List 17. Tečaj gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr V • 1 • Vi • 1 1 J A 1 1 1 -11* 1 1 r^Av 1 Vi.«. ^ « « za četrt 90 kr V • 1 • posilj po poati pa celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr za četrt 1 gld. 15 kr t r Ljubljani v sredo 26. aprila 1871 O b s e g : Razglas o delitvi premij Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. (Dalje.) Kako primerno priprav ljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonemnico. Propast srca. (Dalje.) Slovstvo. Dopisi. Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Dalje.) Novi čar. Iz Ruskega Gospodarske stvari. Razglas delitvi premij . Svet je tako postal čedalje bolj gol, in kar je še prstine na njem ostalo, to je sčasom dež izpral ali pa jo je burja odnesla. Golo kamenje je ostalo. da so še veći kosovi visocega gozda ostali Res ----O------------------1-------O J-fc^o , \A<* OU OC VCUl JVUOUV1 viauucga guzUi* OSiail , za govejo živino na Kranjskem ponavljamo na kratko tem prizanesli, ter jih ogolili bolj in bolj s tem, da p r i h o d n j m pogojih, kakor so bili v „Oglasniku bode ta delitev po onih drevnega varstva. naznanj na vseh krajih « 12. lista „Novic* < To namreč tem pa se godi se zdaj zmirom naprej in med dan maja (vélikega travna) v Crnomlj dan maja v Kranj in Cerk 9 9 15. dan maja v Kočevji, 23. dan maja v Smartnem pri Litij Potni poduk o Krasu in o pogozđevanji Krasa. Spisal za domorodce notranjske Ljudevit Dimic ko so žalostni nasledki posekovanja čedalje bolj čutljivi, ko blagostanje teh pokrajin zmirom bolj hira, temveč se goli Kras razprostira. In pokrajine, ki jih dandanes goli Kras nemilo objema, niso majhine. Naj Vam povem, kolikošne so. Al vstrašili se boste nad tem! Okrajna tržaškega mesta obsega skoraj 10.000 kronovina goriška > c. kr. nadgozdnar in gozdni poročevalec, ud centralnega odbora oralov golega Krasa. ........ 220.000 kronovina isterska....... 530.000 postonjski okraj pa....... 80.000 Beseda „Kras" kmetijske družbe. (Dalje.) izpeljana od besede „krasno*, Al tudi na Hrvaško in Dalmatinsko steguje. se Kras kar isto pomeni kot lepo, pri j etno, kaže že na to, da brez vsega dohodka. so te pokrajine nekdaj lepi, bohotni in rodovitni kraji Imamo tedaj 8 štirjaških milj golega sveta skoraj Ali ne bi v tacih okoliščinah mislili, to stvar ko bile, da kamenenih puščav, ktere dandanes mnogoterno likor mogoče popraviti? to deželo pretezujejo, ni bilo nekdaj. Kako neki so te kamenene puščave nastale, samo še revna trava komaj za ovce in kozé poganja? kjer Pogozdovanje je edini pripomoček, s kterim se more ta svet rešiti. Kar pa v se gozda imamo 9 tudi ga ne smemo po Kako drugače, kakor po izsekanji gozda 9 po brez- končavati, ampak varovati ga in mu prizanašati, kajti drugač bo kranjski Kras še veči postal kakor je zdaj; ozirni ogolitvi svetá od svojega naravnega varstva. Krivica temu posekovanji sega v daljne prejšnje on se bo počasi na Gorensko in Dolensko preselil, vsaj rodove nazaj ; v resnici leži veča krivica na prejšnjih on ljubi gorovje in apneno zemljo, to pa na Kranjskem kot na sedanjih časih. Stavbě Rimljanov, navali div- najde povsod. jakov (barbarov), pozneje razširjena mogočnost bene- Ko je Bog oče, tako pripoveduje kranjska ljudska čanska s svojo ljudovlado (republiko), ki si je svojo pripovedka, svet stvaril, bilo mu je še pest gorá odveč ošabno brodovje iz krašovskih hrastov zidala in svoje ostalo. Kaj hočem s tem? si misli. Vrže jih doli na velikanske palače na kole kraških gozdov opirala, potem pa zmirom bolj rastoča kupcija z lesom v Trst : vse to je polagoma Kras posekovalo četku bohotni gozdni svet. zemljo m ondi kamor so te gore padle, je naša kranj- ska 9 9 ki Je bil v za- movina. to 7 naša predraga, a z bogastvom malo obdarjena do- taki gorati deželi pa je gozd proti lakoti tem hočem Naj en izgled navedem: reci kar sv. Florijan in voda proti ognju kjer gorovje nié gozda nima, tam je tudi planjava Cesar Karol V. je podařil 28. kimovca 1522. leta žita revna. Gozd je varstvo polju, travniku, varstvo mestu _Trstu posebno pravico , da sme hraste na trža- člověku in njegovemu življenju. — " - - Toraj varstvo gozdom, večnim trdnjavam Božjim ! Idimo zdaj k popisu izsekanega Krasa in sploh škem Krasu sekati in cesar Ferdinand I. je potrdil to pravico Potem, ko je bil les po tej ali enaki poti izsekan ni mogel svet druzega dajati kot pašo. Enako čedam kraške zemlje. nekdanjih pastirskih narodov — tako imenovanih no- kraških deželah se najde skalovje kredno ? tako madov — so se kozé in ovcé po Krasu sèm ter tjè skalovje je razpokano, razdrto in s podzemeljskimi vot- vlačile lila 7 m kjer ga je živina. se je listek na drevji najdel, pomu- linami převlečeno. Dokaz temu je mnogo jam na No- tranjskem. Na površji kraške zemlje najdemo povsod 132 livkaste globine, veliko izmed ijih jih zdražuj s sati glasno govorečega soseda. Gluhost je kakošenkrat podzemeljskimi votlinami. Ako dežuje, se dež po teh prirojena, večkrat ogluši pa člověk po rojstvu svojem dprtinah ktera se gub 9 y teh ahaj še po površji globinah se nabira voda, ktera združena s f na primer, Pi vk in za seboj v globočino vzame prst, in sicer že v prvih letih življenja. Pri prirojenej glu hosti je opombe vredna resnica, da so nektere družine ki štejejo po dva, tri in tudi več že pri rojstvu gluhih otrok — kakošenkrat samo stariše ali samo mlajše otroke tu vse dečke, tam vse deklice; v kacih družinah šte- studenci in potoki večidel podzemeljsko odteče, kakor, 9 deževanj Kras je toraj veči del suh, tudi po stanovitnem jemo celó več rodov z otroci, ki so že pri rojstvu gluhi Ta lastnost kraških tál nam pa razjasnuje še drugo prikazen marsikteri onih livkastih globi ktere ni- težkoslišeči, in tako se zdi, da gluhost prehaja od očeta Razjasnilo te tako čudne, kakor žalostné pri- na sina. maj oplaknj odprtin ali prst, ktera daj kazni, nam so zdravniki še na dolgu. Po rojstvu ogluši člověk zaradi kacega mehanič-samo gozdnim rastlinam nega vdarka ali zaradi bolezni. Močen pretres