Slovenska pediatrija 2023 | 35 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Izvleček Izhodišča: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev otrokove starosti in nato ob dopolnilni prehrani dojenje do drugega leta otroko - ve starosti ali dlje, če to ustreza ženski in otroku. V literatu - ri zasledimo, da ženske poročajo o pritiskih, naj z dojenjem prenehajo do prvega leta otrokove starosti. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje imajo o dojenju po prvem letu študenti zdravstvenih smeri na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Metode: Uporabili smo kvantitativno, neeksperimental- no metodo raziskovanja. Odgovore smo pridobili s pomoč- jo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 250 študentov. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko, Pearsonov korelacijski koeficient, Welchov t-test in test ANOVA. Rezultati: Ugotovili smo, da študenti, ki imajo več znanja, bolje sprejemajo dojenje po prvem letu starosti in imajo o dojenju bolj pozitivna čustva. Od vseh študijskih smeri imajo največ znanja o dojenju študenti smeri babištvo, med štu - denti ostalih študijskih smeri pa ni statistično značilnih razlik. Zaključek: če želimo ustvariti optimalne pogoje za ženske, ki bi rade dojile dlje, je potrebno, da imajo zdravstveni delav - ci ustrezno znanje o koristih, ovirah, priporočilih in težavah, povezanih z dojenjem po prvem letu otrokove starosti. Te vsebine bi morale biti obvezno vključene v dodiplomske in podiplomske kurikulume zdravstvenih delavcev. Ključne besede: dojenje, študenti, odnos, znanje. Abstract Introduction: The World Health Organisation recommends exclusive breastfeeding for the first six months of the child’s age and then, with complementary feeding, breastfeed - ing until the child’s second year, or longer if this suits the woman and the child. In the literature, women report pres- sure to stop breastfeeding by the first year of the child’s life. In this study, we wanted to find out how healthcare students at the Faculty of Health Sciences at the Universi- ty of Ljubljana feel about breastfeeding after the first year. Methods: We used a quantitative, non-experimental research method. The answers were obtained by means of a structured questionnaire on a sample of 250 students. For data analysis, descriptive statistics, Pearson’s correlation coefficient, Welch’s t-test and ANOVA test were used. Results: We found that students who have more knowledge have better acceptance of breastfeeding after the first year of age and have more positive feelings about breastfeeding. Of all the study fields, midwifery students have the most knowl - edge about breastfeeding, while there are no statistically sig - nificant differences between students of other study fields. Conclusion: To create optimal conditions for women who want to breastfeed for longer, it is necessary that health professionals have adequate knowledge about the benefits, barriers, recom - mendations and problems associated with breastfeeding after the first year of the child’s age. These topics should be compul - sorily included in undergraduate and postgraduate curricula. Key words: breastfeeding, students, attitudes, knowledge. Odnos študentov zdravstvenih smeri do dojenja po prvem letu otrokove starosti Attitudes of healthcare students towards breastfeeding after the first year of child’s age Irena Hribar, Renata Vettorazzi Slovenska pediatrija 1/2023.indd 35 03/04/2023 20:33 36 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) Uvod Materino mleko je najbolj primerna hrana za otroka v začetnih mesecih življenja, saj vsebuje vsa zanj potreb- na hranila. Priporočila Svetovne zdra- vstvene organizacije (SZO), UNICEF-a in Ameriške pediatrične akademije (AAP) so: i) novorojenčka je najbolje k dojkam pristaviti v prvi uri po porodu; ii) hra- njenje izključno z materinim mlekom in brez dodajanja drugih tekočin; iii) dojenje na otrokovo pobudo (podnevi in ponoči), ne glede na časovno odda - ljenost prejšnjega podoja; iv) izogiba- nje uporabi stekleničk, cucljev in dud. To je definicija izključnega dojenja, ki jo priporočajo