STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE mmMMm Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 Ji 3 J J J J J J _ > I l I 1 J A J J [tf _> _li _l t' ^i * i J - ti I LJUBLJANA, 1998 C 1 ML i r\ . ^>LUVtlNIJ^ V!. ' • " ■ ■ L • ^ F GUOVENIJE r uovehije ; i j . * A ' • O K STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE3l^L ISBN 8681141503 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 22 PROMET IN ZVEZE LJUBLJANA, 1998 2 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 Publikacijo je pripravila skupina avtorjev Osnovni podatki: Slavica Čeme Edita Glinšek Ivo Eržen Tomaž Smrekar Mojca Škrlec Petronela Vertot Analiza trendov v kopenskem prometu: Jelka Šinkovec Funduk Miško Vidmar Tehnična sodelavca: Matej Ostemnan Klavdija Petemel CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 656(497. 4)" 1 994/1 995" 311:656(497. 4) PREGLED prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 / pripravila skupina avtorjev Slavica Černe. . . et. al. ). - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 1997. - (Posebne publikacije / Statistični urad Republike Slovenije. 22. Promet in zveze) ISBN 8681141503 1. Čeme, Slavica 71822080 Izdal in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena z navedbo vira - Odgovarja direktor Tomaž Banovec - Urednica Slavica Černe - Lektorica za slovenski jezik Ivanka Zobec - Tehnični urednik Anton Roje - Računalniško oblikovanje besedila in tabel Slavka Slokar - Računalniško oblikovanje grafov Peter Polončič Ruparčič - Tiskano v 100 izvodih, 1998 - Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, številka 4151147/97 mb/ps z dne 3. 11. 1997, se plačuje 5odstotni davek na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev in na osnovi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) - Informacije daje INDOK, tel. : 061/216951, 061/1255322 int. 215 - faks 061/216932 - Email: indok@stat. sigov mail. si: -http://www. sigov si/zrs STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVFHIJF Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 3 PREDGOVOR Pričujoči Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji vsebuje analizo stanja in gibanj na področju prometa v Sloveniji, nastal pa je na podlagi našega prispevka, namenjenega za Publikacijo o prometnih statistikah v državah srednje in vzhodne Evrope (Transport Statistical Vearbook for Central and Eastern Europen Countries). Publikacija je tik pred izidom - izšla bo predvidoma v decembru 1997. Omenjena publikacija je del pilotnega projekta z naslovom Harmonizacija prometnih statistik v državah srednje in vzhodne Evrope, ki ga podpira program PHARE. Projekt sestoji iz dveh faz, v njem pa sodeluje poleg Slovenije še deset držav. Glavna naloga v prvi fazi je izdelava skupne publikacije o stanju in spremembah na področju prometa v obdobju tranzicije v enajstih srednjein vzhodnoevropskih državah. Druga faza, tj. izvedba pilotnega raziskovanja o cestnem prevozu blaga, pa je še v teku. Izvaja se od 30. junija 1997 in bo trajala eno leto. Dejavnost prometa, skladiščenja in zvez zavzema v Sloveniji pomemben delež v bruto domačem proizvodu (v letu 1995 6, 4 %) in medtem ko se za nekatere dejavnosti tržnih storitev v bodoče predvideva zmanjšanje stopnje rasti, pa to za omenjeno dejavnost ne velja. Zaradi svojega geografskega položaja, tj. lege na križišču velikih mednarodnih poti med vzhodom in zahodom ter severom in jugom, je Slovenija zanimiva tudi za Evropsko unijo. Tako je bil v letu 1993 med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo podpisan sporazum na področju prometa. Za prilagoditev prometni politiki Evropske unije pa se od Slovenije zahteva predvsem ureditev naslednjih področij: preoblikovanje in prestrukturiranje državnih podjetij, liberalizacija prometnih storitev, načrtovanje in gradnja prometne infrastrukture v povezavi s transevropsko mrežo, standardizacija prometne varnosti, standardizacija varovanja okolja ter s temi nalogami povezano redno zbiranje podatkov in publiciranje statistik s področja prometnega sektorja. Tomaž Banovec, direktor 7^ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 1 I Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 5 VSEBINA 1 OSNOVNI PODATKI 7 1. 1 Zaposlenost 8 1 .2 Bruto domači proizvod 9 1. 3 Končna poraba energije 10 1. 4 Razvoj prometne infrastrukture 10 1. 4. 1 Cestno omrežje 10 1. 4. 2 Železniško omrežje 11 1. 5 Potniški in blagovni promet 12 1. 5. 1 Notranji in mednarodni potniški promet po panogah 14 1. 5. 2 Notranji in mednarodni blagovni promet po panogah 14 1. 5. 3 Pristaniški in letališki promet 15 2 ANALIZA TRENDOV V KOPENSKEM PROMETU 17 2. 1 Splošni pogoji opravljanja cestnih prevozov v Sloveniji 17 2. 2 Opremljenost in glavne značilnosti cestnega prometa 17 2. 2. 1 Cestni potniški promet 17 2. 2. 2 Cestni blagovni promet 1 7 2. 3 Promet na slovenskih cestah 1 9 2. 4 Gibanje dejavnosti cestnega prometa 20 2. 4. 1 Kopenski potniški promet 20 2. 4. 2 Cestni javni potniški promet 21 2. 4. 3 Kopenski blagovni promet 22 2. 4. 4 Cestni javni blagovni promet 24 2. 4. 5 Cestni blagovni promet za lastne potrebe 25 2. 5 Opremljenost slovenskih železnic 26 2. 5. 1 Železniški potniški promet 27 2. 5. 2 Železniški blagovni promet 27 2. 6 Promet na slovenskih železnicah 28 2. 7 Gibanje dejavnosti železniškega prometa 29 2. 7. 1 Železniški potniški promet 29 2. 7. 