Etfizlone per Festero — rnozemsTcaTčftaja Leto LXXI štev. 25 a Naročnina mesečno 18 Lir, ta inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. 'I SLOVENEC B Uredniitvo ln uprava! Kopitarjeva (, LJubljana. Izključna poobla?čenlč| Za Uglaševanje NalijansVega ln Tujega | Redazione, Amministrazione! Kopitarjev* 6, Lubiana. izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano. § Telefon 4001—4005. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. i Abbonamentii Me.a 18 Lire Estero, mete 31 50 Lire. Edi-tione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.t Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per le io •erzionL Filiale! Novo mesto* Concessionaria esclusiva per Ta pnbbllcftS 31 provenienza italianit ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo it. 980 Utrjevanje novih postojank v Tunisu Italijanska in nemška letala so v Sredozemlju potopila šest sovražnih ladij ter tri rušilce, dva rušilca in več ladij pa poškodovala - 24 letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V zahodnem T r i p o 1 i s u omejeno ogledni-ško delovanje. V Tunisu osne čete utrjujejo nove postojanke. Nemški letalci so uničili 13 letal: 7 v letalskih bojih in 6 na tleh na letališču pri Bon i. Protiletalska obramba je sestrelila dva »Curtissa«. Njuni posadki sta bili ujeti. Skupine torpednih letal pod poveljstvom stotnikov Grazianija in Mancinija ter poročnika Ci-micchija so med A 1 g i r o m in B o u g i c napadle močno zavarovano spremljavo. Navzlic močni obrambi sta bili dve ladji, ena velika, druga pa srednjevelika, potopljeni, tretja pa je bila resno poškodovana. V polno zadet ln potopljen je bil angleški rušilec Jarvis. Nemška letala so iz iste spremljave potopila tri ladje s skupno 14.000 tonami in dva rušilca; dva nadaljnja rušilca sta bila skupno z neko 4000 tonsko ladjo težko poškodovana. Sovražni bombniki so včeraj poskusili napasti našo spremljavo v Sredozemlju; takoišen nastop našega spremstva je onemogočil napad in neki dvomotornik je treščil v morje. Sovražna letala so nanadla nekaj krajev na Siciliji: ena oseba ie bila raniena. povzročena ie bila le mrihna škoda. Nad Mesino so naši lovci prestregli otfledniško letalo, ki jc bilo sestreljeno. Južnoafriški pilot tega letala se je rešil s padalom in bil ujet, neko drugo letalo je uničila protiletalska obramba. Danes zjutraj je 8 sovražnih bombnikov ponovilo napad na M e s s i n o in spustilo številne bombe; škoda je znatna; protiletalska obramba ie sestrelila dvoje nanadajočih letal. Danes zjutrai je bil ponovno izveden napad na Augusto in Ca-tanijo, kjer so bile tudi vržene številne bombe; škoda je neznatna. Štiri letala, zadeta od protiletalske obrambe, so treščila na Ha. Dvoje naših letal se zadnja dva dni ni vrnilo Iz vojnih nastopov. Sprejemi pri Duceju Rim, 30. jan. Duce je sprejel prefekte Milana, Turina, Genove, Napolija in Palerma. Deset let vlade narodnega socializma Vsa Nemčija je danes praznovala desetletnico prevzema oblasti po Adolfu Hitlerju — Nemško ljudstvo je tesno strnjeno okoli svojega vodje — Fašistično odposlanstvo v Berlinu Berlin, 30. jan. AS. Odposlanstvo fašistovske stranke, ki je prišlo v Berlin na proslavo desetletnice prevzema oblasti po narodnem socializmu, se je udeležilo sprejema, ki ga je priredil voditelj delovne fronte dr. Ley. Na sprejem «o prišli: načelnik strankine pisarne \Voer-mnnn, ministra Lammers in Funk. državna tajnika Weissucker in Klopfer, načelnik glavnega stana SA- oddelkov Lutze. Popoldne je odposlanstvo šlo na novi sedež italijanskega poslaništva. Tam ga ie sprejel poslanik Alfierj v navzočnosti številnih zastopnikov vlade, stranke in oboroženih sil. Kksc. Alfieri ter podtajnik stranke Tarabini «ta imela kratke nagovore, v katerih sta poveličevala poglavarje obeh revolucij ter usodo obeh držav. Potem je nekaj kratkih, pa zelo odobravanih besedi spregovoril voditelj nemške delovne fronte dr. Lev. Člani odposlanstva so noto v posla ni ko vem spremstvu šli v fašistovski dom, kamor se je se*lo mnogo črnili srajc, prehivajočih v Berlinu. Po pozdravu, ki ga je izrekel nadzornik fa-ijev za Nemčijo, je voditelj odposlanstva sporoči! fašistom v zavezniški državi pozdrave tajnika stranke in s tem vzbudil navdušeno manifestacijo vdanosti in zvestobo Duceju ter živahno vzklika-nje na čast orožnemu bratstvu med Italijo in Nemčijo, ki obe stremita za dosego končne zma.ee. Berlin, 30. jan. AS. V vseh nemških središčih danes obhajajo slovesno desetletnico prevzema oblasti po narodnem socializmu. Čeprav potekajo slovesnosti v treznem okviru, ki ga narekuje rezkost sedanjega trenutka, se jih vendar s hvaležno dušo udeležuje vse nemško ljudstvo, ki je danes bolj kakor kdaj koli strnjeno okoli svojega vodje. Današnji dnevniki so izšli v dvojnih številkah v posebnih izdajah in z dodatnimi ilustriranimi stranmi ter objavljajo številne fotografije Adolta Hitlerja ter kratke preglede, dokumentirane z bogatim fotografskim gradivom, ki izpričujejo vrste uspehov narodnega socializma na vseh področjih ter popisujejo delo Adolfa Hitlerja za večjo srečo nemškega naroda. Dnevniki cele Nemčije nato posvečajo posebno pozornost poveličevanju nemških oboroženih sil, ki se na vseh področjih junaško borijo za neizogibno zmago. Naslovi z velikimi črkami so v berlinskih dnevnikih ogledalo te gotovosti v zmago, ki izhaja iz medsebojnega zaupanja med ljudstvom in voditelji. Danes ziutraj je imel nemški radio posebne oddaje za proslavo današnjega slovesnega praznika. Tako nemški radio kakor tudi nemški tisk sta napovedala govore maršala Hermana Goringa, ministra Gobbelsa in voditelja nemške mladine Axmanna. Berlin, 30. jan. AS. »Volkischer Beobacliter« prinaša spominski članek Alfreda Rosenberga. Hudi boji na vzhodu se nadaljujejo Položaj v Stalingradu nespremenjen - Sovražni napadi ob Doncu in pri Ladoškem jezeru odbiti Ilitlerjev glavni stan, 30. anuarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Ogorčena obrambna bitka na jugu vzhodnega bojišča se na posameznih mestih z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje, medtem ko na drugih, deloma ustaljenih odsekih sovražni pritisk popušča. V Stalingradu jo položaj nespremenjen, junaštvo branilcev pa nezlomljeno. Med Kavkazom in spodujim Donom potekajo premiki naših čet brez sovražnih motenj. _ Ponovni sovražni napadi proti našim postojankam zapadno od srednjega I) on ca so bili v ogorčenih borbah in hudih izgubah za sovražnika odbiti. V protinapadu je bila razbita sovjetska strcl-•ka divizija. Na prostora zapadno od Voroneža traja premikalna bitka daljo. Močni oddelki letalstva posegajo v borbe na kopnem. Južno od Ladoškega jezera je sovražnik z močno topniško podporo v sodelovanju oklepnih oddelkov na široki fronti spet obnovil svojo napade. V hudih borbah, deloma od moža do moža so bili vsi napadi krvavo zavrnjeni in samo včeraj je bilo uničenih 42 oklepnih vozil. V bojih ob srednjem Donu sta sc posebno odlikovala 2-1- nemški oklepni zbor in zbor italijanskih alpinccv. V to boje so uspešno posegli tudi oddelki domačih prostovoljcev. V Severni Afriki so zaščitni oddelki nemško italijansko oklepne armado krvavo zavrnili oklepno napado sovražnika. V vzhodnem Tunisu poročajo samo o bojnem delovanju krajevnega pomena. Letalstvo jo ponovno bombardiralo pristanišče v A 1 j, i t u , pri čemer je začela goreti neka trgovska ladja. Oddelek nemških bojnih letal jc včeraj v večernih urah v bližini pristanišča Bugie napadel sovražni konvoj in potopil iz njega tri transportno ladje s skupno 14.000 tonami ter dva rušilca. Nadaljnji rušilec in ena trgovska ladja srednjo velikosti sta bila težko poškodovana. Pri letalskem napadu na letališče v Boni jo bilo sedem večmotornih sovražnih letal uničenih na tleh v letalskih bojih ter po obstreljevanju iz lovskih letal in protiletalskega topništva s kopnega in morja pa sestreljenih 12 angleških in ameriških letal. , Sovražnik jo bombardiral podnevi in v večernih urah ne da bi imela vojaški pomen, dve pristaniški mesti ob francoski atlantski obali. Žrtve med prebivalstvom so velike. Osem napadajočih letal je bilo sestreljenih. Finski odsek Helsinki. 30. jan. AS. Finski glavni stan poroča: Na celem finskem bojišču so sovjetske sile V Tadniih 24 urah napadale na raznih točkah. Po- novni vdomi poskusi v finske črte so se povsod izjalovili, čeprav so Sovjete podpirali posebni oddelki na motornih 6aneln, oboroženi z, lažjim topništvom. Dvajsetletnica ustanovitve fašistične milice Rim, 30. januarja. AS. Uradni list stranke objavlja: 20 letnica ustanovitve prostovoljne milice za narodno varnost: V ponedeljek, L februarja, ko se praznuje dvajsetletnica ustanovitve milice, bo narodno vodstvo stranke izkazalo čast padlim članom milice v svetišču glavnega poveljstva, nato pa bo načelniku glavnega stana milice izročil pozdrav črnih srajc. Tajnik stranke bo izročil načelniku glavnega siana znesek 300.000 lir kot dar narodnega vodstva, katerega bodo letno dajali milici za njene dobrodelne namene. V pokrajinskih središčih bodo zvezni tajniki v spremstvu direktorijev ponesli pozdrav črnih srajc tamkajšnjemu najvišjemu miličniškemu častniku. Dopoldne bodo žalni cerkveni obredi za padlimi legionarji, ki so padli v bojih. Pri tej slovesnosti bodo navzoči predstavniki stranke, civilnih oblasti in vojaštva, predstavniki oboroženih sil, zastopniki družin padlih in predstavniki organizacij, ki so članice fašističnih oboroženih sil. Zastopstvo Bellile in Mladih Italijank pa bo ]>oložilo na grobove padlih legionarjev šopke cvetja. Pisec v njem primerja boj narodnosocialističnih sil pred desetimi leti, da bi se dokopale do oblasti, s tisto zmago nad sovražniki, po kateri danes hrepeni vse nemško ljudstvo. Kakor tedaj je tudi dangs treba stisniti pesti ter združiti vse sile, da ustvarimo en sam sklop volje. Kakor tedaj tudi danes težave in izgube samo podvajajo naše sile, našo železno odločnost in našo neomajno voljo. Omenja, kako je Sovjetska Rusija docela na skrivaj v dvajsetih letih pripravila za ceno nedopovedljive bede in žrtev vsega ruskega ljudstva ogromen vojni stroj samo zato, da bi nekega dne napadla vso Evropo. Rosenberg poudarja, da je od dneva, ko so se začele sovražnosti t Sovjetsko Rusijo, jasna ogromna nevarnost, ki ie pretila Evropi. Nemško ljudstvo ne gleda zdaj samo na zadnjih 10 let, kolikor jih je preteklo od prevzema oblasti po narodnem socializmu, ter na vse, kar je narodni socializem dosegel, temveč gleda na vesele in žalostne čase v njegovi zgodovini ter dobiva iz njih nove sile, da se bo spoprijelo z vsemi ovirami, ki so na poti njegovemu pohodu. Tudi »Borsenzcitung« priobčuje različne članke znanih nemških publicistov, med njimi članek Reinhardta Gerbesa, ki obravnava novo nemško vojsko, katero je ustvaril narodni socializem. Omenja nemško vojsko iz tistega časa, ko je bila ra-zorožena in jc štela 100.000 mož, kolikor jih jc dovoljevala versailleska mirovna pogodba, in pravi, da so sedanje nemške oborožene sile naj-osuplivejši in najčudovitejši uspeh narodnega socializma. Ce smo v teh zadnjih tednih prvič, od kar se borimo za življenje in za svobodo, bili deležni hudih udarcev, jih prenašajmo vedro in sc pripravljajmo z vsemi silami na to, da jih bomo vrnili. V desetih letih narodnega socializma smo postali zedinjen narod in smo ustvarili vojsko, ki jc zatrdno kos najhujšim preskušnjam. Govor mladinskega voditelja Axmanna Berlin, 30. jan. AS. Danes zjutraj ob devetih jc govoril mladini nemških šol i.i nemških tovarn voditelj nemške mladine Axmann in je najprej v glavnem orisal zmagovito borbo, ki jo je v teku zadnjih 14 let junaško in smelo vodil narodni socializem za zmagoslavje velike ideje Adolfa Hitlerja ter je vzpodbujal mladino, naj bo vsekdar vredna velike zgodovinske dobe, v kateri raste, in naj si vzame za vzgled svojega življenja ter svojega delovanja pogumne borce, ki v tej za narod usodni uri pišejo strani neminljive slave v knjigo nemške zgodovine. Govornik je nato govoril o potrebah sedanje- ga trenutka ter o pravicah, da ima narod v tej uri pravico zahtevati od državljanov vse, kar mu lahko daio . svojimi silami in s svojim delom. Med temi državljani je mladina nove dobe postavljena v prvo vrsto. Kakor v časih večera picd zmago narodnega socializma, ko so bili mnogi člani stranke, ki so danes že zreli možje, še dečki, pa so sc vendar že borili za idejo, tako mora danes, jc zaključil Axmann, mladina, včlanjena v vrsto na-rodnosocialistične stranke, prispevati z vsemi svojimi silami, s svojim pogumom 'cr s svojo požrtvovalnostjo k dosegi zmage, za katero sc prežeti z nezlomljivo vero tako trdo bore naši pogumni vojaki. Nemčija - ena sama vojna tovarna IVeimar. 30. jan. AS. V okviru proslav desete obletnice prevzema oblasti po Hitlerju, jo na številnem narodno socialističnem zborovanju v Weimarju govoril okrožni vodja Sauckel. Govornik je najprej izrazil svojo gotovost v zmago. Nalo pa je dejal, da se mora Nemčija zdaj spremenili v eno samo vojno tovarno, da bo izdelovala za nemškega vojaka kar največ in kar najboljšega orožja. Vsi narodi na zemlji, je nadaljeval govornik, si danes do skrajnosti prizadevajo, da bi pomnožili svojo izdelavo. Enako mora storiti tudi Nemčija, kjer gotovo ne manjka delovnih sil. Nove odredbe o uvedbi obveznega dela niso nare- kovale kake težave, ki bi izhajale iz proizvodnje. Nemška industrija ni bila in ni v nikaki krizi in delo se v popolnem redu nadaljuje. Gre le za pripravo vedno novejšega in popolnejšega orožja za naše borre. Obračunavajoč s sovražno propagando je Sauckel osmešil neumne čenče, po katerih naj bi hiloobvez.no delo v Nemčiji podobno suženjstvu, tudi v kolikor gre za deportirane tuje deiavce. Sauckel je na koncu osvetlil pravila, ki urejajo uvedbo novih odredb o delu, zatrjujoč, da jih navdaja najvišji čut pravičnosti ter da se predvsem ozirajo nn življenjske zahteve žene, ki jo temeljna prvina vsakega naroda. Sovražnik trepeta pred vzponom nemškega naroda Berlin, 30. jan. AS. »Borsen Zeitung« piše, da se nasprotna propaganda, kakor je bilo pričakovati, trudi, da bi iz nemških ukrepov o totalni mobilizaciji sklepala na razne krize. Po sodbi berlinskih opazovalcev pa bo na ta način težko skrila svoje nezadovoljstvo in svoje skrbi. Hotenje 85 milijonskega naroda, združenega z železno odločnostjo in stremečega h tako velikanskemu naporu, mora vplivati na sovražni svet, ki čuti, kakšna moč bo vstala iz tega množičnega vzpona. Zato so se sovražniki znova po nekaj letih vrnili na opuščeno tipanje, s katerim so se takrat zmotili, zdaj pa z novimi apokaliptičnimi svarili preko etra pozivajo nemško ljudstvo k predaji. To je mogoče najvidnejše potrdilo odločilne važnosti, ki jo ima po sodbi samih nasprotnikov nova okrepitev Nemčije. Berlinski tisk poudarja, da pomeni devet milijonov delovnih sil strahotno povečanje dosedanje delovne sile in velikanske količine novega orožja za bodoče bitke. »Borsen Zeitung« piše, da je tako nemška vojna izdelava dobila nov čudovit vzpon. Prepričani smo, da bo v polni meri upravičila naše žrtve. »Munchner Neuste Nach-richten« v zvezi s totalno civilno mobilizacijo piše, da bi se motil, kdor bi hotel videti v icm ukrepu znak utrujenosti ali še manj zadnji vzpon narodnih sil, ker gre v resnici za začetek nove dobe, katero kategorično povelje je: posvetiti vso velikansko silo nemškega naroda vojni, izključno samo vojni. II' Borci notranje fronte Rim, 30. januarja. AS. Do 31. decembra lanskega leta je bilo pri vseh mobiliziranih podjetjih posamično navedenih delavcev, mobiliziranih za dela civilne delovne služ.be, 3,953.29? delavcev in 1,247.58=5 delavk, kar da skupno 5,240.872 delovnih moči, ki so j>o strokah razdeljene takole: 971.75? ljudi v javnih upravnih službah, 142,775 v poljedelstvu. 