do dopolnjenega šeste- ga meseca otrokove starosti, po dopol- njenem šestem mesecu pa otrok prične s procesom prehoda na družinsko pre- hrano, pri čemer je dojenje priporočlji - vo do drugega leta otrokove starosti ali dlje, če si to želita mati in otrok (1–4). Pomen dojenja za otroka, žensko in okolje Dojenje ima številne prednosti tako za otroka kot za mater in družbo. Za otro - ka je dojenje pomembno zato, ker ga ščiti pred okužbami, vnetjem srednje - ga ušesa, gastroenteritisom in okužba - mi spodnjih dihal (4, 5). Daljše trajanje dojenja pomembno zmanjša možnost pojava okužbe ušes, grla in sinusov tudi kasneje v otroštvu (6), prav tako pa otroka varuje pred debelostjo kasneje v življenju (5). Dojenje po prvem letu ni povezano z večjo pojavnostjo težav z duševnim zdravjem v otroštvu (7). Otroci, ki so bili dojeni dlje, so kot odra- sli bolj samostojni in pogosteje varno navezani (8). ženske, ki dojijo dlje, ima- jo manjše tveganje za različne bolezni, kot so presnovni sindrom, sladkorna bolezen tipa 2 ter rak dojk in rak jajč - nikov (4, 5). Manjša je tudi pojavnost visokega krvnega tlaka in srčno-žil - nih bolezni (9). Več dojenja v družbi na dolgi rok prinaša številne koristi: manj bolnih otrok in s tem manj bolniških odsotnosti z dela, manjše stroške zdra- vstvene obravnave in manjšo obreme- nitev okolja v primerjavi s hranjenjem z mlečno formulo (5, 10). V nobenih od priporočil SZO, UNICEF in APP niso navedene nevarnosti dojenja po enem letu. Pomembno je, da ima otrok ob dojenju primerno komplementarno h ra no , d a ne pri de do pom a n j ka n j a železa. Potencialno bi lahko bilo večje tveganje za zobno gnilobo pri dojenih otrocih, ki pogosto uživajo sladkor (11) ter imajo neugodno genetsko nagnje- nost in slabo higieno zob. Odstavljanje Odstavljanje od dojenja ne pomeni popolne prekinitve dojenja, ampak postopno prehajanje na družinsko pre- hrano. Priporočila za odstavljanje so se skozi zgodovino spreminjala in preha- jala iz ene skrajnosti v drugo. Nemški zdravnik Barthiolomaeus Mettinger je leta 1473 priporočal uvajanje goste hra- ne šele, ko ima otrok izraščene vse zobe za žvečenje, na drugi strani pa je W. W. Sackett leta 1953 priporočal uvajanje goste hrane že drugi dan po otrokovem rojstvu. Pred začetkom prehranske industrije za otroško hrano in mlečne formule so se otroci v povprečju doji - li 3–4 leta (9). Ker so otrokove sposob- nosti razumevanja in zavedanja do drugega leta starosti še nezrele, je uki- njanje dojenja zelo zahtevno, če otrok tega ne želi ali celo ne razume. Otrok se v obdobju malčka začne zavedati sebe, po drugem letu starosti pa lahko prekine dojenje z manj stresa, saj ima bolj razvito razumevanje in izgrajeno navezanost (8). Doječe ženske poroča - jo o pritisku, ki ga čutijo s strani javno- sti glede odstavljanja (naj prenehajo z dojenjem, ko otrok zna hoditi, govoriti in prositi za dojko) (12). Videti je, da po vzpostavljenem dojenju največ dejavnikov za njego - vo prenehanje izvira iz materinega socialnega okolja, medtem ko njeno odločitev krojijo socialni, kulturni in marketinški dejavniki (13). Ob otroko- vem prvem rojstnem dnevu ne nastopi noben mejnik, ki bi relevantno napo- vedoval potrebo po odstavitvi otro- ka od dojk (14). Pomembno je, da se ženska za prekinitev dojenja odloči mirno ter da dojenje zmanjšuje instin- kt i v n o i n n e p o n e k e m d o l oč e n e m urniku izpuščanja podojev (8). Zdravstveno osebje in dojenje po prvem letu Dojenje po dopolnjenem prvem letu starosti pogosto imenujemo »dolgo«, »podaljšano«, »prolongirano« dojenje. Poimenovanje brez negativne konota- cije je tudi »naravno« in »na pobudo otroka« (15). če dojenje traja dlje, kot je v neki družbi običajno, je lahko doje - ča ženska tarča stigmatizacije (16). V Cochranovem pregledu literature so prišli do zaključka, da podpora zdra- vstvenih delavcev doječim ženskam ugodno vpliva na dojenje. ženske z ustrezno podporo dojijo dlje in kas- neje uvajajo drugo hrano (17). Zdra- vstveni delavci pomembno vplivajo na odločanje žensk, zlasti, ko se soočajo z negotovostjo in se srečujejo z različ - nimi mnenji o svojih odločitvah v svo - jem