g T E v. 12. V L J U B L | A N 1. D N E 25 M A R C A l 9 3 1 L li I O 44 Cena 38 Din /.a celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izliaja vsako sredo. Spisi in dopisi nuj se posilijo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljubi« v Ljubljani. Materi Za Materinski dan 25. marca. Cvetje ovene, časi preminejo,, iz otrok postanejo očetje in matere; vedno enaka pa ostane materina ljubezen. Kdor je doraščal pod vplivom tega solnca, kogar so ogrevali ti žarki, ta bo uspeval, pa naj se zaganja vanj najljutejši vihar. Materina ljubezen je čudovita moč, ki je tako silna, da se daje tudi drugim. Njena nositeljica, mati, pa je včasih mala, neznatna osebica, ki tiho in skromno deli svoje darove v otroška srca. Mati je, ki more vedno dati in to tudi hoče, a je in ostane neizčrpna. In je zadovoljna s tako malim in ne zahteva ničesar drugega, kakor da sme zopet in zopet dajati in le dajati. Mati je posoda dobrote in ljubezni, pa !udi trpljenja in tolažbe, truda in skrbi. Zato, o mati, ti velja zahvala in hvaležnost tvojih otrok, hvaležnost "naroda, hvaležnost družbe! Na dan, ko se spominjamo pričeto božjega materinstva Marijinega, se poklonimo tudi hvaležnemu spominu naših mater. V skromni in preprosti obliki bomo to storili. Pri spominu na četrto božjo zapoved jo hočemo počastiti in ji poskusiti povrniti ljubezen za ljubezen. Materi hočemo posvetiti ta dan, v pravi materinski praznik ga hočemo izpremeniti. Povedati ji hočemo, kako radi jo imamo, kako visoko jo cenimo, kako zelo spoštujemo. Priznati ji hočemo v hvaležnosti, da ji nikoli ne bomo mogli povrniti, kar vse je storila za nas. Na ta dan bomo prenehali z vsem drugim zanimanjem in se hočemo okleniti samo matere in njenega spomina, da ji pokažemo, kako v vroči hvaležni ljubezni in hvaležnosti bije srce za njo. V tihem domačem krogu bo ta praznik; prenesti pa ga hočemo tudi v društveno dvorano, da se poklonimo vsem našim materam. Središče nasie proslave pa bo v cerkvi, kjer bomo prosili Vsemogočnega, naj blagoslovi naše matere ter jim bogato poplača, kar so storile nam, svojim otrokom. Mati v zgodovini 1- Žo v starem veku je orisal grški modrijan in postavodajavec Solon za vsa Jodoča tisočletja sliko srečne matere. Svetnica je bila, peljati bi se morala v temelj. Voz je stal pripravljen, a vprežne živine še ni bilo s polja. Čas daritve v tem-"ju se je bližal, ljudstvo je hitelo v temelj, svečenica je stopila na voz in gledala »n vse strani, kaj bo. Tedaj sta prihitela iz hise njena dva sinova in sta prijela za ojntce, da popeljeta ljubo mater v tempelj. a Pot P« je bila kakor zmagoslavni pohod zmagovalca; kajti od vseh strani je mahalo ljudstvo v pozdrav. Ni prav za prav vedelo, naj bolj časti: ali srečno mater, ki ma taka sinova, ali sinova sama, ker sta »e tako požrtvovalno postavila v službo matere, ki je bila, v službi boginje in je «o krasno vzgojila .svoje otroke'. — Ko LF!1313 mati v tempelj, je tam prosila Mnjo Hero, raj da sinovoma najboljše, sinov™3 Tre dati- Tedaj je Hera poslala i£ra' kl sta sedela Pred templjem in i več "budila1"' Spknie' iz katere£a se ni" sliko2'oJldi v fimski zgodovini najdemo Ijanka Ln , Komeliia> plemenita Rim-' zena slavnega vojskovodje, dedinja stare tradicije in velikega bogastvai Prostodušno posluša kramljanje bogate Rimljan-ke, ki gostobesedno opisuje svoj bogati nakit, bisere in dijamante in njih vrednost. Ko pa le-ta Kornelijo vpraša, kje ima pač ona svoj bogati nakit, tedaj Kornelija po-migne služabnici, ki odgrne zaveso in k materi priskakljata dva zala dečka in se je okleneta. Kornelija se dvigne v materinskem ponosu in pravi: »To so moji dragulji!« 3. Ponosni Rimljan, Koriolan, je prišel na čelu sovražnikov Rima, da se maščuje nad rodnim mestom, ki ga je žalilo. Vse prošnje njegovih prijateljev in svetovalcev nič ne pomagajo, da bi izpremenil svoj sklep. Pa: še živi njegova mati! Komu gre izdajstvo njenega sina bolj k srcu kot njej? — Odloči se za težko pot. Gre sinu, ki že stoji s trumami sovražnikov pred mestnimi vrati, naproti, vrže se predenj in — mati je zmagala. »Mati,« zakliče Koriolan, »Rim si rešila, a svojega sina si pogubila!« 4. Častno se uvrsti krščanska mati v odlično vrat o poganskih mater. Krščanska zgodovina nam kaže sliko razžaloščene matere, ki kleči pred škofom. Monika je, Av-guštinova mati, sin pa častihlepen, pono- sen, pregrehi vdan mladenič. — Njene prošnje, njene solze ga ne ganejo. Materina skrb ga hoče spremiti v Rim. Med njeno molitvijo pa je sin pobegnil. — Ko Monika škofa toži, da so bile vse njene molitve zastonj, jo le-ta potolaži: »Sin tolikih materinih solz se ne more pogubiti.« 5. Cvet v vencu odličnih mater je tudi sv. Elizabeta Turingiška. V 21. letu izgubi moža in neusmiljeni svak jo z otroki vred izžene iz gradu. Sredi zime je po dolgi poti srečno prišla pod streho — v borni hlev. Za kruh svojim otrokom mora beračiti. V tej bedi ima le eno misel: »Mati sem in od mojih žrtev zavisi življenje mojih otrok.« 6. Spoštovanje zahteva ljubezen kraljice Margarete angleške. Kralj Rihard je poslal svoje morilce, da umore njegovega tekmeca za prestol, princa Edvarda. Samo četrt ure naj bi vzdržala težka vrata, da bi morilci ne vstopili in princ bi bil rešen. Na vratih pa manjka zapaha. Brez premisleka, če bo megla vzdržati, vtakne mati Margareta svojo roko skozi okove. Pritisk od napadalcev je bil silen. Že se je zlomila kraljičina roka, a niti glasu ali tožbe ne da od sebe, drži in vzdrži, da pride prin-čeva telesna straža. — Tedaj zakliče sinu: » Vzemi mojo roko iz okov!« in se onesvestila. — Ko pride k sebi, reče smehljaje: »Kaj so bolečine, ki sem jih prestala, v primeri z veseljem, da si rešen!« 7. V preddvorju cerkve Notre Dame v Parizu stoji slepa beračica. Njen sin je hotel postati slikar. Manjkala pa so za to gmotna sredstva. Tri leta študij v Italiji bi zadostovala do uresničitve njegove srčne želje. Neznan dobrotnik se je ponudil, da bo kril stroške. — Po treh letih se je slikar kot mojster vrnil iz Italije v domovino, toda mati je izginila. Preiskal |e mrtvaške knjige vseh pariških fara, a njenega imena ni izsledil. Slučajno pa je tvedel, da je mati bila ona neznana do-brotnica, ki je noč in dan vezla, da je spravila mesečno vsoto skupaj za njegovo vzdrževanje. Zaradi tega da j© popolnoma oslepela. — Kjerkoli je slikar naletel na slepo žensko, v vsaki je hotel spoznati poteze svoje matere, a nobena ni bila prava. — Ob stebru tik vhoda v cerkev Naše ljube Gospe je nekega' dne opazil slepo starko. Že ji je hotel dati milodar, tedaj jo je pogledal natančneje in kriknil: »Mati, ljuba mati!« In že je klečal pred svojo žalostno materjo. Franjo Netibauer. Angel ie oznanil Pozdravil Te je: »Zdrava, nebes in zemlje slava! Čeprav Ti drag ni zemski mož, spočela in rodila boš od svetega Duha. Največja Tvoja je odlika, da mati boš Odrešenika, človeka in Boga!« Angelu zasvetil rajski je obraz, ' Ti sklonila vdano iHavo si tačas: »Dekla sem nevredna in uboga stvar. Tvoja volja bodi, Ti si Gospodar! Neumljivo dober Zemlji si, Gospod da po meni rešil boš človeški red!« Angel se dvignil v nebo je, peval sred rajskih višin: »Zdaj se v Dcvici Mariji Božji včlovecil je Sin. Zemljo odrešil otrok bo, v čistem telesu spočet.« Vzkliknila vsa so nebesa: Bog, Ti neskončno si svet!« s A v sobi je molila Marija dolgo, vroče, premišljevala v srcu, kako je to mogoče. Potem k Elizabeti radostna je hitela, objela teto drago, Magnifikat zapela. Beseda materi Leta so kakor kaplja v morju časa, a pomenijo mnogo v življenju matere, katere krog dolžnosti je tako obsežen in tako pomemben. Velika je njena naloga v trenotku, ko od Boga izbranemu možu pred oltarjem poda roko v znak ljubezni in zvestobe. Večja postane ta naloga, ko prejme mlada žena najdragocenejši božji dar, prvega otroka. Z drugim in tretjim otrokom raste skrb v družini in tedaj išče mati vzora, na katerega naj se ozira in pri katerem tudi najde tolažbe, ko jo tro križi in težave. In kakor je Bog le Eno našel, ki bi bila vredna postati mati Njegovemu Sinu, tako najde katoliška žena samo en ideal in en vzgled in eno zavetje, v katero se lajiko zateče cb urah sreče in nesreče in to je: božja Mati. Kakor je Njeno oko čuvalo nad Njenim Sinom, tako mora tudi cko katoliške matere čuvati nad otroki, za katere je Bogu odgovorna. Srečna mati, ki bo nekoč lahko rekla, da je z zvestimi očmi bdela nad usodo svojih 2' PO SVETU llalHa s Gospodarske težave. Po vsej Italiji, posebno'pa v južnih pokrajinah vlada velika gospodarska stiska. Davkoplačevalci so odpovedali in rubežni se čedalje bol) množijo. Trgovina je v zastoju. Foledel: ski pridelki se ne morejo vnovčiti. Olivno olje ponujajo po 10 Din, vino po 2 Din za liter, pa še ne najdejo kupca. Kmetje se puntajo, če le morejo. Tako so v Cancel-lari in Triggiariu vdrli v občinski dom in ga ODUstošili. V Linčuatflossi blizu Katanije je 500 žensk navalilo na občinsko hišo in sedež fašja. Orožniki in polic ja so z ve'iktt težavo preprečili, da ni prišlo do hu;šega nasilja. Več žensk so zaprli. Tudi v Me;-i sini ;n drugih mestih je prišlo do burnih demonstracij. Nekega jutra so v Irpillu v Basilicati našli na zidovih lepake: »Proč Mussolini! Nočemo umreti za lakoto!« Kako ponižni so v primeri z vsem tem — primorski Slovani. In kaj žanjeio za svo'o zve-; stobo dn italijanske države? s Nevzdržno naprej po o o'i v prtpad. ; Fašisti so sklenili, da se zakon, ki nalaga »tuierodnim« občinam, da preskrbijo učiteljem brezplačno stanovanje raztegne tudi na občine Trbiž in Malborjet ter n^i dele tržaške občiiie Omenjeni zakon z>!lteva od »tu^erodcev«, to je od Slovanov in Nemcev v Italiji, neke vrste oclškocln ro, zakaj edino občine s slovanskim in nemškim Dre-bivalstvom so do'žne preskrbeti italijanskim učite'jem brezplačno stanovanje ali pa jim plačati stanarino Zakon >e bil sprejet v priznan;e italijanskim učiteFem, ker iraajn z otroc' slovansk h ali neniš''i>i staršev, ki jim ubijajo v glavo tuj jezik, več dela. — Zgodovina nas uči, da je propadla vsaka država, ki ni bila napram vsem državljanom enako pravična. Zato se ne razburjamo. s In svet na vse to molči. Dijak II. realke v Gorici, 14'c'ni Miroslav Brezov-šek, je bil nedavno izpuščen iz preiskovalnega zapora. Pet tednov je bil zaprt, ker so ga po nedolžnem osumili, da je roval med dijaki proti Italiji. Ko je fant zapustil zapor, ga je bila le še sama senca. Oni dan ie v domači hiši v Gornjem Cerovem pri Gorici na bolezni, ki jo je dobil v Ječi, umrl. Pogreba mlade žrtve se je ude'ezilo več kot tisoč ljudi. s Razno. Fašistični župan v San Vito pri Udinah, poslanec Enrico Fransello, je otrok! Marijina materina roka je peljala dvanajstletnega Sina v tempelj. To stori tudi vsaka katoliška mati, ki sklepa otreku reke k molitvi, ga uči delati križ, ga vodi v cerkev k službi božji. Materino srce vse razume in vse odpusti" samo eno napako ima, da enkrat prestane utripati. Pa tudi, če že davno raste zelena tra-vica na materinem grobu: materino srce in materina beseda nista pozabljena. Najboljša dota, ki jo more skrbna mati dati svojim otrokom, je dobra katoliška vzgoja. In če ni mogla mati pripraviti svojim otrokom nikake druge dote kot to, je dovolj storila m bo lahko dala odgovor pred božjim sodmkom- (Kardinal Pik) zbežal z občinsko blagajno, v kateri je bil 2 milijona lir. — Ko so mirenski in sovo-denjski fantje ili na nabor v Gorico, so no stari navadi prepevali slovenske pesmj Kvestor Modesti je poslal svoje agente ki so na cesti fante pretepali. Mirenci so ušli, Sovodence so gnali v zapor in jih tam tolkli. Ker agenti ne ločijo furlanske govorice, so podobno napadli tudi furlanske fante, ki so po svoje peli. Bedasti napad je vzbudil novo ogorčenje med furlanskim ljudstvom, ki kakor znano napram Itali-janom iz kraljestva itak ni