4,080.092 v industriji, 11,320 v trgovini, 825t v denarnih in zavarovalniških zavodih, 26.281 ljudi pa v drugih obratih. V celotno število je vštetih tudi 2 milijona 710.110 delavcev, mobiliziranih na temelju mobilizacije vseh industrijskih pod j etij, 6240 delavcev, mobiliziranih za delo v Nemčiji, in 1,219.800 takšnih, ki so zaposleni v podjetjih, ki so odvisna od državnega podtajništva za vojno izdelavo. Branilci Stalingrada onesposobili 300.800 Sovjetov Berlin, 30. januarja. Prve izdaje včerajšnjih popoldanskih listov pišejo o nekem stavku v uradnem vojnem poročilu vrhovnega poveljstva z dne 28. januarja, v katerem se odkrilo priznava, da so hrabri stalingrajski branilci dobili vabilo za vdajo, a so ga >brez odloga zavrnili«. To hrabro vedenje nemških bojevnikov v Stalingradu, zaradi katerega so Sovjetii izgubili že več ko 300.000 vojakov in ki je oslabilo njihovo vojaško moč, je najboljši odgovor na zlobna poročila, češ da so poveljniki nemških čet v Stalingradu svoje oddelke zapustili. Take vesti je razširila angleška poročevalska služba Oni jasno dokazujejo, kako sramotno se je T>oni-žala Anglija, ki brez pomislekov sodeluje z divjaškimi napadalci na evropsko celino. Tudi včeraj so po poročilih vojaških krogov branilci Stalingrada nudili krepak odpor nadmoč-nim sovražnim napadalnim silam. V zvezi z dramatičnimi popisi posameznih do- godivščin junaških branilcev Stalingrada poročajo listi zanimive vojne dopise z drugih bojišč. Tako je sovražnik 20. novembra pri [Imenskem jezeru, uporabljajoč 15 pehotnih divizij, t> strelskih divizij, 4 oklepne polke in 2 oklepna bataljona s 700 tanki, neprestano v valu za valom napadal. Nemške postojanke, ki jih je branil general Busch, pa so držale. Vsi sovražni vdori so bili drug za drugim odpravljeni V nekem posebno velikem sovražnem klinu so bile zajete v nemški obroč tri pehotne divizije, dva strelska in en tehnični bataljon. Pred nemškimi posadkami so osiale gore mrtvih sovražnih trupel, 515 uničenih, onesposobljenih ali zažganih tankov ter velikanske količine drugega vojnega gradiva. Jugovzhodno in zahodno od Voroneža so se nemške čete tudi včeraj borile z močnimi sovražnimi oddelki. Ena nemška pehotna divizija je v dveh dneh uničila 41 sovjetskih tankov. Avstralija pričakuje japonski napad Bern. 30. januarja. Neka brzojavka >Exchange Telegraphac iz Camberre pravi, da je avstralska vlada opozorila prebivalstvo, da se v kratkem pričakuje velik japonski napad na Avstralijo. Japonci zbirajo veliko število vojnih ladij ob otokih 6everno od Nove Gvineje in japonske čete se v velikih množicah ir.krcujejo na severni obali nizozemske Nove Gvineje. Nemški državni zbor podaljšan Berlin. 30. jan. AS. Nemški uradni list objavlja dekret, s katerim se delovna doba dosedanjega nemškega državnega zbora podaljšuje do 30. junija 1047. Nevolja nad Churchilom Stockholm. 30. jan. AS. Zvedelo se je, da je »Evcning Standarde objavil danes zjutraj hud napad na angleško vlado, obtožujoč jo, da se premalo zanima za nevarnost osnih podmornic proti zavezniškemu brodovju. Zdi se, piše list. da se Churchill ne zaveda, da je usoda celotne vojne bistveno odvisna ogoji. Nato je govoril o drugih odsekih, ki jih nadzoruje, ter rekel: »Po drugih odsekih uspehi, ki so bili doseženi in zagotovljeni delavcem s pomočjo kolektivnih pogodb, dovolj dokazujejo učinkovitost sindikalnih organizacij, ki jih Vi zahtevate in razvijate v prid slovenskm delavcem. Niso bile zagotovljene samo pravične plače in nagrade, temveč tudi ustanovo čisto italijansko-sindikalnega porekla, kakor dopusti in nagrade. In to so ugodnosti, ki jih je treba pripisati blagodejnemu socialnemu in kulturnemu vplivu italijanskega življenja, ki se je premestilo v te kraje; ugodnosti, ki so jasne in razvidne vsem delavcem dobre volje, ki hočejo imeti od napora svojega dela dohodke za pošteno življenje. Delovanje nesramnih in zaslepljenih ljudi, ki se dajo slepiti od tujca, ne more na noben način zadevati slovenskih delavcev, ki so vpisani v naše sindikalne organizacije. Vsak slovenski delavec ve, da bi se mogla Italija tudi ne brigati za razvoj v teh krajih v prid slovenskemu ljudstvu ter za njegovo socialno ureditev. Zadržanje uporniške manjšine, kl Jo plačujejo sovražne sile, bi ji moglo dati obširno možnost in opravičilo tudi pred kulturnim svetom. Kljub temu tega ni storila; to se je zgodilo, kakor mi vsi mislimo. Ekscelenca, predvsem zaradi vašega visokega razumevanja. Zaradi tega so vam slovenski delavci iskreno hvaležni in vas prosijo, da izrazite Duceju, ki ste njega tako zvest tolmač, njih hvaležno priznanje, kakor tudi izraze njihove globoke vdanosti, suverenosti nove povečane Italijanske Domovine. Za tovarišem Dal Prajem je podal svoje poročilo predsednik Zveze dr. Branko Alujevič. Orisal jo prerez ljubljanske organizacije ter prikazal zaporedni razvoj organizacije same ter njeno sedanjo zmožnost v teh besedah: Sindikalna delavnost prihaja do ir.raza predvsem pri zaščiti kolektivnih in individualnih koristi delavcev. To delovanje, ki ga navdihujejo načela delovne zakonodaje v Kraljevini, teži v okviru starih še veljavnih zakonov v uveljavljanju discipline, kar se tiče kolektivnih delovnih odnosov v skladju z gospod sirskimi koristmi ter v razmerju s potrebami in z zmožnostjo proizvodnje v pokrajini. Delo, ki ga je Zveza razvila na tem področju, je bilo do sedaj sledeče: Odseki Industrija Poljedelstvo Trgovina Zavarovanje 2 = Slenjcne kol. pog. s® rs ■P * *4 M ■< c £ o 55 - fc® ■o-a e-3 (d a s a-a II f° P* a Mezdni dogovori 37 20 7 3 8 — 1 — 3 2 1 — 3 — 3 — 46 22 12 3 Skupaj Razne kategorije še niso uravnane od kolektivnih pogodb; ali niso že stavljeni odgovarjajoči predlogi, ali pa predlogi še niso zbrani. Nekatere pogodbe se morajo predložiti reviziji, da se spravijo v sklad z raizmerami, kakor tudi z načeli o dopustu itd. Na tem področju je Zveza vedno bedela nad zakonitimi koristmi delavcev, a vsekakor tudi upoštevala predloge in opazke od nasprotne strani, če so te bile in v kolikor so bile take, da so zagotavljale skladnost plače življenjskim potrebam, zmožnostim proizvodnje ter sadovom dela (Carta del lavoro, dich. XII). Pri svojem prizadevanju, da se izenačijo mezdni pogojii pri različnih kategorijah, je bila Zveaa delavcev vedno podprta od Pokrajinske zveze delodajalcev. Lahko celo upamo, da bodo kmalu zastali zadnji ostanki razrednega trenja. Zvezino prizadevanje se je moglo ugotoviti tudi v pokrajinski zakonodaji. Sindikalni voditelji in funkcionarji so nudili svoje sodelovanje pri pri-lngojevanju zakonov novim potrebam v želji, da olajšajo normalizacijo dela, socialnega skrbstva itd. V Zvezinih uradih in odsekih je 30 nameščencev ter 7 oseb za čiščenje pisaren in za varstvo zbornice. Osebni stroški v letu 1042. znašajo lir 085.757.95. V tem letu je umrl eden nameščenec, dve nameščenki sta odpovedali službeno pogodbo. Javna knjižnica ima 24.731 knjig. V 1. 1942. jO bilo posojenih za branje 94.774 knjig (skoraj vse večkrat). Število bralcev gre do 37.780 ob 12.036 vpisanih članih. Med bralci je pripadalo 22.194 delovnim slojem, in to 6553 delavcem in nameščencem, ki so vpisani člani knjižnice. Delavska menza. kl jo vodi posebna komisija, je v letu 1942 razdelila 131.536 zakusk, v skupni vrednosti 527.146.91 lir; torej vsaka zakuska povprečno 4 lire. V kuhinji je nameščenih 17 oseb, čigar stroški znašajo letno 96.777.80 lir, Odbor Zveze javnih nameščencev pri Vis. komisarju Finančni obračun Zveze (brez delavske men-ze) za leto 1941 je bil zaključen s primanjkljajem 167.900.14 lir; ta primanjkljaj gre v prvi vrsti na račun nakupa zemljišča v Ljubljani (123.64S lir) ter drugih izrednih stroškov (46.334.52 lir). V letu 1942 so Zveza in njeni odseki dosogli prebitek 1SO.OOO lir tor so na ta način lahko zadostili potrebam brez posojila ali prodaje nepremičnin. Natančne številke za preteklo leto bodo znane, brž po prejemu prispekov, ki jih plačujejo utanove za bolezonsko zavarovanje. Sindikalna članarina je obvezna ter znaša: 0.5% za Zvezo ter 0.2% za odseke in sindikate. Procent se računa na podlagi zavarovane plače, ki je nižja od dejanskih plač. Člani plačajo pri vpisu eno liro za izkaznico. Delovanje Zveze je na vseh področjih odgovarjalo zahtevam položaja. Lahko rečemo, da smo storili vse, kar je možno, da bi olajšali delovne pogoje ter izboljšali poseda rako stanje ter ga pri-"agodili ne b"aš lahkim razmeram. Zaščita delavcev ni mogla doseči vseh stavljenih si ciljev, toda to predvsem zaradi gospodarskih. socialnih in političnih okoliščin, ki presegajo možnost in delovno področje organizacije. Naše delo ni popolno. V mnogih točkah smo še daleč od samega začetka. Upamo pa, Ekscelenca, da bomo z Vašo podporo mogli doseči velik del sindikalnih in ekonomskih ciljev. Za sedaj smatramo, da so potrebni naslednji ukrepi: 1. poglobiti organizacijo za vse kategorije, da Lahko bolje poznamo in ščitimo njihove koristi; 2. disciplinirati kolektivne odnose vseh kategorij, ki se dajo sindikalno uroditi, izločiti neskladje med mezdnimi tarifami ter med plačami in življenjskimi potrebami; 3. olajšati normalizacijo gospodarskega življenja v pokrajini ter podrobno izpeljavo restriktivnih ukrepov, ki 6e še izvajajo; 4. doseči izpopolnitev socialnega zavarovanja, družinskih doklad itd.,, zlasti pri kagorijah, ki tega še nimajo; 5. iti na roko prehranjevalnim zahtevam rožnih delavcev ter ščititi njih fizično integriteto, a nikakor zmanjšati njih delovno sposobnost; 6. obnoviti ustanovo gospodarskih zaupnikov za strokovno zaščito ter dati sindikalnim organizacijam možnost, da skrbe za imenovanje omenjenih organov; 7. nuditi odsekom vso potrebno podporo pri njihovem delovanju; Ob zaključku svojega poročila je dr. Alujevič izrazil zahvalo delavcev Ljubljanske pokrajine Visokemu komisarju za njegovo trajno dobrohotno zanimanje, ki ga vedno posveča delavskemu stanu. Nato so prebrali svoja poročila presedniki odsekov industrije, poljedelskega delavstva, trgovinskega delavstva in delavstva pri zavarovalnih in kreditnih zavodih. Izčrpno poročilo iz teh poročil bomo objavili prihodnje dni. Visoki komisar je najprej podčrtal, kako trdnost vezi dokazuje obsežnost in važnost razvitega dela strokovne organizacije in je izrekel svojo zahvalo strokovnjaku pri zvezi, strokovnjakom pri odsekih, predsedniku zveze in vsem tistim, ki so sodelovali pri pospeševanju strokovne organizacije v novi pokrajini. Ekselenca Grazioli se je ob tej priliki spomnil prvega strokovnjaka narodnega svetnika Vagliana in mu poslal tovariški pozdrav, ko se sedaj vojskuje v Rusiji in tovarišu Gennariu. Visoki komisar je podčrtal svoje zadovoljstvo nad neposrednim stikom z delavci, za katere se režim zlasti zanima in pri tem opozoril na delavski lik Duceja in na njegovo globoko človeško zanimanje in razumevanje za vse skrbi in težke potrebe delavstva. Potem, ko so bila prebrana poročila, je ugotovil, da je dnevna izkušnja omogočila delavcem Ljubljanske pokrajine spoznati in vrednotiti v celoti fašistični korporativni sistem in kako se vkljub vsem težavam danes morajo sklepati obračuni o razvidnem delu, to se pa zlasti lahko vidi pri delu, ki so ga opravila razsodišča in v zvezi s številnimi sklenjenimi pogodbami, To je dejstvo, ki nudi občutje soglasja, ki ureja zveze med delavskimi organizacijami in organizacijami delavcev. Nato je Visoki komisar pojasnil točno nazl-ranje, ko je odgovarjal na razne omembe o mezdnih poročilih, da ničemer ne koristijo povišanja mezcC če se obenem zvišujejo življenjski stroški. V zvezi s cenami je opozoril na nedavne ukrepe, ki določajo ceno glavnih življenjskih potrebščin in je opozoril na priličenje teh cen s cenami v ostalih italijanskih pokrajinah. Visoki komisar je govoril o tej zadevi in je poudaril velik pomen, ki ga ima v tem oziru nadzorstvo nad cenami, da bi pa to doseglo popoln učinek, je potrebno sodelovanje množice potrošnikov, ki morajo podpirati oblast v njenem boju proti črni borzi. Ni izključil, potem ko je pojasnil nazi-ranje, da morajo biti zvišane mezde, ampak cene morajo biti znižane, da bi se preuredile mezde, toda to bo le izjema, ki se bo zvedla, da se popravi preteklo neravnotežje. O zavarovanju za kmetijsko delavstvo ln o družinskih dokladah za tovrstno delavstvo, je Eksc. Grazioli navzočim pojasnil težave in pojasnil bodoče delo, ki naj zaslužnemu stanu delavstva prizna tisto, kar si tako pravično želi, da bi bilo tako priličeno ostalim delavcem v drugih italijanskih pokrajinah. Visoki komisar se je tudi dotaknil drugega zelo zanimivega poglavja, in sicer kuhinj po podjetjih, ki jih bo še nadalje podpiral, da bi bile kos delavskim potrebam, pri tem pa ne bi bil pre-kršen duh, odreden glede živilskih potrebščin. Tudi na tem polju se naj doseže stopnja, ki so jo dosegli v drugih italijanskih industrijskih središčih. Pri proučevanju poročila dr. Alujeviča je Eksc. Grazioli poleg drugih važnih točk čestital k delavnosti knjižnice, ki dokazuje zanimanje delavcev za duhovne proizvode in je sporočil predsedniku, da je nakazal delež 10.000 lir za nakup novih knjig. Pri proučevanju drugih poročil 6e je ustavil tudi pri poročilih trgovskega odseka in odredil, da bi se pristojno osebnosti zveze spravile v stik z oblastmi, da bi se določilo, da nameščenci trgovskih podjetij, ki so bila zaprta po odredbah javne varnosti, prejemajo v redu svoje blago. Nato se je dotaknil nekaterih predlogov socialnega skrbstva, ki jih je stavila delavska industrijska organizacija. Visoki komisar je podčrtal obsežnosti socialnega skrbstva v novi pokrajini, ki dela po enotnem načrtu in preprečuje krivice in zapravljanja, ki ga preveliko število slabo organiziranih družb mora usodno povzročiti s posledicami krivice in nereda. Nalo je proučeval jioseben položaj v pokrajini. Eksc. Grazioli je opozoril, da omejitev niso naložile oblasti brez razloga samo iz želje, da bi omejile svoIkkIo prebivalstva, pač pa je bilo prebivalstvo, ali pa šo liolje, en del tega prebivalstva, tisto, ki je to hotelo. Dejansko v prvih časih zasedbe teh odredb ni bilo in so prišle šele tedaj, ko so izvršeni zločini te odredbe izsilili. Nalo se .ie dotaknil ublažitve toh omejitev, ki jih oblasti sedaj izvajajo, druge pa so še v proučevanju. Eksc. Grazioli je opozoril navzoče, da naj Včeraj zjutraj je Visoki komisar v navzočnosti izvedenca dr. Fiaccavento »prejel v vladni palači predsednika in odbor Zveze javnih nameščencev Ljubljanske pokrajine. Izvedenec je na kratko pozdravil navzoče, nakar je predsednik Zveze dr. Hubad naslovil na Visokega komisarja topel pozdrav v imenu Zvezinega članstva ter mu izrazili hvaležnost za proučevanje raznih vprašanj, ki zadevajo državne in druge javne uradnike v Pokrajini. Nato je podal poročilo o delovanju Zveze od njene ustanovitve do danes. Poudaril je, da je bilo v novo Zvezo fuzioniranih kar 24 društev in da število članstva znaša danes 5176. Dr. Hubad je nato prikazal naklonjenost Fašistične vlade do državnih in drugih javnih uradnikov v Pokrajini. Opozoril j« nato na upravni položaj ter na nekatera vprašania, ki se nanašajo ha pokrajino in na gospodarsko plat družin onih nameščencev, ki «o policijsko prizadeti ter tolmačil trdno voljo po lojalnem sodelovanju, ki navdihuje vs« Zvezine člane tr jih žene h hvaležnosti do Italije. Potem je povzel besedo Eksc. Grazioli, ki je Podal zaključen pregled gospodarskega položaja v okrajini od dne okupacije pa do danes, pokazal pomen ukrepov ter potrebo, da «e ustvari pravično ravnovesje med plačami ter med potrebami preživljanja ter pri tem proučil na najbolj vesten način, zakaj se cene najnujnejših življenjskih potrebščin niso neupravičeno zvišale. Nato je sporočil, da se vprašanje pokojnin že proučuje pri centralnih oblasteh. Visoki komisar je nato izrazil, da le prepričan o volji za sodelovanje, ki navdihuje uradnaštvo ter opozoril, do bodo oblastni ukrepi v skladu z lojalnim zadržanjem slovenskega prebivalstva. Nato je Visoki komisar dal predsedniku na razpolago 20.000 lir za pomoč najbolj potrebnim članom. Delitev racioniranih živil v februarju Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Meseca feruarja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeča raoionirana živila: 1. Na navadno živilsko nakaznico (za vse potrošnike): dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; za ves mesec pa: 1800gr riža, 200 gr testenin, 500 gr sladkorja, 100 gr svinjskih maščob, 200 gr masla, 1 del olja, 100 gr mila, 200 gr fižola na odrezek A (samo na ljubljanske živilske nakaznice, izvzeti so zalogarji), 600 gr soli na odrezek B. 2. Na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročne delavce) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušno moke ali 225 gr koruzne moke. 3. Na dodatno iivilsko nakaznico SD I+II (zn težke delavce) skupno: dnevno 250 gr kruha ali 217 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke; za ves mesec pa 500 gr riža in 100 gr testenin. 