socialnem okolju (16). čeprav lahko domnevamo, da zdravstveni delavci bolj podpirajo dojenje po prvem letu zaradi strokovnega usposabljanja, ki so ga deležni, obstoječe raziskave kažejo pomanjkanje podpore s strani zdravstvenih delavcev (18). Tchaconas in sodelavci navajajo, da je veliko žensk deležnih neodobravanja in nespod - budnih povratnih informacij pediatrov svojih otrok glede podaljšanega doje- nja (19). Jackson in Hallam sta v razi- skavi v Veliki Britaniji poročala, da so ženske, ki so dojile več kot 12 mese - cev, doživele dramatično spremembo v odnosu zdravstvenih delavcev – od podpore k obsojanju (20). V slovenski raziskavi je tretjina zdra- vstvenih delavcev odgovorila, naj bo otrok dojen 12 mesecev. Ugotovili so tudi, da dobra tretjina vprašanih zdra- vstvenih delavcev meni, da materino Slovenska pediatrija 1/2023.indd 36 03/04/2023 20:33 Slovenska pediatrija 2023 | 37 mleko nima več prehranske vrednos - ti, izmed njih 44 %, da to velja od 12. meseca otrokove starosti dalje. Menijo, da je dojenje le še »crkljanje«, a za otro- ka ni ne koristno in ne škodljivo (68 %). Izmed njih jih polovica navaja, da to velja po 12. mesecu. Kar 39 % vpraša- nih zdravstvenih delavcev meni, da je dojenje v javnosti do določene staros - ti nekaj normalnega, od tega je skoraj polovica mnenja, da je mejna starost 12 mesecev (21). Material in metode Opravili smo kvantitativno, neeks- perimentalno raziskava. Uporabili smo strukturiran vprašalnik, ki je bil z dovoljenjem avtorjev povzet po dveh preizkušenih vprašalnikih, in sicer po Cockerham-Colas et al. (15) in Zhuang et al. (16). Pri anketiranju smo si poma - gali s spletnim orodjem 1KA. Zanesljivost vprašalnika smo preverili s Cronbachovim koeficientom alfa. V vprašalniku so bili trije sklopi vprašanj (sprejemanje 0,89; pozitivna čustvena naravnanost 0,82 in znanje 0,92) s 24 trditvami s petstopenjsko Likertovo mersko lestvico (1 – sploh se ne stri - njam, 5 – povsem se strinjam). Za vse tri sklope je vrednost Cronbachovega koeficienta alfa znašala > 0,7, kar pome- ni dobro zanesljivost. Podatke celotnega vzorca smo stati- stično obdelali s Pearsonovim kore- lacijskim koeficientom, Welchovim t-testom in testom ANOVA. Za anali- zo rezultatov smo uporabili program RStudio. Vzorec je obsegal 250 študentov zdra- vstvenih smeri na Zdravstveni fakul- teti Univerze v Ljubljani (babištvo, delovna terapija, fizioterapija, labo- ratorijska zobna protetika, ortotika in protetika, radiološka tehnologija, sanitarno inženirstvo in zdravstvena nega). 14 študentov je bilo staršev, 37 študentov pa je imelo opravljen izpit pri izbirnem predmetu Dojenje in lak- tacija (Tabela 1). Spol N % moški 24 9,6 ženski 226 90,4 Smer študija babištvo 20 8 delovna terapija 21 8,4 fizioterapija 22 8,8 laboratorijska zobna protetika 8 3,2 ortotika in protetika 8 3,2 radiološka tehnologija 38 15,2 sanitarno inženirstvo 12 4,8 zdravstvena nega 121 48,4 Starševstvo da 14 5,6 ne 236 94,4 Obiskovanje predmeta Dojenje in laktacija da 37 14,8 ne 213 85,2 TABELA 1. ZNAčILNOSTI ANKETIRANCEV. TABLE 1. RESPONDENTS‘ DEMOGRAPHICS. Legenda: N – velikost vzorca. ženski bi svetoval, naj doji: Skupaj N (%) Babištvo N (%) Druge smeri N (%) do 6 mesecev otrokove starosti 21 (8) 1 (5) 20 (8,7) do 1. leta otrokove starosti 103 (41) 3 (15) 100 (43,5) do 2. leta otrokove starosti 22 (9) 0 (0) 22 (9,6) do 3. leta otrokove starosti 2 (1) 0 (0) 2 (0,9) dokler bo želel otrok 11 (4) 1 (5) 10 (4,3) dokler bo želela mati 3 (1) 0 (0) 3 (1,3) dokler bo želel otrokov oče 0 (0) 0 (0) 0 (0) dokler bosta želela otrok in mati 73 (29) 12 (60) 61 (26,5) dokler bodo želeli otrok, mati in oče 15 (6) 3 (15) 12 (5,2) Skupaj 250 (100) 20 (100) 230 (100) TABELA 2. PRIPOROčILO GLEDE TRAJANJA DOJENJA OB USTREZNI KOMPLEMENTARNI PREHRANI: PRIMERJAVA BABIŠTVA IN DRUGIH ŠTUDIJSKIH SMERI. TABLE 2. RECOMMENDATION FOR THE DURATION OF BREASTFEEDING WITH ADEQUATE COMPLEMENTARY FOOD: A COMPARISON OF MIDWIFERY AND OTHER STUDY FIELDS. Legenda: N – velikost vzorca. Slovenska pediatrija 1/2023.indd 37 03/04/2023 20:33 38 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) Etični vidik smo zagotovili