Stran 46 ANGELČEK Leto 26 Silv. Skerl: Na lisičji poti. Q §ila je ncdelia. Pri Mlačevih je bilo vse tiho. Oče je šel v brda, mati je ležala. Bolehala je že tri mesecc. Tone se je šetal po dvorišču, Ko se je našetal, je stopil k mami v sobo ter jo vprašal, ako sme v cerkev k maši, ' »Pojdi le, Tone, a naravnost v cerkcv, Ne mudi ' se po cesti.« »Prav, mamica!« In hajdi, šel je v vas. ^^ Pred vasjo je našel Tinčeta. ^M »Kam pa grcš?« ^H »K maši.« ^B »Hahaha! Glej ga, no! Pojdi rajši z menoj; » grem v gozd. Našel sem lisičji brlog.« »Rekel sem materi, da grem naravnost v cer- kev ...« j »Neumnost! Kaj bo mati zvedela; saj je bolna. Pojdi!« Tone ni ugovarjal. Lisičji brlog je vlekel. Uda- ] rila sta jo po ozki stezi v gozd. Kakor v svetišču je \ bilo v gozdu tiho. Le iz vasi se je slišalo zvonjenje zvonov. ^L • * * | * »Kje pa je Tone Mlačev, botra?« je vprašala teta Francika staro Marjeto. »Nisem ga —, ravno tukaj prihaja. Tone, kje si pa bil?« Tone je prihajal po cesti. Hot.el je biti pred cerkvijo po dovršeni službi božji, a prekasno je došel. Ko jc zagledal teto Franciko in staro Marjeto, se je urno obrnil ter šel, nc da bi odgovoril ria vpra-šanje Maijete, z velikimi koraki nazaj. Ko je prišel domov, je šel na seno. Očc je bil že dolgo časa doma. Mati danes ni vstala. Ako umro? ... L »Tone!« — ga je poklical oče. . JB W »Pridemf« ,^H Ko je prišel v sobo, mu de oče, naj ostane pri raateri. Sam pa \e šel po opravkih. mm | Leto 26 ANGELČEK Stran 47 1 I Nekoliko časa sta molčala sin in mati. Potem H I je vprašala mati: I I »Kdo pa je imel danes sveto mašo?« ^^fl I Tone ni vedel kaj odgovoriti. Rekel je: j^^| I »Gospod kaplan.« ^^H I »Tako?...« ^H 1 Prišla je teta Francika. ^^| I »Kaj pa je s Tonetom? Danes ie imel gospod ^^B I župpik med sveto mašo tako lepo pridigo. A kjc jc H I bil Tone? Niscm ga videla ...« I - »Kdo je maševal?« vpraša mati. I »I no, gospod župnik. Škoda, da ni bilo To- I neta ...« I » Tisto nedeljo zvcčer jc dobil Tonc pošteno I plačano svojo lisičjo pot.