4. Na dodatno živilsko nakaznico SI) l + II + III (za najtežje delavce) skupno: dnevno 350 gr kruha Bolniški dodatki za februar Bolnikom, kl so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrl>ovalnega urada delil bolniška nakazila samo dojioildno od 8—12 le v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razjx>redu: Od dne 1. do 5. februarja samo bolnikom, ki imajo pravico do dodatka mesa, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 1. februarja bolniki z začetnicami priimka A—G, v sredo 3. februarja 11—L, v četrtek 4. lebruarja M—S, v petek 5. februarja S—2. Od dne 6. do 11. februarja drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v (soboto 6. februarja bolniki z začetnicami priimka A—Č, v ponedeljek 8. februarja D— K, v tOTek 9. lebruarja L—P, v sredo 10. lebruarja R—T, v četrtek 11. februarja U—2. oa dne 12. do 19. februarja bo bolniški odsek delil nakazila samo za sladkor za dojejičke in bolnike, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v petek 12. februarja upravičenci z začetnicami priimka A—Č, v soboto 13. februarja D—H, v 'ponedeljek 15. februarja I^K, v torek 16. februarja L—0, v sredo 17. februarja P—S, v četrtek 18. februarja Š—V, v petek 19. februarja pa z začetnicama Z in 2. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že na svečnioo, v torek 2. februarja, v Turjaško palačo. . Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa i različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazila za živila in dodatek mesa tisti dan, ko jim zapade dodatek mesa. Spet opozarjamo vse, ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo s seboj prinesti izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev za mesce februar in tudi nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca. .... Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. fehrnarju, dobili nakazila šele po 19. februarju. Bolniški odsek se zaradi navala nikakor ne bo mogel ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki ne bodo upoštevali tega razporeda, zato naj pa ta razpored vsak izreže in se vestno ravna po njem, da ne bo neupravičenih pritožb in nepotrebne zamude časa. Sprememba omejitve porabe električnega toka Zaradi prevelike večerne zimske obtežitve je ljubljanska mestna elektrarna sredi decembra morala omejiti porabo električnega toka z naročilom vsem strankam, naj z motorji od 16.15 do 19 ne obratujejo in med tem časom nimajo priključenih kakršnih koli grelcev, rešojev in kuhalnikov, električnih peči in štedilnikov Zaradi daljšega dneva je pa sedaj ta omejitev skrčena na čas od 17. do 19. Z vso resnostjo spet opominjamo vse odjemalce, naj med 18 in 19 nikakor ne obratujejo z motorjj ter nimajo priključenih kakršnih koli grelcev ali rešojev, električnih peči in štedilnikov. Čim najbolj naj varčujejo z električnim tokom in vestno upoštevajo to naročilo, ker bi Ljubljana drugače lahko ostala popolnoma brez elektrike. Ponavljamo. da javni organi izvajanje tega naročila strogo nadzorujejo ter bo vsak prestopek kaznovan. tolmačijo delavcem, da naj se novi ukrepi ne tolmačijo napačno kot znaki slabosti, ker bi prebivalstvo bilo potem še huje razočarano. Potrebno je, da si prebivalstvo dobro zapomni, da bo odgovor na vsak zločin in na vsako dejanje proti zakonu še hujši in vedno hujši. Opozoril je na nedavni zločin komunističnih banditov proti nedolžni osebi in temu zločinu je nato sledila ustrelitev šesterih komunistov. Zatrdil je kar najbolj jasno, da bodo vsak novi zločin poplačali voditelji, ki so v rokah oblasti. Samo tisti, ki se dobro obnaša in s svojim mirnim deloin doprinaša k blagru jiokrajine, lahko računa na j>odporo oblasti, kdor pa dela zločin, bo drago poplačal škodo, ki jo dela skupnosti. Nato se je povrnil na predmet poročil. Visoki komisar je podelil svetu zveze svoja navodila za delo v bodočnosti in potem, ko je naročil navzočim, da naj poneso njegov f>ozdrav in njegove čestitke vpisanim članom, se je 6r>omnil — medtem ko so navzoči vstali — padlih delavcev, ki 60 postali žrtve komunističnega sovraštva. Zbor se je zaključil s pozdravom Kralju in 1 Duceju. ali 300 gr krušne moke ali 526 gr koruzne moke; za vea mesec pa 500 gr riža in 100 gr testenin. 5. Na dodatno živilsko nakaznico GM a (za otroke do 3 let): 900 gr riža, 100 gr testenin, 500gr sladkorja, 750 gr marmelade na odrezek »7<. 6.' Na dodatno nakaznico GM b (za otroke od 3 do 9 let): 100gr sladkorja, 1000gr marmelade na odrezek »20«. 7. Na dodatno nakaznico GM e (za mladino od 9 do 18 let): 100 gr sladkorja, 1000 gr marmelade na odrezek »VII<; dnevno 50 gr kruha ali 42 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke. 8. Na dodatno bolniško nakaznico ta kruh: dnevno 100 gr kruha ali 83 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. Razdeljevanje marmelade Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, naj dvignejo marmelado za mladino od 8 do 18 let pri svojih trgovcih v smislu dno 22. decembra objavljenih navodil. Dodatne živilske nakaznice za delavce Ljubljanski mestni preskrbovalnl urad opozarja delodajalce v ljubljanski občini, da morajo prijaviti za mesec februar in nadalje do 5. vsakega meseca pri težkih in najtežjih delih zaposlene delavce preskrbovalnemu uradu tistega kraja, kjer delavci dobivajo navadne živilske nakaznice. Samo o pravem času naznanjeni delavci bodo lahko dobili celo dodatno nakaznico, med tem ko bodo pozneje (do 20. v mesecu) prijavljeni delavci dobili samo odrezke dodatne nakaznice od dneva prijave dalje. Obrazce za prijavo je založil Prevod ter jih delodajalci lahko dobe pri pristojnem preskrbo-valnem uradu po 2 liri. Vse tri obrazce naj delodajalci izjiolnijo natanko tako, kakor zahtevajo navodila na obrazcu, podpišejo pa naj ob vložitvi prijavo samo obrazca, označena z I in II, a obrazec z III naj podpišejo šele tedaj, ko bodo dobljeno nakaznice izročili delavcem. V obrazec III naj delodajalci zapišejo v za to določene rubrike številke delavčevih navadnih živilskih nakaznic in številko dodatnih nakaznic. Te obrazce morajo delodajalci vrniti uradu takoj po razdelitvi nakaznic. Delodajalce tudi opozarjamo, naj v prijavi navedejo natančno jiodatke, posebno natanko naj pa označijo stanovanje, da se s tem izognejo nepotrebnim reklamacijam in zamudi časa. Razpored razdelitve dodatnih nakaznic za mesec februar bo o pravem ■ času objavljen v časnikih. Obenem obveščamo delodajalce, ki zaposlujejo delavce, katerih bivališče je v drugih občinah, dn bodo dobili dodatne nakaznice tudi za te delavce pri ljubljanskem mestnem preskrbovalnein uradu, pač pa morajo prijavo za te delavce vložiti pri pristojni občini, torej pri oni, kjer delavci dobivajo svoje navadne'živilske nakaznice. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za I. 1943 Z odločbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, št. 233-Gab. z dne 18. januarja 1943-XXI, so bili odobreni proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1943-XXI-XXII, in sicer: a) proračun mest. administracije z 42,956.223 lirami izdatkov in prav toliko dohodkov; b) proračuni mestnih podjetij s 37,728.073 lirami izdatkov in prav toliko dohodkov; c) proračuni specialnih fondov in posehnih občinskih ustanov s 4,065.283 lirami izdatkov in prav toliko dohodkov. Z isto odločbo je bil potrjen in odobren tudi naslednji Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1943-XXI-XX1I, s proračunskimi določbami v členih 1. do 20., z določbami glede občinskih davščin v členih 21. do 60. in s končnimi določbami v členih 61. in 62. Sprememba železniškega voznega reda V noči od 1, na 2. februarja bosta ukinjena vlak CO, ki odhaja iz Triesteja ob 4 in prihaja v Ljubljano ob 7.25 in vlak OC, ki odhaja iz Ljubljane ob 20.40 ter prihaja v Trieste ob 0.05. Njuno službo prevzameta vlaka, ki odhajata iz Ljubljane ob 7.45 iu 7.08, ki odhaja iz Triesteja ob 10.40. Iz hrvatskega gospodarstva Nove delniške družbe na Hrvatskem. V Zagrebu je bila ustanovljena Splošna prometna družba za izvoz in "uvoz z glavnico 2 milij. kun. — Nadalje je bila v Zagrebu ustanovljena Jadranska d. d. za izdelovanje tehničnih in medicinskih rib-I jih olj z glavnico 1.4 milij. kun. Družbo je ustanovila Trgovska in industrijska banka, d. d. v Zagrebu. Hrvatsko-bolgarska pogodba. Za dobo od 1. oktobra 1942 do 1. oktobra 1943 niso v novem hrvatsko-bolgarskem sporazumu zvišani kontin-gonti. Povečanje blagovne izmenjave bo šlo kompenzacijskim potom. Hrvatska bo dobavljala Bolgariji predvsem kemične proizvode, les in konje, dočim bo Bolgarija izvažala na Hrvatsko bombaž, svilo in hranila. Rudarska proizvodnja na Hrvatskem je znašala v prvi polovici lanskega leta: rjavi premog 770.000 ton, lignit 390.000, železna ruda 56.000, manganova ruda 100, kromova ruda 26, boksit 86.000 ton, nadalje je znašala topilniška nroizvod-nja: surovo železo 24.000, svinec 28.000. briketi iz rjavega premoga 850, sol 28.000 ton in zemeljski plin 720.000 kub. metrov. Novomeščani za restavracijo kapiteljske cerkve Nabiralna akcija za restavracijo kapiteljske cerkv^ je dosegla lepe in nad vse zadovoljive uspehe. Sicer nabiranje še ni končano, vendar je kljub temu že sedaj nabranega okoli 15.000 lir denarja. To je krasen znak darežljivosti Novome-ščanov, je pa tudi znamenje, da so Novomeščani pravilno razumeli prošnjo svojega župnika in pro-šta, ob enem pa tudi svetlo znamenje, da vedo visoko ceniti svoje kulturne spomenike in jim za njih popravo res ni nobena žrtev prevelika. V tem oziru so današnji Novomeščani podobni svojim prednikom, ki so pred 500 leti gradili svojo cerkev. Darežljivost Novomeščanov je to pot res presenetljiva in bomo na tem mestu kasneje objavili imena in vsoto darovalcev. Mnogi razumni daro-vatelji so potrebo po restavraciji cerkve že davno uvideli, in gospodom, ki po mestu pobirajo, o tem govore, tako, da se je čuditi, kako ljudje stvar razumevajo in so zanjo zavzeti. Pri vsem tem je edinstven slučaj, ko je nekdo omenil, da tega popravila ni bilo treba, češ, da bi cerkev kljub temu še dolgo stala, kar izgubi in sploh v poštev ne pride. Saj vsak pameten človek ve, da je treba začeti hišo popravljati takrat, ko je škoda še manjša, sicer gre lahko vse po zlu. — Kot je že sedaj videti, bo ta nabiralna akcija rodila res lepe uspehe, in bo možno že kmalu spomladi pričeti z nadaljevanjem dela. Tako se bo še letos pričela graditi nujno potrebna škarpa za cerkvijo in vzdolž kanoniškega vrta. V kotanjo, ki bo pri tem nastala, bo zravnana vsa odvišna zemlja, ki je sedaj nakopičena za cerkvijo. Nadaljevala se bodo tudi dela v kripti: odstraniti bo treba še ves odvišni omet s sten in stropa, podstaviti enega izmed os-merih stebrov z materialom, iz katerega so ostali stebri, to je iz velike dvakrat žgane opeke. Sedaj je namreč ta steber podstavljen s kamnom, kar je znak, da se je nekoč na nam nerazumljiv način podrl. V predprostoru kripte oz. v sedanji vhodni veži bodo odkrita do sedaj zazidana prava izhodna vrata in bo vsaj delno urejen lapidarij. Ome-tavanje sten in stropa bo tudi urejeno prej ali slej, seveda šele takrat, ko bo ves prostor res popolnoma presušen, nakar bo vsa kripta urejena tako, da bo zopet lahko izročena bogoslužju. Po vsem tem pa pride na vrsto notranjščina cerkve, v prvi vrsti seveda prezbiterij, ki že kar kriči po restavraciji. In ker poseduje naša častitljiva cerkev izredno dragocenost in umetnino, to je sliko svetega Miklavža v glavnem oltarju, bo treba nekoč misliti na nov veliki oltar. Sedanja, novogotska, pa prav nič ne lepa, ne umetniška lesena stena, ki naj bi tvorila danes veliki oltar, ki pa je kaj slab, da ne rečemo naravnost zanikrn okvir taki umetnini, kot je slika sv. Miklavža, bo morala prej ali slej iz cerkve izginiti. Sedanji oltar bo moral pač nadomestiti oltar, ki bo že po sebi umetnina, ki ne bo kot današnji zakrival vseh najlepših delov cerkvene gotske arhitekture, in ki bo obenem res odličen, dostojen in dragocen okvir dragoceni sliki, v katerem šele bo ta umetnina prišla do izraza in prave veljave. In ko bo urejena, potem še razsvetljava cerkve in zlasti še velikega oltarja posebej, bodo tudi laiki, ki se na umetnine ne razumejo, lahko videli to dragocenost in umetnino, ter jo pobliže spoznavali. Nekaj lepih knjig V »Slovenčevi knjižnici« bodo v februarju izšle naslednje knjige, na katere naše bralce že sedaj opozarjamo: Dne 1. februarja: Jindrich Simon Baar: Gol obče k. Baar, rojen v Klenči na Šumavi (1869—1025) je znamenit češki pripovednik. S svojimi številnimi romani in povestmi je poleg Božene NSmcove in ,1 iraška največji pesnik Chodov, svojevrstnih prebivalcev jugozahodne Češke s svojimi posebnimi običaji iz davne starine. Baarovo pisateljsko delo, e katerim se je že zelo zgodaj začel uveljavljati, razpade prav za prav na dva velika cikla: na povesti iz duhovniškega in na povesti iz kmečkega življenja. In v obeh je resnični mojster in umetnik ter spada med najbolj brane češko ljudske pisatelje. V svojih povestih iz kmečkega življenja je dal odlična dela, s katerimi se češka