z upošteva- njem Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Dovoljenje za izved - bo ankete je podal dekan Zdravstve - ne fakultete Ljubljana, doc. dr. Andrej Starc. Sodelovanje v anketi je bilo pro- stovoljno in anonimno. Rezultati Odgovori študentov na vprašanje, do kdaj bi ženski priporočali naj doji ob ustrezni komplementarni prehra- ni, so zelo različni (Tabela 2). Študen - ti babištva so v 60 % odgovorili, da bi ženski priporočali dojenje, dokler bos - ta z otrokom to želela, študenti drugih smeri pa so največkrat (43,5 %) pripo - ročili dojenje do prvega leta otrokove starosti. Sklop »sprejemanje« vsebuje pet trdi- tev, ki govorijo o tem, do katerega leta je sprejemljivo dojenje. Porazdelitev odgovorov na posamezne trditve vidi- mo na Sliki 1. Opazili smo, da anketi- ranci dobro sprejemajo dojenje 1–2 leti, nato pa se trend začne obračati in je dojenje otroka, starega več kot 3 oz. 4 leta med anketiranci slabše sprejeto. Sklop »pozitivna čustvena naravna - nost« obsega pet trditev o tem, kakšna čustva imajo anketiranci, ko vidijo žensko, ki doji otroka, starejšega od 1 leta. Dve trditvi opisujeta pozitivna čustva, tri trditve pa negativna čustva. Odgovori na trditve, ki opisujejo nega- tivna čustva, so porazdeljeni levo asi - metrično – več je takih, ki se ne strinjajo oz. ne čutijo negativnih čustev: jeza (M =1,6, SD = 0,82), pomilovanje (M =2, SD =1,81), neprijeten občutek (M =2, SD =1,18). Odgovori na trditve, ki opi- sujejo pozitivna čustva, so porazdeljeni desno asimetrično – več je takih, ki se strinjajo s trditvami, da čutijo pozitivna čustva: spoštovanje (M = 3,6, SD = 1,13), sreča (M = 3,3, SD = 1,21). Porazdelitve odgovorov na posamezne trditve so prikazane na Sliki 2. Sklop »znanje« tvori 14 trditev o doje- nju po prvem letu starosti (Tabela 3). SLIKA 1. PORAZDELITEV ODGOVOROV NA TRDITVE V SKLOPU »SPREJEMANJE«. UPORABLJENA PETSTOPENJSKA LIKERTOVA MERSKA LESTVICA (1 – SPLOH SE NE STRINJAM, 5 – POVSEM SE STRINJAM). FIGURE 1. DISTRIBUTION OF RESPONSES TO ACCEPTANCE STATEMENTS. FIVE-POINT LIKERT SCALE WAS USED (1 – STRONGLY DISAGREE, 5 – STRONGLY AGREE). Legenda: Q1a – Menim, da je sprejemljivo, da ženska doji otroka, ki je star 6 mesecev ali več; Q1b – Menim, da je spreje - mljivo, da ženska doji otroka, ki je star 1 leto ali več; Q1c – Menim, da je sprejemljivo, da ženska doji otroka, ki je star 2 leti ali več; Q1d – Menim, da je sprejemljivo, da ženska doji otroka, ki je star 3 leta ali več; Q1e – Menim, da je sprejemljivo, da ženska doji otroka, ki je star 4 leta ali več. SLIKA 2. PORAZDELITEV ODGOVOROV NA TRDITVE V SKLOPU »POZITIVNA čUSTVENA NARAVNANOST«. UPORA- BLJENA PETSTOPENJSKA LIKERTOVA MERSKA LESTVICA (1 – SPLOH SE NE STRINJAM, 5 – POVSEM SE STRINJAM). FIGURE 2. DISTRIBUTION OF RESPONSES TO THE STATEMENTS OF POSITIVE ATTITUDE. FIVE-POINT LIKERT SCALE WAS USED (1 – STRONGLY DISAGREE, 5 – STRONGLY AGREE). Legenda: Q2a – če bi videl/a žensko, ki doji otroka, starega več kot eno leto, bi čutil/a spoštovanje; Q2b – če bi videl/a žensko, ki doji otroka, starega več kot eno leto, bi čutil/a srečo; Q2c – če bi videl/a žensko, ki doji otroka, starega več kot eno leto, bi čutil/a jezo; Q2d – če bi videl/a žensko, ki doji otroka, starega več kot eno leto, čutil/a pomilovanje; Q2e – če bi videl/a žensko, ki doji otroka, starega več kot eno leto, bi mi bilo neprijetno. Slovenska pediatrija 1/2023.indd 38 03/04/2023 20:33 Slovenska pediatrija 2023 | 39 Te tri sklope smo primerjali glede na spremenljivke starševstvo, obisko- vanje predmeta Dojenje in laktacija (Tabela 4) ter smer študija. Ena od štu- dijskih smeri glede na ostale izstopa od drugih, najvišjo vrednost vseh treh spremenljivk pa ima študijska smer babištvo. V raziskavi smo smer babi- štvo ločili od ostalih študijskih smeri in ugotovili, da študentje babištva bolje sprejemajo dojenje po 2. letu ter imajo bolj pozitivne čustvene reakcije in več znanja. Razpravljanje Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje imajo študenti zdravstvenih smeri na Zdravstveni fakulteti Univer- ze v Ljubljani do dojenja po prvem letu otrokove starosti. Vprašalnik je zaje - mal tri