SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE ——- ——— -....................... .n.. ..- —t-—*-—■ --.——"■i- ■. ......... ....■— --------------------------- Številka 36 Ljubljana, četrtek 31. oktobra 1985 Cena 50 dinarjev Leto XLII 1483. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike- Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o vo- • litvah in delegiranju v skupščine, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenje na seji Zbora združenega dela dne 15. oktobra 1935, na seji Zbora občin dne 15. oktobra 1985 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 15. oktobra 1985. Št. 0100-125/85 Ljubljana, dne 15. oktobra 1835. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine 1. člen V 29. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) se doda nova 1. točka, ki se glasi: »1. skrbi za zakonitost volitev po tem zakonu v občini,-". 5. točka postane 6. točka in se dopolni tako, da se glasi: * "•ti. daje pomoč volilnim komisijam v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in usklajuje njihovo delo,-«. Sedanje 1. do 4. točka postanejo 2. do 5. točka, sedanja 6. točka pa postane 7. točka. 2. člen Prvi odstavek 36. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Delovni ljudje-kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sr.edstva v zadrugah in drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela, oblikujejo svoje delegacije skupaj z delavci v zadrugah oziroma organizacijah združenega dela, s katerimi trajneje sodelujejo.« 3. člen Za 44. členom se dodata nova 44. a člen in 44. b člen, ki se glasita; »44. a člen Dve ali več temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, v katenh se po tem zakonu volijo delegacije, pa nimajo več kot 60 delovnih ljudi, lahko v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo eno ali več skupnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Ne glede na število delovnih ljudi v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih iz prejšnjega odstavka lahko dve ali več temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki so združene v delovni organizaciji, v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo eno ali več skupnih delegacij za delegiranje delegatov" v. skupščine samoupravnih- interesnih skupnosti, če so člani istih skupnosti in če gre za uresničevanje skupnih interesov in nalog na ravni delovne organizacije, ki so določene v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizaci 'o 44. b člen Dve ali več temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, v katerih se v skladu s prvim odstavkom 48. člena tega zakona ne volijo delegacije, lahko v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo eno ali več skupnih delegacij za delegiranje' delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.- 4. člen Za 48. členom se doda nov 48. a člen, ki se glasi: »48. a člen S statutom ali drugim splošnim aktom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti se lahko določi, da opravlja delavski svet. skupščina krajevne skupnosti ali drug ustrezen organ upravljanja te organizacije oziroma skupnosti funkcijo delegac-ije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona.« 5. člen Za 131. členom se doda nov 131. a člen, ki se glasi: »131. a člen Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti lahko v soglasju z občinsko volilno komisijo izjemoma določi, da delavci, kS so na volilni dan odsotni, glasujejo pred tem dnevom, če gre za večje število delavcev in zaradi delovnega procesa ni mogoče zagotoviti njihove navzočnosti e* ta dan. Glasovanje delavcev iz prejšnjega odstavka se ne more opraviti prej kot pet dni pred volilnim dnevom, \ Pristojna volilna komisija določi čas glasovanja iz prvega odstavka tega člena. O delu volilnega odbora pri glasovanju iz prvega odstavka tega člena se sestavi poseben zapisnik v skladu s prvim odstavkom 145. člena tega zakona. Zapisnik vsebuje podatke iz prvega odstavka 145. člena tega zakona in ga podpišejo člani volilnega odbora. Zapisnik se priključi zapisniku iz 145. člena tega zakona.« 6. člen V prvem stavku prvega odstavka 140. člena tega zakona se za besedo »zakona« črta pika in dodajo naslednje besede: »oziroma do ure, ki jo določi volilna komisija po tretjem odstavku 131. a člena tega zakona.« 7. člen Za prvim odstavkom 145. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Če se glasovanje po 131. a členu tega zakona ni opravljalo na celotnem volišču, so podatki iz zapisnika o teh volitvah sestavni del zapisnika iz prejšnjega odstavka.« Sedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. 8. člen Za prvim odstavkom 150. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ce občinska volilna komisija ugotovi nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, opozori nanje volilno komisijo v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti.« Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 9. člen V 163. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Če ugotovi pristojna volilna komisija na podlagi ugovora zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora kakšne nepravilnosti p n delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču, na katerem je vodil glasovanje la volilni odbor ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno.« 10. člen V 170. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: '»Pri ugotavljanju volilnih izidov v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih se ne upoštevajo delavci teh organizacij in skupnosti, ki pri splošnih volitvah delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti niso glasovali, ker so na delu v tujini.« 11. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-6/85 Ljubljana, dne 15. oktobra 1985. SkupSčlna Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinke Hafner 1. r. 1484. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 15. oktobra 1985, na seji Zbora občin dne 15. oktobra 1985 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 15. oktobra 1985. St. 0100-126/85 Ljubljana, dne 15. oktobra 1985. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije 1. člen 5. člen zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 7/74 in 24/77) se spremeni tako, da se glasi: »5. člen Lista kandidatov mora imeli najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov.« 2. člen Za prvim odstavkom 9. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Ce je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov, so izvoljeni tisti kandidati, k) so dobili največ glasov, pri čemer morajo dobiti večino glasov iz prvega odstavka tega člena. Ce ni bilo izvoljenih toliko kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov, se glede tistih kandidatov, ki so dobili največ Klasov, pa niso dobili potrebne večine glasov, glasovanje ponovi. Glasovanje se ponovi samo za toliko kandidatov. kolikor je Se potrebno Izvoliti delegatov. Če je bilo pri prvem glasovanju izvollenih več kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov, ker lih je dvoje ali več med njimi, ki so dobili najmanj glasov, dobilo enako število glasov, se glede teh kandidate'’ z enakim številom glasov opravijo ponovne volitve * Sedanji drugi odstavek postane četrti odstavek in se spremeni tako, da se glasi: »če po določbah iz prvega .in drugega odstavka ne pride do izvolitve, se za delegatska mesta, ki so zaradi tega ostala nezasedena, ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja« 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 0211-4/85 Ljubljana, dne 15. oktobra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1485. Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena in 395. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena in 362. člena ter 364. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 41. člena in 200. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 16. oktobra 1985 sprejela ODLOK o razrešitvi člana Izvršnega sveta Skupščine ŠR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Razreši se: Borut Miklavčič, dolžnosti člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. Dolžnosti predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo bo do imenovanja novega predsednika opravljal dr. Dinko Leskovšek, namestnik predsednika Republiškega ko-miteja za zdravstveno in socialno varstvo. St. 111-6/85 Ljubljana, dne 16. oktobra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1486. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Sloveni;e ‘er o republiških upravnih organih (Uradn: 'Ut SRS. št 24 79 in 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora zdru- ženega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 15. oktobra 1935 sprejela ODLOK o imenovanju namestnika republiške sekretarke za pravosodje in upravo # ■ Imenuje se: Jože Tratnik, za namestnika republiške sekretarke za pravosodje in upravo. St. 111-6/85 Ljubljana, dne 15. oktobra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1487. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 3$0. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10 alinee tretjega razdelka 70. člena, 3 alinee 175. člena in tretjega odstavka'254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 65. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77 in 9/85) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora.združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 15. oktobra 1985 sprejela ODLOK o imenovanju viceguvernerja Narodne banke Slovenije Ponovno se imenuje: Slavko Š t a n t e , za viceguvernerja Narodne banke Slovenije. St. 111-101/85 Ljubljana, dne 15. oktobra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1488. Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena. 4. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 15. oktobra 1985 sprejela ODLOK o imenovanju namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani Imenuje se: Vasilij Bernhard, za namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani. St. 111-57/85 Ljubljana, dne 15. oktobra 1985. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1489. Na podlagi 19. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, 80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole 1. člen Tretji odstavek 5. člena pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list SRS, št. 24-1062/83) se dopolni tako. da se za besedama »mariborskih občin« doda »ter občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 14-4/84 Ljubljana, dne 24. septembra 1985. Predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dr. Tine Zorič 1. r. 1495. Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračila stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83) objavljata Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve ZNESEK poprečnih stroškov za tretje trimesečje leta 1985 1. Poprečno ugotovljeni stroški za dnevnico din — povračila stroškov za prehrano iz 17. in 18. člena družbenega dogovora znašajo: — cela dnevnica nad 12 ur — polovična dnevnica od 8 do 12 ur — znižana dnevnica od 6 do 8 ur 2. Poprečni stroški za prenočišče — v hotelu B kategorije (iz 20. člena družbenega dogovora) znašajo 1.546 3. Stroški za ločeno življenje — stroški za stanovanje (iz 24. člena družbenega dogovora) znašajo: 13.914 — stroški za prehrano (iz 25. člena družbenega dogovora) znašajo: 18.702 4. Kilometrina (iz 21. člena družbenega dogovora) pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomo- bilom srednjega razreda znaša: din/k m — za 15.000 km letno po 30,60 — za 20.000 km letno po 27,50 — za 25.000 km letno po 25,60 Ljubljana, dne 16. oktobra 1985. Zavod SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič 1. r. 1496. V skladu z 20. a členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 35/84) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—avgust 1985 1 Poprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v obdobju januar—avgust 1985 v primerjavi s poprečjem 1984 povečali za 68,0 "/o. 2 Poprečni čisti osebni dohodki vseh za poštenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v avgustu 1985 za 3,4 %> večji kot v juliju 1985, v primerjavi s poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1984. Št. 052/15-9/85 Ljubljana, dne 16. oktobra 1985. . Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko V Tomaž Banovec L r. , 1497. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov Skupščine mesta Ljubljane o spremembi In dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane po javni obravnavi dne 7. 10. 1985, na seji 17. 10. 1985 odločilo : 1. Odlok Skupščine mesta Ljubljane o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 18/84), kolikor se nanaša na območje občine Ljubljana Šiška, se razveljavi. 2. Odlok Skupščine mesta Ljubljane o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 7/80), kolikor se nanaša na območje krajevne skupnosti Rezke Dragar, v občini Ljubljana Bežigrad, ni V neskladju z zakonom in ustavo. Obrazložitev Ustavno sodišče je s sklepom št. U I 58/84 z dne 6. 6. 1985 sprejelo pobudo krajevne skupnosti Stane-žiče-Medno in pobudo Skupnosti stanovalcev 24. junij 72 b ter začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov, ki sta navedena v izreku odločbe. Oba pobudnika menita, da odloka nista bila sprejeta v skladu z zakonom. Temeljna delegacija krajevne skupnosti Stanežiče-Medno pa meni tudi, da delegati na zasedanju zborov mestne skupščine niso bili pooblaščeni, da bi glasovali za sprejem odloka. Odloka, ki sta navedena v izreku te odločbe, sta bila sprejeta na podlagi zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67. 27'72 in 8'78). Po 4. členu tega zakona je bil urbanistični program podlaga za urbanistične načrte, zazidalne načrte in urbanistični red. V 10., 11. in 12. členu je bil predpisan postopek sprejemanja urbanističnega programa- Osnutek urbanističnega programa, ki ga je pripravila strokovna delovna organizacija, je moral javno razgrniti pristojni svet občinske skupščine najmanj za 30 dni. Javna razgrnitev in rok za pripombe je morala biti objavljena v uradnem glasilu. Po preteku roka javne razgrnitev je moral pristojni svet občinske skupščine obravnavati pripombe in predloge občanov, organizacij in organov ter s svojim obrazloženim mnenjem predložili osnutek urbanističnega programa v sprejem občinski skupščini. 2.078 1.068 767 Ljubljanske občine so skladno s 194. členom ustave, s statutom mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 ih 2/82) poverile Skupščini mesta Ljubljane sprejem urbanističnega programa. Iz predložene dokumentacije in pojasnil na javni obravnavi izhaja naslednje: Osnutka obeh sprememb in dopolnitev generalnega plana je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem, kot pooblaščena strokovna delovna organizacija. Osnutek sprememb in dopolnitev generalnega plana, ki so bile sprejete z odlokom, ki je naveden pod 1. točko izreka te odločbe, je obravnaval Izvršni svet {skupščine mesta Ljubljane ter ga javno razgrnil od 9. 4. do 9. 5. 1984 s sklepom, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/84. Osnulek odloka je objavljen v gradivu Skupščine mesta Ljubljane z dne 10. 5. 1984. Pripombe k gradivu je posredovala krajevna skupnost Stanežiče-Medno. Pripombe sta predložila tudi komite za urejanje prostora in izvršni svet občinske skupščine. Celotno gradivo je bilo obravnavano na skupni seji skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Na seji zborov Skupščine mesta Ljubljane so delegati z območja občine Ljubljana Šiška po usklajevanju stališč umaknili svoje pripombe in predloge ter glasovali za sprejem odloka. Po 165 členu ustave morajo namreč delegati pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. K spremembam in dopolnitvam generalnega plana, ki so bile sprejete z odlokom, navedenim pod 2. točko izreka te odločbe, Skupščina mesta Ljubljane navaja, da je bil že delovni osnutek sprememb in dopolnitev generalnega plana javno razgrnjen od 15. 7. do 15. 9. 1978. Vse krajevme skupnosti so prejele dopis s prošnjo, da posredujejo predlagatelju svoje pripombe. Dopolnjeno in usklajeno dokumentacijo je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane javno razgrnil v času od 21. 5. do 21. 6 1979 v prostorih mestne skupščine in občinskih skupščin'. Sklep o javni razgrnitvi je bil objavljen v Uradnem listu SRS. št. 15 79. Po obravnavi pripomb iz javne razgrnitve je na predlog Izvršnega sveta Skupščina mesta Ljubljane sprejela z odlokom, ki je naveden v 2. točki izreka te odločbe, spremembe in dopolnitve generalnega plana. Iz navedenega sledi, da je bil postopek sprejemanja odlokov voden v skladu z zakonom in ustavo. Pri sprejemanju odloka, M je naveden pod 1. točko izreka te odločbe, pa niso bile upoštevane določbe zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82). V 1. členu tega zakona je predpisano, da zaradi varovanja kmeHjskih zemljišč ni dovoljena sprememba namembnosti zemljišč do sprejetja družbenih planov občin vključno s prostorskim delom, usklajenih z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 198! —' t'85 m - tem zakonom Skupščina občine Ljubljana Šiška je sicer izdelala družbeni plan, vendar je Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v dopisu št. 465-01/84-24 dne 18. 7. 