književnost upravičeno ponaša in ki bodo ostale kot najvernejša podoba njegovega rodnega kraja (Za kravico, Zadnja pravda, Jan Cimbura itd.). Prav tako, če ne še bolj, pa je znan tudi a svojimi duhovniškimi romani. Sam duhovnik in bogonadarjen umetnik je z njimi prvi v češki književnosti dal resnično in pravilno sliko češkega podeželskega duhovništva. Sem spadajo Križev pot, Farovška kuharica, Pater Kodylek in drugi. Najmočnejši in najlepši pa je nedvomno roipan Golobček (Holoubek), ki bo sedaj Ušel v slovenskem prevodu. Z njim jo hotel Baar podati celotno podobo duhovnika z vsemi trpkinu in srečnimi trenutki, ki mu jih daje njegovo življenje odpovedi in delo za blagor ljudstva. Zgodba o Golobčku, pisana v krasnem in priprostem slogu, hkrati pa vsa človeško topla in pretresljiva, bo go- UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIII t Franjo Radovan V tem tednu je v splošni bolnici po daljši zavratni bolezni za vedno zapustil svojo družino in številne prijatelje in znance splošno znani ljubljanski dentist g. Franjo Radovan. Pokojni $e je rodil leta 1886. v Ljubljani, in sicer v Kolodvorski ulici, tam kjer stoji sedaj hotel »Štrukelj«. Celih 28 let je vzorno vodil svoj lastni zobni atelje, ter si s svojo pridnostjo, sposobnostjo in izredno vljudnostjo pridobil upravičen sloves in mnogo hvaležnih obiskovalcev. Bil je več let predsednik deželne zadruge koncesioniranih zobotehnikov in kot tak kljub obilnem delu v svojem ateljeju vedno bil svojim stanovskim tovarišem na razpolago z na« 6veti, pa tudi dejansko je pomagal, kjer je bilo potrebno. V zasebnem življenju pa je bil pokojni vzor dobrega katoliškega moža. Z njegovo zvesto družico sta imela v zakonu več otrok, od katerih je najstarejša bčeTka, Bogomira, zobotehnica, ki mu je že celo desetletje pridno pomagala v ateljeju. Kakor je bilo lepo vseskozi njegovo življenje, taka je bila tudi njegova smrt, katero je Bogu vda-119 pričakoval. Lahka mu bodi domača gruda; družini in sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Sobotni živilski trg Ljubljana, 30. januarja. Ob jasnem vremenu in zmernem mrazu je danes zavalovilo skromno tržno življenje pred Vodnikovim spomenikom. Stalni branjevci so v eni vrsti v večjem številu, kakor druge dneve v tednu, ko je bilo manj prometa, ponujali in dobro prodajali endivijo, uvoženo iz Gorizije, dalje lepo in zdravo cvetačo, ki je mnogim Ljubljančanom postala priljubljena jed, ker jo lahko pripravimo ~ na preprost, a tudi na kuhinjsko umetnejši način, za tem so ti branjevci, kakor tudi oni ob drugih, straneh, imeli na izbiro mnogo pomaranč. Za vrsto teh branjevcev so bile postavljene klopi v treh vrstah, na katerih so se zvrstile nekatere Trnovčanke in druge prodajalke, ki so nekatero zelenjavo tudi danes, skrbno zavijale v vreče in tople volnene cunje. Nekoliko nižje na drugem zelenjadnem otoku so se ustavile razne prodajalke iz Trnovega in Krakovega z desetimi cizami, na katerih so imele vse kuhinjske potrb-ščine v večji izbiri. Pri neki prodajalki se je napravila dolga vrsta žensk, ki so vse skušale dobiti kak kilogramček lepega in očiščenega motovilca. Žena ga je imela skrbno zavitega. Vsega je hitro prodala. V dober kup je šla rumena koleraba, slabše pa zelena. Sladka repca je bila v večji količini naprodaj. Tudi pese je bilo mnogo. Redek fe bil rdeči radič, ki ga nekateri zelo čislajo, ker je zelo priporočljiv za čiščenje krvi. Življenje na trgu je trajalo dobri dve uri, kajti gospodinje so hotele kupovat s svojimi mesečnimi prihranki le najpotrebnejše blago, ko jim je drugače že izčrpan redni kuhinjski proračun. Drugače tržna kronika ne zaznamuje nikakih novosti in zanimivosti. Bil ie cač trg še med kupi snega. tovo našla velik in hvaležen krog bralcev. Obenem pa je to že ČetrLi — in najboljši prevod Baara v slovenščino. (Doslej so bili izšli: Križev pot, Zadnja pravda in Farovška kuharica.) Dne 10. februarja: Nikolaj Gogolj: Ukrajinske povesti. Nikolaja Gogolja (1809—1852) poleg Dostojevskega iu Tolstoja največjega ruskega klasika, poznamo doslej po Mrtvih dušah in Taras Bulbi. Nekatere krajše stvari so izhajale tudi v listih. Skrite pa so narii ostale njegove krasne ukrajinske povesti, nekaj najlepšega, kar je ta veliki ruski umetnik napisal. In tudi nekaj prav. posebnega. Gogolj, Ukrajinec, je tako rekoč dal z njimi dušo ukrajinskega človeka in ukrajinske zemlje. Da, tudi zemlje, ki jo iz davnine oživljajo gozdni duhovi, vile, čarovnice in vampirju Vsa ta skrivnostna bitja žive tam po skrivnostnih in zakletih krajih, zmerom vidna in navzočna preprostemu in globokemu prebivalcu Ukrajine, tako tesno povezanemu s svojo zemljo in njenimi pravljičnimi čari V6e to je znal Gogolj opisati s 6vojim čarodejnim peresom; vse svoje zgodbe je vokviril s prekrasnimi opisi bajnih ukrajinskih noči, tajinstvenega Dona, strahotnih prividov in s folklornimi posebnostmi »majke Ukrajine«. Ukrajinske povesti, v lepem prevodu Franca Terseglava, bodo gotovo najbolj čilane v letošnjem letniku Slovenčeve knjižnice, hkrati pa važen prispevek naši prevodni književnosti, Dne 30. februarja: Antonio Fogazzaro: Pesnikova skrivnost. Italijanska književnost 19. stoletja je dala Evropi dvo bleščeči imeni: Manzomija in FogazzarS. Ce Fogazzaro (1842—1911) nima epične širine velikega Manzonija, ki je s svojim romanom Zaročenca ustvaril največje in najpomembnejše delo italijanske proze, je vendar napisal nekaj odličnih del, ki ga bodo za dolgo preživela in ki 60 prav tako v čast italijanski književnosti. Naj omenim Mali stari svet, Mali sodobni svet, Daniela Cortia in Malombro (ki izhaja v »Slovencu« pod naslovom Palača ob jezeru). Z njimi je dal barvito in polno sliko Gornje Italije proti koncu 19. stoletja, z vsemi borbami in trenji za osvolx>ditev in preporod Italije. Neznan pa je bil pri nas po svojem, morda najlepšem, vsekakor pa najintimnejšem in najbolj umetniškem romanu Pesnikova skrivnost (II mi-stero della poeta), nekakšno svojo avtobiografijo. Že naslov sam je prikupen. Pesniki imajo svoje Mučeniška smrt vzornega fanta < Skromen je bil nje- . gov rojstni dom, kjer . je 6. okt. 1911. leta za- j gledal luč sveta. A glo- , boko krščanski duh je ( preveval Tonetovo ma- ( ter, ki je kljub moževi , prerani smrti res odlično vzgojila vso svojo družino. Tihi in osamljeni Potovrh tam na meji prostrane šinihel-6ke fare je onemel, saj je izgubil svojega najboljšega — Zontovega Toneta. Najvplivnejši je bil, vedel je, zakaj 60 bori proti komunizmu, zato je moral pasti. Že davno je bil od partizanov obsojen na smrt. Dvakrat se jim je pravočasno umaknil. V petek, 18. decembra 1942 ob 8 zvečer so zločinske postave obkolile hišo, iz katere je donel žalostni del svetega rožnega venca. V6a družina je klečala in se v skupni molitvi za spreobrnjenje grešnega ljudstva zaupno zatekala k Bogu. Vstopil je partizanski komandant Paderšič s štirimi tovariši, ki so Toneta zvezali in vrgli na tla. Privlekel 6e je še do jokajoče matere, jo objel okrog vratu in zajokal kot otrok. Surovo 60 ga potiskali proti vratom, potem ko so ga odtrgali od nje. Še enkrat se jim je iztrgal ter prijel mater za roke. Tedaj so oba skupaj podrli na tla in ju surovo brcali, kamor je padlo. Ko sta vstala, so Toneta vrgli na dvorišče, kjer jo še zaklical: »Mama moja, pojdite z menoj, jaz ne morem iti od vas!« Stal je zastražen v blatu od 8 do 11 ure ponoči, brez suknjiča in bos. Medtem so drugi popolnoma izropali vso hišo. Odpeljali so ga v Gabrje, nato čez Gorjance v brigadfli partizanski štab na zaslišanje, to se pravi — v smrt. Dragi Tone! Za 6edmošolcem Ivotom Lahom, Turkom, Mišjaki, Hrovatom, škedljem in Cilko šu-šteršičevo si šel še Ti! Padel'si kot zrel žitni klas ob žetvi, kot bogohotena žrtev sredi odločilnega boja — res junak. Dobri Bog te je gotovo vzel takoj k sebi! Ce smemo meriti velikost človekove ljubezni po žrtvi, potem je bila tvoja ljubezen popolna, ssaj si padel kot žrtev zanjl Vera Ti je bila kot vojaška obleka, ki jo nosiš jasno pred očmi vsega sveta in je nikdar iz lagodnosti, koristolovstva ali iz strahu pred ljudmi ne menjaš. Bil si mož vere, ki si sprejemal, kar je bilo združljivo s Tvojo vero, odklanjal, kar se z njo ni skladalo. Naj ljubi Bog pololaži Tvojo dobro materi Mi pa, ki smo Te tako ljubili, paj si bil z nami eno, naj Ti zvesto sledimo kot neustrašeni, neuklonljivi katoliški borci, če treba tudi v smrt, da izprosimo spreobrnjenje vsem številnim zapeljancem. Odpeljan in bržkone umorjen je bil tudi Žonta Jernej, Tonetov 6tric, ker je poln poguma povsod nastopal proti partizanom. številne skrivnosti. Kakšno je imel pesnik Fogazzaro, ki ga je tako do dna pretresla in osvojila in ki nam jo je zaupal v junaku 6vojega svojevrstnega romana? Bila je ljubezen, idealna, globoka in_ boleča. Ljubezen človeka s pesniško io romantično dušo in prav take miss Yvesove, ki hrepeni po pravi osrečujoči ljubezni dekleta, ki je zaradi svoje telesne hibe predana otožnosti in od-povedL Prelepi so opisi pokrajin, starega Nflrnberga, slikanje duševnih razpoloženj teh dveh idealnih zaljubljencev, njuna poroka o polnoči v stari kapeli in še isto noč 6mrt mlade neveste. Ves čar ljubezni in romantike diha iz te globoko človeške povesti. Romantike, ki ni nikjer osladna, marveč prelestna in tragično pretresljiva, ovita v čar ljubezni, ki se je za večno vtisnila v pesnikovo 6rce*kot njegova najgloblja — skrivnost. S tem svojim romanom se je Fogazzaro dvignil na zavidno umetniško višino. Pesnikova skrivnost bo ostala kot velika pesem o ljubezni, o čisti duhovni ljubezni, ki je visoko nad strastjo in vsa plemenita. To je 6lika tiste ljubezni, po kateri hrepene iu bodo hrepenela vsa čista zaljubljena 6rca. »Fantič, le gori vstati'!.. "J Bilo je nekdaj in nekje na bojnem polju. V siKtpadu so se bliskale sublje in so žvižgale svinčenke. »Marija!« je vkriknil krepak fant, s'e prijel za prsi in se zgrudil, medtem ko so njegovi tovariši prdtlirali. Fant je obležal. Roko je tiščal še vedno na prsi in skozi prste je fKilzela rdeča kri. Oči so se mu meglile, u vendar je gledal iu videl... Bela cesta se vije ob šumeči rečici in peljo v tiho podgorsko vas. Tam ob strani v bregu je prijazna hiša. Večerno sonce se ujiira z zadnjimi žarki v okna, vrh tepke poje kos. Na vratih stoji mati in gleda po cesti. Ali čaka njega? Oči si briše, jokala je. Po njem jo jokala, ki ji je še edini ostal, in ga čaka, a ga še ni. Tako je gledala za njim, ko je odhajal... Z vriskom je odhajal, da nc bi pokazal, kako mu je tesno pri srcu... Vrnila se je v nišo in se ustavila pred sli-* ko Murijinega srca, ki ga prebada sedmero mečev. Tako je stala tudi takrat, ko je odhajal, in ga priporočala Mariji in ga pokrižalu. Vidi jo in še sliši: »O Marija, varuj ga in spremljaj gal Ti veš. kako ti je prelxidel najhujši meč srce, ko je umrl tvoj božji Sin na križu. Tebi priporočam svojega otroka, daj, da 110 bi dočakala meča žalosti, kakršnega si ti...« Ali se ji ni oglasila Marija? »Zgodi se božja volja...« Da, kakor dih je bila njena beseda, a vendar jo je razločno slišal, ko da bi se 11111 kdo ..'klonil do ušes in mu šepnil sladko skrivnost... I Nič več ne vidi rojstne hiše in matere v ( njej pred Marijo s prebodenim srcem, nič več ■ vasi in bele ccste, kakor da jc megla zastrla ■ vse. Ali se jc vzela iznad rečicc in travnikov , ob njej. ki čakajo kose? O, kako bi kosa rc-. zala, kako bi padali redovil... ( Megla, megla, I I11 noč- I Tako tiho postaja vse, tako čudno tiho, da I hi moral slišati srce. kako bije. Pa je tudi srce ( tiho, kakor bi obstalo ob pričakovanju oeČCI 1 I velikega, nepojmljivega... , Ali se jc utrnila zvezda, ali vstaja sonco I izza gore? I Z levico je šel preko oči in jih pomel. ( Gleda, gleda. I Tuje jioljo se razprostira pred njim daleč, I daleč. Prav do sonca. Sonce se bliža. O, saj I ni sonco! Ali je mati, ki prihaja? Fant dvigne 1 in širi roke. da bi jo sprejel. »Mati!« hoče zaklicati, a se ne sliši... i Mati, oblečena v sonce, je prišla k njemu, i Široko je razprl oči in gleda in vidi, da ni i mati, da je Marija s prebodenim srcem, ki jo \ je doma tolikokrat gledal na podobi in ga jo mati pred njo zadnjič pokrižala... Lica mu spreleti bla/en smehljaj... Ali se ni sklonila Marija k njemu, ali ga ne kliče? »Fantič, le gori vstan, ' greva za Jezusaml...« Tako milega, tako ljubeznivega glasu ni šq nikdar slišal. Kdo bi pomišljal, kdo bi se ustavljal? Pognal se je sunkoma s tal, razprostrl ro-i ke. napravil korak in omahnil s sladkim smehi Ijajem na ustnih ... Preden je zapahnila vrata, je mati postala na pragu. Prav takrat je videla, kako se jo svetlo utrnil zvezda. »Bog se usmili verne duše, ki se je zdaf ločila...« je vzdihnila in ko se je vrnila v hišo, je pokleknila pred Mater s prebodenim frcem. Joža Lovrcnčič. Važno opozorilo služkinjam in gospodinjam Na sestankih za služkinje in po drugih virih smo ugotovili, da se predpisi, ki urejajo službeno razmerje hišno-gospodinjskih poslov, v mnogih primerih kršijo. Zlasti se ne postopa pravilno pri odpovedih, pri podeljevanju dopusta, odpravnine, plače itd. Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze zato podaja tozadevno nekoliko pojasnil. Službeno razmerje hišnega posla je urejeno predvsem s Poselskim redom, ki je v veljavi od 16. VIII. 1922 in delno z drugimi zakoni (zavarovanje). Navedli bomo le nekaj glavnih določil tega Poselskega reda, za katere vemo, da se najbolj pogosto kršijo. 1. Plača kakor tudi naturalne dajatve se ravnajo po krajevnih prilikah. Torej niso urejene s kolektivno piogodbo ali določene od oblasti z lestvico. Izplačati se mora do 5. v mesecu za prete-čeni mesec nazaj. Pri tem moramo opozoriti, da velja tudi za plačo hišno-gospodinjskih poslov odredba komisarja Ljubljanske pokrajine z dne 5. VII. 1941-XIX o splošnem zvišanju plač za 20%, od dne 1. VII. 1941 dalje. Doznali smo, da tega poviška v mnogih primerih služkinje še sedaj niso prejele. Posebno so pri tem prizadete one, ki so že več let v isti službi. Primeri. Služkinja je pred 1. VII. 1941 prejemala mesečno v gotovini Din 300, to je 114 lir. Po zgoraj citirani uredbi se morajo ti prejemki zvišati za 20%, to je na 136.80 lir. To praviio velja za plače vsake višine. Seveda je to le primer, ker kot rečeno, ni za to stroko dosedaj predpisanih nikakih minimalnih mezd. Mnogo delodajalcev pa ni niti tega poviška izplačalo, čemur se moramo čuditi, da nimajo toliko uvidevnosti v sedanjih težkih časih. Vse one hišno-gospodinjske posle, ki so bili na dan 1. VII. 1941 v službi ali so še v isti službi in jim ni bila plača zvišana vsaj za 20% ali jim šn sedaj ni zvišana — pozivamo, da to javijo trgovinskemu oddelku PDZ, ki bo za njih zaščito storil potrebne korake. 2. Počitek. Poleg običajnega nedeljskega odmora vsaj 5 ur, pripada poslu dnevno nerazdeljen 9 urni počitek in sicer praviloma v času med 21. in 7. uro. 3. Dopust. Marsikateri hišno-gospodinjski posel ne ve, da mu po 2 letnem službovanju pri enem gospodarju pritiče vsako nadaljnje leto plačan dopust enega tedna, ki naj se izrabi po možnosti v času velikih šolskih počitnic. Za čas dopusta pritiče poslu redna plača ln dokladn za hrano v višini pol mesečne plače v gotovini, ki se mora ob nastopu dopusta izplačati v naprej. Ce se dopusta ne more izrabiti zaradi krivde gospodarja, pritiče hišnemu poslu odškodnina v znesku posebne polmesečne plače. 