sklope: sprejemanje, pozitivna čustvena naravnanost in znanje. Študenti dobro sprejemajo dojenje otrok, mlajših od enega leta, nato pa se trend začne obračati. Dojenje enoletnega otroka je sprejemljivo dobri polovici študentov, dojenje dvoletnega otroka pa le še petini študentov. Veči- ni študentov se dojenje otroka, starej- šega od treh let, ne zdi sprejemljivo. Podobne rezultate je v raziskavi med slovenskimi zdravstvenimi delavci pri- kazal tudi Benedik (21). V raziskavi, ki je vključevala zdravstvene delavce v New Yorku (ZDA), navajajo, da je dve- ma tretjinama zdravstvenih delavcev sprejemljivo dojenje enoletnikov in dvoletnikov že brez dodatnega izo- braževanja. Po intervenciji dodatnega izobraževanja o dojenju se je sprejema - nje dojenja enoletnikov in dvoletnikov dvignilo za skoraj polovico (s 60,5 % na 89,1 %), sprejemanje dojenja pri tri- letnikih in štiriletnikih pa se je podvoji- lo (z 22,3 % na 40,5 %) (15). Polovica študentov bi čutila spošto - vanje in srečo, če bi videli žensko, ki doji otroka, starejšega od enega leta. Le posamezni študenti bi ob tem čuti - li jezo in pomilovanje, slabi petini pa 1 2 3 4 5 M SD Q3a Otrok naj bo ob komplementarni prehrani dojen do 2. leta in dlje, če to ustreza ženski in otroku. N 13 52 54 79 52 3,4 1,18 % 5 21 22 32 21 Q3b Dojenje po 1. letu ni potrebno. N 39 54 76 70 11 2,8 1,13 % 16 22 30 28 4 Q3c Dojenje po 1. letu je pomembno za otrokovo prehrano. N 23 77 87 48 15 2,8 1,04 % 9 31 35 19 6 Q3d Dojenje po 1. letu je pomembno za otrokovo imunost. N 28 64 70 61 27 3 1,18 % 11 26 28 24 11 Q3e Dojenje po 1. letu je slabo za otrokove zobe. N 49 74 85 38 4 2,5 1,02 % 20 30 34 15 2 Q3f Dojenje po 1. letu je na splošno slabo za psihološki razvoj otroka. N 62 79 76 27 6 2,3 1,04 % 25 32 30 11 2 Q3g Dojenje po 1. letu je za otroka samo še »crkljanje«. N 30 69 68 64 19 2,9 1,14 % 12 28 27 26 8 Q3h Dojenje po 1. letu je na splošno dobro za zdravje otroka. N 9 46 86 79 30 3,3 1,02 % 4 18 34 32 12 Q3i Dojenje po 1. letu zmanjšuje tveganje osteoporoze pri doječi ženski. N 14 29 137 51 19 3,1 0,91 % 6 12 55 20 8 Q3j Dojenje po 1. letu zmanjšuje tveganje predmenopavznega raka dojk pri ženskah. N 15 24 130 52 29 3,2 0,98 % 6 10 52 21 12 Q3k Dojenje po 1. letu je na splošno dobro za zdravje ženske. N 16 26 116 64 28 3,2 1 % 6 10 46 26 11 Q3l Dojenje po 1. letu na splošno povzroča duševne težave pri ženskah. N 49 101 76 18 6 2,3 0,95 % 20 40 30 7 2 Q3m Dojenje po 1. letu je škodljivo za odnos med staršema. N 72 76 66 29 7 2,3 1,09 % 29 30 26 12 3 Q3n Dojenje po 1. letu ima koristi za družbo. N 36 68 91 38 17 2,7 1,1 % 14 27 36 15 7 TABELA 3. O DGOVORI V SKLOPU »ZNANJE«. UPORABLJENA PETSTOPENJSKA LIKERTOVA MERSKA LESTVICA (1 – SPLOH SE NE STRINJAM, 5 – POVSEM SE STRINJAM). TABLE 3. ANSWERS IN THE KNOWLEDGE PART. FIVE-POINT LIKERT SCALE WAS USED (1 – STRONGLY DISAGREE, 5 – STRONGLY AGREE). Legenda: N – velikost vzorca; M – mediana; SD – standardna deviacija. Slovenska pediatrija 1/2023.indd 39 03/04/2023 20:33 40 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) bi bilo ob tem neprijetno. V raziskavi med ameriškimi študenti medicine in zdravstvene nege je le slaba desetina navajala pozitivna čustva do dojenja po enem letu in tretjini bi bilo ob tem neprijetno (16). V predhodno omenje- ni raziskavi v New Yorku (ZDA) se je po izobraževalni intervenciji povečal delež zdravstvenih delavcev, ki jim ne bi bilo neprijetno, če bi videli žensko, ki doji enoletnika in dvoletnika (s 70 % na 81 %) (15). Dobra polovica študentov se strinja, da naj bo otrok ob komplementarni prehrani dojen do drugega leta in več, če to ustreza ženski in otroku, kljub temu pa bi jih le tretjina to priporoči - la ženskam. 