1984 ugotovil, da prostorske sestavine družbenega plana občine Ljubljana Šiška niso usklajene z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti ter vrnil družbeni plan občini v spremembe in dopolnitve. Po dopolnitvi tega plana pa j£ Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prenrano v dopisu št. 465-01/84-36 z dne 15. 7. 1985 ugotovil, da so prostorske sestavine družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 izdelane skladno z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Skupščina občine Ljubljana Šiška v dopisu št. 1-317/85 z dne 11. 10. 1985 pojasnjuje, da odlok, ki je naveden pod 1. točko izreka te odločbe, ni več v skladu s sedaj veljavnim družbenim planom občine Ljubljana Šiška. Tako namenska opredelitev izrabe zemljišč določena z odlokom, ki je naveden pod 1. točko izreka te odločbe, nima več podlage v družbenem planu občine Ljubljana Šiška. Neskladje med sprejetim urbanističnim programom in srednjeročnim družbenim planom pa je bila občina dolžna na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ugotoviti najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi zakona. Ta rok je že pretekel. K odloku, ki je naveden pod 2. točko izreka te odločbe Skupščina občine Ljubljana Bež.igrad z dopisom št. 351-11/75-8/1 z dne 9. 10. 1985 potrjuje, da so spremembe in dopolnitve generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane po tem odloku za območje krajevne skupnosti Rezke Dragar skladne s prostorskim delom družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981—1985. Po navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni fist SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnik, ki nadomešča predsednika Bogdan Osolnik in sodniki dr. Mara Sester, Tone Bole, Janko Cesnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Št. U I 58/84-25 Ljubljana, dne 17. oktobra 1985. Sodnik ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Bogdan Osolnik 1. r. 1498. « Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Sodišča združenega dela v Kranju v postopku za oceno zakonitosti 3. aiinee prvega odstavka 66. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Gradnje v sestavi DO Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, na seji dne 17. 10. 1985 odločilo . Določba 3. alinee prvega odstavka 68. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Gradnje v sestavi DO Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z dne 27. 12. 1983, se razveljavi. Obrazložitev Predlagatelj je ustavnemu sodišču predlagal, da oceni zakonitost v izreku odločbe navedene določbe pravilnika. Fo tej določbi se delavec lahko med trajanjem delovnega razmerja začasno razporedi v drugo TOZD ali" delovno skupnost skupnih služb tudi zaradi začasne zdravstvene nesposobnosti za svoje delo oziroma naloge. V predlogu med drugim navaja, da iz določbe 48. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradn, list SRS, št. 24/83 — prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDR) izhaja, da pomenijo razlog za začasno razporeditev delavca v drugo temeljno organizacijo ali delovno skupnost le delovne potrebe, ne pa okoliščine, ki zadevajo delavčeve delovne zmožnosti. ZDR v 43. členu ureja začasno razporeditev delavca na delo v drugo temeljno organizacijo in v prvem odstavku tega člena med drugim določa, da je mogoča v primerih in ob pogojih, določenih v samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije, kadar delavcu začasno ni mogoče zagotoviti dela zaradi zmanjšanja obsega dela (ppmanjkanje surovin, repro-materiala, okvare na strojnih napravah, začasno zmanjšanje programa dela posamezne organizacije združenega dela družbene dejavnosti ipd.) in je potrebna pomoč drugi temeljni organizaciji. Določba 3. alinee prvega odstavka 66. člena pravilnika ne pomeni okoliščine v smislu prvega odstavka 48. člena ZDR. ki naj bi povzročila zmanjšani obseg dela v temeljni organizaciji, zaradi česar delavcu začasno ne bi bilo mogoče zagotoviti dela, temveč je to okoliščina povsem subjektivne narave, ki se tiče delavčeve zdravstvene sposobnosti za opravljanje svojih del oziroma nalog. Zaradi tega je izpodbijana določba pravilnika v neskladju z 48. členom ZDR. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pemuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 93/84-16 ■ Ljubljana, dne 17. oktobra 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1499. Ustavno sodišče Socialistične republike Slo vem je je na predlog Razsodišča pri Lovski zvezi Slovenije v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. člena pravil Lovske družine Vače na seji dne 17. 10. 1985 odločilo.: Razveljavi se določba 13. člena točke a) pravil Lovske družine Vače. po kateri skupščina lovske družine zavrne sprejem v članstvo občanu, ki je že bii član lovske družine, pa je iz nje izstopil, in nima stalnega prebivališča na območju občine Litija. Obrazložitev Razsodišče pri Lovski zvezi Slovenije je predlagalo, da ustavne sodišče oceni ustavnost in zatconitosi v izreku navedene določbe pravil Lovske družine Vače. Po predlagateljevem mnenju je pogoj, da mora imeti nekdanji član lovske družine, ki se zeli v njo ponovno, včlaniti, stalno prebivališče na območju določene občine, v neskladju z zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi. Ustava v 210. členu zagotavlja svobodo združevanja, vključujoč pri tem skladno s IV, poglavjem temeljnih ustavnih načel tudi svobodno združevanje občanov v društvih kot sestavnem delu socialističnega samoupravnega sistema, v 321. členu pa. določa, da združevanje občanov ureja Skupščina SR Slovenije z zakonom. V konkretnem primeru sta to zakon o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74) in zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS,' št. 25/76). V 5. členu zakona o društvih je določeno, da lahko vsak občan postane ob enakih pogojih član društva na način, ki je določen v pravilih. Podobno določbo ima tudi zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, ki v 58. členu določa, da vsak občan lahko postane ob enakih pogojih član lovske družine po predpisih o članstvu v društvih in po splošnem aktu lovske družine. Niti ustava niti navedena zakona nimajo določbe, na podlagi katere bi bilo članstvo v lovski družini odvisno od stalnega prebivališča občana v določeni občini, prav tako pa ustava in navedena zakona v nobeni določbi ne pooblaščata lovske družine, da lahko ponovni vstop nekdanjega člana v lovsko družino veže na pogoj, da ima stalno prebivališče na območju določene občine. S tako omejitvijo je kršena določba 58. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, po kateri lahko postane vsak občan član lovske družine ob enakih pogojih, to se pravi, pogojih, ki veljajo za vse zainteresirane občane, ne glede na njihovo prebivališče in ne glede na to, ali gre za nove člane, ali pa za občane, ki so svoječasno že bili člani družine, pa se želijo v njo ponovno včlaniti. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi določa samo dv.e omejitvi: prvo, da nihče ne more biti član dveh lovskih družin, in drugo, da ne more biti član lovske družine, kdor nima jugoslovanskega državljanstva in stalnega prebivališča v Jugoslaviji. Upoštevajoč navedeno, ustavno sodišče ugotavlja, da obravnavana določba pravil Lovske družine Vače krši ustavno in zakonsko zagotovljeno pravico občanov, da se lahko svobodno in ob enakih pogojih, ki veljajo za vse občane, včlanijo v lovsko družino, ki jo izberejo, pod pogojem, da ob tem prevzamejo tudi dolžnost izpolnjevanja vseh članskih obveznosti in odgovornosti. Zato je ustavno sodišče ob uporabi 413. člena ustave in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodišče SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) obravnavano določbo razveljavilo. Ustavno sodišče je to odločbo sprejeto v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Per-nuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Sl. U I 54/85-7 Ljubljana, dne 17. oktobra 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1500. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učbenika Zemljepis za G. razred osnovne šole Učbenik Zemljepis za b. razred osnovne šole, ki so ga napisali Slavko Brinovec, France Fortun, Marija Košak in Zvonko Rus, se potrdi. St. SS-06/8-23-85 Ljubljana, dne 23. oktobra 1985. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje dr. Bogdan Kavčič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI CELJE 1501. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni Ust SRS, št. 18/84) na seji dne 10. oktobra 1985 sprejel SKLEP s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske šmarjeta 1 Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Smarjeta (v nadaljnjem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo v juniju 1985 pod št. 185/84-A. 2 Osnutek obravnava do prve plošče zgrajen prizidek na zahodni strani obstoječe stanovanjske hiše Tumova ulica 6 v velikosti 17.0 X fi,G0 m, ki naj bi imel v kleti kurilnico in deponijo za premog, v nadstropju, pa stanovanjske prostore. 