posebno prra-" teljsko razpoloženo. — V zadnjem času naraščajo samoumori v Trstu, zlasti med trgovskim slojem. Število konkurzov je stalno visoko. — Italijansko časopisje poživlja italijanske trgovce, naj bojkotirajo Jugoslavijo. — Enajst poslopij je uničil požar v Selcah pri Št. Petru na Krasu. — Žalostno življenje na italijanskih Liparskih otok preživlja okoli 50 tja prognanih naših rojakov. — Odbor za po.talijančevanje odredil, da se izpremeni zopet 218 či=to slovanskih priimkov v italijanske, n. pr, Kogoj v Corsarijn podobno. bo tgariia s Nekaj neverjetnega, a vendar resničnega. Na jugu Bolgarije, posebno v okraju Filipopel je več rimsko katoliških občin, ki na splošno žive v najlepšem mini s pravoslavnimi Bolgari. Toda to, kar je bolgarskemu narodu prav, ni prav bolgarski zvezi društev, tako zvani »Rodni zaščiti-, ki si je prisvojila na'ogo, da se bon' za pravoslavje, in sicer kakor se kaže, r,e z dokazi, ampak z nasiijem. Tako »narod-njakarstvo«, ki ga jc cerkev proglasila za poganstvo, najdemo današnje dni žal tog tudi pri mnogih drugih narodih. V vasi Soudžak je hotel torej katoliški mlarenič poročiti kato':ško deklico. Fant je bil sin katoliških bolgarskih staršev, dekle pa j! bilo šele pred dvema letoma krščeno, h so se zbrali pristaši »Rodne zaščite«, s po tolovajsko ustavili sredi pota voz svati in obkrožili oboroženi z gumijevkami voz, na katerem sta se peljala v oddaljeno katoliško cerkev ženin in nevesta. S silo so odvedli ženina in nevesto v bližnjo pravoslavno cerkev, kjer je že čakal pravoslavni pop. Pod zaščito gumijevk je ta izvršil proti volji ženina in neveste v največji naglici pravoslavni poročni obred. Vsled nezakonskega postopanja so se bolgarski katoličani zelo vznemirili in seveda tudi poslali na pristojna mesta ostro p"' tožbo. Joj bolgarskemu pravoslavju. če bo njegov obstoj odvisen od zaščitnikov, kakor jih navaja ravnokar povedana resnična zgodba. Poljsha s Z vodo in bombami nad nje. Na dvorišču vseučilišča v Varšavi na Poljskem so se narodnjakarski dijaki spoprijel na r_c' keni zborovanju s tovariši iz protivladne? tabora. Začel se je divji boj in mnogo s™' dentov je bilo ranjenih. Poklicana poj*1!' je začela škropiti mladokrvneže z vodo, a brez večjega uspeha, zakaj dijaki so zapfj dotok vode. Nato je došel drugi del po ' cistov, ki je vdrl na univerzo ter z ooffl bami za solzenje vzpostavil kmalu red mir. kupina slovenskih izseljencev v Urogvaju v Južni Ameriki Unski "'""trski predsednik je postal ta kmetske stranke dr. Sunila. Opustošena severnovzhodna obala Združenih držav. Ob severnovzhodm obali Amerike je silen vihar skoro popolnoma porušil vej inalib mest in ribiških vasi lujtta l av lin iz C't'šče vasi župnija l'r se vršile pretekli teden po vsej katoliški Jugoslaviji kar naivz^edneje. Deset in deset tisoči so napolnili samo ljubljanske cerkve, koliko pa šeie povsod drugod. Ves naš narod je bil ta zgodovinski dan enih misli, ves naš narod je čutil s Slovenci in Hrvati, živečimi pod^ Italijo in mcMl za nje. Molitev je močnejša kot puška in lop. Naj bi se tega dejstva fašisti zavedali! d itedna služba božja na Šmarni gori ob nedeljah in praznikih se je 19. marca zopet pričela. d Kmetijski odbor v Kranju. Vse vloge, zadevajoče okrajni kmetijski odbor v Smrtno so ss ponesrečili trije najboljši italijanski letalci: Maddalene, Cecconi in Damonte. Ostavko je podal romunski finančni minister Popovici. po vrnitvi z Pariza, kjer je podpisal posojilo. Proti tako zvanim »tekmam lepotic« je ostro nastopila vatikansko glasilo. Pregovori za sporazum so se pričeli med sv. stolico in Litvo. Umrl je bivši nemški državni kancler socijahst Muller. »Krvav« dež je lil oni dan v italijan- Mje ar°' Slabo znamenje, pravijo „„,.? UMinci se pogaja za sporazum poljska vlada. Jim ponuja vseučilišče, Ukrajinci hočejo več. B«VrŽ?i!«kapi H Vmrl kardinal Maffi. 800 milijonov dolarjev so dosegli v n[šk,f oSaSv. ' Amedki d°h0dki fa Kranju naj se odslej naslavljajo na naslov France J a m n i k, predsednik okraj, kme' tijskega odbora v Kranju, Podreča št K p. Smlednik. ^ d Krasne velikonočne razglednice j. izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda Ena predstavlja Vstajenje Kristusovo po sliki ruskega slikarja Nesterova, druga pa Marijo Magdaleno, kako prihaja oZemlja<;, ki je pripeljal 1 milijon litrov vina s Krima. Vino vsebuje 10 do 14% alkohola in se bo prodajalo po 90 par. Pričakujejo pa še dva druga parnika z 800 hI ruskega vina. d d 25 par za misijo ne pride letno na vsako glavo v Sloveniji, 500 Din pa na vsako grlo za — alkohol. In vendar se pri nas gotovi ljudje bore le proti izdatkom za misijone, pijančevanje in vese-ljačenje pa podpirajo. d Ribnik so dogotovili pri Slavonskem Brodu. Naprava je stala 2 milj. Din,-Več stotisoč rib so spustili v posamezne oddelke. d Pristojbniško prostost za vse vloge in prošnje na drž. urade je dovolil financ, minister Glavni zvezi -vinogradnikov in sadjerejcev Jugoslavije. d Največ konkurzov je bilo v februarju v Dravski banovini. d Zopet obratujejo. Parna žaga na Gorjancih je zopet pričela obratovati v polnem obsegu. Zdaj je zaposlenih 80 delavcev. Prav tako je zopet v obratu parna žaga na Rogu. d Ministrski svet v Belgradu razpravlja le dni o proračunu za leto 1931-32. d Obolelega vojnega ministra generala Hadžiča nadomestuje predsednik vlade general Živkovič. d V Ljubljani se je mudil preteklo nedeljo podpredsednik vlade g. dr. Milan Srskič. Posvetoval se je z raznimi politiki, zvečer se je v spremstvu ministra inž. Ser-neca vrnil v Belgrad. d Itompompom. Pretekli teden so bile v Belgradu tri eksplozije, in sicer prva pred vhodom v nedokončano zgradbo prometnega ministrstva v Nemanjini ulici v bližini železniške postaje, kjer Je bil majhen paket z eksplozivno snovjo postavljen v kup drobnega gradbenega ma-terijala. Druga je bila kakih 200 metrov višje v isti ulici. Eksplozivni paket je bil postavljen pod zabojem za ulične smeti. Tretja je bila kakih 200 metrov dalje na vogalu te ulice in Zrinjskega ulice. - Na nasprotni strani je bil postavljen zaboj za ulične smeti. Pod njim so organi oblasti opazili sumljiv paketič. Semkaj so bili takoj postavljeni javni čuvarji, do prihoda strokovnjakov, da pregledajo paket. Malo zatem ie prispel strokovnjak, major Re-kalov, ki je skušal pregledati vsebino paketa. Med tem je nastala eksplozija, ki ga je hudo ranila in je Rekalov v bolnišnici podlegel poškodbi. Lepi Pixdvon-lasje so sedaj tudi z (to^-Jaffigf popolnoma brez sode Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja in slane same Din. 3*50 Odol.Kompanija d. d., Beograd d Izvoz Nemčije v Jugoslavijo je na-rastel od 1. 1929. do 1. 1930. od 153 na 172 milijonov mark. (Ena marka je 13.56 Din.) d Vse gozdarske uprave bodo v tekočem letu nadzorovali uradniki gospodarskega računskega oddelka v belgrajskem ministrstvu. Tako je odredil g. minister za šume in rude. d Po eno novo cerkev hočejo sezidati v 4 predmestjih Subotice. d Razstavo narodnih vezenin in umetnin vseh slovanskih narodov so dvorili v Belgradu. Razstavo je obiskala tudi Nj. Vel. kraljica Marija. d Dovoljenje za otvoritev zasebnih skladišč za vino je izdal finančni minister Mariji Zajčevi iz Podlipovca, Andreju Jan-žekoviču iz Peker pri Mariboru, Levoslavu Bučarju iz Kostanjevice, Katarini Držajev i iz Ljubljane in Josipu Eorišku iz Litije. d Posvetovalnico za, pijance je otvo-rilo v Belgradu ministrstvo za zdravje. Vodi jo poseben zdravnik. Tudi v Sloveniji bi tako posvetovalnico nekateri kraji nujno poti-ebovali. d Ogledi gostiln in drugih prostorov so baje pokazali, da se vzlic veljavnosti zakona o vinu, gostilničarji ne drže predpisov. Tako vedo v Belgradu. d Blatni dež je padal oni dan v Belgradu. Vzrok: jugovzhodni veter, ki je prinesel s seboj prah. d Starokatoliki v Malem Idjošn v Vojvodini se polagoma vračaijo v katoliško cerkev. Pravijo, da so bili tisti čas zape ljanf. d V Št. Miklavžu pri Novi Štifti je umrla ga. Marija Rihter, mati Jakoba Ri-htarja, profesorja za verouk na mariborski gimnaziji. Pokojnici svetila večna luč! 5* Alojz:i lanritiier vnet delavec v dobrodelnih Vin-cenciji-vih konferencah v Ljubljani je '». mata umrl Zaušnice med literuti. pitana uuieriškii lilerala Theodore Uvtb.r (levo) in oiuclair Levvis (desno) se zt dolgo m ne moreta in se borita mod s. boj*! duhovno vodstvo med literali. Te 'lili sta se javno s; .-ia. Mrd prepirom je Dreiser prwolil svojemutekinecu Levvisu krepko z-iušnieo iz jeze, ker jc l.pvvi« dobil lilerarno NMblovo nftfradn S H Iv t ii j Alfonz je za uekaj časa zapustil sv. m nouiirro svoji tažč'. Josip Okoren iz iiupliee pn ivajiiniKU. >ZuilI. delaven gospodar, dober družinski oče in zvest naročnik 11 ftž' b lifitov je ilopolnil (10 lelo živ>nja. neprestanega de^ja^^,,^!, ?e Tlf ul"«^'p^™'^ A1..1 cl Krim bi se rad vrnil v svojo domo* Ko so Francozi udušili upor, .so ga izgnali ua Reunion v Indijskem oceanu. ~~ d V žužemberkn je zaspal v Gospotln in odšel po plat''0 na drugi svet g. Jožef K o š i č o k, oče našega gospoda urednika istega imena. Pokojniku večni mir in pokoj preostalim pa iskreno sožalje v imenu vseh ; Domoljubovcev«. •— S. d V Sodražici so pokop.tli 96 letno Heleno Perušek! Večni mir! d V Ljubljani je umrl 90 letni uradnik g. Alojzij Lindtner, ki jo 50 let zvesto podpiral Vincencijevo družbo. Bodi mu Beg najboljši plačnik! d V Ljubljani je umrl po daljšem bo-lehaniu v starosti 78 let g. ing. Franc Križaj, bivši tovarnar v Št. Pelru na Krasu. Večni mir! d Nagloma je umrl v Ljubljani upokojeni nadučitelj g. Karel Trošt. Blag mu spomin! d V Št. Petru pod Sv, gorami je umrl trgovec g. Martin Jug. Večni mir! d V Zabreznici je cdšla na drugi svet mati Mina Finžgar, teta pisatelja F. S. Finžgarja. Naj se odpočije pri Bogu od težkih skrbi! d V višnji gori je umrl okrajni kmetijski poročevalec g. Franc Jereb, rrci! odločno krščanskih načel. Naj v miru počiva! d Smrtno se je ponesrečil ob državni cesti v Koeakih bivši lajtešperški župan Rupert Pirker. d Pri konjih je spal v nekem hlevu na Selu pri Ljubljani dninar Rafael Kosmač. Ponoči ga je konj brcnil v prsa in ga resno poškodoval. d Ko je nakladal les na voz, si je zlomil nogo 25 letni Andrej Bizjak, posestnikov sin s Trat nad Škof jo Loko. d Ivo so streljali fantje na Polzeli se jc 26 letnemu delavcu Karlu Golobiču razletela patrona v roki ter mu jo odtrgala v zapestju. d Ciganski pohodi. Naši cigani so državljani posebne vrste, čeprav govore čisto jugoslovenščino. Ne plačujejo davkov, ne hodijo v šolo, potepajo se okros brez dela., žive od tatvine in goljufije in imajo samo Pno postavo, namreč to, da smejo krasti v enem kraju samo 24 ur. Po preteku 24 ur jjli prepode orožniki iz ene občine (ako jih kdo priglasi), da začno s svojim zločinskim delom v drugi občini. Ali oblast ■ca nima nikakega sredstva proti surovi ciganski svojati? Zadnje čase so postale ciganske tatvine na Dolenjskem tako pogostne, da se ljudje upravičeno ozirajo po korenitim sredstvom zoper to nadlogo. d V župnisče v Št. Jerneju na Dolenjskem je vlomil oni dan neznani uzmovič. uospod svetnik Le&jak je opazil vlom šele zjutraj, ko je vstopil v pisarno in videl, "a je vse razmetano, okno pa odprto. Vlomilec je odnesel od 150 do 200 Din, nekaj ,30v čokolade in pa medaljo reda sv. Priporoča se prvi slovenski ravod titana zavarovalnica ( l-iublfana as'm l'ala{i Ob Miklošičevi in Masarykovi cesli c PODRUŽNICE: tre h' wa LiU|1ske posojilnice, Zagreb,Starčevičev ' y,aiev,0' Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica puka 22, Beograd, Polncareova 2 Za bližnjo spomlad smo izdelali veliko zalogo modernih piaščev S za gospode in dame. - Vabimo na izbiro v to Tinireneišo oblačilni«*« DRAGO GORUP & CO., konfekcijska industrij Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16/1. Save, ki