60 % študentov babištva bi ženski priporočali dojenje, dokler to želita mati in otrok, študenti drugih smeri pa bi največkrat priporočili doje - nje do prvega leta otrokove starosti. Preseneča podatek, da bi se kar slaba desetina vseh sodelujočih odločila za priporočilo trajanja dojenja do šestih mesecev otrokove starosti, kar mor- da lahko pripišemo zamenjavi pripo- ročil izključnega dojenja in dojenja na splošno. Otrokovega očeta bi v odloči - tev glede trajanja dojenja vključilo 6 % vprašanih. Večina sodelujočih babic in zdravnikov v raziskavi na Poljskem ni seznanjena s priporočili SZO glede dojenja. Doje- nje do le vključno prvega leta otrokove starosti bi priporočila polovica babic in dve tretjini zdravnikov (22). V sklopu znanje so študenti izkazali slabše poznavanje koristi dojenja po enem letu za družbo, otrokovo pre - hrano in imunost ter zaščitnih dejavni - kov pri doječi ženski. Tudi zdravstveni delavci v newyorški raziskavi v Združe- nih državah Amerike so imeli slabo zna - nje glede zaščite zdravja doječe ženske. Po izobraževalni intervenciji se je delež podvojil (15). Ugotovili smo, da so študenti, ki so starši, imeli nekoliko višjo povprečno oceno sprejemanja (p = 0,29) in pozitiv - ne čustvene naravnanosti (p = 0,52), a podatek ni statistično značilen, kar lah - Skupina N M t-statistika p-vrednost Sprejemanje starši 14 3,1 10,798 0,2986 niso starši 236 2,776 Pozitivna čustvena naravnanost starši 14 4,057 0,6493 0,5269 niso starši 236 3,851 Znanje starši 14 3,209 –0,19105 0,8513 niso starši 236 3,265 Sprejemanje IZPD – DA 37 3,438 45,689 < 0,01 IZPD – NE 213 2,683 Pozitivna čustvena naravnanost IZPD – DA 37 4,368 5,479 < 0,01 IZPD – NE 213 3,775 Znanje IZPD – DA 37 3,876 6,5164 < 0,01 IZPD – NE 213 3,155 TABELA 4. REZULTATI WELCHOVEGA T-TESTA ZA SPREJEMANJE, ZNANJE IN POZITIVNO čUSTVENO NARAVNANOST. TABLE 4. RESULTS OF THE WELCH T-TEST FOR ACCEPTANCE, KNOWLEDGE, AND POSITIVE ATTITUDE. Legenda: IZPD – izbirni predmet dojenje; N – velikost vzorca; M – mediana. Slovenska pediatrija 1/2023.indd 40 03/04/2023 20:33 Slovenska pediatrija 2023 | 41 ko morda pripišemo majhnemu vzorcu v raziskavi. Pri newyorških zdravstve- nih delavcih, ki so starši, se je večjemu deležu zdelo sprejemljivo dojenje po enem letu (p = 0,039) (15). Tudi nekate - re druge raziskave med zdravstvenimi delavci so dale nasprotujoče si rezul - tate glede odnosa staršev do dojenja. Williams in Hammer nista ugotovi- la razlik v odnosu pediatrov do doje- nja med starši in tistimi, ki niso starši (23), medtem ko je Ingram ugotovil, da imajo zdravstveni delavci na primarni ravni, ki so starši, bolj pozitiven odnos do dojenja, kot tisti, ki niso starši (24). Presenetljivo ni bilo razlik v znanju med študenti, ki so starši, in tistimi, ki niso. V nekaterih raziskavah so dokazali, da so pri oblikovanju odnosa do dojenja pomembne tudi osebne izkušnje (25), čeprav ne morejo biti osnova za sve- tovanje pri dojenju. Svetovanje naj bo podprto z dokazi (26). Pri študentih, ki imajo opravljen izbir- ni predmet Dojenje in laktacija, smo opazili boljše sprejemanje (p < 0,01), bolj pozitivno čustveno naravnanost (p < 0,01) in več znanja (p < 0,01). že v pretekli raziskavi, v kateri so primerjali odnos (p < 0,01) in znanje (p < 0,01) štu - dentov babištva in zdravstvene nege na splošno o dojenju, se je izkazalo, da ima opravljen izbirni predmet ugoden vpliv na spremenljivki. Zastopanost vsebin o dojenju in laktaciji je v kurikulumih za izobraževanje zdravstvenih delav - cev po svetu zelo različna. Fakultete bi morale ponuditi vsebine o dojenju in laktaciji v dodiplomskem in podiplom- skem izobraževanju za vse zdravstvene delavce, morda po modelu UNICEF UK Baby Friendly Standards (26). Med različnimi študijskimi smermi smo primerjali sprejemanje (p < 0,01), čustveno naravnanost (p = 0,014) in znanje (p < 0,01) ter ugotovili, da obsta - jajo razlike. Najvišje rezultate imajo študenti babištva. V raziskavi na Polj- skem so ugotovili razlike med babica- mi in zdravniki. Malo manj kot polovica (41 %) babic doživlja pozitivna čustva ob dojenem enoletnem otroku in četr - tina negativna. Nasprotno četrtina zdravnikov navaja pozitivna čustva in 38,2 % negativna (22). Pri analizi korelacij med posameznimi sklopi pri vseh treh parih spremenljivk obstaja močna pozitivna linearna pove - zanost. Študenti, ki imajo več znanja, so bolj pozitivno naravnani do dojenja otroka po prvem letu starosti in bolje sprejemajo dojenje. Prav tako so tisti, ki bolje sprejemajo dojenje, tudi bolj pozitivno naravnani. Tudi na Poljskem ugotavljajo, da so