s sunom poklin, se nabira z viših delov rodovitni stan, ampak tudi sadnemu drevju in žitu. To ali padom , nesrečen vdarek na glavo, posebno v letih m " prvega razvoja, nas znajo oglušiti. Ker so pa bitni so oaze Krasa. Taka rodovitna mesta W ^ M v * v ~ ~ ------------------------ --- ~ ------ —— ^^ J^ » ^Q^* A «Af » VJ Mi J Aa M U KS VgltiOl ti* 1.V V> i. ÍD \J U1 IUI ^ Krašovec s kameneno ograjo, ktera se zovejo notranji deli slišal skriti v prostorih tako zvane skalpem ,,ograde". Po tacih krajih se najde deloma tudi nate kosti, so take nesreće, hvala Bogu! jako redke. izvrsten gozani zárod, in tak zárod je živa priča lepše Strašneje nasledke imajo v tem obziru premnoge otročje obdaj potem minulosti našega Krasa 9 nam pra\ Varujte gozda živ opomin je Bogá kteri bolezni Gozd Je od wyga, niču uuiczíui, un pí. uacpniuc, škarlatna vrocica, Koze, zvi-ekdaj prijatelj javice, vnetje možganov in posebno tudi železni otoki e. (škrofelni); zaradi ene ali druge omenjenih bolezni je veči del gluhonemov ogluselo. . Zdaj si tudi lahko razlagamo, zakaj je tako ogromno število gluhonemov — rekel bi skoro vsi --ubozih starišev. Snažnost života in obleke, v vsacem Kako priinerno pripravljati gluhoneme za spre- obziru primerna hrana ovirajo one bolezni in jih po- koze človeški, gozd je varh rodovitnosti zemlj (Dalje prihodnjič.) Podučile stvari jem kako gluhonemnico. Spisal Ivan Nep. Boštjančić. iajšujejo, ako so se prikazale, ko je nesnažoost in slaba življava pospešujete in vekšate. Dalje so nektere ome- njenih bolezni le zato nevarne, ker se prerade vmak- Čeravno se dandanašnji poduk in odgoja gluho- nejo na notranje dele in potem žalibog dovoljkrat ne nemov, to je onih nesrečnih ljudi 9 ki so gluhi m pa varne postanejo siišalom ; ta nevarnost se povsod po- mutasti, materijalno iz javnih zalogov podpirata, te žrtve kaže, kjer se bolnikom preslabo streže. vendar ne morejo zadostovati niti gledé števila javnih koze Druge, kakor v^mao». uv> ^v-jv ^cv.v,«^. „v. b---- — ,----------z vij a vice, vnetje možganov se dadó po hitri zdrav- odgojilnic niti gjedé vspeha pri podučevanji. Število^glu- nikovi pomoci že v začetku zatreti, ali če jie več, honemov je žalibog veliko; njihove pomanjkljivosti tir- njihovi škodljivosti vsaj moč odvzame. Žlezni otoki jajo poseben poduk , kterega v svojem rojstnem kraji poslednjič so, ne gledé na prirojeno pokvarjenost sokov. navadno ne morejo imeti; njibovci so pa redkokrat v navadni následek nezadostljivega prehranjevanja, na pr. stanu plačevati stroške, ki jih vzrokuje večletna odgoja čezmerno, skoro edino vživanje krompirja. Pretehtajoče na tujem kraji. Te okolišcine so vzrok, da ne zdajo vse to in ob enem resničen, deloma neogibljiv stan rev- tudi veliki pripomočki in da en del teh nesrečnežev niših družin, nas ne more osupniti, da nahajamo glu- še zmeraj ne more dobiti prostora v njim namenjenih host v krogih nižega ljudstva v takem stevilu. se zavodih. (Dalje prihodnjič.) Obžalovanja vredno je, če zanemarja polnočutni otrok šolski poduk a brezi dvombe je stokrát ža- lostniše, če gluhomutec neodrejen ostane. Dovolj bode nam premisliti, da neodgojen gluhomutec ne pride do spoznanja najvažniših verskih resnic, ki jih polnočutni otrok lahko dobiva že v rednem družinskem življenji, pri kristijanskem nauku, pridigi itd. in jih je tudi velik del človeštva v starem in novem času v istini dobival in jih še vedno dobiva. Zavod gluhonemov pa nima samo te naloge , on mora nadomestovati ljudsko šolo Telovadno in boriteljsko imenoslovje. Sestavil Ivan Z. Vesely, načelnik „Sokola" ljubljanskega. (Dalje.) Kelire in den Stand auf dem Ako pa popolnoma, in v tem obstoji važnost njegova je gluhonemnica zrejancem svojim stvar tako potrebna njihov blagoslov za čas in věčnost: kako niso obžalovanja vredni oni, ki se pri enacih pravicah na sočutje odgoj ilnici Kammgriff, prijem z dlanjo. Kammhieb, sek notranji. Kammlage, polaga dlani. Kampf, boj. Kampf bewegung, gibanje pri Kehrseite Pferde, okret v stoj konji. na Kehrschwung, okretno vihtenj rob in pomoč vendar morejo zavrnítí, ker Kámpfen, bojevati se. Kámpfer, bojevalec. boji. Kehrwende. okret a dej Kehrwendeaufsitzen okret z obrto zadej v za-nje prostora ni! Kampfstellung, vstop pri borbi. Kernwurf, ravni met Ker je za podučevanje gluhonemov čas navadno po kte- Katzendrehsprung, mačji skok Kibitzgang z obratom. 1 pribj hoj tek prekratko odmerjen, sklenil sem podati nacrt, rem naj bi se gluhomutci pripravljali že v ljudski šoli za sprejem v kako odgojilnico. Pred vsem pa hočem govoriti o gluhonemosti, njenih vzrokih in nasledkih in nekaj o naravni omiki. Prvo poglavje. gluhonemosti, njenih vzrokih in nasledkih. Katzenriesensprung, mačji ve-leskok. Kibitzlauf, pribj Klappen, klopotati. Kletterbaum, plezalno dřevo. Katzensprung, mačji skok. Klettergeriist, plezála. Kegeldrehung, koželjasti obrat. Klettermast, jadrana za ple-Kehre, okret. Kehrabsitzen, okretni odsed. Klettern, plezati. zanje Kehrafřensprung, okretni opičj i Kletterschluss, plezalni sklep. 1. gluhosti in njenih vzrokih. Gluhoném ne sliši in ne govori Gluh je on 9 skok. Kehraufsitzen, okretni našed. Kehre mit Drehung, okret z Klimmen, popenjati se. Kletterstange, plezalica. Klettertau, plezalna verv. ki prav nič ne sliši, ali pa tako malo, da ne more sli- obratom. Klinge » rez. Kommanđiren, veleti. Kommandowort > povelje. Klingenriïcken, hřbet. Klingenschárfe, oštrina. Klingenschneide, rezilo. Knirken, sključati se. Knirkmuhle, sključeni obgon. Kopfdeckung, kritje zgoraj nih hiš): dve prostorni gledišči s sedeži od 10 kopejk do viv rubljev , plesišča, iavm; meled (ringeljspielev), konjičkov lavki Kopf glava. zverinjaki, cele vrste gugalnic, visećih čol- Kopfbewegung, gibanje z glavo, nov, ki se zibljejo po zraku, kakor ,,no volnistomu druga * > ----r V ~ * ~ « « , «.««.v^i morju". Tu kažejo velikane, tam pritlikovce i Knirkschwingen, sključeno ko- Kopfdrehen, obraćati glavo. čudovišca prirode; tu igrajo gimnastiki kavkasko voj 1 /i Ko -f í Kopfhieb Sek ** n-nroî elrn t a m n >Vot, dva rublja! no Kugel, obla. tovar"? što sdelatj s dvacatju cetirmja kopejkami dva rublja Vot, dva rublja! no ---O—7 ----------. J ~ * — „UČ* Kurze Deckung, kratko kritje. posmotrju bitvu Ruskih s Kabardincami" (kavkaski a ( Ja Kurzer Hieb, kratki sek. narod). — Gospod mu dá še ostalih 24 kopejk, fantina Kolonnenmarsch, pohod v ko- Kurze Kreisdeckung, kratko- se sladko nasmehne, zavpije: „Blagodarju vas! spasibo!" lonah. kroglo kritje. Kolonnenstellung, vstop v ko- Kurzwippen, kolebati nizko. vsej ploščadi grmelo. ter teče v balagan, kjer so se ravno streljali, ďa je po lone. (Dal. prih.) Ozir po svetu. Iz Ruskega. Iz Petr o grada Na to sva se srečala s prijateljem ter odpravila na Njevski prospekt. Široka ulica je bila v svojem ustji na trg pravi Babilon. Koňsko-železnični i podobni diližansi" imajo te dni tukaj svoj kolodvor, ali če ho- svoj koloobrat, ker jim je pot čez admiralitetsko v čete i 12' aprila. ploščad zaprečena, številnimi „ekipažami i dokler „národ guljajet". Med ne- íí i v tolpeščimse" narodom priri- Naród guljajet, a vi vse eščé doma?" — me je jeva na prospekt i se trudiva dalje skoraj s takim nagovorila na vélikonočni pondeljek devočka, prišedša vspehom, kakor čolnič proti valovom dereče reke. Po sobo pospravit. „Što eto do menjá, guljajet li narod, sredi prospekta drdrajo vsakih 5 minut trije z narodom ili ne guljajet?" JeJ VA AJJ j IV y ^ J J A1MÍ1 VVIJ ------ £--- ^----- --------J ~ ------- ---------J suhoparno odgovorim, kakor do vrha napolnjeni „konnodorožnije vagoni" na člověk, ki se za nič na svetu ne zmeni, razun za gure. „Segodnja stóit truda, pokinutj knjižki smotretj na plócadj knji- í po- (( šubu, kosmatuju borodu ja vižu i doma v zrkale". desno njih se podé gori, na levo doli po prospektu tiseči i tiseči ekipažev *) (ekvipaž) vseh zvanjij, od igrači po- kakor na okovanega „kučera" dvor Što mnje smotretj na ploščadi? dobnega lehkega izvoščeka, ki letí po ulicah > krilih, do težkega, v srebro f ne uželi! tam i nežnija ščečkí" — se je poredno janskih „veljmož" ; po tratnarah se ziblje peši narod. tpíaIíi. Nai sa na *crcu\i r>n tuniî vnlii. vsai np. Vinm Tu se vidiio vse noše. frak i čamara. nainoveiša moda nasměj ala. Naj se pa zgodi po tvoji volji, vsaj ne bom tvoji metli na poti, si vidijo vse nose, frak i čamara, najnovejša moda mislim, pokidam knjižki na po- i staroruski kaftan, kot sam bog Mars strašni kozak lico ter se odpravim iz svojega oštrovskega samotarstva črnolasi drobni Črkes. i cez Nj evó Prekrasno v soboto večer, ko sem šel jézi Na križpotjih se mnozica za- 9 vrsta ekipažev (ekvipaž) caka trenutka, da bi gledat, „gorod i kako je za „Voskresenije Hristóvo" razsvetljen zdrdrala čez prospekt, tropa fantalinov na vsakem voglu kupol Isakijevskago Sobora", i kako pri pravo- í prehodu vpije: gazeti! šamije novej šije telegrami ! re- slavnije „hristosujutse" (poljubujejo se pri vstajenji volucija v Pariže! bileti z vijigrišami! bumagi! špički! Kristusa) — moleli so v zrak goli jambori, v Njevski Tam spet pred kakim modnim magazinom zagradé pot pristanji (luki) zamrznjenih, parobrodov i ladij sem šel čez Njevo, kakor LUI po OUUCIJi - i meni U traktira" na ( mehkem di bilo ie treba iti na most. Po ad- vanu si ohladiva potrta kurja očeša i zdruzgane ko- • ' m m * m m m * ~ a I i -m miralitetskih buljvarih i vsej dolgi i široki ploščadi je mrgolelo brezštevilnega ljudstva. Na trgu je improvizirani, tako rekoč, celo mesto balaganov (pestrih lese- molce ter upokojivá kričeči želodček s „kubkom peter * 20.000 je v Petrogradu samih številj'enih izvoščekov. # 134 burskago eksportnago". Za pet kopejek naju prepelje konnodorožnij diližans" nazaj na ploščad. zopet po malem razbere; zlasti pa jo je v zavest v '—------ j —----- ----j — r—~— probudil žalostni jok in stok , m oc | Zvečer je osnoval slavjanski blagotvoriteljni ko- dvorišče gori skozi žalostno nočno tišino ki se je razlegal Slug mitet „boljšoj hudožestvenno-literaturnij večer" v véliki bil generalu naznanil skrivni dohod kapitanov 7 ki raz je operni hiši. Večer sicer ni bil srečno izbran; v ivu- je bil ravnokar < hajlovskem gledišči je bil benefic jako priljubljene njivo obrekovanj Mi- prejel gwuvjiuiu uuuuuutt oainm uvuuu actpivauuv , ^/lOJC bil ravnokar obljubljeno kazen za svojo videzno laž francoske igralke, v Aleksandrinskem je prviČ po od Rozina dp okno. Jok je prenehal y a Ivan pustu na oder stopila druga slavna igralka, igralo se tako namreč je bilo slugu imé — korakal je prokli je tudi v vseh drugih glediščib , vendar se mora reči, njajoč in z zobmi škripaje ravno preko dvora. Kaj da da je komitet svoj namen več kot dosegel ; v vsakem se je ravnokar obziru se je izteklo sijajno. Ljubitelji umetnosti so se zim še tjalo z njim zgodilo, se vé, da se revici Ro ni. V tem hipu prešine jo nova misel zbrali v velikem številu, posebno viši stanovi so bili v videzna zvezdica upa priblišči jej zmed tamnih gromo obilnosti nazoči, tako državni kancelar knez Gorčakov, nosnih megl predsednik ministerskega komiteta knez Gagarin. Iz programê, sestavljene iz 26 številk, omenim le te stvari : Pervaja vstreČa Slavjan z rimskim Kesarem" i ,,živaja > „Ivane!" zakliče tiho Rozina; „Ivane pridi hitro hitro goril" mi li storil ljubav?" On >7 Ivane bi „Ne bo ti žal, ako mi spolniš prošnj posluša, in tudi uboga zavpraša došleg moj videl boš kartina k etomu" — je poslušalce globoko ganila. Go- da te prebogato poplačam; samo zakleti se mi moras spodična kneginja Engaličeva je prekrasno pela W — _ A - - m ^ a ^ Jb ^ * A A ianskuju pesnju"; njo so obdarili z belimi venci * • • I 1 • I • 1*1 i*l # . f » y Slav- pre- ^^ ^/J. VF^V^ViWV ^V^/IMVMI^ J WWAXIV/ OU liil UiUl OO pri Bogu in vseh nebesih, da živi duši ne črhneš o tem besedice Glej ta le krnir odnesi, pa dobro glej pleteními s trakovi v slavjanskih cvetih, i^tako dolgo da te nihče ne zapazi. Znan ti je globoki ribnjak zunaj krnir zanesi- 0b bregu je privezan čolnič klicali, da je slavjansko pesen ponovila. Pozneje je mesta pela ravno ta kneginja prelepo arijo iz opere „íjiůuj v ujeg» »eui, uunui ije na usreuje in poiopi Krnir v — ter je bila petkrat klicana. Navdušenost je globočino ribnjaka. Hočeš li to storiti? In nikomur nič Žiznj za Carj a v njega sedi, odrini na J Kř i 1 ? wXiCm UL \j\JLXlL\y ^ edje in potopi krnir v do vrha dokipela pri poemi gospoda Tjutčeva: Cernoje o tem praviti? _. rr r ) TTDO Irrt Sf»»AÍA 1A o nriiln /TPtíA Wí nní í A r\l Anlrnnín C? 1____ * _ _ i( morje , »o«au qh^ív oxv^hv yjinyj*x^y oiuga je v vae tu pruruii, a&uravno se mu íe vsa in pesnik je moral celo poemo ponoviti. Živih podob reč zdela nekako čudna in zamotana. Al pogled na za vsako štrofo je sledilo gromovito ploskanje Slug je v vse to pritrdil, akoravno se mu ie vsa tej poemi ni mogoče dostojno opisati, še menj čutov, svitle cekine je glo pihal vse sumnje in dvombe ki so jih one vzbudile v ruskih srcih. Prva podoba je Tako je tedaj malovredni in razuzdani člověk, ki da kazala Crno morje, pokrito z gostomeglo; na bregu zdavnej zaslužil, je ležalo nekaj trhlih kosov razrušenih ladij ; na holmcu hčerko njegovo v zanjke~ svoje. Mislil si je sam pri ga že general spóka iz službe, dobil pri je sedela Rosija s povešenim vojenim praporom njenih nogah je ležal v verige vklenjeni Neptun s povešenim trizobcem. Godba je otožno igrala. Megla začne H I ■ ■ ■■ HH^^H horizontu se dovolj jasno vidijo ladije, Neptun zánaves pade. Druga podoba: Morje čisto; na vže sebi toraj vražje to bode odslé krasno življenje jadrno grabi krnir, zadene ga proklinjajoč, da je tako težak, ter odide Polnoč je bila minula, na ulicah ni bilo žive duše, djen dospe sluga srečno do ribnjaka. Proklinjajoč UUilflwuiu «« ' J J ? .... , * XUL UCViUJCU UUOUC OlUgd 31CUUU UU I 1U UjatS-C nekoliko oprt na trizobec trga verige. Tretja podoba: zopet svoje těžko breme telebi tu na tla se Mnogobrojni flot; Rosija stoji ponosno na holmcu z vi-hrajočim praporom, Neptun jej kaže s trizobcem na iz krnirj flot. Po drugi podobi gromoviti „urá!" po tretji ni bilo KJL ULIvř bVl^Ui tu ±±Cb ua « — pokrovec mrtvo truplo kapitanovo izvali se kolje, in Mesec se je bil prikazal ravno ta hip izza oblakov konca klicanja, dokler je niso ponovili -- cela hiša se ter obsijal s svojimi bledimi žarki strahoviti ta nočni misel na cekine je vzdignila i pela stojé „narodni gimn". Pri apoteozi prizór. Ivan se nekako prepl Rosije je bilo posebno zanjimivo, kako Ceh Poljaku in brezskrbno prihodnost ga kmaíu zopet ohrabri prigovarja se je držal > posnemati zgled drugih Slavjanov ; Poljak domúšno kakor člověk, ki bi rad ubogal prijatelja, i sam ne vé, zakaj ga ne uboga. Ta literaturna be- se posmeja, ter potihoma mrmra: „Da, saj sem vedel, da se nisem motil, ter videl res iti ad seda se je tako dopala, da so jo včeraj ponovili. (Dalje prihodnjič.) jutanta skrivaj iz gospodičine sobe Ona zna golij > veče kakor bi si kdo mislil lep vra- težkim trudom j epoznanski del. stisne in stlači poslednjič zapre pokrov, kar se nirja v luga aj bolj pet mrtveca v krnir dalo. 7 čolnič, odrine proti redj Propást srca. ondi do pičice na tanko svojo nalogo (Dalje prihodnjič.) , sede poleg kr-ibnjaka, ter izvrši Slovstvo. Svobodno po hrvaščini posnel Josip Levičnik (Dalje.) Grôze se zgrudi ter pade Rozina, od neizrekljivega vencev je ravnokar v Mariboru na svetio prišla pod naslovom: „Politische Erorterungen zum Verstandniss Nemška knjižica za brambo národnih pravic Slo- zavzetja nadvladana, enaka pogaženemu Črvu ob kraji krnirja na tla. Svojo ljubezen, svoje poštenje prihodnost ! , svoj 0 vse vidi hkrati vničeno ter v prah po- der Vergangenheit und Gegenioarť1. Knjižica ta je prvo delo, s kterim je katoliško-politiško društvo Mariborsko H^HpHHH^H pričelo svoje delovanje, in da bi temeljito in pred vsem Kako bodo sodnije drugim razjasnila poštenim Nemcem, kaj da Slovene, ale vsemu temu na~sled? In kako bodo sodnijska iz- hoćemo, zato se je pisala knjižica v nemškem jeziku. mandrano! In kaj hoče početi z mrličem? Kaj bode temu rekel oče, kaj mesto, svet? Al mož > > ki je to knjižico pisal, ni le iskren Slovenec, praševanja poleg nj enega že tako do smrti presunje-nega in ranjenega srca ognjusile tudi čast očeta nje- ampak pošten Avstrijan je skozi in skozi. In kako je nega ? Vrh tega pa bo prisiljena, da sama javno na razloženo vse to, kar knjižica obsega ? Tako jasnoi vid postavi pred vsem svetom svoja skrivna čutstva, tako bistroumno, tako logično, tako mirno brez vseh ter iskreno ljubezen svojo. To in še sto druzih reči fraz in^sofizmov, daje res veselje čitati dobro brošu- sukalo se jej je v strahovitih vrtincih po nco. L MVUUUiVf y VÍM J ^ * VU ' VWVijV v ^^^ Želeti je tedaj , da bi jo v roke dobili posebno vsa njena čutila vtopila so se v morje "neizrekljivo ža- oni Nemci in Nemke, ki okuženi po „Tagespošti" možganih, m lostne, sramote polně příhodnosti. Če Z dolgo se še 7) Tagblattu" in enacih strupenih listih, še omahujejo, 135 đa ne vedó: ali voditelji Slovencev trdijo pravo ali Oceta Pija IX. Ker je zdaj šel naš občespoštovani sovražniki njihovi? Nemškutarjev zagrizenih in onih, gospod kanonik Jožef Rozman, prvomestnik društva ^iXMwuiw, AXA vAiiuj i^uuuuiiv \Jjla\jA, xvu^uiauj i v;uii/Oiuia uiuoiva^ v ki delajo na razpad Avstrije, se ve, da tudi ta knjiga Rim, je vzel to pismo seboj, da ga predloži sv. Očetu. ne bode ozdravila; kajti te bode spametoval le hudo- Vložilo je naše društvo že tudi protest zoper nove šol- urni čas. Naj bi se tedaj prav obilo razširila po ske postave in pritožbo uradnijam, da se tako slabo našem svetu, vsaj z 20 soldi (tolikošna je knjižici cena) spolnuje §. 19. temeljnih postav in se nam ne dadô se po njej mora zasejati obilo dobrega sadú. Dobiva pravice, ki narodu našemu gredó. 4. seja bode 30. se v Mariboru pri Ed. Ferlincu in Ant. Novaku^ kakor aprila. Tudi pri nas v Zrečah bomo osnovali katoliško- politično društvo ; saj nam ga je živo potreba, ako še kaj hočemo ubraniti napačnih volitev, kakor je bilo tudi pri odborovém tajniku prof. Majcigerji. Giontini-u in Klerr-u v Ljubljani se more dobiti. Tudi po dosehmal. Pred Trst 19. aprila. Dopisi. Mila spomlad se svojo zeleno odejo nas je kar na enkrat objela; drevje je že vse in nam naznani.*) letisem si jez naročeval iz Ljub ljane prsni sirup, ki je ljudém prav dobro pomagal. Zdaj ga ne dobim več. Zatoraj prosim si. vredništvo „Novic", naj pozvé, kdo ima v Ljubljani tako zdravilo zeleno, trta in druge reči se dobro toliko poškodoval, kakor razvijaj o bali Mraz smo se s prva oaii; vse se ni je Metlika 14. aprila. veseljem smo v št. 15. „Novic" čitali, da v poslednji seji je odbor družbe •nekako popravilo. — Zopet je bil veseli dan 16. t. m. kmetijske okrajnemu šolskemu svetu tukajšnjemu podari! v Rojanski čitalnici; sešlo se je ogromno število udov 200 divjakov za šolski vrt, in da prihodnje leto dobi y in rodoljubov tudi od daieČ. Jako mične so bile dekla- žlahnih cepičev. Iskrena zahvala za to radodarnost iz-macije naših mladih deklet in fantov, posebno pa mo- rekamo kmetijski družbi. Kar pa se tiče poprošenih pešek, moramo opomniti, da se ni čuditi, ako bi jih bili nekoliko iz Ljubljane radi dobili. Solski vrt je nam pred enim mesecem po milosrčnosti našega vele-častnega župnika gosp. Antona Reš-a v šolsko korist ram omeniti sedmoletnega dečka g. Dolinarjevega ki je deklamoval „Za Hrvate naše brate" tako izvrstno, da mu je vse ploskalo. Po deklamacijah je bila gledališka igra yy Samo (( > o kteri na kratko to rečem , da moremo ponosni biti, da imamo tako vrle prepuščen bil, toraj nam ni bilo na misli popřed pešek igralce; zato jim v imenu vseh poslušalcev iskreno nabirati, predno nam ni bil prostor za setev zagotovljen. hvalo izrekam. Omeniti pa moram v tej igri še to, da Vprihodnje se vé da bodemo si pešek dovolj preskr „Triesterica", ki ni nič boljša od ljubljanskega „Tag- beli. tem malém času, kar nam je novi šolski vrt blatta", je zatrobila na vélikonočno soboto, daRojanska v rokah, smo vže do 700 dreves nasadili, in nadjamo čitalnica napravi na vélikonočni 1 nř»iA ^n ol Avtô'ncilri vin 11 ( c 1 igro „Samo, slovenski kralj slovenski kralj", precej pondeljek „besedo" z se v krátkém jih v se Policija, bravši „Samo, temu ravnanju ! toliko nasaditi. Bog daj vspeh poŠlje komisarja, da knjižico vzame in jo pod oštro cenzuro dene. Al ker se ni nič našlo , na kar bi se mogel kak renegat obesti y Odbor okrajnega šolskega sveta. Kapelle, predsednik. Iz Zatičiuske okolice na Dolenskem. (O novi prišla je brez ovire na oder. Ker je bila z veliko po- cenitvi zemljiski). Da smo mi Kranjci in še posebno hvalo sprejeta, zato upamo, da nas igralci še enkrat ž Dolenci z zemljiškim davkom hudo preobloženi, to je njo razveselijo. Tombola in lepe pesmi so končale ve- že starodavna pritožba in tako očitno pred svetom ni seli večer. Tržačan. Zahvaljujemo se prebivalcem Rojan 18. aprila. Kranjske gore prav srčno, ki so našega vrlega uda Valentina Mertelna slovesno na pokopališče spremili. nobeden še naših ran tolikrát in resnično odkrival kakor naš deželni zbor, v kterem smo čuli tudi glas grofa Antona Auersperga. In dosegel je to y da je mi- Naša čitalnica lostljivi cesar ukazal, da vsako leto se odpiše nekoliko Je Pozno sicer smo zvedeli prezgodaj. Bodi mu zemljica lahka! zgubila navdušenega narodnjaka, davka. Morebiti je naš deželni zbor tudi najbolj povod temu dal, da se zdaj po vsem cesarstvu cenijo zem- kmetije, njegovo smrt, a vendar veliko Ivan Dolinar, društveni tajnik. davki na novo. Kamo so prišle naše Zreče na Stajarskem 16. aprila. K. drage nam „Novice" blagovolijo iz nekoliko vrstic v svoj predalček. Naj našega kraja vzeti prepriča se vsak lahko, naj gré le gledat naših hlevov, pa šteje goveda, prešice, konje; videl bode, da je ži- vine Kakor Je ošabnemu glavnega stebra vsacega kmetijstva ^^BHHH I HHHH^H Pre~ malo, a tudi kakošna je! Potem pa naj gre gledat v Napoleonu III. glorija zginila, da je moral zapustiti Ljubljano k tišti gospóski, ki ima zapisane dolžnike svoj prestol, tako tudi se je zgodilo našemu nemšku- in videl bode samo v letu 1870. zarad zaostalih dav-tarskemu županu Vukošeku; tudi on je moral zapustiti kovskih dolgov tavžent in tavžent eksekucijskih inta prestol županijski. Vrtal in skušal je sicer obdržati se bulacij ; pa naj gré še dalje k okrajnim sodnijam in na tem prestolu in klical na pomoč c. k. okraj no gla- naj preračuni silne stroške za te intabulacije. Al niso varstvo v Celji, al vse mu ni nič pomagalo; znebili vse to žive a žalostné priče, kako od leta do leta raste smo se ga; padelje, dane bode več vstal; namesti njega uboštvo ljudstva našega? Ubogi kmet zdihuje, je bil od novih odbornikov izvoljen Peter Dobnik, da vkljub temu, da pridno delà, varčno gospoduje in . MM I I Hl ■■ IH pijančevajo, ne štejemo tù vmes), si vendar ne more po domače Bučar. On je zvest državljan, rodoljub nič ne zapravlja (zanikernih gospodarjev in takih in dober kristijan. Jurij Hren, Jože Potočan Mih a y Gačnik, Valentin Rušnik v/M y v v/^iv JL vy VV/ V/MUI J ^ J^ A J T MJ V/ JUL KJ t Matija Kuko vic so novi od- pomagati na bolje. >w*c*v>jinu J t ttivunu xtuouiiv y JLfxatij a jjlui\u viu sjyj nu v i uu borniki. Zdaj je za cerkveno stran veliko bolje. Tudi Ko je lanska naša „Pratika", ktera se v nobeni ob šolsko nadzorništvo je přišel. Zdajci pa ga je huda hiši po kmetih ne pogreša jeza popadla, ter nas začel vse od kraja tožiti, da smo y nam da se bodo zemljišča na novo cenila in po tej cenitvi drugačen povedala y podpihovalci in šuntarji ljudstva itd. Naj bi raji skrbel, zemljišk dávek ustanovil, mislil si je marsikter kmet da dragi most čez Dravino hitro skonča ! 29. pro- hvala „Pratiki", da nam tudi pové in razjasni kar senca se je v Konjiškem trgu začelo katoliško-politično zadeva našo kožo! Bog je res milostljiv in pravicen; društvo v hiši pri Druškovci; že v prvém shodu se je on vidi naše nadloge in reve in nas hoče po novi po stavi rešiti silo težavnega stanů. zapisalo 100 udov, in zdaj jih šteje že blizo 200 udov, imeli smo zdaj že tri prav izvrstne seje. Društvo je poslalo milovalno pismo v slovenskem jeziku do svetega mnogovrstne prsne sirupe Al se vé, da pomoč Obrnite se na stacuno gosp. Wenzel-na v Ljubljani; on ima Vred. 136 nam more očitna biti; breme se nam mora djansko po- lajsati, sicer vse naše upanje splava po vodi. Letošnja „Pratika" nam pa ni nič omenila, kako in kaj je o tej zadevi. Zato hrepenimo zdaj po tem, kar nam „Novice" povedó o cenilnem delovanji. — 17. dne t. m. so bili župani in drugi zvedenci poklicani po naši okrajni cenilni komisiji v Zatičino ter so bili poprašani za ceno naših pridelkov od leta 1855. do 1869. Ker pa si posestniki nismo nikoli zapisovali cene prejšnjih let, nismo bili v stanu druzega povedati kakor le poprečno ceno , kakor nam je v spominu bilo , tako-le : vagán p r o s á 1 gold. 60 kr., ajde 1 gold. 60 kr., lanenega semena 3 gold., kro m pirja 70 kr., repe 20 kr., cent pre diva 10 gld., deteljnega sená 60 kr., senože- Škega sená sladkega 50 kr., kislega 25 kr., me-š an ega 30 kr., močvirnega 15 kr., o tave sladké 40 kr., kisle 20 kr., mešane 25 kr., zimske slame 20 kr., poletne 25 kr., vedro vina 1 gld. 20 kr., seženj drv trdih 80 kr., mehkih 40 kr., deteljnega semena cent 30 gld., gozdne stelje en voz z 10 centi 20 kr., cent gnoj á 2 gld., 1000 trt 10 gld., vprega 4 kónj za dan 10 gold., dveh 6 gold., enega 3 gold., 4 volov 7 gold., dveh 4 gold., dnina navadnega delalca na dan 80 kr., posebno izurjenega 1 gold. 20 kr. — Naj pri tej priliki omenim še to , da lánsko leto sta dva gospoda od okrajne cenilne komisije malo časa bila tukaj in da je neki cenilni inšpektor přišel v Zatičino pozvedit, po čim da grajščina svoje senožeti v najém daje. Na-jemšcina grajskih senožet je veliko viša kakor druzih, zato si mislimo, da je gospod inšpektor tudi poprašal, od kodi ta viša cena? in če je, kakor posel njegov zahteva, to izprašal, gotovo je zvedel, da tu so bili umetno in drago napravljeni ribnjaki nekdanjih tu-kajšnjih minihov, in da bi krivično bilo, ako bi se tak svet jemal za merilo pri cenitvi druzih. — Kar se tiče cene drv, ne bi bilo v nemar puščati, da gospodar, kteri vsako leto 100 sežnjev (klafter) lesá pravilno brez poškodbe gozda v razmeri k temu, kar ga doraste, prodati more, od tega pa le 10 sežnjev po 5 gold, spe-Čati more, mora vseh 100 sežnjev s številko 50 gold, razšteti (razdeliti), in da le po tej razštevi se najde prava cena za seženj drv. — KoneČno pa še to: Živo želeti je, da oni gospodje, ki imajo izvršiti cenitev, ne bi pozabili, da cena pšenice, rži, ječmena in ovsa po ljubljanski tržni ceni ne more veljati za naš domaći pridelek, kajti una je merjena po veliko boljem iz Ogerskega pripeljanem žitu. Iz Razdrtega 19. avg. (OČitna zahvala.) Razglasite drage „Novice" prisrcno zahvalo vsem dobrotni-kom, kteri so pogorelcem našim na pomoč pribiteli. Prva pomoč nam je dospěla že na dan požara, ko je c. k. okrajni glavar gosp. Globočnik 100 gold, razdelil siromakom in potem se marljivo prizadeval, da so pre-svitli césar v ta namen 400 gold, darovati blagovolili. Slavna čitalnica z 170 gold, in kazina s 30 gold, v Postoj ni ste siromakom našim naklonile lepo pomoč; ravno tako ljubljanski „Sokol" s čitalnico združen z veselico v TavČarjevi dvorani z 78 gold. Gospod Kafov iz Ljubljane je podařil 100 gold, in gospá Lena si iz Gorice 60 gold. Gospod Anton M ih i e li iz Razdrtega, posestnik in tudi sam pogorelec, prepričan o veliki nesreči, je podělil 50 gold. Se je več drugih blagih src, ki so v ta namen darovali, kterim se sploh zahvaljujemo v imenu nesrečnih pogorelcev ter jim hva-ležnih src zaklicemo : Bog Vam povrni stoterno ! V imenu odborovém: Anton Osana. Iz Kamnika. (OČitna zahvala.) Podpisani odbor šteje si v svojo živo dolžnost, da očitno hvalo izreka dobrotljivemu podporniku naše čitalnice gosp. Alojziju Stadlerju, kositrarskemu mojstru (Spangler) v Kamniku za njegov velikodušni dar. Naredil je namreč naši čitalnici zopet dva jako lepa lestenca (lustra), ktera kaj lepo kinčata sedanje veče citalničine prostore. Naredil ju je rodoljubni mož za tako malo odskodovanje, da lahko rečemo, da jih je čitalnici le podařil. Bodi mu za to prisrčna zahvala! Ob enem pa take lestence prav posebno priporočamo čitalnicam vsem , ki nimajo plinove osvečave, da si jih omislijo. Narejeni so za 6 petroleumovih svetilnic; to pa toliko svitlobe daje, da zadostuje skoro za vsako dvorano; pri vsem tem se pa gotovo več ko polovico stroskov za svečavo prihrani. Vrh tega pa so tudi kaj lep kinč čitalnici. Tudi za cerkve bili bi pripravni. Konečno naj bode rodoljubni g. S ta dle r priporočan tudi cerkvenim predstojnikom , ako jim je treba zvonikov (turnov) pokrivati. On je lepo okusno in natančno izdelal zvonik tukaj na „malém gradu" in na „žaleh", kakor tudi zvonik v Nevljah pri Kamniku in v Mediji pri Zagorji. Za vsa ta delà mu predstojni-štva omenjenih cerkvá gotovo bodo radi najboljša spri-čala dali. Sploh ima vrli ta obrtnik veliko zalogo druzega v njegovo rokodelstvo spadajočega blaga. Odbor čitalnici n. Iz Kamnika 20. aprila. — Da bi obilo prostora imele naše mile „Novice" za bolj lokalne zadeve , ca-pisal bi jim lahko veliko o čitalnici naši; al ker vem, da imajo mnogovrstnega gradiva na kupe, omenil bodem na kratko le to, da so nas naši vrli igralci in igralke zeló razveseljevali z glediščinama igrama „Zgubljeni sin" od Fr. Silvestra, jako ginljivo igro, in z veselo igro „Ultra". Le tako naprej gospodje in gospodičine! mati Slovenija ima veselje nad vami. Krepko je treba stati, a vse na tanko in premišljeno ravnati, kajti naši sovražniki so nam vedno za petami, in vsako prilož-nost, da! Še celó „božjo pot" porabijo, da bi nam bili na škodo ; vlovili so celó par častilakomnih čitalničar-jev, ktere imajo za orodje, da bi med nami delali zdražbo; al dozdaj jim je še povsod spodletelo , kajti iskrena volja in stanovitnost pravega domorodca je kakor skala nepremakljiva, in tacih poštenih mož, hvala Bogu, ni ravno malo pri nas. — Snuje se zdaj od nemškutarske stranke nek „Damenverein" tukaj ; ude za to društvo je kaj marljivo uradnik g. Lileg nabíral ; njih naloga bode menda postrežba ranjenih vo-jakov. Ali mar že tako po vojski smrdi med našimi nemškutarji? Radovedni smo, koliko kruha bode iz muke naših „damic"! Iz Ljubljane. (Iz odbora kmetijske družbe.) Ministerstvo kmetijstva je vprašalo kmetijsko družbo, to je, dotični odbor: ali ostane pri svojih predlogih o tem, kaj in koliko naj se iz državnega denarja za letošnje leto dá podpore za povdigo kmetijstva in gozdarstva, ali če želi kaj drugače? Stavilo pa je ministerstvo to vprašanje zato, ker zdaj še le bo državni zbor dunajski d< gnal denarni proračun za leto 1871. — Po vsestran- skem prevdarku je dotični odbor v nedeljski seji sklenil prositi ministerstvo, naj podělí za letošnje leto : za prvo ustanovitev niže kmetijske šole na Kranjskem 5000 gld., — za prvo ustanovitev vinske in sadjerejske šole v Vi-pavi, ali če je ne bode mogoče narediti, za enako solo na Dolenskem 3000 gld., — za statistiko kranjskih pridelkov 1000 gold., — za nakup kmetijskega orodja 1000 gold., — za gnojnišča 300 gold., — za nakup razlićnih semen 600 gold., — za povzdigo sviloreje 50o gold., — za sadjerejske in vinorejske namene 1000 gold., — v povzdigo predivstva za orodje in seme 300 gold., — za premije goveje živine in nakup ple-mennih juncev 6000 gld., — za nakap ovác ÍOOO gld., — za nakup prešičev 1000 gold., — za povzdigo čbe- loreje 400 gld., — za povzdigo gozdarstva 1300gld.,— 137 za napravo kalí za napajanje živine v tacih krajih ) kjer (.Dr. Klun) ni vode, 3000 gold., — mu^ » kmetijskih skušenj, nakupa semen itd. 400 gold.; to iz gotovega vira moremo po vrtu družbe kmetijske v pomoč vedati — je že prodal vso hisno opravo pa tudi stano •il í AA 11 • v 1111 • • i • vanje ze oddal ker se maja meseca misli podati na skupaj po takem 25.800 gold. Subvencije za stanovit- svoje posestvo v Svico. Ali bo iz Švice hodil centra-nega potnega učenika kmetijstva se za letos ni pro- listične „velike posestnike" zagovarj at y kranjski deželni silo dotičnih 1200 gld., ker še nimarao tacega učenika, zbor ali ne, tega še ne vemo, kajti S vi car dr. Klun (.Deželni odbor) je deželni vladi na njeni dopis predlagal, da se leto 1871. za priprego plačuje po 63 krajc. od milje. (Beseda v Čitalnici nasi s plesom) v nedeljo poslednja letošnje zimske saisone, bila je tako sijajna, i da se ďá primerjati le najlepšim Vodnikovim besedám preteklih let. Toliko je ta večer vrelo občinstva v narodni dom, da je manjkalo prostora. Tudi c. kr. deželni predsednik baron Conrad je „besedo" počastil sè svojo nazočostjo. In kdo je bil oni magnet, ki je v prijaznem pomladanskem večeru vendar toliko ob- činstva združil v čitalnični dvorani ? vseh točkah izvrstni program, ki so ga izpeljevale nam že dobroznane priljubljene močí, še posebno pa slavljena gospodičina Elena Pesjakova, ki je danes prvikrat péla v čitalnici in zadnjikrat na javnem odru. Naj nam je danes dopuščeno odstopiti od navadnega popisovanja posamesnih toček, v kterih so gospodičina pl. Neuge-bauerjeva, gospodje pěvci, ki so peli samospeve in M vx j v T y ^ \J KJ j^/ v v^^J V ^r v ? va ^ M v-^ v jia w ^ 11 a ^ v/ t v • « osmospev, gospodičine pevke in gospodje pěvci, ki so peli zbore, in vsi drugi v glasbinem razdelku pomagali poveličati poslednjo „besedo"; kajti namen nam je po občutkih, ki so vladali ta večer v čitalnici deliti „besedo" na dvoje > raz- pilo se veselje , kterim je konečno pnsto-ki se je izrazovalo v živahnem plesu po besedi. Gospá Kor. Šolmajerjeva je namrec do solz ganila poslušalce s deklamacijo „Graničara", gospodičina Elena Pesjakova pa je s petjem svojim v pravém pomenu besede elektrizirala vse pričujoce. „Graničar", izvrstno poslovenjen po Fr. Cegnarji, je v malo vrsticah velika žaloigra, ktero nam je gospá Šolmajerjeva v vseh djanjih tako živo predstavila pred očí, da nas je groza tresla pri besedah Graničar-jevih: „kdo si?" in smo žalosti koprneli, videti ,,pre-streljeno njegovo mamico". Navdušena pohvala je do-nela mojstrici v deklamaciji. To je bil ginljivi del mama tore „besedeu. V drugem delu pa je mojstrica pesmi, gospodičina Elena Pesjakova nas očarala s dvema pes- ena je bila arija iz Verdijeve opere „Trova-druga arija iz Gounodove „Ave Marije". Prekrasni glas, umetnost pevanja, preljubeznjivi način, kako Elena poje, in vrh vaega tega še odlična cela njena oseba: vse to skupaj misli si, dragi bralec, in lahko bodeš razumel pohvalo tako gromovito, da se je zibala pomirili, dokler ni se dvorana in da se poslušalci niso enkrat stopila na oder in zapela nam micne Vilharjeve „tičice," kteri so zopet častitali viharni slava-klici in cvetlični šopki. Mati njena, slavna naša pesmica, gospá Lujiza Pesjakova, ki je tudi počastila to večernico s svojo nazočostjo, videla je zopet danes, kako narod slo- venski vé ceniti > kar domovini naši. In tako smo se izvrstnega poklada na oltar pričali, kar smo v začetku tega popisa rekli o sijajnosti poslednje čitalnicne besede. Pevovodju gosp. V. Val en ti izrekujemo pa še posebno zahvalo za vredbo interesantne besede. postane zdaj djansko federalist, kakor je z besedo, dobro plaćano z ruskimi rublji, že bil v pisanjih svojih. (Za župana) je gosp. Dežman potrjen in vče-raj bil vmesten. Magistratni uradnik Hudobivnigg, ki je pri odpovědi prejšnjega župana dr. Župana še solze pretakal, se je včeraj že potolažil; ni se več ihtil, kakor unidan, ko je v zapisniku slovó jemal od prejšnjega župana; po takem si je novi župan že pridobil eno nasprotno dušico. Da bi bil pa cesar ski name st nik tako pozdravljal kolovodjo deželni većini nasprotne stranke, kakor „Tagblatt" piše, tega ne moremo verjeti. — Predvčeranjim je magistrat po licitandi prodal 10 oralov mestnega maha. „Tagblatt") hoče svoje laži o dram, društvu operati in od nas zadnjič priobčeno dejansko pojasnilo s tem pobiti, da starim lažem pristavlja nove. Kakor je nam povedano iz zanesljivega vira, je vse, kar je „Tagblatt" kvasil v svojem odgovoru, od zadnje pike laž, debela laž. „Tagblatt prve do u se sicer jezi in po svoji navadi imenuje naš kratek odgovor al to stvari ne premeni, laž je laž in resnica surov pa resnica, za slednjo pa „Tagblattu" ni mar. Sramota je res, da se more kak list s tako strastjo valjati v samih lažeh in nesramnih psovanjih, kakor to vidimo dan za dnevom pri „Tagblattu" in spet posebno o do-godbi na Smarni gori unidan, ko sta „feuerwehrist" Pristov in njegov pajdaž tolovajsko napadla mirne ljudi sina gosp. Zadnikarjevega in še > druzega, kar se Je „Tagblatt" predrznil tajiti. Naj lažnik, ki take „feuer-webriste" pod svoje krilo jemlje, sicer pa zavoljo navadnega pijanca celo našo deželo sramoti, gré pra-šat sodnijo, pa bode zvedel, da so „Novice" resnico govorile. (Slovenska predstava)^na korist gospodičine Al- Sušteršica bode jutri v bine Brusove in gosp četrtek 27. t. m. v gledališcu. Igrale se bodo tri micne igre, med njimi dve novi, namrec: „Odkrila je srce", v kterej ima jako lepo nalogo gospodičina Brusova, „Beli Othelo" in konečno burka „Živo mrtva zakonska", ki Je že znana. Priljubljenost obeh beneficijantov in njih zasluge za narodno gledališko umetnost, ter tudi dobro izbrane igre so nam porok, da bode gledališČe polno in da se je nadejati prav veselega večera. nedeljo 30. t. m., to je ravno pred sej mom, pa je zopet predstava na korist gospodu Medenu. Igrale se bodete dve igri „Suknjo doli" in „Diamant", med igrama pa je pevski del in sicer krasni veliki zbor jetnikov iz opere „Fidelio" in finale za tenor in kaka pevska kor iz opere „ Lu čija* in morebiti V se ričanj zapustil (BolniŠnici ljubljanski) je Barlič France iz Go- renske železnice. točka. Ker se končajo s tem letošnje slovenske predstave se nadej amo tudi pri tej predstavi prav obilnega obiska, kterega srčno želimo visokocenjenemu gosp Medenu. (Vabilo.) Prihodnjo soboto dne 29. aprila zvečer ob 7. uri bode odbor „Slovenije" imel svojo sejo in se pomenkoval o nekih nasvetih zastran go konter - admiral baron Pockh, general-major mih. — V pětek je představil grof Hohenwarth novega barOÛ Ebner> 2 dr Felder> poljskega ministra dr. Groholskega, kteri se je . vsedel v národni obleki na stran ministra dr. Scháffle-a. Klub Poljak o v je dr. Groholskemu sam nasvetoval, naj doneskov, danih Njeg. ces. kralj, visosti presvetlemu prevzame ministerstvo. Nekteri trdijo, da je to ime- gospodu nadvojvodu Ludeviku za spomenik Tegetthoffu novanje prva stopinja do boljega. Bomo viděli! Le- na Dunaji: v i čn jaki posebno veliko v zbornici občujejo s Poljaki. Njeno Veličanstvo cesarica...... 1000 gold. Morebiti mislijo, da jih potegnejo na svojo stran, al Po- Njeno Veličanstvo cesarica Karolina Avgusta 2000 „ ljaki pravijo, da zdaj je prepozno, ker imajo zastopnika Nadvojvoda Frančišek Karol..... 1000 „ v vladi. — V tej seji je tudi zbornica spet prav „ženi- Nadvojvodica Sofija........ 1000 „ jalno" sklenila, da se davki pobirajo le spet za mesec Nadvojvoda Karol Ludevik...... 1000 „ maj! Ali pa bode državni zbor dognal proračun Nadvojvodica Annunciata...... 500 „ za letošnje leto pred koncem maja ali morebiti še le Nadvojvoda Ludevik........ 3000 „ j unija meseca, kdo vé to danes? — Po lastnemroč- Nadvojvoda Albrecht........ 1000 „ nem pismu cesarja od 20. aprila, ste sklicane delegaciji Nadvojvoda Karol Ferdinand..... 500 „ na 22. dan maja na Dunaj. To delà ustavoverskim Nadvojvoda Vilhelm........ 500 „ listom velike skrbi in jezi jih zeló vse. Ne ve se še Nadvojvoda Leopold........ 500 „ za gotovo, ali bode državni zbor ob en em z delegaci- Nadvojvoda Ernest ........ 300 „ jami délai ali ne. Nadvojvoda Sigismund...... . 300 „ (Telegram „Novicam" 25. dne t. m.) „Ravnokar Nadvojvoda Rajner in nadvojvodica Marija . 300 „ je grof Hohenwarth zbornici poslancev izročil rado vedno Modenska vojvoda in vojvodica .... 500 „ pričakovani predlog vladni, rekši, da ta predlog Princ Avgust Koburg........ 1000 „ zadeva le izpeljavo §. 19. deželnih postav (po Knez in kneginja Schwarzenberg .... 5000 „ kterem deželni zbori imajo pravico, z ozirom na deželne Grof Ivan Waídenstein ....... 775 „ potrebe nasvetovati premembe splošnih postav in na- Francosko. — Se zmirom se Francozje med seboj prav, in staviti predloge za nove splošne postave grozovito koljejo; kri je zopet scurkoma tekla v po- in naprave gledé na potrebšcine deželne). Dalje je rekel, slednjih bojih med armado Panžke in Verzajlske vlade, da sprava z državnopravno opozicijo se mora skušati Puntarska vlada strahuje v Parizu vse prebivalce tako, doseči po drugi po ti, ker noben predlog ne bi v da se njej nihče ne upa zoperstaviti. Dala je zadnji tem državnem zboru peljal do zažaljenega cilja". cas ukaz , da vsak moški od 19. do 5d. leta mora na — (Poziv za ustanovitev spomenika Tegetthoffu boj iti. Velika nevolja zato je na Francoskem, da si na Dunaji.) V cvetu moških let je nemila smrt Avstriji prava vlada v Verzajlu in njen načelnik še zmirom vzela Vilhelm a pl. Tegetthoffa. Ozek grob ob- ne upa zatreti puntarske drhali v Parizu, ki strašno jema kratko sè slavo venčano junákovo življenje in nesrećo razširja čez celo državo. Nemški cesar pa njegovo bodočnost. A kakor bodo avstrijsko zgodovino menda zadovoljno gleda, kako čedalje bolj propada za vselej krasotile zmage, ktere je on pridobil, tako Francija. naj se njemu na slavo vzdigne spomenik, kteri bode List„iea vredništva. Gosp. A. Č. v N-R: Oni sv. Lam- pncal, da so ze vrstniki dostojno cislali moza, junaka, berfc je na Dolenskem. domorodca, zvestega služabnika svojega cesarja, in kteri naj bi pozne vnuke vzpodbujal na njem se vzgle- Loterijne Srećke: davati o vseh vojaških in državljanskih krepostih. V v Gradcu I 61. 41. 1Ï. 1. 34. glavnem in prestolnem Dunajském mestu na Dunaji J 83. 60. 76. 1. 39 pred obljubno cerkvijo naj se postavi ta Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 6. maja. " ' ' ----------- Odgovorni vrednik: Jožef Golć. — Natiskar in založnik: jožel Blazilik v Ljublj