4. Bolezen. Vsaka služkinja mora biti zavarovana za bolezen, starost, smrt itd." Ob bolezni ima hišno-gspodinjski posel pravico do plače dva tedna, če jo bil zaposlen pri istem gospodarju vsaj 14 dni, ako pa je bli zaposlen nad 6 mesecev, mu pritiče za čas bolezni plača za štiri tedne. Hra-narina, ki jo prejme od Zavoda za socialno zavarovanje, je izključno njegova last. Ce mu je med časom bolezni služba odpovedana, pa je bil zaposlen, kot je zgoraj navedeno, mu omenjene dajatve kljub temu pritičejo. 5. Odpravnina. Ce je službeno razmerje trajalo 10 let neprekinjeno pri istem gospodarju, gre poslu odpravnina v znesku četrtine letne plače (za tri mesece) v gotovini. Odpravnina narašča z vsakim nadaljnint polnim službenim letom za 5 % letne plače, dokler se ne izenači z letno plačo (po 25 letih). Marsikateri hišno-gospodinjski posel, ki je vsa boljša leta pustil drugim, je bil zaradi nevednosti ob izstopu iz Službe ob to nagrado, ki se lahko prisilno izterja. 6. Odpoved. Po poteku 14 dni zaposlenja se more uporabiti z ene 'kakor druge strani 14 dnevni odpovedni rok za razvezo službenega razmerja. Po odpovedi ima hišno-gospodinjski posel pravico iskati novo službo dvakrat ob delavnikih neprekinjeno po tri ure. Plača se mu za to ne sme odtrgati. Ako je služba odpovedana brez tehtnih razlogov, ima posel pravico zahtevati plačo za 14 dni ter ekvivalent za hrano in stanovanje v znesku 113.40 lir. To velja za primer, da mora takoj zapustiti svoje službeno mesto. To so le glavna določila Poselskega reda, ki se največkrat kršijo v škodo hišno-gospodinjskega posla. Vabimo vse prizadeto delodajalce, da se teh določil v bodoče točno drže, da se s tem izognejo morebitnim neprijetnostim. Vse delojemalce — hišno-gospodinjske posle pa opozarjamo, naj ugotove, če so bili na jiodlagi navedenih predpisov kaj prikrajšani. Vse kršitve zgoraj navedenih predpisov nai hišno-gospodinjski posli prijavijo trgovinskemu oddelku Pokrajinske delavske zveze, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-L, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in zaščito. Naročajte »Slovenca«! PROG M M »NAŠE KNJIGE« za leto 1943 Prvo polletje! 1. Exup<5ry: VETER, PESEK IN ZVEZDE 2. Jovkov: DOMAČIJA NA MEJI 3. Cronin: C1TADELA 4. Budak : MUS1NKA Naročnina je L 180'— (6 obrokov po L 30 —) Drugo p olletje : 5. Salminen: KATRINA 6. Timmermans: KMEČKI PSALM 7. Cloete: KOLESA SE VRTIJO 8. Crivelli: ŽIVLJENJE RAFAELA SANTIJA (Naročnino javimo kasneje) ZALOŽBA »NASE KJIGE« LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani — Pred škofijo 5 Iz gospodarstva Fantastično zvišanje cen v Francoski Severni Afriki. Iz Madrida poročajo o fantastičnem dvigu cen v Francoski Severni Afriki po angleško-ame-riški invaziji, kar potrjuje tudi severnoameriški tisk. Nekatera jx>višanja cen dosegajo do 500%, druga pa celo do 700%, Švica hoče imeti trgovsko brodovje tudi v po-vojnih časih. Sedaj ima švicarsko jjomorsko brodovje 10 ladij s skupno 58.000 tonami. Nameravajo pa tonažo trgovskega ladjevja zvišati na 150 tisoč ton, zlasti ker se zavedajo, da težave z ladijsko tonažo tudi ne bodo ponehale takoj po končani vojni. Zaradi tega v Švici sedaj proučujejo vprašanje, naj bi se gradile ladje za švicarski račun v inozemstvu, Švica sama pa bi dobavila stroje in druge potrebne aparate. Vsekakor je računati, da bo Švica tudi po vojni imela svojo trgovsko brodovje. Revizija kartclov na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je odredilo revizijo vseh kartelov na Hrvatskem, katerih je okoli 60 vpisanih, vendar je mnogo bilo že likvidiranih. Del kartelov bo razpuščen in bodo njih delokrog prevzele razno zadnje čase osnovane gospodarske zajednice. V smislu novih načel korpo-rativnega reda bo izdana nova kartelna zakonodaja. Ceno na Madžarskem na debolo in drobno «s» življenjsko stroške so sc v teku lanskega leta zvi-< šale od 174.56 na 192.22. -i- - 1. ^hoJkrn. mmica Pripravimo se na prvo soboto v februarju! Zadoščujmo Marijinemu srcul Udeležba vernikov pri obhajilu zadosiilne pobožnosti 5 prvih sobot na prvo soboto v januarju — kakor kažejo poročila iz raznih krajev — je bila povsod nenavadno velika. — Nekateri kraji pa so naša obvestila — tudi po časopisih — tako pozno prejeli, da se niso mogli odzvati vabilu g. škoia tako kot bi se radi. —v Zato pa; kdor še ni začel te pobožnosti v januarju, naj jo začne v iebruarju in jo bo zaključil v juniju mesecu. Mislimo že sedaj na priprave za posvetitve, ki bodo po vseh iarah v maju mesecu. V teh mesecih se duhovno pripravimo — da bodo farne posvetitve imele pravo vrednost pri Mariji Kraljici Slovencev! Koledar Nedelja, "51. januarja: nedelja po razglašanju; Janez Bosko, spoznavalec in ustanovitelj reda; Ludovika Albertom, vdova. Ponedeljek, 1. februarja: Ignacij Antij., škof, mučenec in ccrkv. učenik; Brigita Škot., devica; Sever, škof. Torek, 2. februarja: Svetnica, darovanje C., očiščevanje M. Hovi grobovi + Anton Planinšek. V Ljubljani je umrl v RS. letu starosti g. .4n(on Plnninšrk. Pokopali ga bodo v ponedeljek, 1. februarja ob po! treh z Žal. Maša zadušmica bo v trnovski cerkvi v četrtek ob 7. + Marija Berlot. V Ljubljani je umrla v 78. letu starosti gospa in mati Marija Berlot, rojena Bavdaš. Pokopali jo bomo v nedeljo, 31. januarja ob štirih popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek, 1. februarja ob pol osmih v cerkvi sv. Petra. -J- Neža Spehar. V Ljubljani je umrla v 83. letu starosti gospa in mati Neža Spehar, rojena Anžič. Na zadnji poti jo bomo pospremili v nedeljo ob treh popoldne iz hiše na Hradeckega cesti 20 na pokopališče k Božjemu grobu. -f- Janez Bobnik. V Bizoviku je v 67. letu starosti umrl g. Janez Bobnik, posestnik v Bizoviku št. 8. Na zadnji poti ga bomo pospremili v nedeljo ob treh popoldne na domače pokopališče. Naj vsem rajnim sveti večna Luči Vsem, ki žalujejo za njimi, naše sožalje! Ali imate knižici Duhovni koledarček <043 in Leict, mlada lela? Cena 1 lira — Naročnina Knjižic 12 lir — Za trideseti dan smrti bogosloven J. Hočevarja bo v ponedeljek. 1. februarja, maša zadušnica v stolni cerkvi ob 10 pri glavnem oltarju. — V nedeljo, 31. jannarja, je god sv. Janeza Boska, velikega prijatelja mladine in ustanovitelja Salezijanskc družbe. Pri slovesni maši ob desetih bo zbor zavodskih ogjencev pel A. l.ottijevo triglasno mašo. Popoldne ob pol 4 govor in slovenske večernice. Nato počastitev svetnika v zavodski dvorani. Prijatelji, vabljeni! — Družina Kranjc-Ciuha daruje namesto zahvale v spomin pokojne mame 200 lir za »Dom slepih«. — Odbor se za plemeniti dar najiskrcneje zahvaljuje. — Lepo in suho vreme. Prav velika je bila razlika med temperaturami v petek popoldne in v soboto zjutraj. Kar dobrih 12 stopinj! V petek je bil prav sončen, jasen in topel dan. Dnevni maksimum se je dvignil celo na +6.8" C, ko je bil prejšnji dan samo +1.9°. V soboto zjutraj pa se je mraz okrepil za nekaj stopinj, ko je bil dosežen minimum —6.6° Celzija. Barometer je padel na 767 mm; še vedno je nad normalo. Na Barju že več dni ni bilo megle. — Gostilničarji in kavarnarji v Ljubljani prejmejo nakaznico za sladkor za februar neposredno v pisarni Gost. nabavljalne zadruge (Puharjeva ulica) ne pa pri Mestnem prehranjevalnem uradu, in sicer v vrstnem redu, kot jim je bil sporočen z okrožnico Sindikata od 2. iebruarja dalje. Predsedstvo sindikata. KLOBUCARNA „PA)K" Vam strokovno osnnll, preoblika, in prebarva Vaš klobuk da izg.eda kot nov. — Lastna dilavniua — Zalo en klobukov Se priporoča RUDOLF PAJK — LJUBLJANA Sv. Petra ccsta 38, Miklošičeva cesta 12 (Nasproti bott-la Ui.ion) — Pijte vsi Uran čaji Mešanica, strokovnjaško priznana iz najboljših aromatičnih in svežilnih domačih zelišč. — Naša domača narodna umetnost lesenih sodobnih spominskih izdelkov jc v izložbi tvrdkc Klein, V/olfova ulica. Ogled se občinstvu priporoča. — Nova šolska knjiga. Pri Pokrajinski šolski založbi v Ljubljani, Slomškova ulica 12, je ravnokar izšla »Volpe: Zgodovina Italije in Italijanov«. Knjiga je namenjena za IL, III. in IV. razred srednjih in meščanskih šol. Knjiga obsega 250 strani in stanu 25 lir, na boljšem papirju pa 28 lir. Dobi se po vseh knjigarnah | iu pri zuložnici. i — »Super« čaj ustreza vaši želji po pravem : ruskem (kolonialnem) čaju. — Do začetka marca je še vedno čas za j nakup »Družinske pratikec, ker bo nagradno žrebanje dne 15. marca- Vendar naj si vsak, ki se želi udeležiti tekme za lene knjižne nagrade, čimprej preskrbi izvod »Družinske pratike«, ker ne more nihče jamčiti, da ne bo že poprej izčrpana vsa neznatna zalogu. Tekme su lahko udeleži vsuk z več izrezanimi kuponi. Iz Novega mesta Huda poledica. Po hudem, tri dni trajajočem snežnem metežu prejšnjega tedna, in po občutnem mrazu, ki jc držal nekaj dni, je ne-nadomu pritisnil močan jug in je sneg, ki gu ic zapadlo skoruj tričetrt metra na debelo, več ko do polovice stopil. Južno vreme je trajalo nekaj ani, nakar je zopet pritisnil dokaj znosen mraz. Vendar pa jc zmrznila vsa mokrota ter je tako nastala huda poledica, nevarna ljudem in živalim. Želeli bi, da bi dala mestna občina na debelo posipati s peskom ne samo večje in prometne ceste, nego tudi bolj odročne in strme ulice. V prvi vrsti pa bi bilo nujno potrebno prepovedati drsanje in sankanje po ulicah, saj so v sedanjih časih, ko je promet z motornimi vozili tudi po stranskih ulicah zelo živahen, v nevarnosti sankajoči se otroci, pasantje, zlasti stari ljudje, pa so v nevarnosti, tla jim na z.lcdenclih in zdrsanih tleli ne spodleti, ali da jih izpodbijejo sankači, ki nimajo prav nikakega obzira. Če ni drugače, navozijo otroci tudi snega po cestah, samo da se lahko drsajo. Toda tudi za take mora biti red. Iz Cerknice Zastopstvo »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« ter »Slovenčcve knjižnice« ima za Cerknico in njeno okolico g. Turšič Ivan iz Cerknice št. 217. Pri njem lahko naročite te časopise. Zbira naročila za »Slovenčevo knjižnico« in ima posamezne izvode na rozpolugo. Pooblaščen je od uprave listov, da pobira naročnino. Sme sprejemati oglase in osmrtnice. Vse morebitne pritožbe lahko vlože naročniki omenjenih listov pri njem. Vsakomur je na razpolago z informacijami. Iz delsa m življenja - oJ iu in imn Z Gorenjskega Zavetišče v Kranju. Preteklo sredo opoldne je bil v Kranju svečano otvorjen otroški vrtec z zavetiščem narodno-socialnega urada. Otroke bodo začeli sprejemati v ponedeljek 25. t. m. Za prehrano in nadzorstvo vsakega otroka sc plača na mcscc prispevek treh mark. V zavetišče se sprejemajo šoloobvezni otroci od 6. do 14. leta. Starši so bili povabljeni, da si ogledajo zavetišče in da dobe pojasnila, kako bodo njihovi otroci podnevi oskrbovani. V Moravčah so v hiši bivše posojilnice imeli ustanovni zbor nove rajfajznovKe. /.a predsednika je bil izvoljen Alojz Cerar, gostilničar v Moravčah, za namestnika občinski komisar Janez Fuggcr, za predsednika nadzornega odbora pa nadučitelj Henrik Pferschy. V ljudskem domu jc bilo predavanje o starših in otrokih. Pri sv. Ani pod Ljubeljem je bilo te dni prvo letošnje zliorovnnje. Okrožni vodja dr. Ilochstciner je govoril o prostovoljni službi na kmetih ter pozval mladino, naj gre odslužit rok kmečkega dela na Koroškem. Novim članom so bile razdeljene legitimacije koroške domovinske zveze, tako da je zdaj včlanjeno v zvezi že vse prebivalstvo. Iz Žirov je pred krotkim odrinilo 27 mla-deničev v državno delovno službo. Lani jc bilo v žirovski občini 23 porok. V Podnartu je sklical krajevni vodja Ster-nad svoje ožje sodelavce v zbor. Pregledali so lansko leto in sklenili, da se gradnja ceste v občini nadaljuje s podporo okrožnega vodstva v Radovljici. Pričenjajo Se tudi dela za zadostno preskrbo raznih delov občine z vodo. Na koncu so si ogledali službene prostore raznih oddelkov Stranke in prostore za novi otroški vrtec. Dnevno dvojni sporedi Dnevno ob 16*30 in 18*30 in v nedeljo ob 14-30, 16*30 in 18*30 film iz življenja zdrivnikov med domačini Tahitskega otočja. Ljubezenska drama v divji džungli! Igralci: Giachetti, Pal Javor, O.Toso, M. ».Tasnady RUMENI PEKEfc Dnevno ob 14*30 in v nedeljo ob 10'30 napeta detektivska zgodba z lepo Anneliese Uhlig. — Smučanje, jazz! SKRIVNOSTNA ŽENA S Spodnjega štajerskega Pevska in igralska skupina iz Spodnje štajerske na obisku pri vojakih. — V »Marburger Zei-tung« poroča vodja skupine Kari Romich o obisku spodnještajerske mladine, ki je kot igralska družina in kot mešani pevski zbor za božič obiskala vojake na postojankah na zahodu. Ista skupina je že lani poleti obiskovala vojaške enote v Belgiji, Holandiji in severozahodni Nemčiji ter Danski in je vsega skupaj izvedla 45 prireditev, katerih se je udeležilo vsega skupaj 10.000 vojakov. Za letošnji božič pa je vrhovno poveljstvo vojne mornarice spodnještajerssko skupino zopet povabila na božični obisk na holadski obali. Skupina je največ gostovala na utrjenih otokih in na obalnih utrdbah. S posebnim navdušenjem je obiskovala najbolj oddaljene trdnjavske bunkerje, predstraže, topniške oddelke in protiletalsko topništvo. Božični večer sam jc prebila skupina na minolovcu, na katerem je razveselila mornarje z lepo božično prireditvijo. Vsega skupaj je gostovala tri tedne in je s pesmijo, plesi, igrali razveselila čez božič okrog 4500 vojakov, ki so čez praznike stali na stražah ob holandski obali. Gospodinjska šola pri Sv. Trojici v Slov. goricah. — 22. januarja je bila slovesna otvoritev gospodinjske šole za ptujsko okrožje pri Sv. Trojici. Dekleta so prišla v šolo že 15. januarja. Bilo jih je vsega skupaj 35 in so bila izbrana v taboriščih nemške mladine Štajerske domovinske zveze. Prvi teden so pomagala pri čiščenju in sna-ženju, medtem je bila dokončno urejena vsa opre-ma*in pripravljeno za slovesno otvoritev. Na otvoritev je prišel tudi okr. vodja Bauer, voditeljica deklet K. Genger in gostje. Gospodinjski tečaji na tej šoli bodo trajali po tri mesece. Proslava spominskega dne. — V Mariboru je padlo ob demonstraciji 27. januarja 1919 na Glavnem trgu 16 Nemcev in je bilo ranjenih 60 Mariborčanov. Letos je bila spominska slovesnost na grobovih padlih in je okrožni vodja Štajerske domovinske zveze položil venec, dopoldne pa je bila spominska prireditev v dvorani mariborskega gradu. Na velikem zborovanju v Lipnicl je Izprego-voril nadomestni župni vodja dr. Portschy iz Gradca. Rekel je, da se je na Štajerskem v zadnjih letih več zgradilo kakor prej v dveh desetletjih. Iz Hrvaške Nemški vojaški dom v Zagrebu. V prostorih zagrebške Delavske zbornice so pred dnevi odprli nemški vojaški dom, v katerem bodo člani nemških oboroženih sil, ki se mude v Zagrebu, vedno lahko prebili par veselih ur. V domu je lepo urejena kavarna, igralnica, knjižnica in pisarna. Za razvedrilo vojakov skrbi orkester nemške vojaške godbe. Vrnitev ministra za finance v Zagreb. To dni se je vrnil v Zagreb minister za finance NDH dr. Košak, ki je imel v Berlinu več dni trajajoča pogajanja in razgovore z nemškimi linančniki in gospodarskimi krogi. Po svoji vrnitvi v Zagreb je sprejel hrvatske in inozemske časnikarje ter jim je dal izjavo o svojih berlinskih razgovorih. V njej je med drugim poudarjal, da pogajanja