anketiranci, ki so ime- li več znanja, zagovarjali višjo starost za odstavljanje (več kot dve leti) in imeli bolj pozitiven odnos do dojenja (22). Raziskava ima določene omejitve. Zajeli smo samo študente Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Za štu - dijski smeri zdravstvena nega in fizi- oterapija, ki se izvajata tudi na drugih fakultetah, vzorec ni reprezentativen, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno državo. Omejitev je lahko tudi spletna izvedba vprašalnika, saj so študentje imeli dostop do različnih virov, s katerimi bi si lahko pomagali. Vsekakor bi za podrobnejše razumeva- nje fenomena odnosa študentov zdra- vstvenih smeri do dojenja po prvem letu otrokove starosti potrebno izvesti tudi kvalitativno raziskavo. Kljub meto- dološkim omejitvam ocenjujemo, da je raziskava pomembna, ker zdravstvene delavce spodbuja k refleksiji lastnega znanja ob zavedanju, da tega med izo- braževanjem niso pridobili. Zaključek V raziskavi smo prikazali stališče štu- dentov Zdravstvene fakultete Univer- ze v Ljubljani do dojenja po prvem letu otrokove starosti, saj se bodo v priho- dnosti pri svojem delu najverjetneje srečali z doječimi ženskami. Rezultati raziskave kažejo, da je z izjemo sme- ri babištvo, dojenje po prvem letu pri študentih zdravstvenih smeri pogos- to stigmatizirano. Študentje babištva najverjetneje izstopajo zato, ker so med študijem problematiki dojenja izpostavljeni veliko bolj kot študenti ostalih smeri na Zdravstveni fakulteti. Rezultati tudi povedo, da več kot ima - jo študenti znanja o dojenju po prvem letu, bolje ga sprejemajo. če želimo ustvariti optimalne pogoje za ženske, ki želijo dojiti dlje, morajo ime - ti zdravstveni delavci ustrezno znanje o koristih, priporočilih in ovirah, pove- zanih z dojenjem po prvem letu otro- kove starosti. V času študija bi morali študenti zdravstvenih smeri pridobiti osnovno znanje o dojenju in laktaciji ter usvojiti priporočila pristojnih orga - nizacij. Zdravstveni delavci, ki delajo z otroki, pa bi morali to znanje nadgraditi v podiplomskem izobraževanju. Med raziskavo so se odprla nova vpra- šanja s področja dojenja otrok, starej - ših od enega leta, ki bi jih bilo vsekakor smiselno raziskati. Gre predvsem za vprašanji, kateri so konkretni razlogi za nepoznavanje tega področja pri štu - dentih in ali imajo zdravstveni delavci dovolj znanja za svetovanje o dojenju. Takšne raziskave bi omogočile boljše razumevanje področja in lažje iskanje rešitev za doječe ženske. Literatura 1. World Health Organization, UNICEF. Global Strat- egy for Infant and Young Child Feeding. Geneva: World Health Organization; 2003. 2. Meek JY, Noble L, Section on Breastfeeding. Policy Statement: Breastfeeding and the Use of Human Milk. Pediatrics. 2022; 150 (1): e2022057988. 3. Arts M, Mehra V, Taylor G. Breastfeeding: A Moth - er’s Gift, for Every Child. New York: UNICEF; 2018. 4. Victora CG, Bahl R, Barros AJD, França GVA, Horton S, Krasevec J, et al. Breastfeeding in the 21st century: Epidemiology, mechanisms, and lifelong effect. Lancet 2016; 387 (10017): 475–90. 5. Tekauc Golob A, Bratanič B. Pomen dojenja za otroke, matere, družbo in okolje in predstavitev pobud za ohranjanje dojenja v Sloveniji. V: Vettorazzi R (ed.) Spodbujanje in podpora dojenja v zdravstvenih ustanovah: modularni tečaj – Zbornik predavanj . Lju - bljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2022. p. 5–20. 6. Li R, Dee D, Li CM, Hoffman HJ, Grummer-Strawn LM. Breastfeeding and risk of infections at 6 years. Pediatrics 2014; 134: 13–20. 7. Delgado CA, Munhoz TN, Santos IS, Barros FC, Matijasevich A. Prolonged breastfeeding for 24 months or more and mental health at 6 years of age: evidence from the 2004 Pelotas Birth Cohort Study, Brazil. Child Adolesc Ment Health 2017; 22 (4): 209–15. 8. Poljanec A. Dojenje: naložba za življenje. Čustveni in odnosni vidiki dojenja. V: Vettorazzi R (ed.) Spodbu - Slovenska pediatrija 1/2023.indd 41 03/04/2023 20:33 42 | Slovenska pediatrija 2023; 30(1) janje in podpora dojenja v zdravstvenih ustanovah: modularni tečaj – Zbornik predavanj. . Ljubljana: Slov - enska fundacija za UNICEF; 2022. p. 185–92. 