2 Železniški blagovni promet 29 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 6 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 TABELE Tabela 1: Zaposlene osebe v prometu in zvezah, po spolu, Slovenija, 19941995 8 Tabela 2: Zaposlene osebe v prometu in zvezah, po statusu in spolu, Slovenija, 19941995 8 Tabela 3: Končna poraba energije, Slovenija, 19941995 10 Tabela 4: Cestno omrežje, Slovenija, 19851995 11 Tabela 5: Dolžina tirov, Slovenija, 19941995 11 Tabela 6: Dolžina proge, Slovenija, 19941995 11 Tabela 7: Potniški promet po panogah, Slovenija, 19861995 12 Tabela 8: Potniški in blagovni promet po panogah, Slovenija, 19941995 12 Tabela 9: Blagovni promet po panogah, Slovenija, 19861995 13 Tabela 10: Notranji in mednarodni potniški promet po panogah, Slovenija, 19941995 14 Tabela 11: Notranji in mednarodni blagovni promet po panogah, Slovenija, 19941995 14 Tabela 12: Ladje v notranjem in mednarodnem prometu, Slovenija, 19941995 15 Tabela 13: Notranji in mednarodni blagovni promet v pristaniščih, Slovenija, 1995 15 Tabela 14: Notranji in mednarodni potniški promet na letališčih, Slovenija, 1995 16 Tabela 15: Cestna motorna vozila in prikolice, Slovenija, 19851995 17 Tabela 16: Opravljeno prometno delo (vozni kilometri) vseh motornih vozil na slovenskih cestah, 19921995 19 Tabela 17: Kopenski potniški promet, Slovenija, 19921995 21 Tabela 18: Cestni javni potniški promet, Slovenija, 19921995 22 Tabela 19: Kopenski blagovni promet, Slovenija, 19921995 22 Tabela 20: Cestni javni blagovni promet, Slovenija, 19921995 24 Tabela 21: Cestni javni promet po vrstah blaga, Slovenija, 19921995 25 Tabela 22: Cestni blagovni promet za lastne potrebe, Slovenija, 19921995 25 Tabela 23: Železniška vlečna vozila - število, Slovenija, 19941995 26 Tabela 24: Železniška vlečna vozila - moč (1000 kW), Slovenija, 19941995 26 Tabela 25: Starost železniških vlečnih vozil, Slovenija, 1995 26 Tabela 26: Železniška potniška vlečena vozila, Slovenija, 19941995 27 Tabela 27: Starost, železniških potniških vlečenih vozil, Slovenija, 1995 28 Tabela 28: Železniški tovorni vagoni - število, Slovenija, 19941995 28 Tabela 29: Železniški tovorni vagoni - nosilnost (1000 ton), Slovenija, 19941995 28 Tabela 30: Starost železniških tovornih vagonov, Slovenija, 1995 28 Tabela 31: Delo železniških vlečnih vozil - reducirni km, Slovenija, 19941995 28 Tabela 32: Opravljeno delo v železniškem prometu - potniki/potniški km, Slovenija, 19941995 29 Tabela 33: Opravljeno delo v železniškem prometu - tone/tonski km, Slovenija, 19941995 30 SLIKE Slika 1: Naravno gibanje prebivalstva, Slovenija, 19711995 7 Slika 2: Dodana vrednost po dejavnostih, Slovenija, 1995 9 Slika 3: Končna poraba energije, Slovenija, 19941995 10 Slika 4: Elektrificirana, neelektrificirana proga, Slovenija, 1995 11 Slika 5: Proga glede na število tirov, Slovenija, 1995 11 Slika 6: Potniški promet po panogah, Slovenija, 1995 13 Slika 7: Blagovni promet po panogah, Slovenija, 1995 13 Slika 8: Potniški in blagovni promet, Slovenija, 19861995 13 Slika 9: Notranji in mednarodni blagovni promet po panogah, Slovenija, 1995 15 Slika 10: Cestna motorna vozila in prikolice, Slovenija, 19851995 18 Slika 11: Opravljeni vozni kilometri po kategorijah cest, Slovenija, 19921995 19 Slika 12: Struktura voznih kilometrov po kategorijah cest, Slovenija, 19921995 20 Slika 13: Kopenski potniški promet (potniški km), Slovenija, 19701995 20 Slika 14: Kopenski potniški promet, Slovenija, 19921995 21 Slika 15: Blagovni promet (tonski km), Slovenija, 19701995 22 Slika 16: Kopenski blagovni promet, Slovenija, 19921995 23 Slika 17: Železniški in cestni blagovni promet, Slovenija, 19941995 23 Slika 18: Mednarodni cestni blagovni promet, Slovenija, 19921995 24 Slika 19: Struktura mednarodnega cestnega blagovnega prometa (tonski km), Slovenija, 19941995 25 Slika 20: Železniška vlečna vozila - število, Slovenija, 1995 26 Slika 21: Železniška potniška vlečena vozila glede na kategorijo, Slovenija, 1995 27 Slika 22: Železniški tovorni vagoni po vrsti, Slovenija, 1995 28 Slika 23: Opravljeno delo v železniškem prometu - tone/tonski km, Slovenija, 1995 30 Slika 24: Notranji železniški blagovni promet po razdaljah - tone/tonski km, Slovenija, 1995 31 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 7 1 OSNOVNI PODATKI Slovenija spada med manjše evropske države s površino nekaj čez 20 000 kvadratnih kilometrov in nekaj manj kot dvema milijonoma prebivalcev. Je samostojna republika in meji na Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Dolžina njenih mej je 1160 km, od tega 47 km obale in 349 km rečne meje. Mejni potniški in tovorni promet sta precej živahna, predvsem na cestnih mejnih prehodih. Leta 1995 je državno mejo na teh prehodih prečkalo prek 180 milijonov potnikov (91 milijonov jih je v državo vstopilo, 89 milijonov pa jih je državo zapustilo). Poleg tega je bilo čez mejo prepeljanih 22 milijonov ton blaga (od tega zavzema 18 % izvoz, 23 % uvoz in 59 % tranzit). Prebivalstvo Slovenije se veča zelo počasi. Povprečna letna stopnja rasti je v letih med 1961 in 1971 znašala 8, 2, v letih med 1971 in 1981 9, 1 in v letih med 1981 in 1991 3, 8. Konec leta 1995 je v Sloveniji živelo 1, 990 260 prebivalcev. 512 245 ljudi ali 26 % je bilo mlajših od 20 let, 249 046 ali 12 % pa jih je bilo starejših od 65 let. Število žensk je bilo leta 1995 (kot leto poprej) za 6 % manjše od števila moških. Povprečna starost moških je bila 35, 5, povprečna starost žensk pa 40, 0 let. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se povečuje. Deček, rojen leta 1994/1995, lahko pričakuje da bo dočakal 70, 27 leta, deklica pa 77, 76 leta. V zadnjih 25 letih se je pričakovano trajanje življenja podaljšalo za 5, 23 leta pri moških in 5, 41 leta pri ženskah. Slika 1: Naravno gibanje prebivalstva, Slovenija, 19711995 > O) o ca > !q 4) o o o a c 18 16 14 12 10 8 6 Zivorojeni Umrli + H SURS 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 leto 1985 1987 1989 1991 1993 1995 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 8 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 1. 