin H e c 1, dekan v M irnbenm.
♦
M
m
*
elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne K K* cene. M « M
VILJEM DALLA T0RI1E j
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Moje pohištvo donese»re6o. ■ ■ "
m
BlilUKiiHII *B**>B>i fr
XXXXXXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X X X X X X X X X X
MIZARSKA ZADRUGA V BORICI
z omejenim jamstvom
X X
X
naznanja slovenskemu občinstvu, da
je prevzela	^
m slov, zalogo polt?a *
iz odlikovanih in svstovnoznanih to- y varn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a *
Katera se nahaja v Trsta, Via Piazza vecchia JJ (Rosario) it. 1. 4na des^i strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago
is prve roke.	^
xxxxxxxxxxxxxxxx
Inteligenten mladenič
išče službo pri kaki tukajšnji (ali tudi na deželi) večji trgovini, kakor praktikant; iz začetka tudi brez plače. Govori in piše tri jezike. Pismene ponudbe, pod ua-dovona »Stalno«, naj se pošljejo na upravništvo »Edinosti« — Trst.
! Msanfler Levi iiiziS
Prve le največje tovarna pohlStve 5y {JS	vseh vrst.
-*t TRST -
TOVARNA:
Via Teaa, vogal Via Uattaeea
ZALOGE:
i Piazza Rosaria št. 2	SV
I (šolsko poslopje)	M
in Via Ribergo it. 21	gp
-MOM--đl
g)v	Velik ixbt r tapecarij, trcal in slik. Is-
vršuje naročbe tudi po posebnih načnih.	gvv
Cene bres konkurence. ^
gj ILOSTROniJ CEHE ZASTOIJ II FSAVIO ^ vgt Predmeti postavio se na oa. obrod —	ali železnico frin*o,



:'n zastopnike korporaeij. Visoki dvoji**. na f-ast je bila na večer krasna razsvetljava zlravilišća. Gasilna društva z Bleda in okolice ter blejsko pevsko društvo so priredili serenado. I>anes je knezoškof ljubljanski, dr. Jeglič, daroval sv. mašo v jrrajščinski kapeli. Maše so se udeležili knez \Vindiseb-gratz in soproga ter mnogo vernikov.
Rojstni dan nem^kesR cesarja.
1)1'NAJ 27. {B.) Povodom rojstnega dne nemškega cesarja je priredila nemška kolonija na Dunaju sinoči «večan obed pod častnem predsedništv««m nemškega poslanika, kneza Kulenburjja. Ta poslednji je izustil zdravi jeo, v kaJeri je izvajal, da je zvez«, ki spaja plemenitega vladarja Avstro Otjerske z nemškim <*esarjem ter interese obeh dežel, tako trdna, dajo je skoraj smatrati neraz-vezno. Zveza, ki se je poglobila v naše čui-stvovanje, ie tai:o trdna zgradba, da kljubuje \>em %'remenskim nezgodam. Oui, ki nimajo veselja na tej zveci, ne bodo m- gli razdreti idte, mi pa ne moremo in ne smemo biti malodušni, če kedaj malo megle ali dež a zamenjuje solnčoi svit. Pt slanik je zaključil z navdušen m »Hoeli!« na cesarja Krasa Josipa, tega plemenitega in zvestega prijatelja nem šktga eesarja. Godba je zasvirala cesarsko t pesem. Ravnatelj Hali iz društva nfmšKih častnikov na dopustu je napil cesarju Vi-ljelmu, slavč istega kakor očeta domovine. (Kje pa je na tem banketu ostala trozveza ? Vsakako značilno je to, da se v hipu, ko se v toli toplih akordih govori o zvezi mej Nemčijo in Avstrijo, niti ne omenja tretji udeležnik tro z veze. Op. ur.)