3 Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prostorih, ki jih bo določila krajevna skupnost Škofja vas. 4 Krajevna skupnost Škofja vas bo v skladu z 38. členom zakona o urejanju prostora tn drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84) v času javne razgrnitve organizirala javno obravnavo o osnutku. 5 Pripombe na osnutek lahko dajo delovni ijudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-5/67-5 Celje, dne 10. oktobra 1985. Predsednik . Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. KAMNIK 1502. Na podlagi 2. člena odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Uradni list SRS, št. 17/85), 2. in 6. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 138. seji dne 15. oktobra 1985 sprejel SKLEP o cenah komunalnih storitev v »btioi KMrmfk 1. člen Določijo se naj višje cene komunalnih storitev v občini Kamnik: — vodarina gospodinjstvo H« — kanalščina gospodinjstvo M« — snaga din i gospodinjstvo št. 364,00 prostori: poslovni m2 4,50 prostori: manip. m2 1,80 2. člen Cene iz 1. člena tega sklepa veljajo od 1. 11. 1985 dalje. 3. člen Sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o povišanju stanarin in cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 3/85). St. 38-13/85 Kamnik, dne 15. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž., 1. r. 1503. Na podlagi sklepa o proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestila o cenah pristojnim skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št. 23/84), 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 138. seji dne 15. oktobra 1985 sprejel SKLEP o cenah geodetskih storitev 1. člen S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilno pravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske storitve na območju občine Kamnik. 2.1. Parcelacija parcele velikosti do 0,3 ha na dva dela 9.125 2.2. Za vsakih nadaljnjih 0,3 ha 2.680 2.3. Za vsako novo parcelo 2.310 2.4. Na gozdnih parcelah se cena zviša za 50»/. 2. Ekspropriatija dolžinskih objektov 1. Navezava na geodetsko mrežo 2.060 2. Hektometer ekspropriacije 13.125 3. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra 1. Navezava na geodetsko mrežo 2.060 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero po dve mejni točki 7.125 za vsako nadaljno točko 2.250 2^. za numerično izmero: za dve mejni točki 3.875 za vsako nadaljno mejno točko 1.560 4. Ugotovitev posestne meje v mejnem ugotovitvenem postopku 1. Navezava na geodetsko mrežo 2.060 2. Ugotovitev meje 2.1. za dve mejni točki 5.375 2.2. za vsako nadaljno mejno točko 1.560 5. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje geodetske ure: terensko delo geodet, strokovnjaka ura 800 pisarniško delo geodetskega strokovnjaka, ura 750 figurantsko delo, ura 350 6. Cenam storitev po tem ceniku se posebej dodajo materialni stroški (mejniki, kilometrina, itd.) ter stroški figuranta. 4. člen Dohodki, ki se ustvarjajo s to dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna občine Kamnik. 2. člen Za zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tem sklepu, se štejejo storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov, razen storitev iz 3., 4. in 5. točke 7. člena zakona o geodetski službi, ki jih opravlja pooblaščena organizacija združenega dela. 3. člen Cene iz 2. člena tega sklepa so: Vrsta ta obeeg dela geodet. stofltre 1. Parcelacija I. Navezava na geodetsko mrežo 2.060 5. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha sklep izvršnega sveta o soglasju k cenam geodetskih storitev, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6/85. 8. člen Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/85 Kamnik, dne 15. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž., 1. r. LAŠKO 1504. Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Laško" je na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter po 20. členu statuta sprejela SKLEP o prenehanju plačevanja prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Laško I OZD, TOZD in DS z območja občine Laško začasno prenehajo vplačevati prispevek, za Občinsko raziskovalno skupnost Laško po stopnji 0,05, in sicer od 1. 11. 1985 do 31. 12. 1985. II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 653/85-1/1 Laško, dne 9. oktobra 1985. Podpredsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Laško Stojan Binder, dipl. inž., I. r. LOGATEC 1505. Na podlagi 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št, 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec .na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter samostojni seji družbenopolitičnega zbora dne 16. oktobra 1965 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije" I ■ Imenuje se občinska volilna komisija v sestavi: Anton Plut — predsednik Albina Krašovec — namestnik Ljudmila Kunc — tajnik Maks Adamič —i namestnik Niko Glavatovič — član Janez Eržen — namestnik Majda Drač'er — Član Marjan Skubic — namestnik Mihae’ K'eč — član " Jana' Jerina — namestnik. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. III Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o imenovanju občinske volilne Komisije, ki ga je sprejela Skupščina občine Logatec, dne 1. februarja 1982 (Uradni list SRS, št. 5/82) z dne 12. februarja 1982. St. 111-14/81 Logatec, dne 23. oktobra 1985. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. RAVNE NA KOROŠKEM 1506. Na podlagi določb 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33.80 in 23(83) je pristojni organ Občinske raziskovalne skupnosti Ravne na Koroškem sprejel SKLEP o oprostitvi plačevanja prispevkov za Občinsko raziskovalno skupnost Ravne na Koroškem 1 Oprosti se plačevanje prispevkov za Občinsko raziskovalno skupnost Ravne na Koroškem po stopnji 0,07 iz dohodka TOZD za mesec november in december 1985 na osnovi sklepa seje odbora za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela z dne 17. 6. 1985. 2 Ugotovljeni oziroma ustvarjeni dohodek za mesec november in december 1985 se šteje od ustvarjenega dohodka pri dokončnem obračunu plačila prispevkov po zaključnem računu za leto 1985. Št. 878/RS III Ravne na Koroškem, dne 22. oktobra 1985. Predsednica skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Ravne na Koroškem Jerica J amer l.r. SLOVENSKE KONJICE 1597. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 37. In 43. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter po 184 členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji dne 16. oktobra 1985 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Tepanje I Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Tepanje. II Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Tepanje je izdelal Razvojni center Celje pod št. 175/75 v juliju 1985. Načrt sprememb obsega tekstualni in grafični del. ur V času javne razgrnitve lahko k osnutku spre-\ memb in dopolnitev zazidalnega načrta Tepanje poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija, oziroma skupnost. IV Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, soba št. 35 in na sedežu krajevne skupnosti Tepanje vse uradne dni med uradnimi urami. V Ta sklep se objavi v Uradnem Isitu SRS in na oglasni deski v Slovenskih Konjicah in Tepanju. St. 350-10/85-1 Slovenske Konjice, dne 16. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r. 1508. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 37. in 43. členu zakona o urejanjuv naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter po 184. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji dne 16. oktobra 1985 sprejel SKLEP e javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve osrednjega dela mesta Slovese*« Konjice I Na javni vpogled za 10 dni od dneva objave tega sklepe se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice. II Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. P-330 D. Načrt sprememb in dopolnitev obsega tekstualni in grafični del. III V času javne razgrnitve lahko k osnutku sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija, oziroma skupnost. IV Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, soba št. 35, vse uradne dni med uradnimi urami. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na oglasni deski v Slovenskih Konjicah. St. 351-1/80-1 Slovenske Konjice, dne IG. oktobra 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r. VRHNIKA 1509. Na podlagi 8. in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah družbenopolitičnega zbora, dne 19 septembra 1985 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. oktobra 1985 sprejela ODLOK o podeljevanju priznanj občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odk* določa pogoje, postopek In način podeljevanja priznanj občine Vrhnika, obliko priznanja. irogoje za prevzem pokroviteljstva Skupščine občine Vrhnika nad posamezno prireditvijo in način vodenja evidence podeljenih priznanj. 2. Sen Priznanja, ki se podeljujejo organizacijam in posameznikom, so naslednje: L naziv častni občan občine 2. domicil v občim 3 plaketa pisatelja Ivana Cankarja 4. priznanje občine Vrhnika 5. priznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 6. pokroviteljstvo Skupščine občine Vrhnika 7. spominska priznanja in . darila.' 3 člen O podelitvi priznanj odloča Skupščina občine Vrhnika na seiah vseh treh zborov na predlog komisije za odlikovanje in priznanja, razen za priznanja SLO in DS, o katerih odloča SLO in DS. Spominska priznanja in darila podeljujeta praviloma predsednik Skupščine občine Vrhnika oziroma predsednik Izvršnega sv^eta Skupščine občine Vrhnika 1. Naziv častni občan 4 člen Naziv častni občan je priznanje, ki se podeljuje občanom, ki so zaslužni za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. za dosežke na katerem kol področju človekove ustvarjalnosti, oziroma so posebno zaslužni za dosežke v razvoju občine. 5. člen Pobudo za podelitev naziva častni občan lahko dajo OZD, družbenopolitične Organizacije, družbene organizacije' in društva ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 6. člen Pobudo za podelitev naziva častni občan obravnava komisija za odlikovanja in priznanja, prj čemer upošteva mnenje občinske konference SZDL. Komisija oblikuje predlog sklepa o podeUtvi naziva in ga predloži skupščini v obravnavo in sprejem. 7. člen Naziv častni občan se podeli s posebno listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi naziva. 2. Domicil 8. člen Domicil v občini se podeljuje posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske, -partizanskim odredom ter oblastnim, političnim in drugim organom in organizacijam, ki so se borile in sodelovale v narodnoosvobodilnem boju ali, ki so s svojim delovanjem po-mebno prispevale k socialistični revoluciji, k povojni izgradnji, družbenem razvoju in napredku ter k ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilnega boja. 9. člen Predlog za podelitev domicila enoti ali službi pripravi občinski odbor ZZB NOV, za medvojne aktive ali odbore aktivistov OF pa občinska konferenca SZDL. ' ' 10. člen Sklep o podelitvi domicila sprejme Skupščina občine Vrhnika na skupni seji vseh treh zborov. Domicil,občine Vrhnika se podeli s posebno izdelano spominsko listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi domicila. 3. Plaketa pisatelja Ivana Cankarja 11. člen Plaketa pisatelja Ivana Cankarja se podeljuje za dosežke trajnejšega pomena na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnostih in sicer: 1. za dosežke in uspehe pri razvoju in realizaciji dolgoročnih, srednjeročnih in letnih načrtov razvoja občine in organizacij združenega dela s področja gospodarstva, če so ti dosežki odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na povečanje uspešnosti gospodarjenja organizacij združenega dela ter na ureditev njihovih razvojnih rezultatov; 2. za posebne uspehe pri razvoju samoupravnih •idnosov na področju družbenih dejavnosti ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, če so ti uspehi bistveno vplivali na Izboljšanje dela posamezne panoge ali področja dejavnosti organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev ter ostalih samoupravnih organizacij in skupnosti. 12. člen Priznanje lahko prejmejo: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva ter posamezni delovni ljudje in občani. 13. člen Priznanje je praviloma enkratno in ga vsako leto podeljuje občinska skupščina na slavnostni seji ob občinskem prazniku. V posameznem letu se lahko podeli največ tri priznanja. s 14. člen Priznanje oseba znak — Plaketa in potrdilo — Diploma. Znak Plaketa je Iz posrebrenega brona. Na osnovni plošči je simbolizirana podoba pisatelja Ivana Cankarja. V potrdilo — Diplomo, se vpiše ime in priimek ter osnovne osebne podatke oziroma naziv prejemnika priznanja iz 12. člena, datum podelitve priznanja s pbdpisom predsednika občinske skupščine. 15. člen Predlog za podelitev priznanj posreduje občinski skupščini komisija za odlikovanja in priznanja po predhodnem mnenju predsedstva občinske konference SZDL Vrhnika. 16. člen Razpis natečaja za podelitev priznanja občine Vrhnika objavlja komisija za odlikovanja in priznanja najmanj tri mesece pred podelitvijo priznanja. Objava vsebuje: a) načela za podeljevanje priznanj, b) pogoje navedene v 11. členu tega odloka, c) kdo je lahko predlagatelj, č) rok, do katerega je treba poslati predlog. d) druge določbe, ki so pomembne in so določene v poslovniku. 17. člen Kandidata za priznanje lahko predlagajo: OZD, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter posamezni delovni ljudje in občani. 4. Priznanje občine Vrhnika 18. člen Priznanje občine Vrhnika se podeljuje: — organizacijam in skupnostim za posebne zasluge na področju znanstvenega, kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja Vrhnika in za razvijanje in utrjevanje sodelovanja med Vrhniko in drugimi mesti; — organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, organom in posameznikom za izredne uspehe pri podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite, obrambni vzgoji ter pripravah na splošni ljudski odbor; za reševanje človeških življenj, preprečevanje škode na premoženje ter za uspešno sodelovanje v drugih humanitarnih akcijah; — prijateljskim, pobratenim in drugim mestom, organizacijam^ združenega dela, skupnostim in posameznikom v SFllJ, ki so posebno zaslužni za gospodarski, kulturni in družbenopolitični razvoj občine Vrhnika: — tujim mestom, ustanovam in posameznikom jz tujine, ki so zaslužni za razvijanje in utrjevanje prijateljskega sodelovanja med Vrhniko in drugimi mesti oziroma so zaslužni za gospodarski in družbeni razvoj občine Vrhnika. 19. člen Pobudo za podelitev priznanja občine lahko podajo organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter posamezni delovni ljudje in občani. 20. člen Pobudo za podelitev priznanja občine Vrhnika obravnava komisija za odlikovanja in priznanja. Predlog za podelitev priznanja posreduje občinski skupščini po predhodnem mnenju predsedstva občinske konference SZDL Vrhnika. 21. člen Priznanje občine Vrhnika se daje v obliki listine. 5. Priznanja sveta za SLO in DS občine Vrhnika 22. člen Priznanje sveta za SLO in DS občine Vrhnika se podeljuje: — organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim in posameznim delovnim ljudem in občanom za prizadevno delo in osebni prispevek h krepitvi obrambne sposobnosti ter vzpodbujanja samozaščite osveščenosti v vseh sredinah, kakor tudi za uspešno izvedene posamezne akcije. 23. člen Pobudo za podelitev priznanj sveta za SLO in DS občine Vrhnika lahko podajo OZD, DPO, družbene organizacije in društva, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter posamezni delovni ljudje in občani. 24. člen Pobudo za podelitev obravnava KO za SLO in DS pri Predsedstvu OK SZDL, kateri posreduje predlog za podelitev priznanja svetu za SLO in DS, ki o njem dokončno odloči. 25. člen Priznaje sveta za SLO in DS občine Vrhnika se podeli v obliki listine. 6. Pokroviteljstvo Skupščine občine Vrhnika 26. člen Zaradi posebnega pomena in v znak javnega priznanja lahko Skupščina občine Vrhnika prevzame pokroviteljstvo nad zborom ali drugo prireditvijo na Vrhniki (v nadaljnjem besedilu: prireditev) organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev oziroma če sodelujejo pri prireditvi pobratena ali prijateljska mesta. 7. Spominska priznanja in darila 27. člen Spominska priznanja in darila, ki se podeljujejo ob posebnih priložnostih, so predmeti, ki se simbolično navezujejo na Vrhniko, njeno življenje in preteklost. 28. člen O prevzemu pokroviteljstva odloča Skupščina občine Vrhnika, ki s sklepom tudi določi svoje obveznosti ob prevzemu pokroviteljstva. II. NAČIN VODENJA EVIDENCE PODELJENIH PRIZNANJ 29. člen Strokovna in administrativna dela v zvezi z podeljevanjem priznanj opravlja kadrovska službo SO in IS. Kadrovska služba tudi vodi evidenco vseh podeljenih priznanj. 