1 Zaposlenost V dejavnosti prometa in zvez je v Sloveniji zaposlenih 52 000 oseb. To je 6, 1 % od skupnega števila vseh zaposlenih, ki znaša 878 000. Od 52 000 oseb, zaposlenih v prometu in zvezah, je kar 78, 8 % moških in le 21, 2 % žensk. Razmerje v skupnem številu zaposlenih med moškimi in ženskami v Sloveniji je 53, 4 proti 46, 6 v korist moških. Tabela 1: Zaposlene osebe v prometu in zvezah, po spolu, Slovenija, 19941995 tisoč Zaposlene osebe - skupa) Zaposlene osebe v prometu in zvezah 1994 Skupaj Moški Ženske Skupaj 850 51 454 38 396 13 878 52 1995 Moški 468 41 Ženske 410 11 delež (%) Zaposlene osebe - skupaj Zaposlene osebe v prometu in zvezah 1994 Skupaj Moški Ženske Skupaj 100, 0 6, 1 100, 0 8, 4 100, 0 3, 4 100, 0 5, 9 1995 Moški 100, 0 8, 7 Ženske 100, 0 2, 7 Po stopnji izobrazbe spada večina zaposlenih v prometu in zvezah, to je okoli 80 %, v tretjo raven klasifikacije ISCED (International Standard Classification of Education). Zaposleni v prometu in zvezah delajo običajno nekaj manj kot 43 ur na teden, moški pet ur več kot ženske. Po statusu v zaposlitvi je 16 % zaposlenih v prometu in zvezah samozaposlenih, ostali pa sodijo med zaposlene. Ženske, ki delajo v prometu in zvezah, skoraj vse sodijo med zaposlene. Približno vsak peti moški je samozaposlen, ostali pa sodijo med zaposlene. Tabela 2: Zaposlene osebe v prometu in zvezah, po statusu in spolu, Slovenija, 19941995 tisoč Promet In zveze Samozaposlene osebe Zaposlene osebe Pomagajoči družinski člani Delovno aktivno prebivalstvo Samozaposlene osebe Zaposlene osebe Pomagajoči družinski člani Skupaj 51 (7) 45 104 701 46 1994 Moški 38 (6) 32 454 76 362 16 Ženske Skupaj 13 13 397 28 339 30 52 8 44 882 108 733 41 1995 Moški 41 (8) 33 473 78 381 14 Ženske 11 11 409 31 351 27 delež (%) Promet In zveze Samozaposlene osebe Zaposlene osebe Pomagajoči družinski člani Delovno aktivno prebivalstvo Samozaposlene osebe Zaposlene osebe Pomagajoči družinski člani Skupaj 100, 0 (13, 0) 87, 0 100, 0 12. 3 82. 4 5, 3 1994 Moški 100, 0 (16, 3) 83, 7 100, 0 16, 8 79, 7 3, 5 Ženske Skupaj 100, 0 96, 6 100, 0 7, 1 - 85, 4 7, 5 100, 0 15, 8 84, 2 100, 0 12, 3 83, 1 4, 6 1995 Moški 100, 0 (19, 3) 80, 7 100, 0 16, 4 80, 7 2, 9 Ženske 100, 0 96, 9 100, 0 7. 5 85, 9 6. 6 Pomen znamenja: - Ni podatka , Zelo nenatančna ocena, vendar različna od nič 0 Nenatančna ocena #6 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 9 Več kot tretjina oseb, zaposlenih v prometu in zvezah, običajno dela v izmenah, kar je nekaj več kot odstotek izmenskega dela vseh zaposlenih oseb. Približno četrtina oseb, zaposlenih v prometu in zvezah, dela zvečer, kar je približno enak delež nočnega dela kot med vsemi zaposlenimi. Približno tretjina oseb, zaposlenih v prometu in zvezah, običajno dela ob sobotah in približno petina ob nedeljah, kar je v obeh primerih, več kot znaša ta delež med vsemi zaposlenimi. 1. 2 Bruto domači proizvod Osamosvojitev Slovenije leta 1991 pomeni tudi začetek njene politične in gospodarske preobrazbe, izgradnje tržnega gospodarstva in povezovanja v Evropsko gospodarsko skupnost. Prehod v tržno gospodarstvo je sprožil številne spremembe, kot npr. prehod od družbene v zasebno lastnino, premik od industrije k storitvam, od velikih podjetij k majhnim, od jugoslovanskega trga k zahtevnejšim evropskim trgom in prehod od ponudbe k povpraševanju. Gospodarske spremembe so se zgodile v dveh fazah. Negativne posledice zmanjšane gospodarske dejavnosti, zaposlovanja in življenjskega standarda so bile značilnosti prve faze, medtem ko so v drugi fazi prišli do izraza pozitivni učinki, npr. ugodne stopnje rasti bruto domačega proizvoda - leta 1994 5, 3 %, leta 1995 3, 9 % - in precejšnje zmanjšanje inflacije - leta 1995 je bila 8, 6odstotna. Razvoj slovenskega gospodarstva je opazen tudi v povečanju deleža terciarnega sektorja v dodani vrednosti. Glavno vlogo med storitvami imajo promet, trgovina in poslovne storitve. V dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez je bilo leta 1994 ustvarjenega 6, 2 % bruto domačega proizvoda, leta 1995 pa 6, 4 %. V letih med 1991 in 1993 je bila stopnja rasti prometa in zvez negativna, leta 1994 pa je postala pozitivna - leta 1994 je bila 6, 3odstotna in leta 1995 7, 2odstotna. Pričakovati je postopno umirjanje dejavnosti, tj. zmanjšanje stopnje rasti tržnih storitev, predvsem trgovine in poslovnih storitev, tj. področij, kjer je bil razvoj zasebnih podjetij najintenzivnejši. V določenih dejavnostih tržnih storitev so še vedno velike rezerve. Gre za gostinstvo, promet in finančne storitve. Slika 2: Dodana vrednost po dejavnostih, Slovenija, 1995 Druge javne, skupne in osebne storitve Zdravstvo in socialno varstvo ter izobraževanje Dejavnost javne uprave in obrambe Nepremičnine, najem in poslovne storitve Finančno posredništvo PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE Gostinstvo Trgovina, popravila motornih vozil Gradbeništvo Oskrba z elektriko, plinom, vodo Rudarstvo in predelovalne dejavnosti Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 0, 0 5, 0 10, 0 15, 0 20, 0 25, 0 30, 0 % ' SURS STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 10 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 1. 