jo je g. svetnik šele nedavno prejel. d Pokale so puške in pele so palice. Te dni je bilo v Hercegovini več krvavih pretepov. Posledica: 2 mrtva, 4 težko ranjeni in veliko število lahko ranjenih. Prava bitka se je vršila v mestecu Vitina, kjer je boj sredi mesta trajal cele pol ure. Mestni prebivalci so se zaradi deklet sprli s kmeti iz vasi Grabovnik. Kmalu je nastal pretep; pele so palice, pokale puške in udarjali kamni. Na bojišču sta ostala dva mrtva, Jezo Jaklič in Ivica Herceg, oče petih otrok. Šele po daljšem času se je orežništvu posrečilo napravili mir. Več oseb je bilo aretiranih. Nedaleč od Vitine je prisilo do boja med prebivalci vssi Klobuk in Šikovaca. Več kmetov je bilo ranjenih. med niirni tudi neka 60 leina žena. V Ljubotičih ie bil med prepirom z no-i žem zaboden Anton Vukoja. Njegovo stanje ie smrtno nevarno. d Ker ga nVo pustili ženiti. Oni dan se je v Središču b Dravi bliskoma razširila vest, da se je ustrelil na tamcišnjem pokopališču 23 letni sin posestnika Franc Bračun, doma iz Hajdine pri Ptuju. Prejšnji dan se je z jutranjim vlakom pripeljal v Ormož, kjer ga je čakala njegova izvo-lienka iz Koga, kamor s!a nato tudi cdšla. Že med potjo je spraševal, kje je pokopališče, da se bo ustrelil, ker mu doma ne daijo »čezc in mu ne puste ženiti se. Naslednji dan pa sta se mudila v Središču, kjer je ona nastopila službo pri nekem posestniku. Nato sta cdšla oba še v gostilno, a proti šesti sla že bila na cesti. Spet je jel spraševati po pokopališču. Med potom sta naletela na znanca, s katerim se je ona nekoliko razgovarjala. To priliko je porabil Bračun. Ušel ji je izpred oči naravnost na pokopališče ter si pognal smrtonosni strel v prsi. Pri tem si je močno poškodoval pljuča in je čez nekaj ur tudi umrl v ormoški bolnišnici. d Opozorilo vsem srednjim in malim lesnim industrijalcem in obrtnikomter gozdnim posestnikom. Z ozirom na naš članek »Društvo gozdnih posestnikov in malih producentov« v »Slovencu«, dne 15. marca 1931 se opozarjajo vsi mali in srednji lesni industrijalci ter gozdni posestniki, da se nemudoma priglase za člane »Društva gozdnih posestnikov« v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12, kajti le tedaj bo zasnovana akcija uspela, če bodo prav vsi interesanlje strnjeni v eno samo organizacijo, članarina je popolnoma malenkostna, da jo premore tudi najmanjši interesent. Obenem s priglasitvijo naj vsakdo natančno označi množino in kakovost lesa (deske, trame itd.), ki ga ima na skladišču, in pa kraj, kjer je blago vskladiščeno. Vsa pojasnila daje ra-devolje društvo. d Pri pokvarjenem želodcu, vretju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zu- ] prtju, bruhanju in driski učinkuje že en koza-| rec naravne »Franz-Jose!« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josei« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Joss!« grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. d Nad 100.000 ljudi je čitalo krasno povest »Kraljica Estera«. Slovenski prevod se dobi v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi po 15 Din. — Ravnotam se dobi po 15 Din tudi krasna povest »A njega ni . . .!« ŽM'en!e za žfvj'e^?e (Roman.) (Nadaljevanje.) (Dalje.) Ali je gospod Termond opazil očetovo lj ' ■> sumnost? Ali je prišlo med njima rlo kakega ti e-ga spora brez b sed, kjer človek iz višjega s\ ta takoj razume, da so mu vrata v to hišo zaprta, ker se ni dostojno vedel. To bi bilo mogoče, ta dom o-va ni delala nobene težave. Od tu izvira Term« o-dova želja in maščevalno hrepenenje, da bi spravil s poti oviro, ki čuti. da je na drug način ne bo mogel nikdar premagati. To je že težje razumeti, a vendar še gre.t Tu sem se pa spotaknil ob nekaj, mimo česar nisem mogel. Lažni Roždal je vendar v resnici ■ l>-stajal, to je bilo dejstvo. Ljudje so ga videli, slišali, govorili z njim. Čakal je v sobi hotela Impe-rial, medtem ko je oče bil pri mizi in se »az«o-varjal z nami. Če naj bo gospod Termond kriv. potem sta morala biti ta dva človeka sporazumi jena, tako la je bil eden. lažni Rošdal orodje, sluga, ki naj ubija na račun drugega. Ta domneva je bila preveč preprosta, da bi se ji vdal. Prvič, ko mi je prišla na misel, sem se norčeval iz nje. Zdelo se mi je tako neumno, kakor nespametni strah, ki me je popadel včasih v otroških letih, da sem namišljene stvari družil v eno celoto 7. resničnimi. Včasjh sem se zlasti med sedmim in desetim letom, ponoči lientdiio zbudil in sem sodel na postelji sam sredi teme. Govoril sem si v strahu, da je morda ie dan, jrz pa sem oslepel. Mencal sem si oči, da bi pregnal temo. A črnina se je vedno bolj gostila okoli mene. Strah pred slepoto je poslal taka silen, da sem poiskal vžigalico, jo podrgnil ob pokrov in šele, ko sein videl svetli plamen, je strah izginil. Prav tak občutek sem imel sedaj. Ponavljal sem si to misel in se prepričeval, da ne more biti resnična: da bi bil Inžni Rošdal najet od gospodu Termond«, da umori mojega očeta — to je bilo neverjetno in popolnoma nemogoče. A pri zločinih je tako, da včasih najmanjši domislek pokaže pot do v&ega. Spominjal sem se raznih izrednih zgodb in razprav pred porotniki. Moja domišljija j? postala krvava roka... Vrnil sem se domov. Obedoval s m čisto sani, zvečer pa sem sedel v salonu na mestu, kjer je zadnjič sedela mati. Tako sem se bal svojih zmedenih misli, ki so me kaj lahko potegnile s seboj, da sem prosil Julijo, naj pride k meni, ko bo po-večerjnla. Prišla je in sedla na pručko poleg peči. Plotla je nogavico in od časa do časa popravila stare naočnike, ki so ji lezli preveč na nos. Včasih je ves večer pletla brez besede, mač 'k je predel oh njenih nogah. Drugekrnti je govorila. Izprnševnl s m jo o teti. Ponavlja'« mi je tiste stvari, ki srni jih že vedel: kako je ta uboga žeri- Kupujte pri MM, M inserirajo v »Domoljubu"! Orjaško kurje jajce je znesla 2 leti stara P"'^ sestniku Ivanu Lešnjaku v Gubnišcein pn O cm le visoko ln 5 cm debelo in 1SJ * Kaj posiaiu. če se tovorni avto zaleti v os.-lmi vlak. Mtsreča se je zgodila v Oiiiabriicku ua .Ni m š-.eni. šofer j'' bil takoj mrtev, dva spremljevalca pa smrtnnnrvarno ranjena. Največji Kristusov kip na svetu im : . i.i na nekem griču 1(10 km od Milana. Sam kip jc \isok nad 8 metrov. Takole je bilo gospod ffodnik. Sporekln sva se ■/. ženo radi denarja, kai«re«a je prekmalu zmaj. kalo. Dejala mi je. da sem velik lomili; jaz pa nji, da je pot rana. Udarila me je po glavi z loncem, jaz pa sem jo sunil, da je padla po tleli. Ko se j« zopet postavila na noge, me je mahnila s polpiion če/, hrbet... »No, in kaj je bilo potem?« je vprašal sodnik, »Potem sva sc pa pričela tepsti. ao-|>crf ftxl-1 nik. Novi osebni lagoni nemške država« železnice, s katerimi su pri pcekušnji vožnji dosegli hitrost 140 km na uro. Vagoni so v notranjosti razkošno opremljeni. Ladja »ttiking«, ki je v ledenem morju pred Novo Fundlandijo eksplodirala. Pri tem je našlo smrt 28 oseb. , skrbela, kdo je okrog mene, kake misli ln kak strah jO imela pred nevarnostmi, v katere bi toliko zabredel, kako je trpela na smrtni postelji. pripovedovala je, kako neutešljivo jezo je kuhala ta /.vesta sestra nad novo ženitvijo vdove njenega brala in kako je mrzila gospoda Ter- m0n'»Vsakikral, kadar se je odločila, da obišče tvojo mater, Andrej, samo zaradi tebe, je bila prej bolna od razburjenja. Ko je prišla nazaj, je bila osem (lili jezna in žalostna.« Te podrobnosti niso bile zame nič novega. Poznal sem jih že dolgo. Pomagale so mi samo, da sem so spet vrgel na staro pot krvavih domen. Začel sem stvar raziskovati z, druge strani: »Recimo, da je Termond kriv, ali je potem ena sama stvar, ki bi se ne dala pojasnili, če priznamo njegovo krivdo? Tetin strah je dokaz, da jaz nisem neumen, zakaj ona je imela podobne misli kot jaz... A ona je sumničila ludi mater... A naj se je lahko motila pri materi in imela prav pri ofimu?« Ali ni bila mržnja, ki jo je Termond kazal do mene tudi dokaz za to? Njegovo mržnjo sem meril na svoji. Ali ni bilo v njej nekaj več, kakor pa samo nasprotje, ki ga vidimo tolikokrat med očimi in pastorki? A kako me je moral sovražiti, če je videl v meni podobo rajnega očeta, onega očeta, ki sem mu bil jaz tako močno podoben, in katerega je on ubil. In polnil, kaj naj bi pomenilo to, da se je njegova volja tako nenadoma spreminjala, da je tako potreboval oninmljefija, da se je tako pogosto umikal v samoto, dn ga je popadla laka črna otožnost. Vse to sem videl o i matere. Te muhe v njegovem značaju sem fi prav sl v zvezi, kako vpliva kaka neizogibna misel, ki ji ni mogoče na noben način niti, na zdravje? Ali nisem vedel lega, jaz, ki nisem mogel prenesti nobenega razburjenja, ne da bi mi vzelo vso moči in me spravilo čisto iz lira. Spel sem Čutil, da me prijemajo sumnje. Bil »fm kakor ladja v viharju, ki se dviga in pada. Popotnika, ki je na njej mečejo valovi gor in dol, »nirlni znoj ga obliva, moči mu pojemajo, in prt vsakem sunku se mu zdi. da bo umrl. XI. Proti tej neznosni bolezni nisem imel nobenega drugega zdravila, kot tisto, ki mi je pomagalo pri materi. Ce me je mučila domišljija, si je bilo •reba njej nasproti poklicati v spomin resničnost, ireba je bilo priti v bližino tistega človeka, ki sem Ka sumil. Treba mu je bilo pogledati naravnost v obraz. Moral sem ga videti takega, kot je bil v resnici, ne samo takega, kot sem ga videl v duhu, ki je bil bolj vročičen, od dne do dne manj sposoben, dn bi presodil predstave, ki so se porajale V njem. Poleni bom vsaj lahko ločil, ali je bilo to ros, ali pa seiri bil samo žrlev navideznega strahu. Čimprej se Io zgodi, tem boljše bo, zakaj moja bojazen je v samoti vedno bolj rasla. ((lava mi je bila vsa motna in zmešana. Konč-»o nisein o vsem skupaj niti več dvomil. Stvari, ki 01 bite lahko k večjemu zelo, zelo šibek dokaz, so ' nu zdele važne priče. Bil je zadnji čas, da sem »govoril na vse lo z dejanjem. Saj bi bilo tudi v „ mojemu iskanju, če bi me lo svidenje z očimom pripeljalo do tega, da bi nadaljeval v isti l ' • Vedel sein dobro, da če se lo ne zgodi, °m padel tisto nemirno dušno stanje, ki sem ga ■.ISO dobro poznal m ki mi je jemalo sposobnost za >snko hla,Jn„|(rvno dejanje. Odločil sem se torej, da zapustim tetin dom ^ompienju. Hotel sem se vrniti v Pariz, da bi Za PomladiiifM $€iifo EJ'11'6'' nakupom moških oblek inanufakture i osnega perila in modnih potrebščin najprej 80 - Josip mm, MMlana I Stan trg 2 na vogalu " posll'6Ženi boste z dobrim blagom in najnižjo ceno. PIJANOST Od te grozne strasti morete zanesljivo odvadili pijanca z AVINALOM, izdelkom berlinskega lekarnarja Franka. AVINAh morete dajati tako, da pijanec no opazi. Jamčimo, da je sredstvo neškodljivo. S pomočjo Avinala je bilo rešenih v naših deželah že mnogo sto oseb. 1 zavoj zadošča za uspeh. Cena 237 Din s poštnino. — Glavna zaloga lekarna Mr. Rozmana, Beograd, Terazije 5 videl očima. Po prvem vtisu, ki ga bo napravila nanj moja navzočnost, ki je ni pričakoval, bom sklepal, koliko so vredne moje sumnje. Dejal sem si takole: če je bil očem kaj zapleten v umor mojega očeta, se je zato moral bati, da ne bi teta česa uganila. Njeno občevanje je bilo vljudno samo na zunaj, on jo je s svoje s!rani zelo sovražil, ona pa je ludi komaj čakala, da mu je izginila iz.pred oči. Ce je bil kriv, ali mu ni moralo priti na misel, •da mi je starka na smrtni postelji zaupala, kaj misli o njem? Ta moj obisk bo tako nenaden, da se ne bo mogel pripravili nanj, kakor se je lahko pripravil prej, ko je vedel, kdaj pridem. Jaz, nisem mogel ničesar izgubiti, če to poskusim. Kvečjemu, da mi bodo dvomi ostali, a zelo verjetno je bilo, da se mi bo vse na mah razjasnilo. Vrnil sem se torej v Pariz, ne da bi komu kaj prej naznanil, fte svojemu slugu in vratarju nisem nič sporočil. Takoj, ko sem prišel domov, sem se napotil v ulico, kjer