pri nemških prizadetih krofih niso naletela samo na popolno razumevanje, temveč tudi na vsestransko naklonjenost. Večino finančnih in ostalih gospodarskih vprašanj, med katerimi so važna tudi vprašanja, ki se tičejo prehrane ljudstva, je rešil s konkretnimi sklepi že v Berlinu, ostala vprašanja bodo pa predmet poznejših razgovorov. Z ozirom na govorice o spremembi kurza sedanje hrvatske valute, je finančni minister NDH izjavil, da 60 \'6e to govorice gladko izmišljene, ker je odnos hrvatske valute do italijanske lire iu nemške marke trdno določen in sploh ni nobene potrebe, ki bi narekovala njeno spremembo. Lovstvo v NDH. V Zagrebu so objavili podatke o postreljeni divjačini v preteklem letu. Iz podatkov je razvidno, da je lovstvo na Hrvatskem močno razvito ter igra divjačina v prehrani ljudstva važno vlogo. Tako so lani ustrelili na področju NDH 100 jelenov, 2000 srnjakov, 20.000 fazanov in 200.000 divjih zajcev. Leta 1891. so pa na Hrvatskem postrelili 166 jelenov, 1708 srnjakov, 26.013 zajcev, 2288 fazanov in 4970 jerebic, leta 1911. pa 503 jelene, 1876 srnjakov, 58.653 zajcev, 24.814 fazanov in 29.814 jerebic. Nov predsednik trgovske zbornice v Zagrebn. Dosedanji predsednik zagrebške trgovinske zbornice Radoslav Lorkovič, brat zunanjega ministra dr. Mladena Lorkoviča. je imenovan za predstojnika državnega urada za določevanje in urejanje cen in uslužbenskih prejemkov. Na njegovo mesto je imenovan za predsednika trgovinske zbornice glavni ravnatelj za trgovino, obrt in industrijo v ministrstvu za narodno gospodarstvo dr. Branko Krnic. Iz Srbije Srbija in primer Francije. Z dogodki, ki so se nedavno odigrali v Franciji, se bavi tudi srbsko časopisje ter jim posveča svoja opažanja. Obširno jih razlaga in prikazuje srbskemu ljudstvu posledice, ki so zadele nekdaj tako imočno državo zaradi njenega slabega vodstva. V svojih komentarjih teb zadnjih poglavij francoske drame, gre najdalje tednik »Srbski Narod«, ki pod uredništvom srbskega prosvetnega ministra Veliborja Joniča, igra v Srbiji nribližno takšno vlogo, kakor »Das Reich« v Nemčiji ali pa »Spretnost« v NDH. V uvodniku, ki je posvečen samo zadnjim francoskim političnim in vojaškim dogodkom, minister Jonič poudarja, da so ti dojrodki v Franciji pokazaili, da se evropski narodi posamezno ne morejo več upirati nevarnosti sovražnikov Evrope, temveč se morajo pridružiti silam Osi. Ta nasvet daje Jonič tudi srbskemu ljudstvu ter ga opozarja, da je nastopil čas, ko mora napraviti •konec dosedanjemu čakanju in obotavljanju ter se jasno opredeliti. V nasprotnem slučaju se pozneje tudi ne bo nihče oziral nanj in na njegove nravice, ker po njegovem zatrjevanju Evropa lahko živi brez Srbije, Srbija pa ne brez nje. V naslednjem članku »Srbski Narod« omenja tudi , razne Lavalove ukrepe za zaščito francoskega ljudstva ter poudarja, da ti ukrepi lahko služijo tudi za primer Srbiji. Umrla nam je v starosti 83 let, naSa ljubljena mama, stara mama, tašča ln teta, gospa Neža špehar roj. Anžič K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo, dne 31. JanuRrja 1943. ob 3 pop. lz lilSe žalosti, Hradeckega cesta St. 20, na pokopališče k Božjemu grobu. Ljubljana, dne 29. januarja 1943. žalujoče rodbine: SPEHAR, VERTL. Drobna ljubljanska kronska Rckolckclja zn gospe In matere bo v sredo, 3. februarja ob 4 popoldno v Llcliten-turnu. Prisrčno vabljene! Kongregaelja gospodlčcn In kongregaelja učltolilc pri sv. Jožefu imata svoj redni sbod v ponedeljek, 1. februarju ob pol 7 zvečer, na Svečnico zjutraj ob pol 7 pa skupno sv. obhajilo. Pridite vset ...... Križanski moški kongreganlstl imajo kon-gregnciisko duhovno opravilo v ncdcl.io, dne 7. februarju, ker svečnicn ni več zapovedan praznik Sv. maša s skupnim obhajilom bo v ncdcl.io zjutraj ob pol 7, popoldne ob petih bo pa slovesen shod. — Družb, predsto.inihtyo ima danes. 31. .iun. oh 11 dopoldno kratko sejo, h kateri so vljudno vabljeni vsi od- 1,01 Vlnčcncl.lcva In Ellzabctna konferenca pri Sv. Jakobu vabita nn širšo sejo odbora, ki bo v nedeljo, 31. januarja oh 4 pop. v Šentjakobski farni dvorani in tudi vse dobrotnike in prijatelje obeh konferenc,_ dn slišijo poročilo o knritativnem delu v župniji in povedo tozadevno svoje zeljo in preu- l0SlTpravii kina Matice obvešča cenj. občinstvo, da bosta do nadal.in.ieKa dvB dnevna sporeda. Dnevno ob 14.:10 in v nedeljo oh 111.311 je na sporedu film športno-detektivske vsebine »Skrivnostim žena«. Dnevno ob 16-: in IS.30 in v nedeljo oh 14.30, 10.30 In 18.30 se predvaja »Rumeni pekel« z GiacheUjem, Marijo Tasnady in Pal Javorjem. Zeleznlčurska čebelarska zadruga sklicuje v nedeljo, 14. februarja oh 9 redni občni zbor v gostilniški sobi Nabnvljalno zadrugo na Klavnem kolodvoru. Zaradi izredne važnosti naj se članstvo polnoštevilno udeleži. Vodstvo »Korepetitorlj««, Mestni tre 17 i. sporoča, da se dne 1. februarja prično nadaljevalni tečni Italijanščine od 14 do 15. vabimo. da se vpišete v nnSe tromesecne jezikovne tečaje, ki so vrše dopoldne, popoldno nli zvečer. Izkoristite prosti čns 7. učenjem jezikov! Prijavljanje dnevno od R do 12 In od 14 do lfi. Korepetitorlj. Mestni tre 17/1. Obsmrtno podporno društvo na Viču ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 31. januarja ob dveh popoldno pri Robežniku na Viču. — Vabi odbor. . . , Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški, francoski Itd. v središču mesta pri Trgov-skrm učnem zavodu, Kongresni trn 2, prično dno 6 februarja. 1'ouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijjskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učnn metodn — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacijo dnevno do 19. Važno za vsakogar sednj ln v bodočnosti jc znanje strojepisja, stenografijo, knjigovodstvu, jezikov ild. Novi tečaji prično 4. februarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Informacijo in prijave dnevno. Novi prospekti na razpolago: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Zn jutrišnji simfonični koncert par po jasnilnili besed k Kossinijevi uverturi Viljem Teli in Schubertovi Simfoniji. Ilossini ie v svoji uverturi predvsem mojstrsko naslikal vihar. Začetek predigre tvori mono log solo-čolistn (prof. Sedlbauer), ki ga spremlja kvartet čel. Takoj po čelih se poraja v popolni tišini šelest violin — 7. vetrom že začno padati prvo deževno kapljice (flnu-to). Veter postaja močnejši, že grmi, nato se vihar z besno silo zaganja v drevje, ki močno šibi (ves orkester v fortissimu). Vihar sc polagoma umirja in oddaljuje, pnr-krat zagrmi in se zabliska iz daljave, nato pa zapoje ptiček. Pastir, ki je vedril pod drevesom, zapiska na piščali (oboa) svojo melodijo in v njo se upletn slavček (flauta). Tn duet spnda med najtežje to,'ko. Nato zn-doni.io lovski rogovi in zaključijo skladbo — Muzikologi s omnogo pisali, če jo Schu bertovn h-mol simfonija resnično nepopolna — Muzikologi so mnneo pisali, če jo Schu bert tako zamislil. Možno je ono in drugo Lahko jo pojmujemo kot romantično nnti tezo dveh velikih nasprotnih pojmov: življenje. žalost, trpljenje — blaženost, sreča mir Nn jutrišnjem koncertu homo slišali še 1 stavek Cajkovskrga Koncerta zn violino in orkester, en Dvofakov Slovanski ples in Adamičev Scherzo. Na razpolago jo š_e nekaj vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, Začetek koncerta bo točno ob pol 7 v veliki unlonskl dvorani. .... , Dčlte se strojepisja. Novi eno-, dvo- In trimesečni toča.ll prično 1. februarja. Desetprstna učna metoda. Specialna strojcplnsa ..ola* Največ!« moderna strojepisnicn, raznovrstni stroji. — Učnina zmerna — P»-sehni leča ii tudi zn knjigovodstvo, stenografijo. jezike itd. Informacijo, prijavo dnevno. Zahtevajte nove sliknuo prospcklo: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domolirnnska 13. Danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani »Svojcglavčck«, burka s petjem v treh dejanjih. Komur je do prijetnega razvedrila veselega predpustnegn razpoloženja, bo prišel v frančiškansko dvorano. Priporoča-mo, dn si vstopnice preskrbite pravočasno pri blagajni od 10 do 12 dop. in dve uri prod pričetkom predstave. Ceno od 8 lir navzdol. Stojišča 2 liri. Vsem. ki se hočejo pošteno razvedriti in uživati ob lepi gledališki igri, priporočamo, naj si ogledajo danes popoldne ob petih lin »Rokodelskem odru« veselo ln tudi vsebinsko dobro komedijo: »Vihar v kozarcu«. — Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10—12 in dvo uri prod pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno. Pridite! Staršem dijakov sporočamo, dn priprav ljamo dnevno dopoldno in popoldne dijake srednjih, mcščnnsklh in ljudskih šol iz vseh predmetov (razlaga, Izpraševanje, naloge!). Zn vsakega posameznika vodimo kontrolo po šolah. Važno za one, ki želo konec leta polagati privatne ali razredno izpito! Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepetitorlj, Mestni trg 17/1. Opozarjamo na koncert v frančiškanski dvorani. Nn popoldanskem koncertu v torek. 2. februarja nastopijo oh 4: Stnnko Lukman. tenorist; Anič Ankn, sopran: pror. Ubald .Tenetin, klavir. Na sporedu bodo: Verdi, Puecini, Decnniin. Scluhert, Cesarini, T,obar. Pavčič, Pregelj, Flajšmnn, M-'-»ber, Tosti. Vstopnice so dobijo v predprodajl v trafiki Sevor, Šelonburgova ulica. Gledališče OPERA. Nedelja, 31. jan. ob 16: »Thnls«. Izven. Cono od 24 lir navzdol. -• Ponodeljok 1. febr.: Zaprto. — Torek, 2. febr. ob 16: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Tzven. Cene od 2S lir navzdol. — Sreda, 3. fehr. ob 17 »Thnls«. Izven. Cone od 24 lir navzdol. — Četrtek, 4 febr. oh 17: Beg Iz seraja. Red 1). J. Masscnct: »Thnls«. Opera v sedmih slikali Osebe: Alhannel. Puščavnik — Primožič. Nicias, mlad filozof — Sladoljev, Pa-lcmon, star puščavnik — Dolničnr, suženj — Gregorin. Thais. hetera — Hevbalova. Kro-hiln, sužnja — Mlejnikova. Mirtala. sužnjn _ Stritarjeva. Albina, npnllnin — Golobovn. Solo plešejo: Rrnvničnrjeva. Japljevn, Rcm-škarieva, Kirbos In Pogačar; sodeluje ves baletni zbor. Dirigent: Stritof; režisor: De hevec; zborovodja: Simoniti; scenograf: A. Gerlovičovn; načrtj z akostumo: Vilfanova. DRAMA. Ncdcljn, 31. jan. ob 14: »Očo naš«. Izven. Ceno od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Izven. Cene od 15 lir nnvzdol. — Ponedeljek, 1. febr.: Zaprto. — Torek, 2. febr. ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 18 lir nnvzdol. — Srcdn, 3. februarja oh 17.30: »Ples v Trnovem«. Red Sreda. — Četrtek, 4. febr. ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Rod Četrtek. Rdeči križ sporoča V poizvedovnlnem oddelku I. R. K., Via Ariclln 2-II (Gosposvetska cesta), soba 3, naj se javijo med uradnimi urami od R—12 naslednji: Cerno Andrejka, Intihar Joslplna (svojci), Magdič Neža, Mthajlov Božo, Pogačnik Mira, Poje Anton. Skuk Mnrija, Zunac-Lognr Zofija, ter svojci naslodnjili in-tcrnirancev: Kraljlč Alojz (Peter. r. 1915), Kraliič Anton (Petor, r. 1914). Krnljlč Jožo (Peter, r. 1921), Oven Janoz (Matija, r. 18116). — Istotnm, v sohi St, 1, nnj so javijo od-pošiljntelji paketov zn naslednje internirnn-ce: Rupert ltudolf, Spreizer Auu in Zalar Matio. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 81. ja-ob 5: »Vihar v kozarcu«. Opozarjnmo nn predprodnjo vstopnic, ki ho na dnn predstave od 10—12 in dvo uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. FRANCSKANSKI ODER. Nedeljn, 31. jn-nunrjn oh 5 pop.: zabavna burka s petjem »Svojcglavčck«. Vstopnico dobite danes od 10—12 in dve uri pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvomile. RADIO. Nedelja, 31. Januarja: 8 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organistn Gennnrija D'Onofrija — 11 Prenos neto maše iz bazilike Presv. Oznnnjenjn v Firenzi — 12 Razlaga evangeliju v italijanščini (O. O. It. Marino) — 12.15 Rnzlngn evangeliju v slovenščini (O. K. Sekovnnič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napevi — 1,1 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Opcrnu glasha — 13.10 Pisana glnsbn — 14 Poročila v itnlljnnščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent 11. M. sijanec. Slovenska glasba — 15 Poro,••ila v slovenščini — 17.15 Kafol Frn-njo: Zimska dni« v »adovujaklh. Predavanje v slovenščini — 17.35 Lnlika glasba — 17.45 Pesmi in napevi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Filmsko glnsbo izvnjn orkester, vodi dirigent Segurini — 21 Prcdavnnjo v-slovenščini — 21.10 Simfonični koncert, vodi dirigent La Rosu Parodi — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Moderne posmi, vodi dirigent Zerao — 22.45 Poročila v ItnlljanSSlni. Ponedeljek, 1. februarja: 7.30 Napevi ln romanco — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahkn glasha — 13 Nnpo-vod čnsn. Poročilu v itnlijnnščinl — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Glasbo ln pesnil vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert rndijskega or-kestrn, vodi dirigent D. M. ftijanec. Glasba za godala — 14.40 Komorna glnsbn — 15 Poročilu v slovenščini — 17 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert violinista Jnnn šla.isa, pri klnvirju Janko Ravnik — 17.40 Pisana glasba — 18.30 Prenos javnega simfoničnega koncerta lz unionske dvomile v Ljubljnni. Koncert vodi dirigent D. M. Sijanec, sodeluje violinist Albert Dor-melj — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pcsini in napevi — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.15 Komentnr dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfo-nično-vokalni koncert, vodi dirigent Ziino, sodelujeta' sopranistka Rosetta Pampnninl in tenorist Franccsco Alhanese — 21.45 Zanimivosti v slovenščini — 21.45 Koncert Adn-mičevogn orkestru — 22.20 Prednvanjo v slovenščini — 22.30 Predigre in Intermezzi znanih oper — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedelio: dr. Piccoll, Bloiweisova o. 6: mr. lločevnr, Cclovškn 62, ln mr. Gnrtu«, Moste, Znloškn 47. — V ponedeljek: dr. Kmet, Blei-weisovn 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, in mr. Ustnr. šelenburgovn 7. Nedeljsko zdrnvnlško dežurno slnžho ho opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni Bvetnik dr. MIs Frantn, Poljnnskn c. 15/11. Poizvedovanja Zgubila Jc revnn dijnkinjn v nedeljo zjutraj ovratnik (zajčja koža) v Llehtsnturnu nli v njegu bližini. Pošten najditelj nuj ga odda v ouioajuuem zavodu. K današnjem obroku drž. nogometnega prvenstva 30 nedelj bodo igrali, danes je na vrsti 18. Nas, ki spremljamo usodo posameznih moštev le bolj od daleč, zanima zlasti borba za prvo mesto. Doslej so se odtrgala štiri moštva in na9 prepričala, da smemo iskati letošnjega prvaka samo med njimi. Lanskoleto smo čitali na vrhu razpredelnice v tem času imena rimske, beneške in torin-ske enajstorice. Letos so ostali na častnem mestu zdrknili na 11. odnosno 15 mesto, ln kdo je na vrhu? Oglejmo si vrstni red in spričevala posa- meznih moštev: Livorno 17 10 4 3 29 21 24 Ambrosiana 17 10 3 4 32 16 23 Torino 17 10 2 5 37 15 22 Juventus 17 9 4 4 41 29 22 Genova 17 9 1 7 41 33 19 Atalanta 17 8 3 6 17 19 19 Bologna 17 8 2 7 32 16 18 Lazio 17 7 4 6 36 35 18 Fiorentina 17 8 2 7 31 35 18 Milano 17 5 7 5 21 21 17 Roma 16 5 4 7 16 25 14 Liguria 16 5 3 8 16 36 13 Tiestina 17 2 9 6 15 21 13 Bari 17 4 5 8 16 26 13 Venezia 17 2 