3 Končna poraba energije Poraba energije je v veliki meri odvisna od stopnje razvoja in strukture gospodarstva v posamezni državi. Glavni porabniki energije so industrija, promet in gospodinjstva. V porabo energije v prometu je vključena vsa poraba bencina in dizelskega goriva v Sloveniji. Tabela 3: Končna poraba energi e, Slovenija, 19941995 1994 1995 TJ1) TJ1> Skupaj Promet Drugo 163546 49389 114147 172868 54941 117927 1) TJ = 1012 joulov. Vir: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Slika 3: Končna poraba energije, Slovenija 19941995 180000 160000 140000 120000 100000 80000 60000 40000 20000 0 © SURS 1994 1995 leto I I Skupaj issassgi Promet Poraba bencina je odvisna od mnogih dejavnikov: stopnje motorizacije, cene bencinskih izdelkov, kupne moči prebivalstva, stopnje razvitosti javnega prometa, tehnološkega razvoja avtomobilske industrije, svetovnih cen itd. V Sloveniji je poraba bencina v prometu narasla. Glavni razlog sta povečana stopnja motorizacije in povečana mobilnost, kar je značilno za države v prehodu. Pomembno je tudi, da so cene naftnih derivatov v Sloveniji zelo nizke in tako državljani sosednjih držav redno kupujejo motorna goriva v Sloveniji. 1. 4 Razvoj prometne infrastrukture 1. 4. 1 Cestno omrežje Leta 1995 se je Slovensko cestno omrežje povečalo za 14 761 km; od tega je 11 % avtocest in glavnih cest. Od leta 1985 se je dolžina avtocest povečala za 45 %, dolžina glavnih cest pa za 25 %. Državni program za gradnjo avtocest v Republiki Sloveniji, ki je bil sprejet 15. novembra 1995, predvideva končanje Slovenskega avtocestnega sistema v smeri vzhodzahod in severjug do konca leta 2004. Smer vzhodzahod v dolžini 386 km je prednostna in naj bi bila zgrajena do leta 1999, razen dveh odsekov, ki bosta narejena kasneje. Smer severjug v dolžini 113 km bo, razen dveh odsekov, zgrajena v letih med 2000 in 2004. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 11 Tabela 4: Cestno omrežje1*, Slovenija, 19851995 Leto Skupaj Kategorija cest (dolžina v km) avtoceste magistralne regionalne lokalne 1985 1990 1991 1992 1993 1994 1995 14063 14496 14679 14727 14735 14739 14761 150 172 181 187 200 2062' 21 82) 1082 1357 1357 1356 1356 1356 1357 3694 3395 3391 3393 3393 3396 3395 9137 9572 9750 9791 9786 9781 9791 1) Podatki Direkcije Republike Slovenije za cesfe. 2) Brez priključkov. 1. 4. 2 Železniško omrežje Obstoječe železniške proge, ki so bile pretežno zgrajene še v prejšnjem stoletju, imajo krivine s polmerom 300 m, pogosta nivojska križanja in nagibe do 27 %o, niti glede svojih parametrov niti glede zmogljivosti ne ustrezajo več sodobnim prevoznim potrebam. Vzdrževanje infrastrukture je realizirano s pomočjo proračunskih sredstev, ki pokrijejo 76 % potreb, medtem ko je preostala četrtina pridobljena iz prihodkov, ki jih je ustvarila dejavnost. Tabela 5: Dolžina tirov, Slovenija, 19941995 Leto Neelektrificirani skupaj vključeni prevozni tiri Elektrificirani skupaj vključeni prevozni tiri Skupaj v kilometrih 1994 1995 1102 1103 703 703 1094 1094 831 831 21 96 2197 Tabela 6: Dolžina proge, Slovenija, 19941995 Leto Neelektrificirana skupaj od tega enotirna Elektrificirana skupaj od tega dvotirna Skupaj v kilometrih 1994 1995 702 702 702 702 499 499 331 331 1201 1201 Slika 4: Elektrificirana, neelektrificirana proga, Slovenija, 1995 Slika 5: Proga glede na število tirov, Slovenija, 1995 Neelektrificirana proga 58% Elektrificirana proga 42% SURS Dvotirna proga 28% SURS Enotirna proga 72% STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 12 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 1. 5 Potniški in blagovni promet V zadnjih desetih letih sta tako potniški kot tudi blagovni promet v Sloveniji v glavnem upadala. Večji padec smo zabeležili v letu 1992, in sicer zaradi spremenjenih političnih okoliščin, ki jih je povzročila osamosvojitev v letu 1991. V letu 1992 pa smo spremenili metodologijo zbiranja podatkov o cestnem prevozu za lastne potrebe, zaradi česar kažejo podatki o prevozu potnikov in blaga od tega leta dalje precej nižje rezultate kot v preteklih letih. To se predvsem pozna pri skupnem prevozu blaga, v okviru katerega zavzema prevoz za lastne potrebe pomembno mesto. Do leta 1991 smo podatke o prevozu za lastne potrebe zbirali od podjetij, ki so bila izbrana v vzorec, narejen za področje Jugoslavije, rezultati pa so bili razširjeni na celotno Slovenijo, od leta 1992 pa v raziskovanju sodelujejo samo določena podjetja. Tako so v raziskovanje vključena samo podjetja, ki imajo več kot eno vozilo (avtobus, tovorno vozilo ali kombinacijo obeh). Upoštevani so le avtobusi z 10 sedeži ali več ter tovorna vozila z nosilnostjo 1 tone ali več. Tabela 7: Potniški promet po panogah, Slovenija, 19861995 tisoč Leto Skupaj Cestni (javni)1' Mestni Cestni (za lastne potrebe) Železniški Zračni Pomorski 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 534063 527970 505048 491486 479587 415784 327268 303081 294417 290853 294518 299166 292518 286176 280801 205001 146107 130586 125344 121573 205196 191655 177642 171868 167665 188465 168542 159428 155463 155425 3815 8411 7880 7992 8562 6334 1 3272)3> 11722)3) 10002>3> 9952>3> 29083 27004 25536 24245 21096 15287 12286 12636 13105 13307 1451 1734 1472 1205 1463 697 333 431 505 548 1) Brez zasebnega prevoza potnikov s taksiji, avtobusi in osebnimi avtomobili. 2) Zajeti poslovni subjekti, ki imajo več kot eno vozilo (avtobus, tovorno vozilo ali kombinacijo obeh). 3) Brez prevozov za lastne potrebe, ki jih opravljajo javni cestni prevozniki. Tabela 8: Potniški in blagovni promet po panogah, Slovenija, 19941995 Skupa] Mestni Železniški Cestni (javni)" Cestni (za lastne potrebe)s)3) Pomorski Zračni Potniški promet 1994 Prepeljani potniki 1000 155463 13105 125344 1000 505 1995 Prepeljani potniki 1000 Blagovni promet 1994 Prepeljano blago 1000 t 1995 Prepeljano blago 1000 t 295417 100, 00 291848 100, 00 52, 62 4, 44 42, 43 0, 34 0, 17 155425 13307 121573 995 548 53, 26 4, 56 41 ,66 0, 34 0, 19 41642 13020 5442 19993 3183 4 100, 00 31, 27 13, 07 48, 01 7, 64 0, 01 49121 14893 4436 26666 3122 4 100, 00 30, 32 9, 03 54, 29 6, 36 0, 01 1) Brez zasebnega prevoza potnikov s taksiji, avtobusi in osebnimi avtomobili ter prevoza blaga, ki ga opravljajo samostojni avto prevozniki. 