BEROLIN 27. (B.) Na /ajutrku prvega gardskega dragonskega polka je cesar Vi-ijelm napil princu Valeškemu rekši, da im-]»eritim britanicum je tako velik, da v njegovih mejah solnce ne zaide. <'esar Viljelm ie zaključil z vsklikom : »Živel princ Vale-šk;, predstavite1; anglež^e armade in načelnik prvega d rago l-kega polki !< Princ Waleški se je zahvalil na tej zdravije", rekši, da muje bilo veselje priti v Berolin, da cesarju Viljelmu izkaže svoj respekt.
henonstracija v Lvovu
LVOV 27. |B) Povodom včerajšnje obletnice [»oljske ustaje v 1. 1	zbralo se je več sto rokodelcev in nekaj visokošoleev pri spominski kapeli in so potem šli po mestu, pevaje narodne pesmi. Policijski stražarji in vojaki so razpršili množico. Dve osebi ste bili aretirani radi zopersfavljanj*. Množica je poskušal;« aretiranja osvoboditi in je napala eskorto. < > tem sta bila ranjena dva infan-terista in jeden redar. Konečno je bila množica razpršena, a aretiranca so izročili oblastim.
Novo tursko posojilo.
CARIGRAD 2»'». iB > Ministerski svet
je sklenil najeti posojilo enega milijona turških funtov za gradnjo in dovršenje železnice v Meko. Cesarski irade je že sankeijoairal ta sklep.
Pies na avstro odrskem poslaništvu v Kimu.
RIM 2»>. (B) Pri a vs t ro -og r sk e m posla niku. baronu Pasettiju, je bil včeraj v palači Cbigi sijajen ples, katerega so se udeležili poleg ministra za vnanje stvari, Prinettija,
Tehnični urad.
Ustanovljeno 1877.
Zaloga strojer inželezja.
i
SCHNABL k Co. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
- Glavni zastop železja in tovarniških strojev.-
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Inštalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin. bencin in petrolej sestava ,.0tto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
g^p" Materijal za sta bišče.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotli-. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti.
in v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrd k a je izvršila dosegaj nad 200 obrtnih naprav,
med kojimi:
12	žag za obdelovanje lepa in pripravljanje dog.
36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kaninotit-karn.
13	mehaničnih delavni**.
31	jiodjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti
mrčesom in drog. IG naprav /a kurjenje z gorko vodo in parom,
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za tiiškot in konfete.
32	napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože. Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice,
Tovarne /a parafin in eereziu,
> sardine. Mline,
Podjetja za napravijanje soli, Tovarne za delati zainaške, Stiskalnice olja. Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije,
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
V ta namen je bilo pcstevljeuih: 151 motorjev n plin in petrolej in 66 parniii strojev
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pobištva
Rudolf Ezner
Trst. — Via della Stazione l:Mi<i — Trst. Telefon »47.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje-
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 9 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše-konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovćekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si hodi.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA
za DozlacevaniB in dekoracije
Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
m
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
iz letam B. Fraper-ja v Pragi |»
je že več kakor o»> let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z
reilno uporabo istega se prenavljanje krepi in ohrani
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po posti 20 nvč- več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli eailtalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno /na m ko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaiatelja „pri črnem orli"
Praga. Malastran 203, v< gal Nerudove ulice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zalogu v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Lneiani. K. I.eiteiihuiir. P. Prendini, M. Serrarallo, A. Suttina, C. Zanelti, A. Praxmarer.
i
3van Angeli
ulica Canale 5 ~
zraven cerkve sv. Antona novega
Važno oznanilo! j
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da so dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se; prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, uli<»a
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v oIhV za vso Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
ZBlcziati tiiiiu.
Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kinina.
Steklenice po kron 120. 2• — in 360.
Vi lobi va se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trsta. Piazza della Stazione fitv. 3.
Postne pošiljatve s povzetjem.
Prva tMa tovarna
za izdelovanje ogledal
Čiščenje, zaokroževanje, dekoriranje kristalov in šip. Popravljanje pokvarjenih ogledal i«*r posrebrnjenje istih.