sta stanovala maH in očim. Se zdaj se natančno spominjam, kot da je vse pred menoj. Ob dveh popoldne sem se ustavil pred vrati. To je bil trenutek, ko sem bil čisto golov, da dobim gospoda Termonda doma. Ponavadi je do Ireli ostajal v salonu in kadil po kosilu. Potem sla mati in on odhajala na razne obiske in sta prišla domov okrog sedmih zvečer. Prišel sem peš. Clm bolj sem se približeval cilju, tem bolj so se mi moje misli zdele neresnične in nespametne. Pogum mi je začel upadati in obupoval sem nad uspehom. Pozvonil sem. Čez pol minute, ki se mi je zdela kol večnost, so se vrata odprla in pogledal s"m stare, znane prostore. Vratar, ki me je pozdravil, ni bil več tisti kot včasih, ki sem se ga lako bal, dokler sem bil majhen. Sluga, ki mi je odprl vrata, je bil pa še stari. Na vprašanje mi je odgovoril, da je mati doma in gospod Termond tudi ler še neka njuna prijateljica, gespa Bernardova. To je bila znana ženska, ki pa ni bila na Bog ve kako dobrem glasu. Zdelo se mi je, da ne bom danes izpolnil svoje naloge. Namesto da bi dosegel svoj namen, se bomo pogovarjali o modnih stvareh, o klobukih in podobno. Sluga me je peljal v salon, ki sem ga tako dobro poznal. Ta stari salon, kjer je stal turški divan, kjer je bilo polno zelenja. Pohištvo je bilo vse zarito in zveriženo, po tleh so ležale preproge nežnih barv. Na ineslu, kjer je nekdaj stala očetova slika, je bila zdaj polna s knjigami. S stropa je visel velik japonski senčnik, Na prvi |>ogled sem zagledal maler, ki se je zibala v amerikanskem naslonjaču in je brskala z ogrebelom ogenj v odprli peči. Oospa Bernardova je držala v eni roki svoj muf, z drugo pa je delala kretnje med govorjenjem: Gospod Termond je v suknji stal z hrbtom obrnjen proti peči. Eno nogo je skrčil, kakor da bi si rad ogrel podplat na čevlju, in kadil cigaro. Ko sem vstopil, je mati nalahko zavpila od veselega presenečenja in se je dvignila, da me sprejme. Gospa Bernardova je brž naredila obraz, da mi hoče izraziti sožalje nad nesrečo, ki me je zadela. Vse te podrobnosti sem zapazil na prvi pogled. Opazil sem tudi, da se je gospod Termond nenadoma zganil, da so mu trepalnice začele drhteti. Videl sem na njem izraz neprijetnega presenečenja, ki mu ga je povzročila moja navzočnost. Ali nisem bil jaz tudi presenečen in razburjen? Pirisegel bi bil, da ee mu je to minuto sitskalo srce tako kot meni, da ga je obdajalo neko neprijetno čuvstvo. , , Kaj neki je čutil ta hip. Ali se je prelivalo od njega proti meni isto sovraštvo, ki sem ga čutil jaz do njega? Ali je bil to dokaz, da je ta človek morilec? Saj je bil on samo moj očim, nič drugega, ljubi svojeg čudno. Očim, ki ne Ijn vojega paslerka. Saj to ni tako Objel spin maler, pozdravil gcs|io Bernardovo in podal očimu roko. Iloko? Ne, saj mu nisem pofjal roko saj so se samo najini prsti malomarno dotaknili, kakor vedno. Njegovi [Misli so v inojih malo Irejietali. Izmenjali smo par besed kol jih ljudje navadno govore pri svidenju. Očim mi je izrazil sožalje v istih braadah, kot mi je bil že prej pisal Poleni smo začeli govoriti druge stvari. Jaz nisem vso uro, dokler je ostala gospa Benardova, dosti govoril. Opazoval sem le Iri ljudi, ki so sedeli poleg mene in sem primerjal njihove obraze in njihove značaje med seboj. Kako sta bili obe ženski na zunaj in po naravi različni od očima. Ime Ije m«>dre, na široko odprte oči ki so vedno begale okrog, kot da se boje, da jih kdo opazuje. Posamezni čopi las so mu prezgodaj osiveli. Okrog ust so se mu vlekle grenke poteze. Poli je bila rumenkasta kakor od žolča. Ves obraz je bil temen in nemiren. Čeprav je ta človek pripadal istemu stanu, kakor obe ženski, ki sta govorili 7. njimi, je bil vendar popolnoma različen od njiju. Kake strasti so že mešale njegovo kri, kake misli so orale pod tem čelom? Bedenje je izmučijo njegove trepalnice, da so se trudno pobešale. Ali je bila lo podoba srečnega človeka, ki se ga ogibljejo ne nesreče? Saj Iri moj očim pravzaprav lahko veljal za srečnega. Bil je sin bogatih staršev in je poročil ženo, ki jo je ljubil. Ni poznal ne skrbi, ki jih človeku prideva želja, da bi povzpel višje, ne nemirov, ki jili povzročajo trgovski posli in tudi ni poznat zbedljajev častihlepja, ki se oglašajo. kadar kdo poniža človekovo samoljubje. Na vsak način ga je moralo nekaj mučiti, da je zelo trpel. A kaj? Ali je bila vzrok njegovih muk to, česar sem ga sumil jaz? ,V njegovi navzočnosti se mi je ta misel vedno vračala. A zalo bi jaz moral imeti dokaze, ne bi smel s mo misliti, da je to res. Zakaj lo ni bilo prav, lo je bilo podlo. Treba je bilo torej iskati ali je to res ali ne. Iskanje je bilo zelo težko, kot sem se do zdaj prepričal. Dejstev nisem mogel zaslediti nobenih. Edina pot. ki je bila pred menoj, mi ni dajala dosti upanja, da hi se mi lo posrečilo. šlo je za lo. ali je bil gospod Termond pajdaš in pomočnik tistega človeka, ki je zvabil mojega očeta v pogrebno past. A tistega človeka jaz nisem poznal. Nisem vedel o njem drugega kot lo, kako se je. preoblekel in za negotove domneve preiskovalnega sodnika. Ce bi bil tega sodnika le mogel vprašali za svet da bi mi povedal, kaj je izsledil. Kolikokrat sem ža zgrabil sveženj pisem, ki so se mi zdela skoraj ovadilna, da bi jih nesel sodniku. da bi ga prosil za svet. za dokaze, za pomoč. Prišel sem prav do vrat njegove hiše, tu sem se pa ustavil. Materina podoba mi je ♦ranila vstopiti. Če bi še sodnik začel sumiti mojo mater, da je kriva, kol je to storila ledaj? Vrnil sem se brž domov, lako me je ta misel preplašila. Zaprl sem se v svojo sobo. Ure in ure sein preležal na zofi in sem kadil. Prebiral sem očetova pisma, čeprav s»m jih znal že na pameit, da bi potrdil prvi vtis, ki so ga naredila name. Na drugi si rani bi bil silno rad. da bi ta vtis izginil. A ni holel. Po vsakem branju se je še povečal in ojačil. Nazadnje sem dognal, da ne bom z zunanjimi dokazi prišel do nobenega zaključka. Treba se je •bilo zanašati saino na duševne, notranje dokaze. Začel sem razmišljati na isli način kot o Kom-pianju. -».Recimo, da je očim kriv, V kakem stanju mora biti njegova duša? To sem sam pri sebi ugotovil. Kako naj zdaj ravnam, da bi njemu izvabi! kak znak priznanja, da je kriv?« Da je njegova duša zelo nemirna to sem KLOBUKI v na jrazliSnej-ših,najnovejših pomladanskih barvah in oblikah, ter razne športne klobuke in čepice nudi bogato založena trgovina Mirko Bogateti prej Pok Cene nizke. Ljubljana, Stari trg 14 Točna Sprejemajo m klobuki v ločna po popravilo. oitrežba. vedel. Vedno sera se spominjal, da je bil tak, odkar se je poročil z materjo. Vedno je bil mračen in trpeč. Ce je to trpljenje, to žalost in tesnobo spremljal še spomin na zločin, ki ga jc zagrešil pred davnim časom, potem je etga človeka mučila vest. Vprašanje je bilo samo, kako bi dobil jaz kako sredstvo, s katerim bi to njegovo vest pripravil do priznanja. Treba bi mu bilo na kak način živo pokazati dejanje, ki ga je zagrešil. Brezobzirno in surovo, da bi ga tem bolj zadelo. če je kriv poleni je nemogoče, da bi se ob takem prizoru ne zdrznil. Če je pa nedolžen, pa še opazil ne bo, da hočem skušali. A kako bi vam jaz postavil ta zločin pred oči, kako naj to izvedeni? V povestih in v g!edališ'ih to gre, da predstavljajo pred zločincem njegov zločin in ga natančno opazujejo, če ne bo za hip izgubil oblasti nad samim seboj in se bo izdal. V resničnem življenju pa to ni mogoče, človek nima nobenega pomočnika, kadar bi hotel kaj take a izpeljati. Pomaga mu samo beseda, ki je pa tako neokretno orodje za take poskuse. Saj vendar ne bi mogel iti naravnost do očima in mu reči v obraz: »Vi sle dali ubiti mojega očeta.« Naj bo nedolžen ali kriv, me bo vrgel skozi vrata kakor norca. .'o sem te stvari dosti vse premišljal, sem prišel do spoznanja da je en sam način pameten in koristen: treba bi se bilo sestali z očimom in v trenutku, ko bi on najmanj pričakoval. Poleni bi ga bilo treba počasi in nalaliko, skoraj neopazno izpreševati, a tako, da bi se mu zde'o vsako vprašanje kot prsi, ki ga je dregnil na najbolj boleče mesto njegove duše. Treba bi bilo, da ga vsako moje vprašanje vedno bolj sili, da sam sebe iz-prašuje: »Le čemu vse to, če ni'esar ne ve? Ali morda kaj ve?. . Kaj ve?...« Dobro sem poznal najmanjše spremembe, ki se v lakih trenutkih pokažejo človeku na obrazu. Saj s-m jih sam na sebi tol!krat preizkusil. Niti eno znamenie zmedenosti bi m' ne ušlo naj bi bilo Še tako majhno. če na ta način ne bi prišel do dokazov, potem bi sklepal, da so moje sumnje prazne in da so prazna one težke misli, ki so me po tetini smrti tako begale. Če bi pa med najinim razgovorom opazil, da on razume, kam merim s svoiimi sumnjiviml vprašanji, če bi videl, da sledi mojim besedam z bojaznijo, Če bi videl v njegovih očeh tisto lesketanje, Irot ga opažamo v očeh prestrašenih živili, de jih presenetimo v takem hipu, ko mislijo, da so najbolj na vam eni — če M se mi poskušnja posre-fiin ... potem ... Potem ... Niti misMti si nisem upat na to, kaj bi bilo potem. Ta možnost, ki je bila tako daleč, me je popolnoma spravila s tira. R«dfo. Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 čas, plošče, borza — 18.09 Radio-orkester — 2200 Časovna napoved in poročila. — Če rtek, 26.#iiarta: 17.80 Otročka ura, — 18.00 Plošče — 18.30 Gimnastika — 19.00 O Indijii — 19.30 Srbohrvaščina — 20.00 Duševna vzgoja otroka — 20.30 Vijolinski konoert Karla Sancina — 21.30 Slovenski vokalni kvintet. — Petek, 27. marca: 19.00 Vrenienoslovje — 19.30 Francoščina — 20.00 Gospodinska ura — 20.30 Večer Radio-orkestra. — Sobota, 28. marca; 18,00 Srnjaka alka — 18.30 Šah — 19.000 Doline in prepadi — 19.30 Augle&čina — 20 Prenos opere »Mefistofeles« iz Zagreba. — Nedelja, 29. marca: 9.00 poljedelstvu — 19.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.30 Nauk o serviranju — 11.00 Radio-orkester — 12.00 Časovna napoved, vesti, plošče — 15.30 Ženska ura — 16.00 Humo-ristično olivo — 16.30 Iv. Cankar: Kralj na Be-tajnovi (gojenci drž. učit.) — 20.00 Koncert delavske godbe »Zarja« — 21.00 Koncert Radio-orkester -22.15^ Havvaii-jazz. _ Ponedeljek, so marca: 17.30 Radio-orkester - 18.30 Italijanščina - 19.00 J^IS? .r 19 80 0 vPllvtt žarkov na organizem — 20.00 Koncert Radio-ork. - Torek, 81. marca: 19.00 Iz življenja pred potopnih živali — 19.30 Nemščina - 20.00 Plošče - 20.30 Prenos iz Zagreba: Koncert komornega pihalnega ensambla državne glasbene akademije - 21.40 Vokalni koncert komornega zbora hrv. obrtnega ta delavskega pevskega društva »Svoboda«. — Sreda, 1 »prila: 19.00 Motna zakonodaja — 19.30 Ruščina — 20.09 Vijolinski koncert ge. Fantke Rrandl - 21.00 Rad o-orkester. Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! T PO DOMOVINI Slovenci v Franciji (Aumetz.) Danes malo izseljeuiške statistike: Aumetz šteje danes 2450 prebivalcev. Od zadnjega štetja je številčno zaradi nastopajoče krize lahno nazadoval, kakor tudi vse sosedne delavske naselbine izvzemši občine, po katerih grade velike utrdbe za zavarovanje francoske vzhodne meje. število Slovencev pa se je v Auuietzu nasprotno zadnji čas zvišalo. Posebno sledilo naših družin, kar je predvsem razveseljivo, čisto slovenskih smo jih našteti te dni 68. Poleg nekaterih na pol slovenskih, pa sicer deloma vzornih. In jioleg — žal — nekaterih konkubinatov. Med teh 66 slovenskih družin razdeli naša kolportaža vsak teden po 35 Domoljubov in 20 nedeljskih Slovencev, mesečno pa po 30 Bogoljubov, 7 Glasnikov, 5 Katoliških mlsijonov in še neltaj drugih listov. Ne vštevši dnevnike, ki jih imamo razmeroma lepo šlevilo, in ue liste, ki prihajajo posameznikom iz raznih razlogov po pošti na lasten naslov. Mohorjeve knjige so našle v Aumctzu za prihodnje leto 56 prijateljev in naročnikov. Poleg tega nudi naša lepa čitalnica Aumeškhn Slovencem 35 različnih časopisov, med njiini pet slovenskih dnevnikov, poleg Slovenca in Jugosla-vana namreč še troje v Ameriki izhajajočih. Naša knjižnica šteje blizu 1090 knjig. Trenutno nimam prilike, da bi vprašal knjižničarja po številkah, vendar se spominjam, da je na zadnjem mesečnem sestanku poročal, da «o, kar jih je vezanih, domala vse izposojene in nam je v dokaz odprl celo knjižnične omare. Izposojamo jih seveda tudi izven Aumetza. Na izposojevalnini ;e vknjižil zadnjih šest tednov 190 Ir3. če bodo Slovenci po lepih kniižničnih»knjigah tudi šo zanaprej tako pridno segali, se bo lahko v kratkem sama vzdrževala brez doplačil iz osrednje blagajne in tudi tistih 300 knjig, ki so vezave potrebne, bomo lahko v kratkem dali vezat. Izmed novih publikacij smo naročili na zadnjem sestanku vse zbirke Jugoslovanske knjigarne, Modro ptico, Krekovo knjižnico in Mohorjevo družbo. — Ljubljanska Prosvetna zveza, ki nam je poleg drugih velikodušno omogočila težavni začetek knjižnice, naj lako ve, da je naredila dobro delo, ki že nosi sadove in naj sprejme našo ponovno prisrčno zahvalo. Hvala je vsakemu ljuba in je ni treba zadr-žavati, kadar je na mestu, zato kar nadaljujmo z njo! Sinoči je gostovalo naše društvo pri bivših francoskih vojakih v Mancieullss, z že običainim lepim uspehom. V dveh avtobusih smo se peljali doli. En sam voz nas je sprejel 48 na svojo udobne sedeže in je bil to največji voz, kar Jih je doslej obiskalo Aumetz. Slavnostna dvorana v Mancieulles je menda največja in najlepša podeželska dvo-ana v Franciji in ima prostora za 2000 gledalcev. Zaradi izredno lepega vremena, prvega letošniega resnično pomladanskega dne po mnogih dolgih mrzlih in neprijetnih, ni bila tako zasedena, kakor bi bila sicer, Seprav moramo biti z obiskom zadovoljni. Odru se kar načuditi nismo mogli. SIcer imamo namreč z odri vedne sitnosti, ker Francozi ne ljubi io tako gledaliških predstav kakor na primer mi Slovenci. Za naš Rožmarin so ga spremenili v prekrasen vrt okrašen s francoskimi, jugoslovanskimi, češkimi, )oljskimi in belgijskimi zastavami. Po spevoigri se , e moral zbor na odru še enkrat razvrstiti, zastor se je dvignil, vsa dvorana je vstala raz sedežev, francoska godba pa nam je zaigrala jugoslovansko himno, kateri je sledilo dolgotrajno ploskanje Au-meškemu delavskemu pevskemu zboru se Je vse čudilo in častitalo tako aranžerlem proslave, kakor še posebej gospodu pevovodii Biščaku. Celo v sledeči francoski igri so nam omenjati. Škoda, da smo morali opraviti v cerkvi tiho mesto slovesnih petih lilanij, zaradi katerih se 'e zbralo tudi od drugod precej ljudi. Mimcieulhka Slovenska kolonija je namreč majhna in štej« danes komaj 10 družin in kakDi 85 slovenskih delavcev, Srbov ali Hrvatov pa tod sjiloh ni. Zato je e ravno pripeljalo zlato solnce na jasno nebo, objelo s svojimi prijetnimi žarki božje stvarstvo, razgibalo drugi letošnji pomladanski dan in noče, da se popje že skoraj odpre in travniki zaželene in |«j. mlad že skoraj pride in nas prevzame in preroli, O ja, marsikaj popja bo še zamrznilo in zamrlo, vse pa nikoli ne, zato ker pomlad prihajal Hog o živi, v Aumelzu jiomladl Razno. (Železniki.) >Slovenec« je v Statistiki Mohorjeve družbe postavil Zeleznikarje pod nesrečno št. 13. Sklenil selil, da se na praznik sv. Jožefa sam potrudim gori in od blizu pogledam, kaj se godi v mojem rojstnem kraju. Ker dolgo časa že nisem nič brni od Železnikov v časopisih, me je št. 18 v respici.slr-bela. Sv. Jcžat je zasijal v solncu in ob pol dvph ■ sem že bil z avtom na cilju. Pozdravil me je kr'<. dečadi, ki je po svojem starem običaju na Snego> niku postavila za pomladanski praznik s svojo »vojsko«. Ob dve'i sem stopil v veličastno cerkev, kj»r se je k popoldanski pobožnosti zbralo toliko ljudi, . kot redko kdaj. In kako so v lepo ubrani skui»i molitvi molili za blagor cerkve in rojakov v Italiji. Kakor nadaljevanje in zunanji poudarek narodno verske manifestacije v cerkvi sem smatral Mizo-ritev »Beh Hurja« v kal. domu. Vsa čast Prfttvet-nemu društvu, ki zna zabavo in izobrazbo svo;ih članov in občinstva tako lepo združiti, z resnično narodno vzgojnim delom. In če nn dovolite, Vam tudi priporočim, da posvečate prosvetnemu dntšlvu vso pozornost in naklonjenost s tem, da ste, ali po-stanete vneti društveni člani in da v društvo navajate vse dobro misleče. — V razgovoru z društvenimi tir ni sem zvedel, da bo društvo 25. marca praznoval materinski dan z lepim sporedom. — Ko sem po tari čestital igralcem, sem opazil, da jim režiser že deli vloge za velikonočno predstavo. Razveselil sem se te živahnosti v Prosvetnemu društvu, ogledal sem si posrečeno zvezo odra z garderobami, z veseljem sem poslušal knjižničarko in njeno poročilo o porastu števila d brili novih knjig in o razširjaau kroga čitateliev. — Ne zamerim svojim ro'akom, Ha so se mi pobahali, da je za prenovljenje" 55 let sla-rih_ slikanih Subičevih jaslic božjega groba precejšno svoto stroškov pokrilo prosvetno društvo od svojih predstav. (Prenovljenje je stalo nad 40!>0 dinarjev.) — Na 13. iz 55. mesta v letu 1929 so prišli leta 1930 v Mohorjevi družbi. Lelo.s jo od 136 zrastlo število mohorjanov in 152. Tako je prav, le krepko napre.il Iz društvenega življenja. (Trata v Poljanski dolini.) Za častnega člana našega prosvetnega društva je bil izvoljen dne 15. III. t. 1. domači gosp. župnik, duh. svetnik Josip Brajec. — Ob priliki izročit e častne diplome se je društveno zastopstvo lepo zahvalilo gospodu svetniku za dolgoletno vodstvo in ** prinaša v hišo radost in zdravje „Hobhy« ustvarja higiieno U čistoto „Hobby" je pravi tovariš v gospodin stvu „Hobby" amerikanski universalni znanstveni aparat Zal tevajte „HOBBY' Listnica uredništva. Mengeš. V oni zavod s« sprejemajo samo dijaki, ki so dovršili gimnazijo » se posvete višjim bogoslovnim študijam. Hrvati« imajo brezplačna mesta, Slovonci pa morajo plačevati znatno mesečnino. Natančnejše podatke ao-bite pri škofiji v Ljubljani. vneto delovanje v društvu. — Časti tkam se vsi pridružujemo! — Proslavo »Materinskega dnec priredi naše društvo na praznik Marijinega O.nanenja, dne 25. III- la31 popoldne ob 3 v društv, dvorani! Pridite matere, pridite častilci dobrih mater, da skupno praznujemo lepi družinski dan! — Finž-oarjevo proslavo bomo tudi imeli, tako nam obeta naše društvo, in sicer na velikonočni pondeljek, dne C aprila t. 1. popoldne v društveni dvorani. Poleg govora, petja in deklamaoij bomo imeli priliko, spo znati umetnika Finžgarja v njegovi umetnini: »Naša kri'. Ž obilno udeležbo počastimo svojega pesnika ln pisatelja Finžgarja! Licitacija poštne vožnje. (Križe pri Tržiču) Ravnateljstvo pošte in brzojava v Ljubljani Stev. 22.723 od 11. marca 1931 razglaša, da se vrši potom dražbe oddaja poštne vožnje v nakup na progi (lolnik—Krile, železniška postaja (po dvakrat 1111 dan) za dobo enega leta, počenši z 1. junijem 1931, dne 26. marca 1931 ob 10 v občinski pisarni v Sebenjah. Izklicna cena je 13.700 Din. — Ponudniki morajo na dan pogajanj položiti kav-rijo v znesku 085 Din in doprinesti potrdilo o plačanih davkih, sicer se ne morejo dražbe udeležiti. Kdor reflektira na to vožnjo, naj si preskrbi zanesljivo potrdilo o plačanih davkih, katerega je dobiti na davčni upravi. Novice (iz Reteč.)" Dne 15. marca je društvo priredilo proslavo Fiažgarjeve šestdesettetnice. Prireditev je bila dobro izvajana in dobro obiskana. S teln je naše ljudstvo pokazalo, da spoštuje može, kol je naš Fmžgar. Slava mu! — Kaj pa naša elektrika? V jeseni so nam obljubili, da bomo Božič obhajali že v sijaju električne, luči. Sedaj pa vse kaže, da tudi za veliko noč še ne bo nič. Pohitite! — Potreba noye šole je pri nas vsako lelo večja. Stara ne odgovarja več sedanjim razmeram. Zato so začeli misliti in govoriti, kje in kako bi zidali novo, moderno šolo. — Zapustil nas je g. sodnik A. Rant. Moč uniforme« ki jo pripravljajo za po velikonočnih praznikih na prenovljenem odru. Tudi knjižnica, ki je dobila to zimo nekaj izvirnih del prav pridno posluje. — Tečaj. 3. marca je priredila Kmetska zveza prosvetni fantovski tečaj. Predavala sta g. ing. Skubic in g. dr. Megušar ob navzočnosti okr. kmet. ekonoma g. Ambroža nad 70 fantov o poljedelstvu, sadjereji, vinarstvu ter zadružništvu. — Fantovska Marijanska kongregacija. Na pobudo našega g. kaplana in župnega upravitelja ee je obnovila, že pred vojno obstoječa fantovska Marijanska kongregacija. Na Jožefovo je bilo sprejetih 27. fantov. Led je prebit. Fantje korajžol Malodu&iost na stran! — Zima je dolgo ovirala prva dela po vinogradih. Vina imamo za prodajo še dovolj. Kupci poslužite se! — Bela žena pridno kosi. skoro neprenehoma so peli zvonovi. Tudi naglah smrti smo imeli že več. V par vaseh je gospodaril preko zime tifus. Smrtnih slučajev radi njega pa ni bilo. Špas pa ni biti po več tednov in mcspcev privezan na bolniško posteljo. Upajmo da nastopajoča pomlad prežene neljubega gosta. — Tine. 89 RAZNO Bivši ruski bogataši. Najrevnejši med revnimi so danes v Rusiji bivši Nataši. Kljub temu pa, da jim je bilo zaplenjeno vse njih imetje, so še danes ožigosani kot kapitani m kot takim se odreka pravica celo do najnujnejših življenjskih po-rebščin. V takozvane kooperativne prodajalne, k|er se delavcem deli na k"te pičli živež, oni ni-ma'° dostopa. Zadnje dni pa se je sovjetska vlada Pokazala napram njim zelo »velikodušna«. Otvo-" a je po mestu več prodajen, kjer se brez kart dob' vse. Nakup v teh prodajalnah pa si more privoščiti le resničen ka-P"aiist, kajti cene v njih gorostasne. Tako staje funt sira 360 Din, ja-°"< 60 Din, krompirja 5 Dm itd. Med kapita-™te prištevajo sovjeti tu-« duhovnike. _ Mi bi m ruskim bogatašem Postregli lahko s precej «ne,širn blagom in bi se »»enem znebili še gospodarske krize. žovoirni s7ki f iiski prc- »Za lubezen ni ti » hočeš ime- svoje otroke zdrave, |lh Pust. vedno nekoliko |F«tMUHHt4«MMWMHH«M»M«MMtMN»W««»tM»MtMII»»»W««MWMMW«WWt«Wwi Liza. je pregibala ustnice, da bi odgovorila, toda iz njenih usta so le slabo uhajali izgovorjeni zvoki; tedaj je nestrpna vporabila govorico rok, da se izrazi in se jo umeje hitreje, zakaj njena usta in njen duh so bili še premalo spretni, da bi se poslužila besede. Ko sem z očmi sledil njeni govorici, ki je Mattija ni razumel, sem zagledal daleč v vrtu pri ovinku obraščenega drevoreda mal dolg voziček, katerega je porival sluga: v tem vozu je ležal Arthur, potem je za njim prišla njegova mati in... sklonil sem se naprej, da bolje vidim ... in gospod James Milligan; takoj sem se poskril za živo mejo ' i sem hlastno velel Mattiji, naj še on stori tako, k< i nisem pomislil, da gospod James Milligan Mattije niti ne pozna. Ko je minil prvi hip strahu, sem razumel, da mora biti Liza presenečena, ker sva tako nenadoma izginila. Tedaj sem se nekoliko dvignil in ji polu-glasno pojasnil: »Ni potrebno, da me zagleda gospod James Milligan, zakaj on bi me lahko zopet spravil na Angleško.« Prestrašena je dvignila obe roki proti nebu. »Ne gani se, sem nadaljeval, ne govori o naju! Jutri zjutraj ob devetih se vrneva sem; glej, da boš sama; sedaj pa pojdi k Oklevala je. »Pojdi, prosim Te, sicer me pogubiš!« Istočasno sva se poskrila za zid in stekla sva v vinograde, kjer sva se poskrila; ko je minilo prvo veselje, sva se jela mirno razgovarjati. . Ves,« mi je rekel Mattija, nikakor nisem voljan čakati do jutri, da vidim gospo Milliganovo; tačaš bi namreč gospod James Milligan Arthurja lahko spravil j na oni svet; zato hočem takoj k gospe Milliganovi, da ji povem .., vse, kar nama je znano; ker me gospod James Milligan ni še nikoli videl, ni nobene nevarnosti, da se spomni nate in na rodbino Driscoll; gospa Milligan bo potem že odločila, kaj imava storiti.