2) Zajeti so poslovni subjekti, ki imajo več kot eno vozilo (avtobus, tovorno vozilo ali kombinacijo obeh). 3) Brez prevozov (potnikov in blaga) za lastne potrebe, ki jih opravljajo javni cestni prevozniki. STATISTltMI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 13 Slika 6: Potniški promet po panogah, Slovenija, 1995 Cestni Qavni) 42 % Železniški 5 % SURS Slika 7: Blagovni promet po panogah, Slovenija, 1995 Cestni (za lastne Zračni 0 %■ Cestni (za lastne potrebe) 0 % Mestni 53 % potrebe) 55 % / N. / \ Pomorski 6 % [ © SUfiS \ Zračni 0 % Cestni (javni) Železniški 9 % 30 % Tabela 9: Blagovni promet po panogah, Slovenija, 19861995 1000 t Leto Skupaj Cestni (javni) Cestni (za lastne potrebe)11 Železniški Pomorski Zračni 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 89940 85871 91815 99267 96259 84917 22821 20624 21649 22455 44242 44340 51261 59852 59318 56275 21 7532, 3> 257952)3) 1 99932)3) 266662)3) 18599 16264 15188 13440 11268 8379 6411 5664 5442 4436 23468 21942 22067 22832 22445 17233 13045 11900 13020 14893 3628 3323 3297 3142 3226 3028 3363 3056 3183 3122 1) Brez blagovnega prevoza samostojnih avtoprevoznikov. 2) Zajeti so poslovni subjekti, ki imajo več kot eno vozilo (avtobus, tovorno vozilo ali kombinacijo obeh). 3) Brez prevozov za lastne potrebe, ki jih opravljajo javni cestni prevozniki. Slika 8: Potniški in blagovni promet, Slovenija, 19861995 600000 500000 £ 400000 O a o {= § 300000 o a £ 200000 a 100000 Potniki Blago \ ; SURS 100000 90000 80000 70000 60000 J50000 40000 30000 20000 10000 0 « T3 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 SURS — — Skupaj »<*>>«»»»< Regionalne c. Magistralne c. — — — Avtoceste 1992 1993 1994 1995 leto V obdobju 19921995 so se ustvarjeni vozni kilometri povečali za skoraj tretjino, od tega v cestnem blagovnem prometu za četrtino. Leta 1995 so največji delež (skoraj polovico) zavzemale glavne ceste, avtoceste pa le 19 %, in to predvsem zaradi relativno nizkega deleža avtocest v skupnem cestnem omrežju. Delež avtocest se v zadnjem času zaradi novogradenj hitro povečuje. 7^ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 20 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 Slika 12: Struktura voznih kilometrov po kategorijah cest, Slovenija, 19921995 C i 8000 7000 6000 O 5000 E 4000 3000 2000 1000 O © SURS I I Regionalne c. il Magistralne c. HI Avtoceste 1992 1993 1994 leto 1995 2. 4 Gibanje dejavnosti cestnega prometa 2. 4. 1 Kopenski potniški promet Slika 13: Kopenski potniški promet (potniški km), Slovenija, 19701995 S o ■o 300 250 200 150 1970=100 50 100 I Železnice Ceste 1974 1976 1980 1982 ^ ^ ' e sms 1986 i 988 igon ' "r— "p«™ leto 1990 1992 1994 Prejšnja slika jasno kaže, da so težave, ki so nastale z razpadom Jugoslavije v začetku devetdesetih let (velika sprememba potniških prometnih tokov), vplivale na potniški promet obeh vrst. Železniški potniški promet se je po velikem padcu v letu 1991 (le 57 % potniških kilometrov iz leta 1990) začel leta 1993 počasi "pobirati" , medtem ko pa si cestni potniški promet do leta 1995 še ni povsem opomogel - v letih med 1990 in 1995 se je zmanjšal za 61 %. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 21 Tabela 17: Kopenski potniški promet, Slovenija, 19921995 Leto Prepeljani potniki (1000) Železniški promet Cestni promet1' Potniški km (mio) Železniški promet Cestni promet1' 1992 1993 1994 1995 12286 12636 13105 13307 147434 131758 126344 122568 547 566 590 595 3406 2780 2619 2532 1) Javni prevoz in prevoz za lastne potrebe; brez samostojnih avtoprevoznikov. Slika 14: Kopenski potniški promet, Slovenija, 19921995 indeksi 120 115 110 105 100 95 90 85 80 75 70 Prepeljani potniki 1992=100 SURS Železnice Ceste 1992 1993 1994 1995 leto indeksi 120 Potniški km 1992=100 © SURS 1992 1993 — Železnice CeSte 1994 1995 leto 2. 4. 2 Cestni javni potniški promet Poleg omenjene težke situacije in razlogov za negativne trende v avtobusnem potniškem prometu (zmanjšani in preusmerjeni mednarodni prometni tokovi), je na opisano situacijo močno vplivala tudi množična preusmeritev prebivalcev na uporabo osebnih avtomobilov pri dnevnih migracijah. To je v tesni povezavi s precej nizkimi cenami goriv, pa tudi cenami rabljenih osebnih avtomobilov. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 22 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 Tabela 18: Cestni javni potniški promet1' , Slovenija, 19921995 Leto Avtobusi in prikolice število sedeži stojišča Promet prevoženi km (1000) potniki (1000) potniški km (mio) 1992 1993 1994 1995 1573 1433 1403 1378 78008 68397 66714 64977 23683 19476 18350 17410 97524 89455 88197 84927 146107 130586 125344 121573 3377 2751 2595 2507 1) Brez zasebnega prevoza potnikov s taksiji, avtobusi in osebnimi avtomobili. 2. 4. 3 Kopenski blagovni promet Tabela 19: Kopenski blagovni promet, Slovenija, 19921995 Leto Prepeljano blago (1000 t) Železniški prevoz Cestni prevoz' ■2) Tonski km (mio) Železniški prevoz Cestni prevoz2' 1992 1993 1994 1995 13045 11900" 13020 14893 28164 31459 25435 31102 2574 22621> 2448 3076 2777 2498 2422 2359 1) Podatki niso primerljivi z ostalimi podatki zaradi spremenjene metodologije. 