30. člen Priznanja se vpisujejo v evidenco posameznih priznanj kronološko, po času, ko so bila podeljena. Evidenca vsebuje zaporedno številko, ime in priimek ter osebne podatke o pretemniku. oziroma na--ziv prejemnika priznanja iz 12. člena, datum seje, a* kateri je bilo priznanje podeljeno, štertlko sklepa e podelitvi, datum Izročitve priznanja in številko listine, s katero je bilo priznanje podeljeno. a. aen Celotne gradivo v zveri s podelitvijo priznanj je javne in je na vpogled v kadrovski službi Skupščine občine Vrhnika. Sklepi o podelitvi priznanj se objavijo v Našem časopisu. HI. KONČNE DOLOČBE 32. Sen Stalno obliko listine posameznih priznanj, H jih določa ta odlok, bo oblikovala posebna delovna skupina, ki jo imenuje komisija za odlikovanja in priznanja. Le-ta bo predloge delovne skupine obravnavala in sprejela dokončno obliko listine posameznih priznanj. 33. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o podeljevanju priznanj občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3/77). 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-010-014/76 Vrhnika, dne 21. oktobra 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 1510. Na podlagi določil poslovnika Skupščine občine Vrhnika (objavljen v Delegatski prilogi — september 1982) je Skupščina občine Vrhnika na seji družbenopolitičnega zbora, dne 19. septembra 1985 ter na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 10. oktobra 1985 sprejela PRAVILNIK o ravnanju z gradivi zaupne narave 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem 'pravilnikom se ureja način ravnanja z akti in drugimi gradivi (v nadaljnjem besedilu: gradivo), ki vsebujejo podatke zaupne narave. Kot podatki zaupne narave se štejejo gradiva, ki so državna tajnosi. uradna tajnost n!i vojaška tainost, oziroma gradiva, ki jih kot taka označi skupščina občine oziroma izvršni svet skupščine občine. 2. člen Kot državna, uradna ali vojaška tajnost se smatrajo gradiva take vsebine, katere odkritje bi utegnilo škodovati varnosti države, ljudski obrambi in oboro-žeoim silam, ati bi ogrozilo izvajanje politike Skupščine SFR Jugoslavije oziroma Skupščine SR Slovenije ali občinske skupščine, oziroma bi lahko povzročilo škodljive politične in gospodarske posledice. Navodilo o pripravljanju, razdeljevanju in ravnanju z občinskimi vojnimi predpisi določa, katere vrste za ljudsko obrambo pomembnih podatkov se šte- jejo za tajne podatke ljudske obrambe. 3. člen Uporabniki gradiv zaupne narave so dolžni varovati državno, uradno oziroma vojaško tajnost, za katero so izvedeli iz gradiv iz 2. člena in so dolžni ukreniti vse, da gradiva ne pridejo v roke nepooblaščenih oseb. Dolžnost varovanja tajnosti in zaupnosti trajata dotlej, dokler organ, ki je pripravil oziroma predložil gradivo, s posebnim sporočilom v pisni obliki ne sporoči, da gradivo ni več zaupne narave, če že ob pripravi oziroma predložitvi gradiva*ni določil rok, po katerem gradivo Izgubi značaj tajnosti oziroma zaupnosti. II. VRSTE TAJNOSTI IN STOPNJE ZAUPNOSTI ZA GRADIVA, KI SE PRIPRAVLJAJO V OBČINSKI ' SKUPŠČINI- 4. Oec Gradiva zaupne narave iz 2. člena tega pravilnika se razvrščajo, glede na vrsto tajnosti, na državno tajnost, uradno tajnost in na vojaško tajnost. Gradiva, ki so uradna ali vojaška tajnost pa se glede na stopnjo zaupnosti razvrščajo na strogo zaupna in na zaupna gradiva ter na gradiva za interno uporabe. Gradiva označena kot državna tajnost ati kot uradna tajnost ali kot uradna tajnost strogo zaupno, ali kot vojaška tajnost strogo zaupno, morajo biti oštevilčena. 5. člen Gradiva, označena kot državne tajnost, »e. tista gradiva, ki so z vidika ljudske obrambe, državne varnosti in zunanje politične dejavnosti taka gradiva, da bi odkritje njihove vsebine lahko imelo težke posledice za varnost in obrambo države. 6. člen Za uradno tajnost. se štejejo gradiva s podatki, katerih odkritje bi imelo hude posledice za obrambne, politične in gospodarske koristi družbene skupnosti, oziroma podatki, ki so z zakonom ali drugimi predpisi, splošnim aktom ali s sklepom pristojnega organa razglašeni za uradno tajnost. 7. člen Vojaška' tajnost so podatki o oboroženih silah, o načrtih in pripravah oboroženih sii, o sredstvih oborožitve in vojaški opremi, o vojaških objektih in napravah, ter vsi drugi podatki, ki se nanašajo na dejavnost oboroženih sil, za katere se oceni, da bi imeli škodljive posledice za oborožene sile in njihove priprave za obrambo države, če bi bili odkriti. 8. člen Stopnja zaupnosti posameznih gradiv, ki so uradna ali vojaška tajnost, se določi glede na njihovo naravo, njihov pomen za varnost in obrambo države, za politične in gospodarske interese države in glede na škodljive posledice, ki bi nastopile, če bi za vsebino gradiv zvedele nepooblaščene osebe. 9. člen Vrste tajnosti in stopnja zaupnosti gradiv se določi, ko se začne s pripravo gradiv. Vsako gradivo, ki predstavlja državno tajnost, uradno tajnost ali vojaško tajnost se mora označiti z odgovarjajočo označbo, ki vsebuje vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti. Gradiva, ki so zaupna, ker vsebujejo za ljudsko obrambo pomembne podatke morajo poleg vrste tajnosti in stopnje zaupnosti iz prejšnjega odstavka biti še označena z oznako »Ljudska obramba«. Vrsta tajnosti in stopnja zaupnosti se označujeta v desnem zgornjem kotu gradiva. 10. člen Za gradiva, ki se pripravljajo v skupščini občine, oziroma v zborih skupščine občine ali v izvršnem svetu skupščine občine, določijo vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti predsednik skupščine, predsedniki zborov skupščine in predsednik izvršnega sveta, vsak iz svojega delovnega področja. Predsednik skupščine, predsednik izvršnega sveta in predsedniki zborov odločajo o spremembi \Tste tajnosti in stopnje zaupnosti, kakor tudi o prenehanju tajnosti gradiva, kolikor niso o tem že odločili, ko se je začelo s pripravo takega gradiva. 11. člen Vsak, ki pripravlja in uporablja gradivo, bi je državna, uradna ali vojaška tajnost mora v okviru svojih pravic in dolžnosti skrbeti, da so ta gradiva v postopku izdelave, razmnoževanja, evidentiranja in odpošiljanja in shranjevanja ustrezno zavarovana. Osebe iz prvega odstavka tega člena so se dolžne ravnati po določilih tega pravilnika. Če ugotovijo, da so bila določila obeh aktov kršena, so dolžni ukrepati oziroma predlagati vse potrebne ukrepe za zavarovanje gradiv in za ugotovitev odgovornosti. 12. člen Za označevanje gradiv zaupne narave, ki se pripravljajo v skupščini občine oziroma v izvršnem svetu skupščine občine in za zavarovanje njihove tajnosti v smislu določb tega pravilnika in navodila o pripravljanju, razdeljevanju in ravnanju z občinskimi vojnimi predpisi ter navodil o pisarniškem poslovanju, sta odgovorna sekretar skupščine, občine in sekretar izvršnega sveta, v katerih delovno področje spada zadeva. III. RAVNANJE Z GRADIVI ZAUPNE NARAVE 13. člen Gradiva, ki jih skupščini občine oziroma izvršnemu svetu skupščine občine posredujejo v obravnavo druge družbenopolitične skupnosti, organi in organizacije kot državno tajnost, kot uradno tajnost ali kot vojaško tajnost, ohranijo vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti vse dotlej, dokler družbenopolitične skupnosti, organi oziroma organizacije to ne spremenijo s posebnim sporočilom v pisni obliki, če niso že ob predložitvi določili rok, po katerem gradivo izgubi značaj zaupnosti oziroma dotlej, dokler predlagatelj tega gradiva ne objavi javnosti. 14. člen Gradiva zaupne narave, ki so poslana na ime funkcionarja občinske skupščine, sprejema in odpira naslovnik. Gradiva zaupne narave, naslovljena na skupščino občine, na zbore skupščine oziroma na izvršni svet skupščine občine, sprejema in odpira sekretar skupščine oziroma sekretar izvršnega sveta, ali oseba, ki jo pooblasti sekretar skupščine občine oziroma sekretar izvršnega sveta. Sekretar skupščine oziroma sekretar izvršnega sveta določi nadaljnji postopek z gradivi zaupne narave. 15. člen Gradiva, ki jih pošiljajo skupščini oziroma izvršnemu svetu druge družbenopolitične skupnosti, organi, ali organizacije kot državna tajnost — strogo zaupno, se ne smejo razmnoževati brez poprejšnjega soglasja predlagatelja gradiva. če se s predlagateljem gradiv doseže sporazum o razmnoževanju gradiv iz prvega odstavka tega člena, je potrebno vsak izvod takega gradiva posebej oštevilčiti. Gradiva, ki jih pošiljajo skupščini oziroma izvršnemu svetu druge družbenopolitične skupnosti, organi in organizacije kot uradno ali vojaško tajnost z oznako zaupno, se ne smejo razmnoževati brez poprejšnjega soglasja sekretarja skupščine oziroma sekretarja izvršnega sveta. IV. UKREPI ZA ZAVAROVANJE GRADIV ZAUPNE NARAVE 16. člen Ukrepi za zavarovanje gradiv zaupne narave od-segajo: 1. poseben način seznanjanja delegatov z gradivi zaupne narave, 2. posebne predpise za sprejemanje, evidenco, uporabo, razmnoževanje, obravnavo, pošiljanje, hrambo in uničevanje gradiv, ki so državna ali uradna tajnost. 17. člen Gradiva, ki imajo značaj državne tajnosti, uradne ali vojaške tajnosti s stopnjo strogo zaupno in so obravnavana na sejah zborov in njihovih delovnih teles, oziroma na seji izvršnega sveta, se ne nave- dejo v dnevnem redu sklica seje, kolikor o tem predsedstvo skupščine oziroma predsednik izvršnega sveta ne odloči drugače. 18. člen Z gradivom, ki je državna tajnost se seznanijo delegati, katerim je namenjeno, v določenih prostorih skupščine občine. Delegat prejme gradivo proti podpisu. Gradivo iz prvega odstavka tega člena morajo delegati po uporabi vrniti pooblaščenemu delavcu sekretariata skupščine, ki ga zato določi sekretar skupščine. Ce je izjemoma potrebno poslati gradivo iz prvega odstavka tega člena določenemu funkcionarju skupščine ali delegatu skupščine izven prostorov skupščine, se tako gradivo pošlje v zapečateni ovojnici po kurirju. . Gradiva iz prvega odstavka tega člena ni mogoče pošiljati po pošti. 19. člen Gradivo, ki je uradna ali vojaška tajnost s stopnjo strogo zaupno in je namenjeno delegatu, se bo udeležil sej zborov skupščine, ali sej delovnih teles skupščine, se pošlje po kurirju in proti podpisu pred-'om konferenc na zbor združenega dela in vod-. elegacij ter vodjem delegacij za zbor krajevnih skupnosti oziroma članom delovnih skupnosti, ali pa se delegati z njimi seznanijo v prostorih skupščine. Delegatom družbenopolitičnega zbora se gradivo pošlje po kurirju; gradivo mora biti vročeno osebno naslovniku proti podpisu. " 20. člen Predsedniki konferenc delegacij oziroma vodje delegacij, ki so jim bila poslana gradiva iz prejšnjega člena o tem seznanijo delegate delegacij oziroma konferenc' delegacij. Takoj po njihovi obravnavi jih morajo vrniti sekretarju skupščine oziroma za to pooblaščenemu delavcu. Sekretar skupščine odredi komisijsko uničenje gradiva. O tem se sestavi zapisnik. 21. člen Gradivo, ki je uradna ali vojaška tajnost s stopnjo strogo zaupno in je namenjeno delegatom, ki se bodo udeležili sej zborov republiške skupščine oziroma delovnih teles Skupščine SR Slovenije, sprejema sekretar skupščine. Sekretar skupščine ravna z gradivi skladno z navodili, določenimi z ustreznim pravilnikom Skupščine SR Slovenije. 22. člen Gradivo, ki je uradna ali vojaška tajnost s stopnjo zaupno ali za interno uporabo in bo obravnavano na sejah zborov in njihovih delovnih teles, se pošlje po pošti predsednikom in članom delovnih teles, delegatom družbenopolitičnega zbora, predsednikom delegacij zbora krajevnih skupnosti in predsednikom konferenc delegacij in vodjem delegacij za zbor združenega dela, v toliko izvodih, kolikor delegatskih mest ima konferenca oziroma delegacija. Gradivo iz prejšnjega odstavka se pošlje po pošti priporočeno v zapečateni ovojnici oziroma v vrednostnem pismu, odvisno od tajnosti pa tudi s povratnico. Gradivo je treba na seji zbora oziroma delovnega telesa vrniti pooblaščenemu delavcu. Gradivo iz tega člena se lahko daje v prostorih skupščine občine na vpogled predstavnikom sredstev javnega obveščanja za njihovo osebno informacijo. 23. člen Kadar se delegat posvetuje o gradivu zaupne narave, mora tistega, s katerim se posvetuje opozoriti, da gre za podatke zaupne nhrave in jih je potrebno varovati. Razgovori o gradivu zaupne nabave ne smejo potekati preko tehničnih komunikacijskih sredstev. 24. člen Isti postopek pošiljanja gradiv, ravnanja z njim in uničenja po členu 18., 19., 20., 22. in 23., velja tudi za izvršni svet. 25. člen Gradiva, ki so državna tajnost, uradna tajnost ali vojaška tajnost, se smejo obravnavati na sejah zborov ali na sejah delovnih teles oziroma na sejah izvršnega sveta samo brez navzočnosti javnosti in brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Izjemoma so lahko navzoči na talci seji predstavniki sredstev javnega obveščanja, če tako sklene zbor, delovno telo oziroma izvršni svet. O tem vprašanju pa smejo predstavniki sredstev javnega obveščanja dajati le tako obvestilo, za katero tako sklene zbor, delovno telo oziroma izvršni svet. 26. člen Obravnave gradiv zaupne narave na sejah zborov, na sejah delovnih teles oziroma na sejah izvršnega sveta ter magnetogrami, stenogrami in zapisniki, poročila in druga gradiva s teh obravnav imajo isto vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti kot gradivo, ki je obravnavano. Če se na isti seji poleg drugih javnosti dostopnih gradiv, obravnavajo tudi gradiva zaupne narave, je potrebno o obravnavi takega gradiva sestaviti poseben zapisnik. V. ODGOVORNOST ZA KRŠITEV VAROVANJA TAJNOSTI 27. člen V skladu z načeli družbene samozaščite je vsak delegat in delavec v sekretariatu skupščine občine in izvršnega sveta odgovoren za izvajanje določb tega pravilnika, navodila o pripravljanju, razdeljevanju in ravnanju z občinskimi vojnimi predpisi in navodili o pisarniškem poslovanju glede poslovanja z zaupnimi gradivi. Kršitev tega pravilnika ima za delavce v sekretariatu skupščine in izvršnega sveta posledice disciplinske odgovornosti skladno s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti sekretariata skupščine in izvršnega sveta in kazensko odgovornost v skladu s predpisi, ki določajo kazniva dejanja. Postopek za ugotovitev odgovornosti zaradi kršitev tega pravilnika prične za delegate skupščine občine oziroma druge prejemnike gradiv predsednik skupščine oziroma predsedniki zborov, za člane izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta, za delavce delovne skupnosti sekretariata skupščine in izvršnega sveta, pa sekretar skupščine. VI. KONČNA DOLOČBA 28. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SL 1/1-031-01/85 Vrhnika, dne 16. oktobra 1985. Predsednik' Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič L r. 151L Skupščina občine Vrhnika izdaja na podlagi 202. člena statuta občine, 80. in 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni Ust SRS, št. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81), 202. in 206. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Velika Ligojna, k. o. Blatna Brezovica in k. o. Stara Vrhnika (Uradni list SRS, št. 37/84), na predlog komisije za izvedbo komasacijskega postopka z dne 14. februarja, 19. junija in 18. septembra 1985 ODLOČBO o spremembi komasacijskega območja 1.1. Komasacijsko območje v k. o. Velika Ligojna V komasacijsko območje v k. o. Velika Ligojna spadajo dodatno naslednja kmetijska zemljišča, ki ne spreminjajo meje območja: — pare. št. 103, lastnice Mavsar MUene, Velika Ligojna 14, — pare. št. 150/2, lastnika Samotorčan Matevža, Mala Ligojna 1, — del pare. št, 140/1, lastnika Podlipec Franca, Mala Ligojna 4 in — pare. št. 64/3, lastnikov Skvarča Olge in Janeza, VeUka Ligojna 3. 1.2. V komasacijsko območje v k. o. Velika Ligojna se dodatno vključijo zemljišča: — pare. št. 51 k. o. Velika Ligojna, lastnika Ogrin Avgusta, Velika Ligojna 15, — pate. št. 28/1 v izmeri 92 m2, k. o. VeUka Ligojna, lastnika Osredkar Alojza, VeUka Ligojna 7 in — pare. št. 13/2 v izmeri 24 m*, lastnika Ogrin Janeza, VeUka Ligojna 12 Zaradi povečanja komasacijskega območja se spremeni" opis meje območja v tem delu in sicer za pare. št.51: — meja se lomi proti jugovzhodu po severovzhodni meji pare. št. 58 do pare. št. 51 in nato proti severovzhodu po zahodnih in severnih mejah pare. št. 51, 41, 14. V primeru dodatne vključitve pare. št. 28/1 se spremeni opis meje in sicer: — meja komasacijskega območja poteka po parceli št 1887/4 (pot), proti jugovzhodu po njeni severovzhodni meji do pare. št. 37/2, s tem, da se na parceli št. 28/1 meja lomi proti vzhodu, zajame obstoječ jarek in studenec (napaj aUšče) na parceli št. 28/1 in zopet lomi proti zahodu do parcele št. 1887/4, nakar meja poteka proti jugovzhodu po severovzhodni meji pare. št. 1887/4. V primeru dodatne vključitve dela parcele št. 13/2 k. o. VeUka Ligojna, se spremeni opis meje in sicer: — meja poteka severovzhodno po zahodnih in severnih mejah pare. št. 52, 41, 14, preseka pare. št. 13/1, 13/2, 18, po zahodni meji pare. št. 19, v podaljšku preseka pot pare. št. 1887/4 in gre proti jugovzhodu. 