« Očividno je bil Mattijev predlog prav razumen; pustil sem torej, da je šel in sem mu dal sestanek pri skupini kostanjev, ki so stali v bližini; tam bi se lahko poskril, ako bi po izrednem naključju videl prihajati gospoda James Milligana. Leže na mahu sem dolgo čakal na Mattijevo vrnitev, in že več kakor desetkrat sem se vprašal, ali se nisva zmotila, ko se je končno vendar vrnil v družbi gospe Milliganove. Stekel sem ji nasproti, prijel sem in poljubil roko, ki mi jo je prožila; ona pa me je objela, se sklonila k meni in me je nežno poljubila na čelo. V drugič se je zgodilo, da me je poljubila, in zdelo se mi je, da m" vprvič ni bila tako prižela k srcu. Ubogo ljubo dete! ; je vzdihnila. Jn s svojimi lepimi belimi in nežnimi prsti me je pobožala po laseh ter je dolgo upirala vame svoje oči. »Da ... da ...« je zatnrmrala. Te besede so prav gotovo odgovarjale njeni tajni misli, toda v svoji razburjenosti nisem mogel doumeti te njene misli, čutil sem le nežnost in božanje njenih oči in bil sem preveč srečen, da bi še kaj iskal onstran, tega blaženega trenutka. »Otrok moj,« je rekla, ne da bi odvrnila oči od mene, Vaš tovariš mi je pravil prav resne stvari; 6» Posrečen lov. (Crmošnjice.) Znano je, da povzroča divjačina obilo Škode našemu kmetu, predvsem v našem kraju. Med največjimi škodljivci so divji prešiči. Podnevi se skrbno skrivajo, ponoči ne mirujejo, ampak izvršujejo svoje razdiralno delo. Zdaj še ne delajo toliko škode, kaj bo pa pomladi in v jeseni? Posrečilo se je našim lovcem eno teli zveri uničiti. Pod Ašel cami jc ustrelil lovec Ferdinand šterbec divjo svinjo, ki je imela mladiče. Vse polno sledov teh divjih živali je videti, zlasti zdaj, ko je še sneg. Kaj bo počel ubogi kmet, če se ne zatre, ali vsaj prežene ta žival iz naših krajev? Tudi medved, ki ni toliko škodljiv iu nevaren, kakor divji prešič, ni redek gost v naših krajih. Lovci, bodite pozorni, da za-trete, ali vsaj preženete to škodljivo divjačino iz naših krajev! Nočemo se spoščati podrobneje v lovsko postavo, vendar je naše mnenje, naj se zatira divjačina, ki škoduje našemu kmetu temeljiteje, da ne bo trpel kmet, ki je že itak siromašen in obložen s težkimi davki, še večje škode. Če ne bo pridelka, kako bo sam živel, in poleg tega plačeval še naložene davke? In če ga ne preživi domača jruda. kam naj se potem obrne? Kako živimo pri nas. (št. Jošt nad Vrhniko.) Pred kratkim se je i>ri tu>s ustanovila Kmc-lijska nabavna zadruga. Ker nimamo zaenkrat dovolj sredstev, da bi mogli začeti ua svoje, zato nas je za nekaj časa založilo Horjuljsko kmetijsko društvo. Kakor kaže, bo zadruga dobro vspevala. Kmetovalci se dobro zavedajo, da je edini izhod iz gospodarske krize Zadružništvo? Zato kmetje in posestniki vsi do enega v zadrugo! Gre za to, ali vzdriimo ali propademo! — Tukajšnji fantje so eačeli obiskovati nedeljsko šolo, od 8. do 10. ure dop. So skoraj 6ami obrtniški pomočniki in vajenci. Vadijo se v računstvu, geometriji, obrtnem spis ju, pravopisu. Le premalo lantdv se zaveda, kaj je šola in koliko koristi bi imeli lahko od nje. Najdražjo stvar na svetu je nevednost. — Dne 15. t. m. se jo vršil občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice. Navzočih je bilo čez 80 članov. Izvoljen je bil odbor, ki je zmožen voditi te posle. — Pokopali smo 18. t. m. Ana G-rbec, Zmidarjevo mamo iz Butanjeve. Stara je bila 56 let. Bila je vzorna krščanska mati, pravi vzgled potrpežljivosti in boguvdanosti. Nad sedem mesecev je bila bolna ali nikdar ni tožila nad bolečinami.Umreti ji je bilo najbolj težko zato, ker se ni mogla posloviti od sina. ki sluzi pri vojakih. Počivaj pri Bogu blaga duša! Ugledni Zni-darjovi rodbini pa naše sožalje. - Katoliško prosvetno društvo vprizori na cvetno nedeljo igro v štirih dejanjih: ;Stari in mlacii.< Ker je podticljiva za vse stare in mlade, si« vabljeni vsi. Igra se jionovi na Veliko nedeljo. Šola in ljudstvo (Zalog.) Iz ciklusa predavanj ki jih prireja vodstvo zaloške šole, se je zadnjega vdeležilo okrog 100 staršev, kar je znamenje da se starši zavedajo, in zanimajo, za taka vzgojna predavanja ter so pazno sledili govoru šolskega nadzornika Grada. Silit se, da bo prihodnje predavanje v ponedeljek jm boli nedelji v soci.jalni vzgoji in higijeui, nakar se stanši že sedaj opozarjajo. - L:at »Slovenec: je 17. t. m. poročal o slabem stanju v katerem se nahajajo 4aložke stanovanjske barake ter drugih nedostatkiih, kar je dobro povedano in smo hvaležni 6a tudi za leto 190) ker smo dobili zakon o oprostitvi davkov šele I. 1931. Kopije županstvo morda vpisalo v seznani, pa misli, da ima pravico do oprostitve, nuj «e proti vpisu pritoži na okrajno načelsivo. Kuluk. Občine so (»motoma \ pisale v se-znam obvezancev marsikoga, ki j>o zakonu k tem uni obvezan. Za>kon o kulilku namreč ni, povsem jasen. Po našem liazirniiiju zadene ta obveznost le davkoplačevalce. Če so vas v,pi-sali, dasi ne plačujete nobenih davkov, sc pritožite na okrajno načel stvo. — če vaša žena plačuje 1.166 Um ueposrediiejpi davka, se vzame pri njej za enoto 4 dni delu. Odkupnino za en dan pa znaša 20 Din. Torej bi potem plačala za eno enoto 80 Din in /n tri enote, kakor so bile odrejene v 1. 1930 ta lian-ske ccste, 240 Din. , . Divji zakon. 1. Š. v k. V delokrog oberuc spada tudi skrb, da se v občini ne dola pohujšanje. Zato more občinski odbor tudi nastopiti proti ljudem, ki žive v divjem zakonu, ako ii delajo v občini pohujšanje. Najbolje p i je, di take slučaje javite okrajnemu liačelstvu (glavarstvu), ki ho gotovo napravilo red. Če zakonski mož, ki živi s priležnico. noče skrbeti za svojo ženo, ga ta lahko v to prisili s soinijo. Oprostitev službe v kadru. M. š. 7. vaš sin edini hranitelj družine in če no j-bf... jete nad 120 Din neposrednega davka na ' ; . ima sin pravico do oprostitve. Možno pa je, di vojaška oblast sina ne bo smatral i za elitna vaše družine, ker ste se cmiožiln. \ ložite prošnjo na komando vojnega okrožja in v njej točno razložite svoje razmere. Prošnji priložite družinsko jkiIo, potrdilo o davkih in občinsko potrdilo, da sin vrši dolžnost hranilca. Zastaranje žalitev. J. B. Z. Uredništvo prav nič ne zanima pod robno popisovanje t- ali mi hočete tudi Vi povedati, kar se tiče Vašega sprejema v rodbino Driscoll in tudi obiska gospoda James Milligana?« Pravil sent, česar me je prosila, in gospa Milli-gan me je le prekinila, kadar je hotela več jasnosti v kaki važni točki: še nikdar me ni nihče poslušal s tako pozornostjo! Njene oči se kar niso odmaknile od mojih. Ko sem utihnil, je obmolknila za nekaj časi. ter me je še vedno gledala, naposled je rekla: > Vse to je za Vas in za nas vse skrajne važnosti; ravnati moramo zato previdno in poprej vprašati ljudi, ki nam morejo zadevo razjasniti, vendar pa se do tega trenutka že lahko smatrate kot tovariš, kot tovariš, kot prijatelj — nekoliko je oklevala — kot brat Arthurjev, in Vi in Vaš mladi prijatelj, morata že od danes naprej pustiti svoj bedni položaj; zato se v dveh urah predstavita v Territetu v planinskem hotelu, kamor pošljem zanesljivo osebo, da Vama preskrbi stanovanje; tam se bomo zopet videli, ker zdaj Vaju moram zapustili.c Iznova me je poljubila, stisnila Mattiji roko in je hitro odšla. »Kaj si vendar pravil gospe Milliganovi?« sem vprašal Mattijo. »Vse, kar ti je ravnokar rekla, in še mnogo drugih reči; oh ta dobra gospa, ta lepa gospa!« >Ali si videl tudi Arthurja?« »Le od daleč, vendar dovolj, da sem spoznal, da je dober deček.« Še nadalje sem izpraševal Mattijo; a izognil se je odgovorom, ali pa jih je zasukal; zato sva se raz-govarjala o brezpomembnih stvareh do trenutka, ko sva se po naročilu gospe Milliganove predstavila v planinskem hotelu. Čeprav sva imela le bedne obleke pocestnih godcev, sva bila vendar sprejeta od sluge v črni suknji in v beli kravati, ki naju je popeljal v najino stanovanje. Kako krasna se nama je zdela ta soba! Imela je dve beli postelji; okna so vodila na verando, ki je visela nad jezerom, in pogled, katerega je. obsegala, je bil pravo čudo. Ko sva se odločila, da se vrneva v sobo, je sluga še vedno nepremično stal tam, čakal na najina povelja in vprašal, kaj želiva za večerjo, katero nama bo prinesel na verando. »Ali imate torte?« ga je vprašal Mattija. -Rabarbarjevo torto, jagodno torto in ribezevo torto.« »No prav! Prinesite nama od teh tort!« »Od vseh treh?« »Kaj pa da.« »In kot predjed? Kot pečenko? Kot sočivje?« Pri vsaki ponudbi je odprl Mattija oči, toda ni se dal spraviti v zadrego. »Kar hočete, je odgovoril. Sluga je resno odšel. »Menim, da bomo tukaj bolje večerjali nego pri Driscollovlh,« se je namuznil. Drugi dan naju je obiskala gospa Milligan; z njo sta prišla krojač in šivilja, ki sta nama pomerila obleko in perilo. Pravila nama je, da Liza nadalje poskuša go-skuša govoriti, in da je zdravnik zatrdil, da je sedaj ozdravljena; potem je prebila z nama eno uro, nato naju je zapustila ter me v slovo nežno poljubila, Mattiji pa dala roko. Tako je prišla tekom štirih dni, in vsakokrat se je pokazala napram meni ljubeznivejšo in nežnejšo, vendar pa z nekakšnim zadržkom, kot da se noče prepustiti tej nežnosti in jo očitno kazati. Peti dan je prišla namesto nje hišna, katero sem svoj čas videl na »Labudu«; rekla nama je, da naju pričakuje gospa Milligan doma in da stoji pred hišo lačne in nikdar Jih ne oblači pretoplo.« »Spanje je boljši kot vsako zdravilo.« »Pred 30. letom iiče zdravnik bolezen, po 30. letu pa išče bolezen človeka.« »Tisoč receptov lahko dobiS. težko pa dobiš zdravilo« Igra na mandolino umetno roko. Na zadnji seji irancoske medicinske akademije so obravnavali znameniti izum zdravnikov dr. Robineauja m Contremaulina. Tema se je posrečilo nadomestiti ranjene kosti s protezami tako dobro, da se zarišejo proteze v ud in P« mišice pregibajo kakor prave kosti. Za dokaz sta predstavila dva vojna pohabljenca. Prvi ni w>" kosti in sklepov v spodnjem delu roke, pa lc ° protezami vendarle lati«" igral na mandolino, drW je z umetno levo noft« predvajal celo prav težke športne vaje. Sadje brez pešk. Slive, marelice, češnje itd- >™a' jo v sočnem mesu lr° peško, kjer je shranjeno semensko zrno. Peska" nas zelo moti, ko sad uživamo, ali P? ,ce *0 predelavamo. TaKO ljudje že zdavnai zacei Pred prodlrajočim M-munizmom bo narod« ' Sil nepremagljivi zid "» načel. *«kiili medsebojnih Žalitev v letu 1928 k 1929, L' ste jih pravzaprav sumi izzvali. Nerazumljivo se nam zdi. da pameten in trezen mož Ukor tebe opisujete) svojo ženo nalmšfi jezi 1tem, da se deta Je bolj pijanega knkor jc. Plemenito in moško to ni. — Vsaka žalitev zastara t. j., da se radi nje ne more več tožiti, lekom treh mesecev. _ Bremen prost prepis. J. K.. 1. /.adolžen posestnik je na prostovoljni dražbi odprodal del svojih parcel posameznim kupcem, ki so vedeli, da je celo posestvo obremenjeno z vknjiženimi upniki. Kupne pogodbe so bile napravljene pri notarju in (8 je prodajalec zavezal te!,om enega meseca oskrbeti kupcem bremen prosti prepis parcel. Dasi je preteklo že pol leta, ni še dal piodajalec zbrisati jemljeknjižnili upnikov. — Kupna pogo:.ba veže tako prodajalca kakor kupce. Če ste že plačali kupnino v roke notarja in poravnali vse ostale pristojbine, imate pravico s tožbo prisiliti prodajalca, da preskrbi bremen prost prepis parcel. Imate pa tudi pravico zamudnemu prodajalcu staviti naknaden primeren rok za izpolnitev obveze (t, j, da tekom n. pr. 14 dni preskrbi bremen prost prepis), sicer da odstopite od pogodbe. V tem siučau smete zahtevati povračilo že plačane kupnine kakor tudi povračilo vseh radi pogodbe pla-čanih pristojbin. Ureditev nevidre meje. M. M, Sp. O. Kupili ite travnik in je pro 'aja'oe pokazal kot melo nekak kolovoz, do katere črte da so vedno kotili, Mejnikov v tej mejni črti ni. Me;aš in drugi sosed sta pa sedaj od drugega konca od nekega kamra po mapi merila svoji parceli tako, da bi gornjo mejo od kolovoza prestavila za 2 m v oš j svet, s čemur pa niste zadovoljni, — Ker ni v meji mejnikov, je potrebno, da se ta meja zamejiti. 