2) Javni prevoz in prevoz za lastne potrebe; brez samostojnih avtoprevoznikov. Politične spremembe po letu 1991 in padec proizvodnje so seveda močno vplivali na blagovni promet v Sloveniji. Negativni trendi v železniškem blagovnem prometu so se začeli leta 1991 in končali leta 1993, ko je bil obseg železniškega blagovnega prometa (v tonskih kilometrih) za 46 % manjši kot leta 1990. Po treh letih padanja je železniški blagovni promet začel spet naraščati in leta 1995 dosegel 73 % obsega tonskih kilometrov ustvarjenih v letu 1990. Slika 15: Blagovni promet (tonski km), Slovenija, 19701995 1970=100 300 250 200 -o 150 100 50 1970 , 972^ 1980 1982 1984 1 fl PSMS 1 986 i QRft leto 1988 1990 1992 TTT 1994 [»1 Železnice Ceste 7^ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 23 Padec cestnega blagovnega prometa, ki se je začel leta 1989, je bil v letih med 1991 in 1993 še pospešen. Leta 1993 je njegov obseg (izraženo v tonskih kilometrih) znašal le še polovico vrednosti iz leta 1990. Za razliko od železniškega blagovnega prometa se upadanje cestnega blagovnega prometa v letu 1993 ni ustavilo, ampak le nekoliko upočasnilo. Slika 16: Kopenski blagovni promet, Slovenija, 19921995 indeksi 120 110 100 90 80 Prepeljano blago (tone) 1992 1993 1992=100 C SURS 1994 1995 leto indeksi 120 110 1 Železnice ■ Ceste 100 90 80 Tonski km 1992=100 + O SURS 1992 1993 1994 1995 leto Slika 17: Železniški in cestni blagovni promet, Slovenija, 19941995 1000 t 35000 Prepeljano blago Tonski km © SURS 30000 25000 20000 15000 10000 5000 1994 1995 □ Železnice EH Ceste mio 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000 0 © SURS 1994 1995 leto leto 7^ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 24 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 2. 4. 4 Cestni javni blagovni promet Struktura Slovenskega javnega blagovnega prometa je glede na delitev na notranji in mednarodni promet zelo različna, ko upoštevamo prepeljano blago ali tonske kilometre. V notranjem prometu je bilo leta 1995 prepeljanega 60 % vsega blaga, medtem ko je bil delež ustvarjenih tonskih kilometrov le 14 %. Kar 86 % jih je namreč odpadlo na mednarodni promet. V tonskih kilometrih izraženi izvoz obsega polovico mednarodnega prometa domačih prevoznih družb, le 10 % pa tranzit, ki se je leta 1995 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal za 33 %. Tabela 20: Cestni javni blagovni promet1), Slovenija, 19921995 Leto Prevoz skupaj Notranji prevoz Mednarodni prevoz mednarodni skupaj izvoz uvoz tranzit prevoz po tujini Prevoz blaga (1000 t) 1992 1993 1994 1995 6411 5664 5442 4436 4092 3570 3407 2667 2319 2094 2035 1769 1114 1009 961 893 849 829 859 743 327 250 209 129 29 6 6 4 Tonski km (mio) 1992 1993 1994 1995 2260 1989 1935 1740 420 298 253 251 1840 1691 1682 1489 843 797 795 753 692 648 670 585 286 243 213 142 19 3 4 9 1) Brez blagovnega prevoza samostojnih avtoprevoznikov. Slika 18: Mednarodni cestni blagovni promet1' , Slovenija, 19921995 Tonski km (mio) 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 SURS Izvoz Uvoz Tranzit Po tujini 1840 1992 1691 1993 1682 1994 1489 Skupaj 1995 Leto 1) Brez prevozov za lastne potrebe in prevozov samostojnih avtoprevoznikov. STATISTIČNI URAD REPUBLIK£ SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 25 Slika 19: Struktura mednarodnega cestnega blagovnega prometa (tonski km)" , Slovenija 19941995 1994 1995 Uvoz 40 % SURS Izvoz 47 % Po tujini 0 % Tranzit 13 % Izvoz Uvoz Tranzit Po tujini Uvoz 39 % O SURS Izvoz 50 % Po tujini 1 % Tranzit 10 % 1) Brez prevozov za lastne potrebe in prevozov samostojnih avto prevoznikov. Tabela 21: Cestni javni promet po vrstah blaga, Slovenija, 19921995 Skupine blaga (10 NST/R) Cestni javni prevoz 1992 (1000 t) (mio tkm) 1993 (1000 t) (mio tkm) 1994 (1000 t) (mio tkm) 1995 (1000 t) (mio tkm) Kmetijski pridelki in žive živali Živila in živalska krma Trdna mineralna goriva Nafta in naftni derivati Rude in kovinski odpadki Kovinski izdelki Surovi in predelani minerali, gradbeni materiali Gnojila Kemikalije Stroji, transportna oprema industr. izdelki in mešani izdelki SKUPAJ 812 283 267 945 88 151 1130 52 359 2324 6411 236 107 8 189 35 76 208 12 113 1276 2260 592 312 290 1021 43 79 1045 70 274 1938 5664 156 114 7 202 18 36 166 24 97 1169 1989 447 260 251 1124 36 111 1082 65 313 1753 5442 150 84 8 258 10 45 84 27 138 1131 1935 443 270 220 865 53 91 623 46 377 1448 4436 159 97 3 188 8 49 95 18 217 906 1740 2. 4. 5 Cestni blagovni promet za lastne potrebe V nasprotju s cestnim javnim prometom, kjer se (zaradi omenjenih okoliščin) negativni trendi, ki so se začeli leta 1990, do leta 1995 še niso ustavili, blagovni promet za lastne potrebe ni bil tako močno prizadet in se je po manjšem padcu v letih med 1992 in 1994 leta 1995 spet povečal. Tabela 22: Cestni blagovni promet za lastne potrebe1' 2' , Slovenija, 19921995 Leto Prevoz za lastne potrebe prevoženi km (mio)3) prepeljano blago 1000 t) tonski km (mio) 1992 1993 1994 1995 179 181 175 196 21753 25795 19993 26666 517 509 487 619 1) Zajeti poslovni subjekti, ki imajo več kot eno tovorno vozilo z nosilnostjo 1 tone in več. 2) Brez prevozov za lastne potrebe, ki jih opravljajo javni cestni prevozniki, ter blagovnega prevoza samostojnih avtoprevoznikov. 3) Prevoženi km tovornih avtomobilov, vlečnih vozil in prikolic. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 26 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 2. 