= Cene najugodnejše. =
Aleksander Rocco - Trst.
Tovarna :
Pisarna:
ul. Sette fontane 35. ul. Geisi 3 a. Telefon »41.
krogov ter iz avstro-ogrske kolonije.
indruzih ministrov mnogi dostojanstveniki, ^ ^„j tovarnar	VSCll | ^^ "d ^k^t^SI
Častniki, odličnjaki iz polenih in umetniških J ^ . , . . ~	n lHni Kontrolo zavoda
vrst 111 seetfc, lialiajajoi- se na	za kemično analizovanje, ovlaščenega
tržaškem trsu ter zamore koliku-	c J"\ »▼^fU«*®?* ministerstva
. . , - . i- .	*a no*ranJe »tvan. /ato se stavlja na
Ponte della Fabbra st. 2. vogal uL ril'atl Z VSakOHUll*.	vse sode in boteljke kontrolna in garancijska
Torrente Podružnica _Alla eitta di VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali	znamka za pristnost vina. To določbo je
l.ondra- z najfinejšimi izdelki v ulici Po*te nuive 3. korenik tudi malih. Angleške šeetke za čistiti	izdalo vis«»ko e. kr. ministerstvo za notranje
w
Edinost"
Salarini.
<Bruneijeva hi>y Zalopa izgotovljenih oblek za obuvaia neprelomljivi amerikanski glavniki,
mo?ke in oeeke V^lik izbor oblek za mo-ke od g ___,	.»J ,	■	■ -	-• l-^.. 1
&50 do v velikem
ti oeite \eiit lzt'or onlefc za mo~fce od g	... .. i	.	-- . .
•_>4, za de.ke chI gl 4 do 12. suknene jopi? anglezke scetke za zobovje čistiti, specijalitete
tu izlK>ru o«! gld. 3. do !<. zimske moćue in ^a parfumovanje angleškega in domaČega
podrite jope z ovratnikom od a>trahana od gbl 14. ravno take podrite s kožulio\ino po gld 12. — Površne cuknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejse od gl<l. ;"> — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke o<l 3 — 12 let od gld. 2iH> — 10. Haveloki za mo;ke in dečke po najiifiih cenah. Hlače od mole^kina (zlodjeva koža) zs delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva \>ake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke.
izdelka vse po jako znižanih cenah.
Vela zaloe Krojnem blao.
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
PrijKiroča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteuo in solidno po-
strežbo.
Cene stalne brez pogajauja.
juto t Fran"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. 7o£t vina prve vrste:
liter pi
stvari radi preeostega kvarjenia vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kdor si torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih I snovij, nego da je vino čisto in naravno, da I se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom. vsled Česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj,
Split-Trst.
Bela vipavska Crna istrska .
Teodor Slabanja
srebrar
v Gorici, ulica Morelli št. 2,
u .. . . ~ .	,__.| priporoča prevast. duhovščini za izdelo-
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-11 r	1
kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah, vanje cerkvenih posod in orodja. Pri-
Družinam se pošdia na oom od io litrov pravo cerkvenega orodja olajšuje "'""L1,^0^^	^ revnim cerkvam s ten, da daje tudi
36 kr. t» „36 „ Istrski refoik .... „ „ 48
istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim mlajem vinood SO litrov naprej ]»o dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, lastnik.
na obroke. Obroke >i
pa pm\ p. n.
gospod nar oče valeč sam lahko določi'
se prodaja zraven že v znanih taba-karnah tudi J. Kramar v Rt»janu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajalnice Smolars.)
Novi tržaški
pogrebni zavod!
Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovani pogrebni zavod po raznih zaprekah, zopet v narodnih rokah.
Oprave ima take in toliko, da zamore prirediti vsakovrstnih pogre-hov. V procfojalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armonia«) ima strankam na razpolago vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi.
Nadejajoč se, da nas sorojaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi udano
Pogrebni zavod.