9. Lawrence R, Lawrence R. Breastfeeding: a guide for the medical profession. 8th ed. Philadelphia: Elsevier Mosby; 2016. 10. Brahm P, Valdés V. Benefits of breastfeeding and risks associated with not breastfeeding. Rev Chil Pediat 2017; 88 (1): 15–21. 11. Abanto J, Maruyama JM, Pinheiro E, Matijasevich A, Antunes JLF, Bönecker M et al. Prolonged breastfeed - ing, sugar consumption and dental caries at 2 years of age: A birth cohort study. Community Dent Oral Epide- miol 2022. 12. Stearns CA. Cautionary tales about extended breastfeeding and weaning. Health Care Women Int 2011; 32 (6): 538–54. 13. Thompson AJ, Topping AE, Jones LL. ‚Surely you‘re not still breastfeeding‘: a qualitative exploration of women‘s experiences of breastfeeding beyond infancy in the UK. BMJ Open 2020; 10 (5): e035199. 14. Klopčič A. Dojenje po prvem letu: vodnik, ki pris - luhne otrokovemu in maminemu ritmu odstavljanja. 1. izdaja. Ljubljana: Sanje; 2019. 15. Cockerham-Colas L, Geer L, Benker K, Joseph MA. Exploring and influencing the knowledge and attitudes of health professionals towards extended breastfeed - ing. Breastfeeding Medicine 2012; 7 (3): 143–50. 16. Zhuang J, Hitt R, Goldbort J, Gonzalez M, Rod - riguez A. Too Old to Be Breastfed? Examination of Pre-Healthcare Professionals’ Beliefs About, and Emo- tional and Behavioral Responses toward Extended Breastfeeding. Health Communication 2019; 35 (6): 707–15. 17. McFadden A, Gavine A, Renfrew MJ, Wade A, Buchanan P, Taylor JL et al. Support for healthy breast - feeding mothers with healthy term babies. Cochrane Database Syst Rev. 2017; 2 (2): CD001141. 18. Goldbort J, Hitt R, Zhuang J. Medical and Nursing Students‘ Perceptions of and Advice for Extended Breastfeeding: An Exploratory Study. Health Commun 2022: 1–8. 19. Tchaconas A, Keim SA, Heffern D, Adesman A. Pedi - atric Care Providers, Family, and Friends as Sources of Breastfeeding Support Beyond Infancy. Breastfeeding Medicine 2018; 13 (2): 116–22. 20. Jackson JE, Hallam J. Against all odds—why UK mothers’ breastfeeding beyond infancy are turning to their international peers for emotional and informative support. Health Care for Women International 2021; 42 (4–6): 739–55. 21. Benedik A. (Pre)dolgo dojenje? In: Hoyer S, Skale C (eds.) 6. strokovno srečanje IBCLC svetovalci izbol- jšujemo znanje = the 6th Professional Meeting IBCLCs Improve the Knowledge, Dobrna, 23. maj 2014. Celje: Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.; 2014. p. 29–42. 22. Baranowska B, Malinowska M, Stanaszek E, Sys D, Bączek G, Doroszewska A et al. Extended Breastfeed - ing in Poland: Knowledge of Health Care Providers and Attitudes on Breastfeeding Beyond Infancy. J Hum Lact 2019; 35 (2): 371–80. 23. Williams EL, Hammer LD. Breastfeeding attitudes and knowledge of pediatricians-in-training. Am J Prev Med 1995; 11 (1): 26–33. 24. Ingram J. Multiprofessional training for breastfeed - ing management in primary care in the UK. Int Breast- feed J 2006; 1 (1): 9. 25. Brodribb W, Fallon A, Jackson C, Hegney D. The relationship between personal breastfeeding experi- ence and the breastfeeding attitudes, knowledge, con - fidence and effectiveness of Australian GP registrars. Matern Child Nutr 2008; 4 (4): 264–74. 26. Vettorazzi R, Stanek Zidarič T. Znanje in odnos študentov zdravstvene nege in babištva do dojenja. In: Petročnik P, Jug Došler A (eds.) Mednarodna znan - stvena konferenca Babištvo v mednarodnem prostoru: izzivi in vizije za prihodnost. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta; 2015. p. 71–7. Irena Hribar, dipl. m. s. Zdravstveni dom Kranj, Kranj, Slovenija Renata Vettorazzi, dipl. m. s., univ. dipl. org. (kontaktna oseba / contact person) Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija e-naslov: renata.vettorazzi@zf.uni-lj.si prispelo / received: 2. 3. 2023 sprejeto / accepted: 7. 3. 2023 Hribar I, Vettorazzi R. Odnos študentov zdravstvenih smeri do dojenja po prvem letu otrokove starosti. Slov Pediatr 2023; 30(1): 35−42. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2023-1-06. Slovenska pediatrija 1/2023.indd 42 03/04/2023 20:33