5 Opremljenost slovenskih železnic Na Slovenskih železnicah uporabljajo dve vrsti vleke, dizelsko in električno; to velja tako za lokomotive kot motomike. Številčno prevladuje dizel vleka. V potniškem prometu se uporabljajo še muzejske parne lokomotive, pretežno za potrebe agencijskih prevozov. Povprečna moč na lokomotivo je 1607 kW, če upoštevamo še parne pa 1588 kW. Povprečna starost lokomotiv je 25 let; večina lokomotiv (87 %) je bila nabavljena v obdobju med 1960 in 1979. Novejšega datuma so lokomotive serije 664, ki se uporabljajo za vožnje težkih tovornih vlakov. Povprečna starost elektromotornih vlakov je 25 let. Slaba polovica je bila nabavljena leta 1975. Z njimi se opravi večina potniškega prevoza na elektrificiranih progah. Vlaki so zastareli, za zagotovitev normalnega tehničnega stanja je potreben velik obseg vzdrževanja. Povprečna starost dizelmotornih vlakov je 17 let. Ti so namenjeni predvsem vožnjam v primestnem prometu na neelektrificiranih progah ter prometu poslovnih vlakov. Izkoriščenost vlečnih sredstev v uporabi se je v primerjavi z letom 1994 izboljšala, kar pa ni le posledica večjega obsega dela, pač pa tudi manjšega števila vozil v uporabi oz. večjega izpada vozil zaradi popravil. Tabela 23: Železniška vlečna vozila - število, Slovenija, 19941995 Leto 1994 1995 Električne Dizel Parne Skupaj lokomotive Dizel Električni Skupaj 95 95 123 114 223 214 83 83 motorniki 30 30 113 113 Slika 20: Železniška vlečna vozila - število, Slovenija, 1995 Elektro - motorniki 9 % Parne lokomotive 2 % Diezel - motorniki 25 % Diezel lokomotive 35 % © SURS Električne lokomotive 29 % Tabela 24: Železniška vlečna vozila - moč (1000 kW). Slovenija, 19941995 Leto 1994 1995 Električne Dizel Parne Skupaj lokomotive Dizel Električni Skupaj 230 225 114 111 348 340 29 29 motorniki 31 31 60 60 Tabela 25: Starost železniških vlečnih vozil, Slovenija, 1995 Vozni park Od 1960 do 1969 Od 1970 do 1979 Od 1980 do 1989 Od 1985 naprej Skupaj Dizel lokomotive Električne lokomotive Dizelmotorniki Elektromotorniki 27 47 0 16 67 48 56 14 20 0 27 0 114 95 83 30 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 27 2. 5. 1 Železniški potniški promet Slovenske železnice so konec leta 1995 imele na voljo 513 potniških enot v sestavi klasičnih in motornih vlakov s skupno 32 106 sedeži, med katerimi jih je bilo 8 % 1. razreda, ostali sedeži pa so bili 2. razreda. V ležalnikih in spalnikih je bilo še 1183 ležišč. Klasičnih potniških vagonov je bilo 240, njihova povprečna starost pa je znašala 28 let. Vagoni višjega ranga za hitrosti 200 km/h se uporabljajo v mednarodnem vlaku EC10/11, za poslovni vlak pa se uporabljajo obnovljeni vagoni z najmodernejšo opremo. Tabela 26: Železniška potniška vlečena vozila, Slovenija, 19941995 Leto Potniški vagoni Vagoni v sestavi motornikov Skupaj število vozil Potniški vagoni Vagoni v sestavi motornikov Skupaj število sedežev in ležišč (1000) 1994 1995 245 240 273 273 518 513 15 15 18 18 33 33 Slika 21: Železniška potniška vlečena vozila glede na kategorijo, Slovenija, 1995 6 % 1 % 7 % 6 % © SURS Sedeži I. razreda Sedeži II. razreda Mešani sedeži Ležalniki, spalniki Jedilniki 80 % Tabela 27: Starost železniških potniških vlečenih vozil, Slovenija, 1995 Vozni park Pred 1960 Od 1960 do 1969 Od 1970 do 1979 Od 1980 do 1989 Od 1985 naprej Skupaj Potniški vagoni - skupaj Ležalniki Spalniki 26 2 0 128 0 7 246 0 12 113 2 15 513 4 34 2. 5. 2 Železniški blagovni promet Slovenske železnice imajo v inventarnem parku 7909 tovornih vagonov s skupno nosilnostjo 352 689 ton. Povprečna nosilnost je konec leta 1995 znašala 44, 6 tone. Povprečna starost tovornih vagonov je znašala 20 let. Po letu 1989 je bilo nabavljenih le 0, 6 % vagonov. Stanje obstoječega voznega parka količinsko presega sedanje potrebe po prevozih, po strukturi pa ne ustreza zahtevam trga, zato so potrebne predelave nekaterih vrst vagonov. STATISTIČNI URAD ftfPUBl/KC SLOVENIJE 28 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 Tabela 28: Železniški tovorni vagoni - število, Slovenija, 19941995 Leto Zaprti Odprti Plato in plitvi Ostali Skupaj vagoni 1994 1995 3538 3463 3365 2990 1063 1110 347 346 8313 7909 Tabela 29: Železniški tovorni vagoni - nosilnost (1000 ton), Slovenija, 19941995 Leto 1994 1995 Zaprti 138 137 Odprti 167 149 Plato in plitvi vagoni 48 50 Ostali 16 17 Skupaj 369 353 Slika 22: Železniški tovorni vagoni po vrsti, Slovenija, 1995 Zaprti vagoni 44 % Odprti vagoni 38 % SURS Ostali vagoni 4 % Plato in plitvi vagoni 14 % Tabela 30: Starost železniških tovornih vagonov, Slovenija, 1995 Vozni park Pred 1960 Od 1960 do 1969 Od 1970 do 1979 Od 1980 do 1989 Od 1985 naprej Skupaj Zaprti vagoni Odprti vagoni Plato in plitvi vagoni Drugi vagoni 45 572 23 35 106 240 45 47 2067 870 731 166 1244 1308 301 62 1 0 10 36 3463 2990 1110 346 2. 6 Promet na slovenskih železnicah Vsa železniška vlečna vozila so v letu 1995 skupno prevozila 22 milijonov kilometrov. Najvišji delež (43 %) so imele električne lokomotive (v letu 1994 38 %), najnižji delež pa parne lokomotive (muzejski vlaki za turistične namene). Tabela 31: Delo železniških vlečnih vozil - reducirni km, Slovenija, 19941995 Leto Električne lokomotive Dizel lokomotive Parne lokomotive Dizel motorniki Elektro motorniki Skupaj reducirni kilometri (1000) 1994 1995 8465 9589 4048 3451 0 18 5812 5247 3736 3753 22061 22058 STATISTIČNI URAD KEPUBLIKE SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 29 2. 7 Gibanje dejavnosti železniškega prometa 2. 7. 