1 Če se s sosedom ne moete spo azumeii, kam bi j mejnike zakopali, bo mejo na predlog ene?,a ali drugega me;aša določilo so "išče. Sodišče ne bo j diločito meje po mapi, ampak po zadnjem nTrnem j uživanju. Sodniške stroSke postopka bo trpela vsaka stranka do polovce. Knva prisega. J. N. H. Kadi žaljenja 'asti je lita tožena soseda. 7a pričo žalitve je bila poklicala k sodišču tudi Vaša hči. Spoloma pa je soseda Va;o hčer nagovorila, naj pri sodišču reče, di nič ne ve, čei, da Itak ne pride do prkege. Res se je dala mladostna hčerka pregovoriti in pri sodišču je ptisegla, da ni nič videla, dasi je videla ves dogodek. Kak na kazen jo doleti, če te ta kriva prisega zazna? — Vsak, kdor je pred sodišče pozvan za pričo in lažno kaj izpove ali zamolči, se kaznuje s strogim zaporom od 7 dni do 5 let; če pa svojo lažnj.vo izpovedbo s prisego potrdi, se pa kaznuje s težko ječo do 5 let, — Ki mladoletnikih sme sodišče po olajšilnih okolnostih znižati kazen pod najnižjo mero. — Svetujemo Vam, da greste z dekletom k sodniku, kateremu naj po resnici pove, kaj se je zlagala in kdo jo je k temu napeljal. Sicer bo morda radi krive prisege hčerka kaznovana, vendar bo milejše sojena, £e sama svojo zmoto skesano prizna. Le s tem bo poravnala škodo, povzroTeno s krivo pr.'sego. — Va'a soseda, ki se je hotela s krivimi pričami iz-mazali ma:hne kazni radi žaljenja čas i, bo radi napeljevanja h krivi prisegi občutno kaznovaua, kar si je pošteno zaslužila. Posmrtrira, N. S. S. Kot član društva s'e skozi 3 leta prispevali ob vsakem smrtnem siučau člana po 5 Din in se je skupni znesek teh p i-spevltov nakazal preostalim svojcem umrlega člana. Če ne zmorete več plačevati pris-evkov m preneha'e plačevati članarino, ste se s tem odpovedali članstvu, t. j. vsem dolžnostim pa tudi pravicam. Kimate pravice zahtevati povračila de'a že plačanih prispevkov in v siuča u Vaše smrti nimajo Vaši svojci pravice zahtevati nili delne posmrtnine. IVolenje posesti pri vidni meji, K. M. Ze 40 let uživate svoje posestvo v miru. Sedaj pa trdi mejaš, da meja pri eni parceli ni p avilna. Dobil je občinski ogled, pri katerem so Vašo parcelo premerili po mapi podo'gem in počez ter ugotovili, da je Vaša parcela za poldrugi meter preširoka. Sedaj grozi meaš, da bo ta niemu pripadajoči svet preoral, dasi Vi po občinskem ogledu ugotovi ene meje ne priz_a'.e in se držite stare, z mejniki dobro zaznamovale meje. — Če ste Vašo parcelo že 40 let uživali do sedan'ih mej-ikov, je ta svet Vaša last. Ker je me'a z mejniki vidno zaznamovana, je meja ja-na in nova določitev me e nepotrebna. — bi mejaš res preoral Vaš svet ali če bi na tem . ~tu storil kakršnokoli d u-go posestjo dejanje, ga smete tožiti tekom 10 dni radi motenja posestva in tožbo morate dobiti. r»: .'cMIm d hvFritv«. L. K. V. Kojana te v ob.ini V. v Ju;os'aviii, Ped v ,,nn ste s® poročili z mo'em, ki je bil p i ti'e i v 1", seu*'.j v Italiji. Po smrti mo ra I. 19! j ste se z o roci v-ri i v rojstno občino V. — Ker niste v teh let h nikdar zaprosili za domovinsko pravico v rojstni občini, ste ostali še vedno p is.ojii po možu v P. in ste italijanska državljanka. Za pridobitev našega državljanstva morate vložiti prošnjo |kolek 25 Din) pri pristojnem okrajnem g'avarstvu in priložiti 1. krstni list, 2. poročni list, 3. mrliški list pok. moža, 4. nravstveno spričevalo in 5, po'.rd;lo, da sebe in otroke morete preživljati. Zadnji dve prilogi Vam mora izstaviti občina V. Če otroci niso ie stari 21 let, priložite skupni prošnji še kr. tne liste otrok; če so pa stari že 21 let, morajo posebej vsak zase zaprositi. ObTirske ceste. I. G. S. Občinski odbor lahko uvrsti takšne ceste, ki jih uporablja samo gotovo število posestnikov in nekateri občani drugih občin med občinske ceste II. reda, ne more ga pa nihče k temu prisiliti. Zato je Vaše mnene, da vse one ceste, ki jih uporablja več kot trole posestnikov, postanejo občinske, napačno. Sklep ob-čirskega odbora se mora predložili banski upravi v potrditev. Skrajša"! ro'<. F. T. S. Rojeni ste 1. 1909. Potrjeni sle bili 1. 1929 na skraj;an rok 9 mesecev, ki ste ga odslužili 16, I. 1931. Sedaj pa ste zopet vpoklicali še za 9 mesecev. Oče Vam je umrl 1. 1928. Imate enega brata, ki je ro'en 1. 1907 in je odslužil dijaški rok. Zakaj ste bili vpoklicani? — Vpoklicani ste bili očividno zato, ker je že Vaš brat, ki je prvenec v družini, odslužil skrajšan rok in Vi nimate pravice do skrajšanega roka. Čeprav je brat že od 1. 1927 v samostojni službi, se še vedno smatra za člana vaše družine in njegova služba v stalnem kadru vpliva na odrejanje roka Vam, ki bo^te morali odslužiti polni rok. J. S. P. Če sega o veje drevja, ki raste ob cesti, na cesto, jih sme dati cestna uprava posekali, v kolikor segajo v zračni prostor nad cesto. Da bi moral lastnik zemljišča ob cesti napraviti plot, da ne bo mogla živina hoditi po njegovem svetu, ga ne morete siliti. Pač pa je dolžnost lastnika živine, da pazi na njo, da ne bo delata škode po tujem svetu. Za škodo, ki jo napravi živina na tujem svetu, je odgovoren lastnik živine. 90 Srečen človek ne kadar se koplje v zlatu, ampak kadar je z malim tadvoljen, - čim več ima človek potreb in želja, tem bolj je nesrečen, ker o« jih je težko izpolniti. Ob morju. .Grad, ki si ja napravila iz peska, je «ares lep. Navadno se taki gradovi sesujejo, če nanje, na tem oa iedim trdno.« - »Seveda, teta, ker sem zakopala v P«iek strica, ko je za-spal.« latinščina — živ Jeiik. v vatikanskih krofih z zanimanjem zasleduiejo "remljenje italijanskih M>n;akov, zopet upePatt latinščino kot iiv jezik. „ tem spominjajo na po-""'"10 izraženo želio sve-5x°5eta' da bi Prišla la-5»? tudl kot živ jezik v P^^kih ee-dlh tvil m druK»> savo- Postala bolj znana ne sa-?<^vena latinščina, *>k iud latin- d„"d; S™1< o«e zahteva, Dnin!! ° d»l'0VtllKl J)0- 0 in\n,ob.v'adati cerkve-V kli>si5no latinščino. boi klečim pred te-K°V Pr»hu zemlje... -M?1 »«» davi voz, da naju popelje: bila je odprta kočija, v kateri se je nastanil Mattija brez presenečenja in zelo dostojanstveno, kot da bi se že od otroških let vozil v kočijah; tudi Capi je brez nadaljnjega splezal na blazino. Vožnja je bila kratka; vsaj zdelo se mi je tako, ker eem ta\%l v snu, in ker so mi po glavi rojile nore misli, ali katere sem vsaj za brezumne imel: peljali bo naju v salon, kjer so bili gospa Milligan, Arthur na divanu, in Liza. Arthur mi je prožil obe roki; stekel sem k njemu, da ga poljubim; poljubil sem tudi Lizo, toda mene je poljubila gospa Milligan. »Končno,« mi je rekla, »je le prišla ura, v kateri smeš zopet zavzeti prostor, ki Ti pristeja.« In ko sem jo gledal proseče, naj mi razloži svoje besede, je odprla vrata in tedaj je vstopila mati Bar-berina noseč v rekah otroška oblačila; plašček iz belega kašmirja, čepico iz čipk in nogavice iz pletenine. Komaj da je imela časa položiti te predmete na mizo, sem jo že srčno objel; medtem ko s^m jo poljubil, je gospa Miliran dala slugi povelj", in slišal sem samo ime gospoda James Milligana; obledel sem. A ona me je nežno potolažila: »Nikar se ne boj, rajši pridi seni k meni in položi svojo roko v mojo!« V tem hipu so se odprla salonova vrata in v njih se je prikazal gospod James Milligan, ki se je smehljal in kazal svoje ostre zobe; zagledal me je in takoj se je umaknil ta smehljaj strašni spaki. Gospa Milligan mu ni dala časa za besedo: »Dala sem Vas poklicati, je s počasnim in s tresočim se glasom izpregovorila, da Vam predstavim svojega prvorojenca, ki sem ga končno srečno zopet našla — stisnila mi je roko — glejte ga, a Vi ga že poznate, ker ste ga obiskali pri možu, ki ga je bil ukradel, da poizveste o njegovem zdravju.« »Kaj naj to pomeni?« je rekel gospod James Milligan s spačenim obrazom. »... Oni mož, danes v ječi radi cerkvenega ropa je popolnoma priznal svoja dejanja; tukaj je pismo, ki to ugotavlja; povedal je, kako je ukradel tega otroka, kako ga je izpostavil v Parizu v bretenilskeni drevoredu; končno kako je iz previdnosti odrezal znamenje pri otrokovem perilu, da bi ga ne mogli najti; tukaj je tudi to perilo, ki ga je hranila vrla žena, ki je velikodušno vzgojila mojega sina; ali hočete videti to pismo? Ali hočete videti to perilo?« Gospod James Milligan je obstal za trenutek nepremičen, prav gotovo se vprašujoč, ali nas ne bi kar vse skupaj zadavil; potem se je okrenil proti vratom, a predno je odšel, se je še enkrat obrnil rekoč: »Bomo videli, kaj bo sodišče poreklo k tej i>od« taknitvi otroka!« Ne da bi vznemirila, je gospa Milligan — sedaj lahko rečem moja mati — odvrnila: »Lahko nas pozovete pred sodišče; jaz pa ne bom tirala tja onega, ki je bil brat mojega moža.« Vrata so se zopet zaprla za mojim stricem; tedaj mi je mati prožila reke in mogel sem se ji vreči v naročje in jo poljubiti prvikrat med tem, ko je tudi ona mene poljubovala. Ko se je naše razburjenje poleglo, se je približal Mattija z besedami: »Ali hočeš ponoviti Tvoji mamici, da sein dobro čuval svojo tajnost?« »Kaj si ž<3 vedel?« sem vprašal. Moja mati je odgovorila namesto njega: Prav hitro I* »oteklo orvo Mo -ta Zlatico s t mamko tridi vneto Ljudje s* veselilo Uubke male ln vsi o n Id so volni blate h vale. Kdor malo mater s hčerko ohindnle. bodoinos' krasno mali nreroknte. A mamko se zaveda 1a V« "M« le milo Zlatoroe astvarla >ndv ■. ■ Oi 2lata Zlatica - elas "" , nad vse Ko se je Kostič po dolgih letih vrnil v domači kraj, je padel z obrazom na zemljo.« ,Ali je bil tako ginjen?« »Ne, pijan.« Neki »pisatelj« ki pa je imel to napako, da je jecljal, je gledališkemu ravnatelju čital svojo najnovejšo dramo. Dolgo je trajalo, močno je jecljal, a končno je bilo drame vendarle konec. Ravnatelj je poklical tajnika: »Napravite pogodbo s tem gospodom. Njegovo dramo, ki sicer ni dosti prida, vzamemo. Publika oo gotovo pokala od smeha kajti, take igre gotovo še ni videla da bi vse 03ebe, ki nastopajo jecljale.« Stara gcepa je obiskala umobolnico, za katere vzdrževanje je mnogo pripomogla. Na vrtu so zidali nekako pralnico in za dovažanje opeke porabili tudi umobolne. S sam ok oblicami so vozili materija!, le eden izmed bolnikov je delal izjemo. Gospa je pristopila k njemu ter ga vprašala, zakaj tudr on ne dela. »Ne, gospa,« je ta odvrnil »sem neumen, ampak, tako neumen pa ne.« Gospodinja: »Ako je res kar pravite namreC, da delo ljubite, zakaj pa si ga ne poiščete?« Vandrovec: »Mainca, saj veste, da je ljubezen slepa.« Vam ie potrebno spomiatiansho ztfravlfenfe z vsestransko preizkušenim »PLANINKA« čajem iz zdravilnih alpskih rastlin, ker čisti kri, jo osvežuje in razredčuje, izloča iz telesa vse škodljive snovi in bolezenske strupe, ter se je izkazal pri obolenjih sečne kisline, jeter, žolča, žolčnih kamnov in prebavnih boleznih, hemeroidih i. t. d. kot dragoceno domače sredstvo. Zato začnite tudi Vi še danes z 8 do 10 tedenskim spomladanskim zdravljenjem s »PLANINKA« čajem Bahovec. Očarani boste. Zahtevajte v lekarnah izrecno »PLANINKA« čaj Bahovec. Edini pravi v plombiranih zavojih po Din 20'— in z napisom proizvajalca LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Molfnba morda Se nimate v Vasi nisi! Naročite takoj ta najboljši slovenski nabožni mesečnik. Uprava Vam še lahki postreže i vsemi letošnjimi številkami in krasno barvno sliko Matere božje. Za naročbo zadošča dopisnica na upravo . Bogoljuba" v Ljubljani Stane na leto samo 20--— dinarjev. Nekega 60 letnega možakarja so m razne zasluge izvolili častnim občanom. Par dni za tem, je mož Sel po opravkih in ker se je utrudil, je sedel pod lipo da si odpočije. Kmalu pride mimo županova hči in se prikloni, takoj za njo je šel neki trgovec, ki se je odkril ko je prišel mimo. Nazadnje je prišla že žena občinskega sluge, ki se je ludi globoko pripomnila. Možakar je vstal ter dejal s ponosom: »Vseeno je nekaj lepega, biti častni občan, vse te spoštuje.