5 10 13 29 9 Vicenza 17 2 4 11 14 30 8 Llvorno torej vodi s 24 točkami. Danes bo igral Livorno z Ligurio in to pomeni po vsej verjetnosti napredek za naslednji dve točki. Skoraj ne more biti drugače, če igra prvi z razpredelnice z dvanajstim. Precej težja naloga čaka Am-brosiano, ki bo nastopila v Bergamu proti Ata-lanti. Računati pa moramo s tem, da je trenutno Ambrosiana v odlični lormi. Prav sedaj, ko je vodilnemu Ltvornu že za petami, bo mobilizirala vse sile, da ne bo izgubila tako dragocene točke. Posebno zanimiva partija bo v Torinu: Juventus: Torinol Dvoje domačih moštev, dvoje enakih bo nastopilo pred očmi tisočerih domačih prijateljev, navijalcev in simpatizerjevl Če si ogledamo njuni cpričevali, tedaj vidimo skoraj enako dobre rede in enako število točk: Torino 22, Juventus 22. To bo za torinske športnike vsekakor velik dogodek Zahvala in priznati moramo, da smo hudo radovedni, komu se bo obrnila sreča. Spored današnjih srečanj je tale: Vicenza: Vi-ccnza—Fiorentina, Milan: Milano—Roma, Benetke: Venezia—Genova, Torin: Torino—Juventus, Genova: Liguria—Livorno, Bcrgamo: Atalanta—Ambrosiana, Rim: Lazio—Bari, Bologna: Bologna—Tri-estina. _ Hermežani iščejo prvaka Danes nadaljevanje turnirja za pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu. V soboto popoldne so začeli pri Mikliču z velikim turnirjem namiznega tenisa, ki bo trajal danes ves dan s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Do zaključka lista še nismo prejeli poročil o sobotnem delu turnirja — šlo je za tekmovanje moštev. Sodeč po pripravah bo danes v prijetni dvorani Hermežanov zelo živahno. Zgodaj zjutraj bodo začeli z igrami, pri katerih ne odloča moč ali kaj podobnega, temveč hitrost, spretnost in dobri živci. V prvi skupini (A kategoriji) bodo hude borbe za vstop v finale, finale pa bo tem bolj zanimiv, ker se bodo spoprijeli najboljši igralci Ljubljanske pokrajine. Poskrbljeno je tudi za manj izurjene in ne-verificirane prijatelje namiznega tenisa, ki se bodo spogledali v posebnem razredu. Ob 10. uri bodo prišla na vrsto dekleta in bodo sukala lopar tem bolj za res, ker bo šlo za najvišji naslov. Hermes poziva vse one, ki so se udejstvovale v namiznem tenisu doma, na kopališčih ali v zasebnih družbah, da poskusijo srečo na prireditvi, na kateri bodo najboljši podelili naslov prvakinie Ljubljanske pokrajine. Da bo spored popolen, bodo nastopili tudi gospodje v dvoje in pa seveda tudi juniorji. Nič manj kakor šest tekmovalnih skupin se bo borilo tokrat za častna mesta in za lične spominske nagrade. Vstopnina k prireditvi znaša 2 liri. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 U 12 13 14 15 10 17 le 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 30 37 38 39 40 41 42 43 44 45 4 ti 47 48 149 1 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 KRIŽANKA Št. 72 Vodoravno: 1. veseloigra (tujka), 9. razum, 14. vrba, 17. gaz, sled, 20. VVielandov ep, 21. vrsta papig, 22. majhen zid, 23. psovka, ničvrodnež. 24 severna žival, 25. otroška beseda za očeta, 26. tovarna zaves. 27 piS, veter, 28. strmina, breg, 29. prevara, 31. hišna, postrežnica, 34. vrsta cvetlic, 30. vrsta davMine, 38. cerkvena posoda, 40. žensko ime, 42. velikan (tujka), 44. turški naslov, 45. prebivalec Sirije, 47. dokaz nenavzočnosti (tujka), 48. gora v Švici, 50. obvodna žival, 51. mesto v Nemčiji, 52. upanje, 53. ja|>onski denar, 54. notranjska voda, 5f>. žensko ime, 56. mitničar, carinik (tujka), 57. državica v Aziji, 58. pripadnik izumrlega naroda, 59. mesto v Vojvodini. Navpično: t. reka v Srbiji, 2. svod, slop, 3. velika sekira, 4. razdobje (tujka), 5. pribitek, doplačilo (tujka), 6. špansko žensko ime. 7. žensko ime, 8. kraj na Francoskem, 9. bogomili, verska ločina, .10.• otočje v Atlantskem oceanu, 11. deset tisoč, 12. žensko ime, 13. pokrajina v Grčiji, 14. prvi letalec, 15. strmina, breg, 16. Kreitenova igra iz, rimskega življenja, 17. vrsta mesa, 18. žensko ime, 19. živinska krma, 30. vrt, drevored, 32. ru- Naročajte in širite »Slovenca« ! Za vso Izraze sočutja v bolezni ln ob prernnl smrti našo pro- ljubljeno hčerke, sestre, gospodične. Anice Leskovšek so vsem najlskrencje zahvaljujemo, posebno č6. duhovščini tn čfi. sestram, zlasti C. sestri Hlpolltl za njeno materinsko skrb tn nego ob tnukopolnl bolezni nase Anice. Prisrčna zahvala vsem dobrotnikom, ki so nam v teh težkih dneh nudili kakršno koli pomoč, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Bog bodi vsem plačnik! Sveta masa zadušnica bo brana v župni cerkvi sv. Frančiška, v ponedeljek, 1. februarja 1943, ob pol 7 zjutraj. Ljubljana, J9. Jan. 194S. Žalujoči ostali Ono starnuto non t ona m a I a 11 i a. p u o essero pero il primo sinlomo di un raffred-dore. Ouesfo 6 il vero momonto per ('Aspirina. ^ eviterete ccsi una malattia da ratfreddamento con tutte le su8 spiace-voli consepsnze. fv^1 g^tt \ Kihanje sicer ni bolezen. lahko pa |e prvi simptom prehlada, leda) vzemite Aspirin In tako se boste Izognili prehladu z vsemi neprijetnimi posledicami. ski plemič, 33. trden kmet, poseetnik, 35. pritr-dilnica, 37. zagon (tujka), 39. prebivalec Irske, 41. svetopisemska oseba, 43 trdnjava v Španiji, 4mnil večera v furmanski sobi. Kaj so godi s teboj. Matevž? Ah, nitJS, le dobre volje sem. Pa listo z Marjeto? Saj me je ona prva objela. In ti si ji vrnil. Ah, srce jo včasih brez pameti; greje 6e tam, kjer ni prostora za dva. Ne bi smel tega storiti; ona je zaročena, ti pa si pravil Majdi, da se boš čez zimo dogovoril z očetom in da boš pripravljal domačijo za novo ognjišče. Nič se ni zgodilo, česar Majda ne M smela zvedeti. Nič hudega ni bilo. Če ni bilo hudega s teboj..., ti ne veš, če ne čuti Marjeta drugače! Prav zaradi tebe bo morda sprejela zaročenca bolj hladno kot bi ga, če ji ne bi pokazal, da ti jo všeč. Nekdo je potrkal. »Naprej U se je oglasil Matevž in pogledal nevoijno proti vratom. V sobo je pokukala plavolasa Marjeta, ki je prišla z Janezom. »Matevž, aocoj se no bost© poslovili po francosko,« ga je prijazno nagovorila. »Pogrešamo te,« mu je dejal Janez, ga prijel pod roko in ga vabil iz sobe. >Ne, ne, nisem se mislil posloviti, le pošto sem bral, ki me je čakala v obed-nici.< Spodaj eo spet prepevali: »Vinograd obdelVati, Slovene mora znati; kdor delal prav ne bo, naj pije pa vodo!« Od časa do časa so je oglasila Nada in prosila, da bi bili gostjo bolj mirni. »Zgoraj ne morejo spati!* se je pritoževala. Slovesno so obljubili da jih niti v kuhinjo ne bodo slišali, čez par minut pa so postali spet razposajeni. Matevž ni več toliko plesal, je pa zato več nit. Začel je napivati vsem po vrsti: onim, ki so mu bili všeč in jiotem še tistim, ki jih, ni kaj prida rad videl. Delal be je, k^kor da bi jih hotel ustrahovati. Posebno rad jo imel Matička. Začel je spet plesati, toda sedaj z, vsemi po vrsti. Marjeta bi morda rajši videla, da bi bil več z njo, zadovoljila pa se je tudi s tem, da je bil dobre volje. To pa jo res bil. Z Matičkom je pil bratovščino in potem sta treščila kozarce ob tla, da so se razleteli na desetero koscev. Kdo ne bi bil vesel, če ti ponudi Matiček, ugleden meščan s pristno kmečko dušo, da mu lahko rečeš »ti«? Plesal je spet z Marjeto in čutil njeno gibkost, njen lahek korak. Vino je delovalo, vsa soba se je vrlela v veselju in pesmi. Hišni pek se je sprehajal po sobi in vlekel harmoniko zdaj glasno, kakor da bi hotel nasilno polniti ušesa, zdaj tiho kakor da hi snežilo. Soba je bila polna veselja in dobre volje. Marjeta se jo domislila besedila k melodiji, ki jo je čaral pek iz svoje harmonike. Snet mu je pela in pa gledala v oči. »Vrag je v tebi, punčka draga,« ji je šepnil Matevž. »V tebi sta dvalt, mu je vrnilo dekle. Šele pri mizi se je zavedel, da jo je tikal. Naročil je še pijače, plesal pa ni več. Praznil jo kozarce in se delal strahovito žejnega. Ali mu jo pijača tako teknila? Kako bi mu teknila, ko jo vendar pil le za redke slovesnosti 1 Nocoj pa jo bil Matevž žejen, žejen vsega in marsičesa. Ura jo bila pozna in soba se je začela praznili. »Matevž pojdite še vi spat, trudni ste,« mu je rekla Marjeta. Ta jo vstal, jo prijel pod roko in vodil do sobe. »Duša draga, pozno je, za Mat^ža pa še ne pre|>ozno. Lahko noč vam voščim, obema pa lepše vreme jutri.« Za tem je odšel naravnost v sneg in se sprehajal po srenu okrog doma. Ko se je shladil, se je vrnil v furmansko sobo, ki je smrdela po tobaku in vinu, Ce bi pogledale to noč bole zvezde skozi okno, bi bile najprej žalostne. Videle bi Matevža, kako ga opaja Marjeti-na pesem, ob pozni, zelo pozni uri pa bi ga. zalotile pri mizi, kjer sedi sam in pije wisky. Če pa bi mu pogledale v dušo, bi prešla žalost s srebrnih obrazkov. Ne, Matevž ni bil žejen vina; nekaj je gorelo v njem in to je gasil s pijačo. Ob drugi priložnosti bi 6i pripel smuči na noge in tekel, tekel tako dolgo in tako hitro, da bj 6e vrnil tako krotek, da še zavriskati rte bi mogel. Nocoj pa je bila megla, gosta megla in bele zvezdice na nebu so videle samo sivo morje, ki je ležalo nad starimi gozdovi okrog Mrzlega studenca. Ko jc prišla Nada pospravljat steklenice in čaše, ji jo Matevž pomagal, potem pa jo šol spat. Vreme so ni kaj prida spremenilo. Le sren je imel zjutraj močnejšo skorjo in tudi živo srebro je zdrknilo za par stopinj nižje. »Lipanca draga, še te bom videl v soncu, še boš moja, predno grem.« Ne, v tej megli tudi danes ni hotel v dolino. Soliota je minila brez posebnih sprememb. Dopoldne je poučeval plužno kri-stijanijo, popoldne so priredili izlet na Rudno polje. Celo uro so 6e zadržali v gozdarjevi koči, kjer so pili čaj z mlekom. Ko so se'o mraku vrnili, so začeli s tarokom. Skakalno tekme pod Ponco, Voznik, ki je pripeljal živila iz doline, je prinesel, kakor vsak dan, tudi pešto. Med časopisi in pismi je bila brzojavka za Matevža. j »Pridi pod Ponco — radio reportaža l — nujno.« Povabilo je fanta vrglo na noge. Bral 1 je v listih, da pripravljajo v dolini pod Ponco veliko prireditev. Napovedani so bili posebni vlaki, ki bodo pripeljali množico k skakalnim tekmam. Spet bo med ljudmi, spet bo sedel na v!«k"., skoke pa bo gledal čisto od blizu, Maj-l lepšega mesta. A. Fogazzaro: 07 Palača ob jezeru »So torej hočete spremniti iz Prozerpino v Sfingo, markiza?« »Da, v Sfingo, ki bo kmalu postala kamnita, morda celo hladnejša od kamna. Prej pa bo govorila in povedala vso. Torej...« Postala je vedno bolj bloda. V tem trenutku je strepelala in ni mogla več govoriti. Vezza in zdravnik sta vstala. Marina je pograbila nož in ga z vso besnostjo zasadila v mizo. »Pomirite se,< ji je dejai zdravnik, jo prijel za ledeno mrzlo roko in so sklonil k njej. Marina so je že premagala. Odrinila je zdravnikovo roko in vstala. »Zraka potrebujem,« je izjavila. Planila je mimo zdravnika in stekla k ograji, ki jo bila obrnjena proti jezeru. Zdravnik je skočil za njo, da bi jo pograbil. Marina pa 60 jo že okrenila proti njemu in pogledala Vezza z žareči m i očmi. »Kaj se vam zdi,« je dejala in 6e skušala pri tem pokazati popolnoma mirno. »Ali more človeška duša živeti večkrat na svetu?« Ker pa jo Vezza v zadregi molčal, mu je zaklicala: »Odgovorite!« »Nikakor ne!« jo odvrnil Vezza. »Ni res. Lahko živi!« Zavladala je grobna tišina. Vrtnar, kuhar in Fani, ki jih je sluga obvestil o vsem, so prihiteli po stopnicah, da bi prisluškovali. Veter je ponehal, jezero jo le liho šumelo. V tej tišini se jo zopet oglasila Marina. »Pred Šestdesetimi leti jo oče umrlega grofa zaprl tu notri svojo prvo ženo kakor steklega psa. Počasi jo je umoril. Ta ženska se je vrnila iz groba, da se maščuje nad prokletim zarodom, ki jo vladal tu do nocojšnje noči.« Njene oči so bile uprte v vrata na desni strani lože, ki so bila odprta. »Nikar, markiza,« ji jo s pomirjujočim glasom dejal zdravnik. »Nikar no govorite tega.« Pri teh besedah jo je trdno prijel za roko. »Tam so ljudje,« je vzkliknila Marina. »Pridite vsi sem!« Fani in ostali so zbežali, a so so takoj zopet liho vrnili, da bi prisluškovali. Silla se je približal vratom salona. Ni mogel sicer videti Marine, a slišal jo jo dobro, ko je nadaljevala: »Naprej! Njega še ni sem, ker že pozna to povesi. Vendar pa ne ve še vsega. Poznati mora tudi konec. Vrnila sem se iz groba in to je moja zmagoslavna gostija!« Hipoma ji je glas odpovedal. Objela je steber, poleg katerega je stala in naslonila narij čelo in divje zastokala, tako da 6e je zasmilila v srce vsakemu, ki jo je slišal. »Nikar, markiza,« ji je nežno dejal zdravnik. »Vse je resnica, kar ste povedali, a nikar ne govorite o tem, ker vam škoduje.« Dvignila je glavo, popravila lase in zopet uprla pogled v vrata salona. Vrtnarjeva žena se je prikazala na vratih. Marina ji je z roko dala znak, naj se umakne in dejala zdravnikji bolj s kretnjo kakor z glasom: »Ha, pojdimo odtod, pojdimo v salon.« »Ali ne bi bilo boljše, če bi šli v svojo sobo, markiza?« »No, no. Hočem iti v salon. Pustite me!« Zadnjo besede je izgovorila tako odločno in ponosno, da jo je zdravnik nemudoma ubogal in šel za njo. Zdelo se mu je v tem trenutku najvažnejše to, da jo oddalji od ograje. Marina jo krenila počasi proti salonu in ves čas držala desnico v žepu. Vezza in služabnik sta jo glodala vsa prepadena. Zdravnik, ki je šel za njo, jo za trenutek obstal, da naroči nekaj vrt-narjevi ženi. Marina je medtem dospela do vrat. Fani, kuhar in vrtnar 60 se umaknili vstran, da bi jih ne videla. V salonu je bilo mračno. Silla je stal na pragu. Zagledal jo Marino, ki mu je prihajala nasproti in je za hip bil v zadregi, kaj naj stori. Ni vedel, ali naj ji gre nasproti, ali naj stopi na stran ali pa naj se umakne v salon. Marina se mu je naglo približala, mu dejala »Srečno pot« in dvignila desnico. Počil Je strel in Silla 6e je zgrudil na tla. Fani je za-vpila in zbežala, zdravnik je planil v salon, zaklical možem, naj primejo niarkizo, sam pa se je sklonil nad mladeniča. Vezza, sluga in vrtnarjeva žena so tudi planili v sobo, da bi videli, kaj se je zgodilo. Vrtnar in kuhar sta vpila in vzpodbujala drug drugega, da bi zadržala Marino, ki 68 jo medlem okrenila in šla s kadečim se samokresom v roki, mimo osuplih ljudi, ki se je nihče ni upal dotakniti. Odhitela je preko lože, izginila skozi nasprotna vrata in jih zaklenila za seboj. Vse to se je zgodilo v dobri minuti. Vrtnar in sluga sta se končno zavedla, planila proti vratom in jih s silo odprla. Hodnik je bil prazen. Obstala sta v negotovosti, ker sta pričakovala, da bo od nekod počil strel. »Naprej, bojazljlvcil« je zaklical zdravnik in planil proti njima. Sredi hodnika je obstal in prisluhnil. Vse je bilo tiho. »Ostanita tu!« je dejal možema In 6tekel v grofovo sobo. Bila je prazna. Sveče so mirno gorele. Vsi trije so stekli v Marinine sobe. Tudi tu je ni bilo. Zdravnik se je pograbil za lase in vzkliknil »Prokleti bojazljivci!« »V knjižnico!« je dejal vrtnar. Stekli so navzdol po stopnicah. Zdravnik je tekel prvi. Ko je dospel do hodnika, je zaslišal od zgoraj kričanje. Razločil je Vezzov glas: »Colnl Čoln!« Stekel je v ložo in pogledal preko ograje. Marina je bila sama v čolnu iz pristana. Na prednjem sedežu je ležal samokres. »K čolnu!« je zaklical zdravnik. Vezza Je zaklical za njim: »Pojdite po skrivnih stopnicah!