7 Železniški potniški promet Potniški promet zaradi razmer na področju nekdanje Jugoslavije ne dosega obsega prejšnjih let, kljub temu da so opazna pozitivna gibanja, zlasti v notranjem prometu. Tretjino vseh prodanih vozovnic gre na račun predplačilnih - dijaških in drugih vozovnic. Slabši so rezultati v mednarodnem prometu, saj je bil obseg dela v letu 1995 za 9 % manjši kot v letu 1994. Zasedenost sedežev se vsako leto veča: leta 1994 je znašala 29, 4 %, leta 1995 pa 30, 1 %. Povprečna prevozna pot je v letu 1995 znašala 44, 7 km, od tega 39, 5 km v notranjem in 117, 5 v mednarodnem prometu. Mednarodni potniški tokovi preko Slovenije potekajo zlasti v smeri proti Hrvaški in iz Hrvaške, v bistveno manjšem obsegu pa v smeri iz Avstrije, Nemčije in Italije oz. proti tem državam. Da bi kakovost storitev prilagodili evropskim normam, so Slovenske železnice leta 1994 začele uvajati sodobni sistem zagotavljanja kakovosti po mednarodnih standardih 9000 do 90002. Kakovost storitev se spremlja z vsakoletnim anketiranjem potnikov. Rezultat omenjenih akcij je tudi zmanjševanje zamud; tako je povprečna zamuda iz leta 1994, ko je znašala 4, 60 min/100 vlakovnih km, padla v letu 1995 na 3, 18 min/100 vlakovnih "km. Transportni prihodki od prevoza potnikov sestavljajo slabih 29 % vseh donosov. V primerjavi z realiziranimi leta 1994 so bili večji za 5, 4 %. Dobro polovico (53 % donosov) sestavljajo subvencije. V strukturi odhodkov obsegajo stroški dela slabih 44 % vseh odhodkov. Med stroški materiala, energije in storitev, ki sestavljajo 48 % vseh odhodkov, so največji stroški vzdrževanja voznih sredstev, stroški porabljene energije ter stroški najemnin tujih potniških vagonov, ki so v celoti pokriti s prihodki. Tabela 32: Opravljeno delo v železniškem prometu - potniki/potniški km, Slovenija, 19941995 Leto Notranji promet Mednarodni promet Skupaj potniki (1000) 1994 1995 12113 12422 92, 4 93, 3 992 885 7. 6 6. 7 13105 13307 100 100 Leto 1994 1995 Notranji promet Mednarodni promet Skupaj potniški km (mio) 475 491 80, 5 82, 5 115 104 19, 5 17, 5 590 595 100 100 2. 7. 2 Železniški blagovni promet Tovorni promet je v letu 1995 presegel mnoga pričakovanja, saj je bil za 27 % večji od povprečnega obsega v zadnjih treh letih. Izjemno se je povečal tranzit, predvsem zaradi večje prodaje v pristaniškem tranzitu. Železnica je bila v letu 1995 udeležena v obsegu dela Luke Koper kar z 85 %, v letu 1994 pa z 78 %. Zaskrbljivo pa je upadanje notranjega železniškega blagovnega prometa, ki sestavlja le še dobrih 7 % vsega opravljenega dela. Količine naloženega blaga so se v primerjavi z letom 1994 povečale za 13 %, količine razloženega blaga pa za 15 %. Razmerje med naloženimi in razloženimi vagoni kaže na boljšo izkoriščenost vagonov, saj je statična obremenitev v primerjavi z letom 1994 večja za 1, 5 tone. Povečala se je povprečna prevozna pot z 188 km v letu 1994 na 206, 5 km v letu 1995, od tega je znašala v notranjem 132, 4 km v zunanjem prometu pa 216, 4 km. Glavni prometni tokovi blaga v izvozu so potekali v smeri proti Italiji in Nemčiji in Avstriji, v pol manjšem obsegu pa v smeri proti Madžarski. Na Hrvaško je po železnici potovalo v letu 1995 manj kot 100 tisoč ton blaga. V uvozu so blagovni tokovi gravitirali v skoraj enakem obsegu iz Madžarske in Avstrije, in sicer v količinah nad 600 tisoč tonami, v nekaj manjšem obsegu pa iz Češke in Hrvaške. Blago, prepeljano po železnici iz Nemčije in Italije, ne dosega 300 tisoč ton. Tranzitni blagovni tokovi so bili popolnoma enakomerno porazdeljeni med pristaniškim in suhozemnim tranzitom. V suhozemnem tranzitu so potekali iz smeri Madžarske v Italijo z obsegom blizu 1, 5 mio ton prepeljanega blaga; STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 30 Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 močnejši tokovi so bili še iz smeri Hrvaškaltalija, HrvaškaAvstrija in v nasprotni smeri, ter Slovaškaltalija. V pristaniškem tranzitu pa je potekal močan blagovni tok preko Slovenije iz smeri luke Koper proti Avstriji, skoraj 1, 3 mio ton, v manjšem obsegu pa iz luke Koper proti Madžarski, Slovaški ter Češki. V nasprotni smeri pa je prednjačil tovor, prepeljan iz Madžarske do Kopra, v razpolovljenem obsegu pa iz Češke in Avstrije v pristanišče. Ponudba prevoznikov na slovenskem transportnem tržišču presega povpraševanje, kar znižuje ceno transportnim storitvam. Železnica ne more več uspešno konkurirati vse cenejšim cestnim prevoznikom. Po pogodbenih cenah, ki so rezultat pogajanj in konkurence, se prepelje okrog 90 % vsega tovora po železnici. V strukturi donosov zavzemajo prihodki, ki so bili ustvarjeni s prevozom blaga, 73odstotni delež, pri tem obsega delež prihodkov, ustvarjenih na tujem trgu, kar 89 %. Ostali prihodki, ki so bili realizirani, sestavljajo 14 % in zajemajo prihodke od najemnin tovornih vagonov, prihodke od vleke vlakov, cestnega prometa, najemnin idr. Subvencije znašajo le 1 %. V strukturi odhodkov zavzemajo stroški dela 48 %, stroški vzdrževanja voznih sredstev 11 %, energije 8, 6 %, stroški najema tovornih vagonov 7, 3 %, amortizacije 3 % itd. Tabela 33: Opravljeno delo v železniškem prometu - tone/tonski km, Slovenija, 19941995 Leto Notranji promet Mednarodni promet tone (1000) Skupaj 1994 1995 1631 1503 13, 5 10, 9 10461 12269 86, 5 89, 1 12092 13772 100 100 Leto Notranji promet Mednarodni promet tonski km (mio) Skupaj 1994 1995 214 188 9, 3 6, 5 2084 2693 90, 7 93, 5 2298 2881 100 100 Slika 23: Opravljeno delo v železniškem prometu - tone/tonski km, Slovenija, 1995 100 % NOTRANJI 90 % 80 % 70 % -r 60 % - 50 % 40 % -t 30 % - 20 % - 10 % 0 % Notranji prevoz Razloženo Naloženo Tranzit TONE NTKM 7^ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Pregled prometnih gibanj v Republiki Sloveniji, 1994, 1995 31 Slika 24: Notranji železniški blagovni promet po razdaljah - tone/tonski km, Slovenija, 1995 A 100 % 80 % 60 % SUflS 40 % 20 % 0 % 1 I 150 - 299 km 50 - 149 km 0 - 49 km TONE NTKM STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 1 ji I ISBN abfllim503 788681 141502