1.3. Za naslednja kmetijska zemljišča, ki jih lastniki in uporabniki vlagajo v komasacijski sklad v k. o. Velika Ligojna, se lastništvo oziroma pravica uporabe uskladi s podatki o zemljiški knjigi; — pare. št. 119, lastnika Kucler Franca, Velika Ligojna 30, — pare. št. 90/1, družbena lastnina s pravico uporab^ Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika, — pare. št. 91, družbena lastnina, s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika, — pare. št. 95, družbena lastnina, s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika, — pare. št. 121, družbena lastnina, s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika. 1.4. Komasacijsko območje v k. o. Velika Ligojna se zmanjša za naslednja zemljišča: — pare. št. 110, lastnika Novak Jurija, Mala Ligojna 11, — pare. št. 111, lastnika Mele Janeza, VeUka Ligojna 29, — pare. št. 112, lastnika Mele Janeza, Velika Ligojna 29, — pare. št. 35, lastnika Kucler Franca, VeUka Ligojna 30, — pare. št. 155, lastnika Samotorčan Stanislava, Mala Ligojna 3. Zaradi zmanjšanja komasacijskega območja se spremeni opis meje v tem območju in sicer: — meja poteka proti vzhodu po severnih mejah parcel št. 37/2 in 36/2 do poti pare. št. 1888/1, nato se obrne po njeni zahodni meji proti jugu do pare. št. 103 ter po njenih severovzhodnih mejah preko parce’e št. 107 in proti severovzhodu po severni meji pare. št. 119; — meja poteka proti severovzhodu po jugovzhodni meji pare. št. 1889 do pare. št. 155 in proti jugovzhodu po severovzhodnih mejah pare. št. 162/1 do pobi pare. št. 1890/1. 2.1. Komasacijsko območje v k. o. Stara Vrhnika: v komasacijsko območje v k. o. Stara Vrhnika se dodatno vključijo naslednja kmetijska zemljišča: — pare. št. 2375/3, družbena lastnina s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika, — pare. št. 2376/1, lastnika pok. Petkovšek Antona, Butanjeva 8, — pare. št. 2376/2, lastnika pok. Petkovšek Antona, Butanjeva 8, — pare. št. 2457/6, družbena lastnina, SLP (pot). Zaradi povečanja komasacijskega območja se spremeni opis meje v tem območju in sicer: — meja poteka po vzhodni meji parcele št. 2376/1, okoli pave. št. 2457/6, po južni meji parcele št. 2376/2, zahodni meji pare. št. 2375/5 in se nadaljuje po regulaciji vodotoka preko parcele št. 2375/1, 2372, 2381/1, 2382, 2383, 2334, 2457/1. 3.1. Komasacijsko območje v k. o. Blatna Brezovica (komasacijsko območje Podlipska dolina) Komasacijsko območje v k. o. Blatna Brezovica se zmanjša za naslednja kmetijska zemljišča: — pare. št. 3112/2, družbena lastnina, SLP, — pare. št. 3065 2, družbena lastnina, s pravico uporabe občine Vrhnika. Zaradi zmanjšanja* komasacijskega območja se spremeni opis meje v tem območju in sicer: — meja poteka od severovzhoda proti jugovzhodu po novozgrajenem jarku preko pare. št. 3022,1, 3022.2 in 3024/1, kjer se meja v tej katastrski občini konča in nadaljuje v k. o. Stara Vrhnika. 4.1. Komasacijsko območje v k. o. Blatna Brezovica: za komasacijsko območje Bevke pri Kaminu se spremeni opis meje oomočja. Dejanska meja se ne -.premeni, spremeni se le opis meje v komasacijskem območju tako, da meja ne poteka preko parcel št. 906, 905, 904/1. 918, 930/1, vse k. q. Blatna Brezovica in 3399T k. o. Brezovica, zato se iz seznama lastnikov, ki vlagajo v komasacijski sklad, zbrišejo naslednja zemljišča: — del pare. št. 906 k. o. Blatna Brezovica, lastnice Smuk Štefanije, Bevke 81, — del pare. št. 905 k. o. Blatna Brezovica, lastnikov Dolinar Marije in Stanislava, Bevke 39, — del pare. št. 904/1 k. o. Blatna Brezovica, lastnika Varšek Jožeta. Blatna Brezovica 28, — del pare. št. 930/1 k o. Blatna Brezovica, družbena lastnina s pravico uporabe Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika in — del pare. št. 3399/1 k. o. Brezovica, lastnika Trček Franca, Bevke 69. 4.2. Za naslednja kmetijska zemljišča, ki jih lastniki vlagajo v komasacijski sklad v k. o. Blatna Brezovica se lastništvo uskladi s podatki v zemljiški knjigi in sicer: — pare. št. 914/1. lastnica Turšič Metka, Mirke 4 in — pare. št. 9)5/1. lastnica Turšič Metka, Mirke 4. St. 3/3-320-04 84 Vrhnika, dne 10. oktobra 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. VSEBINA Str*e skupščina sb Slovenije 1483. Zakon o dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine 1845 1484. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije 1816 1485. Odlok o razrešitvi člana Izvršnega sveta Skup- ščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo 1847 1486. Odlok o imenovanju namestnika republiške sekretarke za pravosodje in upravo 1847 1487. Odlok o imenovanju viceguvernerja Narodne banke Slovenije 1847 1488. Odlok o imenovanju namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Ljubljani 1847 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1489. Odlok o najvišjih cenah dnevnih politično-informa- tivnih časopisov 1818 1490. Odlok o določitvi količnikov za valorizacijo znes- kov celotnega prihodka iz kmetijstva za preuvršča-nje zavezancev davka iz kmetijstva na obdavčevanje po dejanskem dohodku 1848 1491. Odlok o določitvi količnika za valorizacijo katastrskega dohodka 1848 1492. Odredba o spremembi odredbe o določitvi posebnih zdravniških komisij, ki opravljajo zdravstvene preglede kandidatov za voznike iu voznike motornih vozil ter traktorjev 1949 l REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1943. Odredba o spremembi odredbe o igrah na srečo, ki se lahko prirejajo brez dovoljenja 1949 1494. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole 1949 1495. Znesek popiečnih stroškov za tretje trimesečje leta 1985 1949 1496. Poročilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih oseb- nih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar-avgust 1985 1850 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1497. Odločba o razveljavitvi odloka Skupščine mesta Ljubljane o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane 1850 1498. Odločba o razveljavitvi 3. alinee prvega odstavka 666. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Gradnje v sestavi DO Komunalno, obrtno in gradbeno podjetie Kranj 1851 1499. Odločba o razveljavitvi točke a) 13. člena pravil Lovske družine Vače 1852 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1500. Sklep o potrditvi učbenika Zemljepis za 6. razred osnovne šole 1853 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1501. Sklep s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Smarjcta • 1853 1502. Sklep o cenah komunalnih storitev v občini Kamnik 1853 1503. Sklep o cenah geodetskih storitev (Kamnik) 1854 1504. Sklep o prenehanju plačevanja prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Laško 1855 1505. Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Logatec) 1855 1506. Sklep o oprostitvi plačevanja prispevkov za Občinsko. raziskovalno skupnost Ravne na Koroškem 1855 1509. Sklep o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Tepanje (Slovenske Konjice) 1855 1508. Sklep o Javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve osrednjega dela mesta Slovenske Konjice 1856 1509. Odlok o podeljevanju priznanj občine Vrhnika 1S56 1510. Pravilnik o ravnanju z. gradivi zaupne narave (Vrhnika) 1859 1511. Odločba o spremembi komasacijskega območja (Vrhnika* PREDPISI O DAVKIH OBČANOV IN O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN Zaradi velikega zanimanja za prečiščeno besedilo zakona o davkih občanov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 32/85, in zakona o davku na promet nepremičnin, katerega prečiščeno besedilo bo tudi objavljeno v eni izmed prihodnjih številk, bomo oba zakona v prečiščenem besedilu objavili v posebni brošu.i. Sočasno opozarjamo, da Uradnega lista SHS, št. 32.-85 ni več na zalogi in bomo zato vsem tistim, katerih naročila nismo mogli izpolniti, ppslali omenjano brošuro. Sprejemamo prednaročila! URADNI LIST SRS Kardeljeva c. 12 Ljubljana Zakon o delovnih razmerjih Zakon o zaposlovanju m zavarovanju * JL •• (drega izdaja -1985) V tej zbirki je objavljeno uradno prečiščeno besedilo zakona o delovnih razmerjih, ki ima seveda novooštevilčene člene Da bi se izognil težavam, ki so jih povzročale razlike med starim (mnoge organizacije imajo v samoupravnih splošnih aktih navedene člene zakona še po prejšnjem oštevilčenju) in novim oštevilčenjem členov, smo v oklepajih navedli tudi oštevilčenje členov, ki je veljalo do objave prečiščenega besedila. Uvodne besede k drugi izdaji te zbirke je napisala tudi tokrat mag. Anica Popovič, dotaknila pa se je zlasti zadnje novele zakona o delovnih razmerjih (nočno delo) in pa spremembe zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. , (012692) Cena: 350 din Naročila sprejema: CZ Uradni Ret SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/Vn Izdaja Časopisni zavod Uradm Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone TomSlč, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 19S5 1350 din. Inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva n — Poštni predal 17». V n — Telefon direktor uredništvo, se kretar. Sef računovodstva 224 323. prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 - 2lr.- račun 501(KMifi3-4ii323 - oproščen, prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72