« V tem hipu se je ozrl ter videl na lipi pribito sveto razjielo. Oče: »No, kaj je rekel zdravnik?« Sin: »Mmh, hm, hm, ahn, oja, hm, hm.« Fotograf: »Ali bi radi veliko, ali malo sliko?« Selnnka: »Malo.« Fotograf: »Potem pa prosim, zaprite usta« Neki časnikar ie Sel na sprehod in zagledal od daleč, da vojaški inštruktor poučuje mladega cesarskega princa o vojaških umetnostih. Splazil se je za grm in tam slišal ter zapisal to-le: »Vaša visokost, pozor. Pete skupaj, vaša visokost. Glavo pokonci, roki na rob hlač vaše visokosti in trebuh vaše visokosti malo bolj notri.« Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobra pri ivrdki H. SUTTHER ljubljena 1 Prefernova ulica St. 4 Raz|>ošilja se na vse kra e Europe, Amerike, Afrike. Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44— naprej. Št. 120. Kovinasta anker ura Din 44 -, s sekundnim kazalcem Din 78'—. št. 121. Ista z radijem Din 58'-. s sekundnim kazalcem Din 94 - . št. 125. Budihia ura 16 cm visoka Din 49 - z radijem Din 76"-. Zahtevajte velim ilujtrovani cenik zastonj in poštnine prosto od ( H. SUTTHER, LJUBLJANA 1 Brezobrestna posoiila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugrad" Jugoslovanska gradbena ln kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1-Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5 — v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8—12 in od 14—18. Mali oglasnik Vsaka drobna vrst'«a ali nie prostor velja ia enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico »no kupuje o kmetij*«* po trebščine ali prodaiajo svoje pridelke nii iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov uli vajencev In narobe. 1.000 D1b tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju, /namko za odgovor. -Tovarna Kosili s. Ljubljana. pošt predal 307. Pomaranče in limone ilaljauskega in španskega izvora in zelen-isve vedno sve^.e prvovrstno blago nu li Ce-lestina G avnik Ljubljana, Pogačarjev trg 1. r .i: dobro ohranjen, UB1EI| pred 3 leli nov, se poceni proda zaradi nabave električnega mjtorja pri lastniku: gostilna »Malic, Golnik. Hmetšho delile ^ jeno za vsa poljska in h'šita dela išče Joško Šli bar, posestnik in gostiinič 'T, Kovor p. Križe Onr. — Plača po dogovoru. nEfb3 krepkega, zilra-uv=n* vega, pošt nih krščanskih starišev, ki b' imel veselje do kovaške obrti (izdelovanje sekir, inotik, lopat, lemežev itd., fužina na vodn pogon) v starosti 13 let, kateri bi do p> i-čelka učne dobe o rav-Ijal pri hiši manjša dela. sprejin in pod u-goilniini pogoji takoll Prednost iinajo dečki brezposelnih starišev ali pa beguncev iz Italije. Nadov nove uprava pod št. 259S. šToalni stroj In štikanje se 25" ol ceno pro la ali zamenja za molzno kravo ali brejo do 6 tel. ta. — Naslov v upravi Domoljuba« pod št. 3115. Z ležečo gepellna Itom detna v dobrem stanju ug idno prodam radi elektriko. Istotam so • roda tudi nov po-snemalnik Alfa 60 litrov. — Poiz.ve se r ri Frane Pesjak. Koritno, Bled. išče za takoi J. Zupan, Križe 6 - Gorenjsko. Hlnnra mlad«ea 13-ninotn 16 !et 9prejrae za potiska in domača dela Selan, Dobrun e št. 45 p. llruiica pri Ljubljani. ČivliapshBaa vaienca sprejme Joško Sedlar, Ljubljana Hrvatski trg št 4 Oftrasl-em^ krasnih barvali Din 60 razpoši ia vrtnarsivo Ivan Jemec, Maribor. Uairnra 8|,re me lnl°i »Blinifl Aloizij Loboda. čevljar. Domžale. Ujjt. z 2600 m zem je. del ma sadni vrt proda Franc Pav-ovčič, Kožarje 91 p. Dobrova. r.i..;. 10 panjev na-toBBIB prodaj. Orebek Alo zij, D:ibovlje št 39, Ihan Domžale Dnitffain v Gaberski rFDuani gor, posestvo: hišo, pod, sa ni vrt. njive in oz I. Lastnik stanuje v Storovju Sv. Kri pri Litiji. Fran-Mrzelj. 7nnn bo pienifSn'h in 6UUU Hg rienihote iov prodam. Di >ni'.Caihen, Depalavas 30, Trzin. Brinje, fioe in slive ?a žganjekufc" lj»i« po ugodnih cenah IVAN JELACIN.»iubljana, iinioaska cesta 2. — Zahtevajte ponudbo. V VS/KO HIŠO »DOMOLJUBA«! NAZNANILA n Podiemclj. Dekleta Marijine družbe pri-rede igro »Dve materi« v nedeljo 19. aprila in ne na Cvetno nedeljo, ko* je bilo sporočeno. n Kmetijsko poučno filmsko predavanje r Trilču, priredi okrajno načcljslvo v Dru&tvenem domu na Cvetno nedeljo, 29. marea ob 11 dopoldne. Predaval bo kmetijski referent iz Kranja. Poučni kmetijski film je izredno zanimiv in obsega d dejanj. K obisku ee vabijo vsi zanimanei, zlasti pa okoliški kmetovalci. Vstopnine ne bo. n Knie'ijsko strojno zadrugo za Povao in okolico razglasa, da se vrši v nedeljo, 20. marca ob i 2 pop. redni občni -zbor (pri Stinetu) z sledečim i dnevnim redom: 1. Volitev novega odbora. 2. vo-j litev članov nadzorstva. 3. oddobritev račun. rza-klučkov za leto 1930. 4. slučajnosti. — Ker se na | občnem zboru polaga račun za preteklo leto, .zato I prosimo, da se ga vel člani gotovo udeleže. n Tabli. Vzemi in beri. Tak je naslov, drobnim, pa bogalim knjižicam, ki jih je začela izdajati i Misijonska pisarna v Ljubljani. Vsaka zase obde-' lava zgodovino cele dobe, celega rodu, nas seznanja i z odličnimi možmi svetovne zgodovine. Doslej je izšlo 6 zvezkov. V prvih treh se nam pojasnjuje zgodovina izza dobe odkritja Amerike. Spoznamo do dobra Krištofa Kolumba ki je z jekleno voljo premagal vse ovire tri končno odkril Ameriko, nadalje se seznanimo s Kortezom, ki je strmoglavil azle&ko cesar.stvo v Mehiki, s Pizarom, ki je podjarmil Peru, v 4. zvezku romamo prvikrat okrog sveta, v 5. zvezku občudujemo večnega in čudežnega popotnika Marka Pola, ki je eden izmed prvih evropskih ljudi videl Kitajsko in njen dvor, v 0. so pa seznanimo z azijatskimi puščavami in z Mou-golci gospodarji Azije. Tabu je vsekakor posrečena in vsega uvažovanjn vredna izdaja. Dviga duha in nas seznanja v kratkih se»'avkih s problemi ln z zgodovino, kar drugače dobimo le v tuji debele zvezke obsegajoči literaturi. Zvezki, vsak je zase zaključena celota, stanejo samo po 2 dinarja. Vsak zvezek je opremljen s slikami in obsega 32 strani. Želeli bi bilo, da si Tabu omisli vsak Slovenec, z':>sli pa lak, ki mu je res na tem, da so seznani 7. dobrimi in vrstno pisanimi zgodovinskimi orisi. Naroča se v Misijonski pisarni, Ljubljana, Semenišča ulica 2. Avlo je povozil nekega pešca a ne prehudo. Šofer je stopil k na tleh ležečemu ler mu dal pet kovačev: »Tu, vzemite, nimam več P" sebi. Pn naslov mi dajte da vam pošljem še več.< Mož je odvrnil nekoliko užaljen: »Mar mislile da se bom dal povozili kar na obroke?« Skupina tujcev je prišla v muzej kjer ji je vodnik razlagal razne umetnine. Prišli so do velike dvorane v kateri so stali samo razni kipi. j Ali je tole marmor?« je vprašal eden izmed družbe vodnika, kazaje na neki kip. »Ne, Io je Napoleon« je pojc.snil vodnik. Vzdih stare samice: »2e šestkrat sem objavila v časopisu da osamljeno dekle išče svetlobe in toplote. Zdaj sfe je pa deželna eletraroa oglasila.« Stara gospa: »Zakaj pa tvoj bratec joče?« Deklica: »Saj ne joče, le nogomet 6e je šel s čebulo.« _ Pnzor gozdarji in trgovci! Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plankač, katere pošiljam po nošti. — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem Garancijo. Trgovcem daiem popust, MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Skofja Loka. LEKARNA PW ,,SV. MIKLAVŽU M Priporoča za slabokrvne, oslabele in biedičnc uedno sueže norueško ribfe oFe KOSTAN3EVSC* NA &OKI Istotam dobite tudi vsa domača in luja zdravila. "**----"immiiiii m.....■iiimumui* mineralne vode, kirurgične in obvezilne predmete, nni k - ---------kem:kaliie za razne obrti, toaletne in fotografske r«ii • e jKC'«ja.to se zdravila na vse recepte in n« recepte bolniških blagajn. Oblastvono kon-"»ijomrana oddaja strupa. — Naročila se izvršujejo tudi po pošti. Me fjlefte samo na ceno temveč tudi na kvaliteto. „&ol n tf o n" jeklo je najboljše in iz tega jekla razpošilja Trgovski dom Stermeeki britve po 21 Din, škarje 12 flin, brivni aparat 12 Lin, lasostrižnik 35 Din in vae drugo aožarsko blago po izvanredno nizkih cenah. Naročite še danes veliki, novi, ilustrirani katalog, katerega prejmete zastonj! Trgovski dom Stermcchi, Celic &t io Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Solno-rudninski kamni za živino po dr. Wondtu profesorju Univerze v Helingsforsu, izdeluje« prvo jugoslovansko podjetje za kmetijstvo PETAR J. MiOVIČ Podružnica: Vršac, Dunavska banovina - Maribor, Kopitarjeva 6 Trod ja: Kmet. družba v Ljubljani, Celju in Mariboru PREKLIC, Peter Jereb, pos. v Bukovščici št. 39 prekli-čem vse žaljive besede, ki sem jih dne 1. t, m. v gostilni Ivanke Pintar iz Knapov št. 5 govoril proti Jerici Bernik, pos. v Bukovšci 24, katere so neresnične. S spoštovanjem Peter Jereb. ČEBELARJU Vse čebelarske potrebščine dobite najceneje pri FR. STUPICA, železnina, Ljubljana, Gosposvetska 1. Ako Vas muči protin in trganje, otrplost ln krči v žilnh, zhadanje in bolečine v udih, rab'te popolnoma neškodljivo, že davno preizkušeno sredstvo Rheusanal Dobiva ie v vseh lekarnah b pri edinem proizvajalcu Apel. AR KO, Zagreb, Ilira 12 Velika noč se bliža 129 Skrajni čas je, da napravite red glede svoje obutve. Odstranite, česar ne potrebujete, ponošene dajte popraviti, česar Vam pa manjka, izpopolnite z novimi pomladnimi modeli. Tu Vam nudimo mal pregled velike izbire, s katero so popolnoma založene naše prodajalne. Poleg vsakega "?vijev si izSerite pripadajoče nogavice. Vrsta 163122 Za dijake. — Spomladi odložite vis ike čevlje in i n zamenjajte z ud jbniini polieviji iz boksa v črni in r avi barvi Vrsta 3782-22 Za de/p. no in slabo vieme. Podplat e podšit in iz močnega kravje a usnja. Ti čevlji so rimerni za ii /rhne dečke. Vrsta 2842-3« Navadno hčerka ne mara lak h čeveljčkov, kot jih nosijo bratje, /ato smo okrasili la čevel.ček. V r»ta 3922-1)8 Športni čevenček za dečke ii rjavega boksa z okrašenim jezikom. Podplat nabit i. me-denimi žebljički, /a solo ii izlet. Vrsla 303 -18 Polčevlji a zadrgo so še vedli j priljubljeni radi svoje ugodne in lepe oblike Vrsla 3913-01 Spoiuladni čevlji /.a vsako priložnost. Za vsakdanjo hojo na trg iz toksa, /.a občutljivi nogi iz ševroja. Udafateli: Dr Kranr Ktlotee. Urednik: Jože KoSiček- Vrs;a 9675-38 Kako Vam ugajajo ti krasni čeveljčki? Okrasili smo jih okusno s kombinacijo raznih barv. Pridite, da Vam jih pokažemo. Vrsta P637-11 Ako nosite obleko iz angleške tkanine, ne morete biti brez te oblike športnih čevljev, ki so narejeni iz najboljš. boksa a tkrašeni z okusnimi vzorci luknjic. Imamo jih v črni in rjavi barvi. Vrsta 9875-05 Elegantni čevelj s špango i! črnega baržuna (si mola) i visoko peto. Priljubljen je radi svoje enostavnosti. Vrsta 7041 Kadar zjutraj vstanete iz toplo postelje, naiaknite te copate. Kadar pridete domov od dela, jih zopet rabite, da si odpočijete noge. Za to ni/ko ceno jih lahko kupi vsakdo. Ur t« Vrsta 3967-22 Moški čevlji iz la boksa M Slrapac, z nakovanim po" platom. - Trpežni in udoM ne žulijo ne noge, ne žep* Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Vrsta 2(151-05 Pro lajamo čevije iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svoji teci da se ji razvijejo nožne norm dno Vrsta 1215-f 3. Čevelj'k na špango s polvi-solto peto iz ijavega seiniša z usti enim (krasom ali v ratnih modnih taivali. Vrsta 1945-11 Daimkl čevlji izb iksa z nizko peti. pripravni za »sani dan in pia'iiike p seono za popoldanska izpiehode Vrsta 9M5-03 Sle anlni salonski čeveljček iz črnega som >ta (■ arzuna). Vedno potrebni dami d in ■, jiri-pravni tudi za vsakdanji i e . Vr,ta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu rabite za pomlad lažje čevi e. Evo jih, s trpežnim gum ja-stim poiplalom za neverjetno nizko ceno. Vrsta 9637-21 Na zahtevo mno ih naših