« Vsi trije so stekli po skrivnih stopnicah. Zdravnik se je spotaaknil in zdrsel navzdoL Ko je priletel do konca, se je dvignil, medtem ko je vrtnar glasno zaklel. »Velikega čolna ni več,« je dejal. »Pred kosilom je poslala Rika s čolnom v vas.« »Morda 6e je že vrnil,« je dejal zdravnik ln odprl vratica, ki so vodila v pristan. Čolna ni bilo nikjer. Verige obeh čolnov 60 visele ob zidu. Obstal je kakor vkovan. Vedel je, da ni v bližini nobenega drugega čolna. »Vrtnar!« je dejal. »Pojdite v vas! Dobite tam čoln in ljudi!« | Vrtnar je izginil skozi vrtna vratica. »Zamolčani Napoleon« 100.000 knjig o Napoleonu, a so nekatere plati njegovega življenja, značaja in dela docela nepoznane — Novo zanimivo delo v Napoleonovem razmerju do papeža Tod tem naslovom bo naš list s 1. februarjem začel prinašati zanimivo zgodovinsko delo o francoskem cesarju Napoleonu I. ter o njegovem boju s papežem. Knjigo je napisal Madžar Vilinos Tovor in spada med najzanimivejše prispevke k poznavanju pravega Napoleonovega značaja, hkratu pa oh doslej neznanih dejstvih razodeva naravnost neizprosno zaskonitost o povračilu vsega zla in krivic, ki jih je Napoleon prizadel Cerkvi in papežu. Pisatelj je knjigi, iz katere bomo prinesli obširen izvleček, napisal uvod. v katerem pravi: Skoraj pol milijona je del, ki govorč o Napoleonu. Samo v pariški Narodni knjižnici je sto tisoč knjig o znamenitem cesarju. Kircheisen navaja v svojem imeniku (Napoleonhibliographie) toliko knjig o Napoleonu, da bi jih človek vse svoje življenje ne mogel prebrati... Ali ni torej prazno delo ter samo zgubljanje časa in zapravljanje papirja, če število knjig o Napoleonu povečamo še za eno? Pravijp: Kdor prebere pol ducata knjig o Napoleonu, misli, da docela pozna tega zgodovinskega velikana, tistemu, ki jih prebere ducat, se pa zazdi, da ga še ne pozna zadosti, in šele listi, ki jih prebere cčlo knjižnico, dokončno spozna, da stoji pred popolno uganko. Da ta misel ni čisto napačna, najbolje dokazujejo razna, tudi skrajno nasprotujoča mnenja in sodbe tistih, ki so preučevali Napoleonovo osebnost. Naj navedem nekaj zgledov: Ileine trdi o Napoleonu, da Je bog; Ooetlie ga imenuje polboga; Nietscho vidi v njem »nadčloveka«. Nasprotno pa se Tolstoju zdi Napoleon »največji izprijenec v zgodovini«. Rčmusatova, dvorna dama Napoleonove žene, pravi, da je bil »Bona-parto nizkoten že od rojstva, da mu je bila Porojena nagnjenost k 6labemu, tako v velikem kakor tudi v malem, in da je zametoval sleherno čednost.« Po Chateaubriandovi sodbi »ni še nikoli nihče tako zlorabljal in zaničeval ljudi kakor Napoleon«. Einerson pravi v knjigi »Predstavniki človeškega duha« o njem, da je bil brez vsakega plemenitega čustva in da niti za najpreprostejšo čednost, za pravičnost in čast, ne imel smisla«. Taine je zaničljivo obrnil Napoleonu hrbet, ker »je žrtvoval štiri milijone Francozov, v petnajstih letih uničil petnajst pokrajin in ker so se od nje- ©troške vozičke globoke ali športne, zopel dobile v lepi izbiri domače izdelave pri Ivrdki: »TRIBUNA« — Lazar Ferdo >m V .»/■v.-- Karlovška cesla št. 4 tel; KINO SLOGA 27 30 Junaštvo v vojni na eni tn vsa lirika ljubezni na drugi strani se vam prikazuje v filmu »Koncert po želji« O tem filmu jo pisalo evropsko časopisje ob priliki razstave v Benetkah z največjo pohvalo. V glavni vlogi: lise Werner, Carl Raddatz t. dr. Sodeluje tudi : Marlcka Rokk, Heinz Ruhmann, Paul Ilorblger ter berlinska filharmonija._ tel. KINO UNION 22-21 Brezmejno požrtvovalnost prave ljubezni nam pokaže film »Mater Dolorosa« V glavnih vlogah : Marlella Lotti, Annellese Uhlig, Claudio Gora In drugi... TEL. KINO MATICA 22"41 Dnevno dvojni spored: Dnevno ob IS.30 in 18.30 ln v nedeljo ob 14.30 10.30 ln 18.30 četvorlca na Jpriljublje-nejSih igralrcv : Fosco Giachettl, Maria v. Tasnady, Pal Javer in Otelio Toso v burni ljubezenski drami »Rumeni pekel« Dnevno ob 14.30 in v nedeljo ob 10.30 detektivsko-kriminalnl film SKRIVNOSTNA 2ENA — Igralci: Annellese Uhlig, Paul Kllnger. Herbort Wllk.__ KINO KODELJEVO Telefon 41-64 Odlična zabava za staro In mlado v izbornem švedskem filmu »Takšen mora biti mož« Adolf Jahr — Blrglt Tengroth Nepozabna Dlsneyeva umetnina v naravnih barvah »SneglllČica« Predstave: nedelja ob 14.30 in 17; delavnik ob 17.30. gove države odcepile Savojska, levi del Porenja, Belgija in ves severovzhodni kot«. Melzi pravi, da je »imel Napoleon zmedeno pamet in kamnito srce«. De Stafeiova trdi. da je bil Napoleon ali več ali manj kakor »človek«. Ko so francoskemu državnemu zboru na seji dno 2. aprila 1814 predlagali, naj bi Napoleona in njegove potomce razdedinil in preklical, Francoze pa odvezal zvestobe, ki so jo prisegli cesarju, je bilo v razlogih, ki jih je sestavil Lambrecht, rečeno: »Napoleon je zatiral javno in zasebno svobodo, po svoji glavi muhasto zapiral meščane, dušil tisk. v bedastih in nepridovnih vojskah prelival francosko kri, Evropo spremenil v pokopališče, posejal ceste z onemoglimi francoskimi ra-... in niti sodnih odiočb ni spoštoval.« njenci Za krono ali posmeh vseh teh sodbi naj ome- nim še spise tistih, ki docela zanikujejo, da bi Napoleon sploh kdaj živel in vladal. Na primer I. B. Peres v delu: »Zakaj Napoleon ni nikoli živel ali huda zmota, vir neštevilnih zmot, in zgodovina devetnajstega stoletja« (brez letnice), ali: »Jo Napoleon 6pIoli živel?« (Stuttgart, Robert Lutz, Bibliothck der Absonderlichen, I. zvezek.) * Zato poskušam v svoji novi knjigi postaviti Napoleonovo življenje v drugačno luč, gledam ga z drugega zrelišča, opazujem iz večje oddaljenosti ter mislim, da bi se tako še najlaže najbolj približali rešitvi napoleonskega vprašanja. V prvem delu, ki ima naslov »Človek obrača...«, sem zbral vsa lista dejstva, ki se tičejo Napoleonovega razmerja do obeh tedanjih papežev, ki se jih splošno znani Napoleonovi življenjepisi komaj dotaknejo ali pa poročajo o njih izredno na kratko, samo mimogrede in kar na splošno pristrano. Drugi del: »Bog pa obrne«, ima docela novo vsebino. Samo nekaj kratkih odlomkov sem že priobčil v nekaterih člankih v madžarskih in tujih časnikih in časopisih ter v prejšnjih svojih knjigah.« Michelangelovo »Pieta« nameravajo prestaviti Popraviti hočejo napako, ki so jo zagrešili pred skoraj 200 leti, ko so to čudovito mojstrovino postavljali na sedanje mesto Kako se v Rimu kljub sedanjemu vojnemu stanju še vedno zanimajo za vprašanja umetnosti in estetike, pač najlepše dokazuje razpoloženje, ki ga je ne samo v umetniških krogih, pač pa tudi v široki javnosti zbudila novica, da nameravajo prestaviti v cerkvi svetega Petra v Rimu sloviti Michelangelov kip žalostne Matere božje, kip Piefa. Ta svetovno znani kip, ki predstavlja Mater božjo z mrtvim Sinom v naročju, je bil postavljen na sedanje mesto, t. j. v desno stran; Kljub temu pa je kip osfal skoraj celi dve stoletji na kraju, kamor so ga bili postavili. Zdaj pa nameravajo napako tistih, ki so kip pred skoraj dve sto leti postavili na sedanje mesto, popraviti, knkor se je naglo izvedelo po vsem Rimu in tudi drugod. Pravijo, da so že naredili posnetek Michel-angelove Pieta in so z njim naredili v zadnjem času že več poskusov, kje bi bilo najprimernejše mesto zanj. Upajo, da bodo na podlagi teh poskusov s posnetkom kip Pieta le postavili pravilno visoko in lako, da svetloba ne bo več sko ladjo cerkve s-v. Petra, leta 1749. Ze tedaj se je nekaterim zazdelo, da je ta kip postavljen "tako slepila človeka, ki si ga bo hotel ogledati, previsoko in dn ni najbolje osvetljen, zakaj j Tako upajo, da Ivo ta čudovita mojstrovina, ki v bodoče prišla do popolne nanj pada svetloba skozi cerkveno okno tako, nima primere, da človeka, ki si kip ogleduje, preveč slepi. 1 veljave. Vznemirjajoče vprašanje 1.4 milijona Poljakov, ki so jih leta 1939 odvedli Sovjeti, a zdaj za njimi ni nobenega sledu Ziirich, 19. januarja, s. O usodi Poljakov, ki so jih bili svojčas odvedli v Sovjetsko Rusijo, prinaša »Neue Zurchcr Zeitung« iz dobro poučenega, najbrž poljskega vira zanimivo pismo, ki med drugim pravi, da je od 1.8 milijona Poljakov, ki so jih Sovjeti po svojem prihodu na Poljsko meseca septembra 1939 odpeljali, izginilo brez sledu nič manj ko 1.4 milijona ljudi. Zvedelo se je, — nadaljuje omenjeni švicarski list — da namerava predsednik poljske vlade v Londonu, general Sikorski v bližnji bodočnosti odpotovati v Moskvo. Namen njegovega potovanja je, pojasniti in dokončno rešiti kočljivo in vznemirjajoče vprašanje v Sovjetsko Rusijo odvedenih Poljakov ter se porazgovoriti o možnosti njihove osvoboditve. Predzgodovina tega vprašanja je naslednja: Po razdelitvi Poljske med Nemčijo in Sovjetsko zvezo v jeseni 1 1939 so Rusi na ozemlju, ki so ga zasedli, prijeli veliko število prebivalcev in jih odvedli v severne gubernije evropske Rusije, v Sibirijo in v Turkestan. Teh ljudi je bilo 1.8 milijona, vštevši ženske in otroke, ki so spremljali može in očete. Po večini so bili iz razumniških krogov, iz meščanstva, obrtnikov in uradnikov. Po izbruhu vojne med Nemčijo in Sovjetsko zvezo in potem ko je ta postala zaveznica Velike Britanije, je general Sikorsky prvič odpotoval v Moskvo ter zahteval v imenu poljske nominalne vlade, ki je medtem prav tako postala zaveznica Rusije, naj bi se odvedeni Poljaki osvobodili. V tej zadevi se je sklenil dogovor, s katerim se je moskovska vlada zavezala, da bo osvobodila vse odvedene Poljake in jim omogočila odpravo iz Rusije. Sestavila se je poljsko-sovjetska komisija z nalogo, da izsledi te odvedence, toda navzlic vsem naporom je tej komisiji do konca 1. 1942 uspelo izslediti samo 320 000 odvedencev. Izmed teh so 60.000 proglasili za sposobne in jih uvrstili v poljsko vojsko, ki nastopa v sestavu britanskih oboroženih sil na Bližnjem in Srednjem vzhodu-. Drugim 260.000 odvedenim Poljakom, ki so jih našli, so dovolili izselitev v severno in južno Ame- j riko. Kar se tiče ostalega 1.48 milijona odvedenih Poljakov, jih mešana komisija ni mogla izslediti. Na ponovna vprašanja poljske nominalne vlade v Londonu je sovjetska vlada odgovorila, da nima nobenih vesti o teh odvedencih in o njihovem bivališču. V poljskih krogih se boje, da je večina odvedencev propadla zavoljo gladu in mraza, epidemij in vsakovrstnega pomanjkanja, ter zahtevajo, naj se z natančno preiskavo vsaj ugotovi usoda teh nesrečnikov. General Sikorsky je sedaj izjavil, da bo poskusil tokrat v Moskvi prepričati sovjetsko vlado o nujni potrebi, da se poiščejo in osvobodijo šc živeči poljski ndvedenci, preden se uresniči kakšna ureditev poljsko-ruskih odnošajev. Na videz navdaja generala Sikorskega živa skrb za usodo njegovih rojakov, v resnici pa mu gre le za to, da bi med njimi našel ljudi, s katerimi bi stvoril nove edinice, ki naj bi pa šle Anglasasom v pomoč. To potovanje Sikorskega v Moskvo, ki ga hoče London in ki si ga Kremelj seveda le malo želi, ne bo na koncu dokazalo nič drugega nego nečloveške metode, ki jih uporabljajo v Sovjetski zvezi proti nesrečnemu prebivalstvu na ozemljih, ki ga zasedejo. Bodoči avtomobil Povsem drugačen od sedanjega, še enkrat hitrejši, prozoren, a dvakrat cenejši kakor pa je zdaj Po mnenju slovitega graditelja avtomobilov Edvvarrla Greva bodo avtomobili, kakršne bodo izdelovali po sedanji vojni, povsem drugačni, kakor pa so današnji. Zlasti avtomobilski moforji — piše sofrud-nik poročevalske družbe »La Corrisnondenza« dan" — bodo dosti manjši, kokor pa so sedanji, razvijali pa bodo najmanj dvakrat tako veliko siio kakor doslei. Njihova moč bo torej neprimerno večja, kakor pa je moč sedanjih avto- mobilskih motorjev. Za avtomobilski pogon ne bodo po vojni nič več uporabljali navadnega bencina, pač pa ga bodo nadomestili s takšnim, kakršnega danes uporabljajo bojna letala. Bodoči avtomobili bodo vozili z najmanj dvakrat tako veliko hitrostjo, kakor pa vozijo sedanji. Dosedanje avtomobilske cilindre bodo povsem odpravili ter jih nadomestili s posebnimi pripravami, ki bodo avtoma t ičmo metale na gotovo mesto pogonsko sredstvo. Karoserija bodočega avtomobila bo imela vitkcjšo obliko in bo zgrajena po načelih aerodinamike, to se pravi tako, da bo avtomobil pri vožnji zrak čim manj oviral. Stene in strop bodo iz enega samega kosa in iz prozorne plastične snovi, zaradi česar bodo potniki (udi iz zaprtega avtomobila imeli vedno lep razgled na vse 6trani. Posebni električni regulatorji bodo skrbeli za 6talno temperaturo. Vozač v bodočem avtomobilu ne bo več sedel spredaj za krmilom, pač pa bo avtomobilu dajal željeno hitrost s pomočjo posebne naprave. Zelo važno pri novem avtomobilu pa bo tudi to, da bo stal približno polovico manj, kakor pa stane danes in si ga bodo zato lahko kupili tudi manj petični ljudje. Eden tistih, ki so v Ameriki hujskali na vojno Najpomembnejša vojaška pogodba, ki jo je ila podpisala vlada Združenih ameriških držav, je tista, kj jo je sklenila s slovitim bolivijskim »platinskim kraljem« Simonom Patinom, ki se je 6 to pogodbo zavezal, da bo dobavil Združenim državam ogromne množine kositra in gumija s svojih posestev v Boliviji. Simon Patino je bil že pred vojno eden od petih najbogatejših ljudi na svetu. Računajo, da je njegovo premoženje vredno okrog 250 milijonov funt-šterlingov. Pravijo, da si je v zadnjem času nagrabil še novih 50 milijonov funtov. Agencija >I^a Corrispondenza« poroča iz Rima, da je bil Simon Patino eden tistih Amcrikancev, ki so 6e najbolj zavzemali za to, da bi šle Združene ameriške države v vojno. Njegov sin je bil več let bolivijski poslanik v \Vashingtonu, zdaj pa je poslanik v Londonu. Avstralija za gospodarsko osamosvojitev Do leta 1937 v Avstraliji niso izdelali niti enega topa Avstralski mornariški minister Makin je — kakor pravi neko poročilo iz srednjeevropskega vira — pred nedavnim izjavil, da mora Avstralija napeti vse svoje sile, da postane v gospodarskem oziru povsem neodvisna od drugih, zlasti na polju vojne industrije. Potrebno ie, da postanemo popolnoma neodvisni od angleških in kanadskih dobav — je dejal omenjeni avstralski minister. A ta naloga ni lahka, za- V zvezi s tem pravi omenjeno poročilo, da vse do leta 1937 v Avstraliji niso naredili niti enega topa. Čisto upravičeno lahko trdimo — nadaljuje — da v Astraliji do tedaj sploh ni bilo nobene vojne industrije. Zdaj pa je avstralski minister za oskrbo odobril za več ko 200 milijonov šterlingov naročil. Vse stroje in nujno potrebne aparate za tovarne, morajo uvažati iz Anglije ali pa iz Amerike, poleg tega pa v kaj Avstraliji manjka primernih industrijskih j Astraliji hudo primanjkuje tudi delovnih moči. naprav. -I Zahvala Ob težki izgubi našega preljubijenega brata, strica in svaka, gospoda Blaža Pozniča upravnika Pokrajinske šolske založbe t> Ljubljani čutimo dolžnost, izreči iskreno zahvalo vsem, ki so stali ob strani, nas tolažili, nam izrazili sožalje na kakršen koli način ter v tako obilnem številu spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poli. Posebno zahvalo smo dolžni cosp. zdravniku dr. Prodnim, čč. gg. duhovnikom in vsein darovalcem cvetja in vencev. Sveta maša zadušnlca bo opravljena v četrtek, dne 4. februarja, ob pol 8 zjutraj v farni ccrkvi sv. Petra. V Ljubljani, 30. januarja 1043. Žalujoči sorodniki. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari$ Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenUiž