Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. S,
dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
Liet izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri fi popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVN
Upravništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'-za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
S1. 284.
Telefonska številka 6».
Celje, v sredo, 14. decembra 1910.
Čekovni raCnn €8.817.
Leto II.
Italjanska irredenta pred graškimi porotniki.
Na Dolenjskem, meseca grudna.
Grditi lastno državo pred svetom, ni prav. — Avstrija je precejšnjemu številu Jugoslovanov širša domovina. Jugoslovani smemo skušati le tedaj, ako se nam v tej hiši ne godi dobro, stko se nas podi od mize in nam daje ostanke pred vrat-mi, priti na kakoršenkoli način — vse je dovoljeno, kar ne razdira hiše — na prostore pri mizi in dobiti kolikor toliko dobrega v drž. kuhinji in kleti. Tudi bolj siromašna država ima vsaj včasih kaj dobrega postaviti na mizo svojim državljanom. Ali povedati pa smemo tudi mi državni tlačani, da se ne upravlja in gospodari dobro v tej državi. V teoriji smo svobodni državljani v konstitucijo-nelni državi, ki smemo vsaj izražati, kako si teoretično mislimo državo in povedati, kake spake to teorijo grdijo. In taka spaka je, ako mora državna uprava katerosibodi irredento dati soditi po porotnikih in sodnikih drugega naroda, kakor se je to nedavno storilo, ko se je nekaj mladih Italjanov iz Trsta in Dalmacije postavilo pred deželno sodišče v Gradcu in je tekla tam kazenska obravnava zaradi veleizdaje proti navedenim Italjanom. Naši avstr. Italjani so v Trstu in v dalmatinskih mestih, kjer so deželna sodišča, že tako močni, da se drž. uprava ne upa z nezadovoljneži pred sodbo v domačih sodiščih. Da bi bili sodniki in državni pravdniki v naših primorskih in dalmatinskih krajih nezanesljivi kot drž. funkcijonarji v pravdah proti laškim nezadovoljnežem in bi se torej moglo izreči oproščenje od kakega jasnega političnega hudodelstva, tega ni verjeti. Ali drž. vodstvo se boji porotnikov v teh krajih in se boji, da bi se ljudstvo v dotičnem mestu potegnilo za obdolžence. Nastali bi poulični nemiri in krvoprelit-je, ako bi policija ne mogla ali hotela sablje potegniti. Vojaštvo bi moralo streljati. Država se nadalje boji, da bi sodniki ne bili v takih razmerah prosti, ker bi se jih izpostavljalo sovraštvu in zaničevanju občinstva . Pa porotniki se jemljejo iz ljudstva! Naj si bode to ali ono, dejstvo je, da so sodili primorske Italjane zaradi pol. hudodelstev v Gradcu. — Italjani v kraljestvu imajo veliko literaturo. Vse, kar so pisali literarnega avstr. Nemci, Slovani, Madjari, Rumuni in'domači Italjani. se lahko skrije pred njo! V Italiji se gojijo več stoletij kot v Avstriji na vseučiliščih razne vede. Italjani imajo najstarejšo kulturo v Evropi; bili so prvi tehniki, tehnične vede se gojijo sploh v prvi vrsti v Italiji že stoletja, umetnost ima v Italiji svojo domovino, ista je dolgo časa v tem oziru vladala Evropo in jo še. V Italiji je ostalo še dosti rimljanske kulture, v njej so nekateri veliki papeži z denarjem vsega sveta opulentno živeli in pri tem dali stvarjati največje umotvore kiparstva in slikarstva. Podpirali so velike godbenike. Rim poseduje pojave najvišje kulture v navedenih strokah in je v tem oziru božja pot vsem omi-kancem sveta. In recimo, kar hočemo, talentiran je med evropejskimi narodi Italjan menda najbolj in tudi najnavadnejšemu italjanskemu zidarju se vidi, da, dasi je analfabeten, ima nekaj v sebi, kar ga dela ljudem simpatičnega, on ima neko čustveno omiko, ki se ne nahaja lahko kje drugod v masi. Zaradi tega pač ni zameriti avstr. Italjanom, ako so prijatelji rojakom v kraljevstvu. To tudi ni nič hudega in zaradi tega prijateljstva se nima avstrijska državna uprava jeziti. Ali jezi se naj zaradi tega, da je po njenem mnenju irredenta na Primorskem in v Dalmaciji precejšnja in že taka, da se mora delegirati med Nemci sodišče za slučaje veleizdaje. slučaje, ko se ima soditi stremljenje nekaterih naših Lahov, ki se pripravljajo, da odtrgajo katero deželo od naše države in jo priklonijo kraljevstvu Italiji. Vemo, da ni vsak Italjan
na Primorskem in v Dalmaciji tako vnet za mater Italijo. Ali vemo tudi, da se bojijo naše avstrijske vlade kaz. obravnav proti Italjanom na Primoi-skih in dalmatinskih tleh, ko se gre za sodbo veleizdaje. To ni lepo za vlado tako velike države, kakor je Avstrija. S tirolskimi Lahi vred, je avstr. Lahov komaj osemsto tisoč duš in ti so tako mogočno zrasli, da so pač: mi smo mi!
To imate avstr. državniki od vaše pregorke ljubezni do Nemcev! Še nikdar se ni hudoval avstrijski Nemec nad avstr. Lahi; povsod, kadar le bilo kaj prilike, se je potegoval za njihove kulturne in gospodarske težnje. Sevedajje delal to s svojega stališča; predobro je aystn Nemec uvi-
deval, da se s protežiranjem avstr. Lahov v slov.
jugu stvarja protitežje proti Slovencem in cisl. Hrvatom, da se z Italjani vzgaja na jugu gosposko ljudstvo, ki potem zavira gospodarski in duševni razvoj teh južnih Slovanov, kakor zavira vladna protekcija Nemcev v slov. deželah razvoj Slovencev. In posrečilo se mu je; Nemci v avstr. vladah so storili vse, da je drž. aparat s svojimi velikimi sredstvi negoval avstr. Italjane, tamošnje Slovane pa, kar se da, zanemarjal. Ti Nemci naj sedaj tudi občutijo sramoto, da se država ne upa dati soditi par sanjavih mladeničev v njihovi domovini.
Ako bi jo občutili! Ali to je najžalostnejše, da kaj takega ne prihaja do živega. Pa ko bi prišlo do vojske med Avstrijo in Italijo, bi nemara to le škodilo naši državi, ako je prebivalstvo v Avstriji ob Adriji tako mogočno kot Italjan, kakor danes, ko se ga država boji soditi ga v lastni domovini. Naši Nemci in vlade se menda res zanašajo na Nemce v rajhu, na »schimmernde Wehr«. Kakor se kaže. je trajno vodilo cislitvanskih merodajnih
državnikov, da se nas Slovence iztrebi. Na Koroškem in Štajerskem nas vlade izročajo Nemcem, v Primorju in na Goriškem Italjanom. Tudi o primorskih in dalmatinskih Hrvatih velja to vodilo državnega vladanja. Sedaj, ko živi v Dalmaciji toliko vojakov, je tam celo glavno pristanišče naše mornarice in je vsa Dalmacija ob morju postala zimsko zdravišče tujcem. Ako vlada s svojimi velikimi sredstvi in aparatom, ki sega v celo življenje državljanov, hoče te Slovane potujčiti, se ji bo težko obraniti. Ako vlada srednje stanove teh narodov ponemči in potaljani. kar je na teh tleh ložje mogoče, ker je na naših primorskih in dalmatinskih tleh največji gospodarski promet in shajanje tujcev, stik tujcev z nami, potem kmet s svojim duhovnikom ne more vzdrževati narodnosti; ista potem tudi ne bi mogla vstvarjati kaj prida omike in večjega gospodarstva. Narod brez srednjih stanov ne more živeti v zdajšnjem svetu. Kmet se potem mora udati; v ravninah prej, kar ga pa še v gorah ostaja, ni dosti vredno. Ker ni nič večnega in se tudi v državah spreminjajo po razmerah vodila državnih krmilarjev, in ker v Avstriji drugi Slovani zavzamejo drugačno taktično smer, bo treba še vstrajati na bojnih tleh, dasi se človeku že gabi, kako se dela brez vsega sramu sredi Evrope z nami. Vsekakor pa ne moremo misliti, da se Slovenci ponemčimo. Večina nas gravitira proti slov. jugu, proti Adriji. Korošci in Slovenci v mariborskem okraju imajo gospodarski opraviti z gorenjimi Štajerci in z Gradcem; ptujski, ormoški in ljutomerski okraj so v tesni zvezi s Hrvati. Gospodarske in tudi druge koristi vežejo večino Slovencev že zdaj in bodo v bodoče še bolj vezale z Adrijo in Italjani. Slovenci se bodo bolj poita-ljenčevali kakor pa nemčili. Primorci smo; pa malo Slovencev bo dobil Nemec. Tedaj bi rekli: le tako naprej, slavne avstr. vlade! Slovenski inte-ligenti se naj učijo italjanščine. Slovenci ter primorski in dalmatinski Hrvati naj prijazno ravnajo z avstr. Italjani; več bodo dosegli kulturno in gospodarsko, kakor če kjjčejo na pomoč avstr. vlade. Slovenci s Hrvati in Dalmatinci naj dajo sveče zlodju in angelju na tehtnici sv. Mihaela, ker ne vejo. kam pridejo.
Politična kronika.
K MINISTERSKI KRIZI.
Položaj, ki je nastal po Bienerthovi demisiji, je že veliko jasnejši. Poljaki so se že izjavili, da nimajo ničesar proti III. ministerstvu Bienerth in da dovolijo za sedaj proračunski provizorij, vendar samo za tri mesce, trgovinske pogodbe in druge nujne predloge. Bančni statut je odložen in se
bo drugo in tretje čitanje vršilo kedaj po Novem letu. Jugoslov. visokošolski odsek je pro forma izjavil, da njegov kompromis z Bienerthom glede italj. fakultetne predloge ne velja več, a v resnici se bode obstrukcija v drž. zboru ustavila in se pripusti na dnevni red proračunski provizorij. Včerajšnje grožnje slov. klerikalcev v prorač. odseku niso bile toliko naperjene proti dr. Ploju kolikor proti parlamentu sploh. To potrjuje tudi pogovor dr. Šušteršiča z Bienerthom in neki interview dr. Šušteršiča; ta ribniški mešetar ponavlja neprestano pesem o razpustu državnega zbora in mu ni za nobeno pozitivno delo. Zato tudi Jugoslovani ne pridemo pri rekonstrukciji kabineta niti najmanj v poštev, dočim utegnejo dobiti Čehi kar tri portfe-
lje. Cehi so popolnoma opustili misel na kako obstrukcijo — pri pogrnjeni mizi je prijetnejše sedeti! — Danes dopoldne se posvetujejo dr. Fiedler, dr. Šusteršič in dr. Ploj o reorganizaciji Slovanske jednote. — Dr. Benkovič in tt. so interpelirali zaradi gradnje železnice Polzela-Kamnik. — Iz parlamentarnih krogov se sliši, da nameravajo Poljaki predlagati črtanje 135 milj. posojila, katero je zahteval fin. min. Bilinjski. Tudi se bo črtala podpora donavski paroplovni družbi.
VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
Dosedaj je voljenih 193 liberalcev, 238 unijo-nistov, 36 socijalistov, 58 Ircev Redmondove in 6 Ircev 0'Briennove stranke. Liberalci dobe 19, socijalisti 4 in unijonisti 23 mandatov. Stanje je popolnoma isto kakor je bilo pri zadnjih volitvah.
Dopisi.
Proslava 35 letnice akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu.
(Konec.)
Gosp. Ivčevič kot zastopnik hrvatskega društva »Hrvatska« se je spominjal intimnih vezi. ki so vezale vedno slovenski in hrvaški narod, in bratstva med društvoma Hrvatsko in Triglavom. Odzdravil je tov. Ljudevit Jager želeč. da ostane intimno razmerje med obema društvoma v znak pravega pojmovanja jugoslovanske ideje.
Predsednik srbskega društva »Srbadija«, g. Teodosijevič. nazdravi Triglavu kot slovenskemu društvu, ki je bilo Srbom vedno velesimpatično. Zagotavlja Slovence odkritosrčnih simpatij srbskega naroda, ki zna iz lastne izkušnje ceniti ži lavost in energijo slovenskega naroda v boju za svojo eksistenco. Zahvali se na čestitki tov. Vladimir Vrečko in povdarja, da pokažimo sorodnost duha, ki nas veže sedaj kot brate, tudi v poznejšem življenju v skupnem nastopu za kulturne zahteve jugoslovanske.
G. Radivojevič, odposlanec jugoslov. montan. društva »Sloga« v Ljubnem, napije Triglavu kot jubilarju v imenu svojega mladega društva. Odzdravi tov. Kolterer in izrazi željo, da bi zavladalo med Slogo in Triglavom ono prijateljsko razmerje, ki je vezalo naše društvo nekdaj s klubom čeških montanistov »Prokop« v Ljubnem.
Gosp. Pogorzelski. predsednik poljskega društva »Ognisko«, se spominja v svojem nazdravu prisrčnih odnošajev med Triglavom in društvom »Ognisko«, ki naj bodo dokaz bratskega sorodstva Slovencev in Poljakov. Tov. Ogorevc se zahvali na napitnici želeč, da ne prenehajo prijateljski odnošaji z dijaškimi leti, temveč da nastopamo tudi v poznejšem življenju skupno za slovanske interese. G. Jenonynski, predsednik mladega poljskega društva »Spojnia« čestita Triglavu, kot mnogoletnemu bojevniku proti navalu nemškega naroda. Odzdravi tov. Krulej z željo, da se mlado društvo zdravo razvija in procvita ter da pošilja navdušenih bojevnikov za sveto stvar zatiranemu poljskemu narodu na Nemškem. V imenu Rusov napije Triglavu g. Šmid, želeč mu dolgoletnega obstanka, da izvršuje kulturno nalogo, ki si jo je napisal na svoj prapor. Zahvali se na čestitki tov. Šlander, upajoč, da kolegi Rusi ponesejo med naše mogočne brate vest, da živi na jugu mal narod po številu, zatiran od vseh strani, a vreden, da mu pohite mogočni bratje na severu na pomoč.
Kot zastopnik slov. svobodomiselnega društva »Sava« na Dunaju čestita Triglavu g. Žižek: Naj vzraste iz Triglava mnogo značajnih in navdušenih mož, ki naj zastopajo vedno in povsod z
železno energijo in neomahljivo voljo koristi slovenskega naroda. V odgovor izraža tov. predsednik željo, da kmalu strne ideja, ki se je porodila v društvu »Sava« vse napredno dijaštvo v mogočno falango, da dosežemo v skupnem nastopu lažje, po čemur hrepeni vse napredno slovenstvo. V imenu graške Čitalnice nazdravi Triglavu v vznesenih besedah g. vseuč. prof. dr. Murko. — Dolga doba Triglavovega obstanka je porok, da je društvo osnovano na dobri in zdravi podlagi. Izraža željo, da bi se vsa jugoslov. akad. društva združila v ožjo zvezo, da se lahko akademiki spoznavajo med seboj in se pripravljajo za svojo veliko misijo. Na navdušeno sprejeti čestitki se zahvali tov. Zupančič ter želi, da bi slavna Čitalnica kot zbirališče graške slovenske inteligence stala ved-
no ob strani s svojim svetom slovenski visokošolski mladini ter ji dajala moralne opore.
Starosta Slovenskega Sokola g. Ferdo Pirnat se spominja v svojem nazdravu, da so bili Trigla-vani vedno navdušeni člani Slovenskega Sokola ter pripomogli, da je lahko pokazal graškemu občinstvu s svojimi nastopi, da se razvija čilo in zdravo. Odzdravi tov. Horvat želeč, da bi si Tri-glavani pridobivali telesne prožnosti in energije v Slov. Sokolu kakor naj skrbi Triglav za duševno naobrazbo svojih članov. O. Isek, predsednik slovenskega delavskega društva »Domovina« čestita Triglavu k petintridesetletnici in se spominja veselega pojava, da so ravno slov. napredni akademiki, posebno Triglavani, priskočili društvu na pomoč ter je rešili more, ki je ovirala njegov zdrav .razvoj. G. Jože Šmid se zahvali na napit-nici in povdarja, da naj zbere »Domovina« v svojem okrilju vse slovenske delavce, da se nikdo ne zgubi v nemškem morju.
V imenu bivših članov nazdravi Triglavu njegov ustanovnik g. dež. sod. svetnik Novak. S krepko roko in resno voljo so se pred 35 leti lotili ustanovitelji Triglava težavnega dela, da ustanove slovenskim visokošolcem dom, kjer se lahko zbirajo in tudi razveseljujejo med seboj. Veliko zadoščenje imajo še živeči ustanovniki, da je njihovo naporno delo ustvarilo slov. visokošolski mladini zavetišče, ki jo združuje in budi v njej narodno zavest že 35 let. Izraža željo, da ostane Triglav vedno zvest svojim načelom, ki so se po kazala dobra v dolgi dobi njegovega obstanka in da vrši tudi v bodoče vestno svojo kulturno nalogo. Z velikim navdušenjem se je sprejela napit-nica in med pesmijo »Mi pa ostanemo, kakor smo so vzdignili društveniki gospoda ustanov-nika na svoje rame. Tov .podpredsednik Fr. Hra-šovec se zahvali g. dež. sod. svetniku Novaku na čestitki in nazdravi vsem navzočim starim hišam: Vedno naj veže aktivne in bivše Triglavane, sorodne po mišljenju in stremljenju, kot veliko družino skupna ozka vez.
Med nagovori je nastopal triglavanski pevski zbor pod spretnim vodstvom tov. Vršiča. Izmed s precejšnjo preciznostjo izvajanih točk omenimo le mogočno Koseskijevo himno na slovenskega oratarja »Kdo je mar«; pela se je dovršeno, k čemur je največ pripomogel g. Vargazon s svojim krasnim tenorjem, naslajala je starejše gg. goste, ki so, rojeni kmetski sinovi, dosegli visoka mesta, in navdušila mlade akademike z lepo na-do, da se tudi njim, sinovom slovenskega kmeta, odpira pot v lepo bodočnost, kajti »vse doseže, kar mu drago«, kdor hoče in mara uporabljati ne-izčrpljive telesne in duševne moči, ki mu jih je podarila slovenska mati. Gospod B. Serajnik je s svojim naravnost krasnim, tehnično dovršenim igranjem na gosli žel odkritosrčno zahvalo in burne ovacije; moral je na splošno željo podati še eno točko. Z veliko spretnostjo in finim čuvstvova-njem ga je spremljala na klavirju gospodična Anica Ogorevčeva; med vseobčnim aplavzom ji je izročil tov .predsednik krasen šope(k. Vsem trem dragim gostom iz domovine bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala.
Po prečitanju došlih brzojavk zaključi tov. predsednik ob 1. uri oficijelni del. Razvila se je prosta zabava, ki je trajala med navdušenimi na-pitnicami in petjem slovanskih pesmic do ranega jutra.
Nadejamo se, da navdušenje, ki je vladalo za naš Triglav ob njegovi 351etnici, ne poneha, slovenska javnost pa je lahko uverjena, da bodo Triglavani vedno zastopali z vso energijo interese slovenskega naroda.
Štajerske novice.
a Odstop namestnika Claryja? Jutranji „Slov. Narod" javlja: „Naš dunajski poročevalec je izvedel, da štajerski cesarski namestnik grof Clary-Aldringen v najkrajšem času odstopi in da pride na njegovo mesto sedanji minister notranjih zadev Haerdtl." — Stvar se nam zdi za prvi hip nekoliko neverjetna; pa če pomislimo na istočasno „bolezen" češkega namestnika grofa Cou-denhova in bodoče, vsaj najavljene, premene tudi v drugih namestnijah, ki imajo opraviti z „bo-lanimi" deželnimi zbori, bi imela stvar smisel in verjetnost. Haordtl bi bil tudi gotovim prepirljiv-cem v štaj. dež. zboru dobrodošla oseba. . Poča-
kajmo! Čudeži so še dandanes v Avstriji mogoči.
a Kdo je vrgel Bienertha? O Bienertho-vemu „padcu" je sicer, kakor izvajamo v politični kroniki, težko govoriti, ker je mož skoraj gotovo tudi bodoči ministerski predsednik. O padcu sistema pa sploh raje molčimo. Saj si ne upa niti ^Slovenec", ki pripoveduje včeraj sstrmečim mež-narjem in politiknjočim kaplanom, da je „vrgel" Bienertha — dr. Šusteršič, trditi, da je „vrgel" tudi sistem. Kako so smešni naši klerikalci! Na Dunaju pobirajo drobtinice za Čehi, antišambrirajo po ministerstvih in mešetarijo za razne strankarske profite — doma pa so opozicijonalci, slave svojo taktiko in pripovedujejo nečuvene historije o svojih uspehih za mili in dobri slovenski narod.
Nekaj časa še bo že šlo tako — in nič ne de; bo vsaj polom popolnejši.
a Zadružna Zveza v Celju priredi v dneh 28., 29. in 30. decembra 1910 zadružni poučni tečaj v celjskem „Narodnem domu" po sledečem sporedu: V sredo, dne 28. dec. dopoldne: knjigo-vodstvene vaje in popoldne: predavanj«. V četrtek, dne 29. dec. dopoldne: knjigovodstvene vaje in popoldne: predavanja. V petek, dne 30. dec. dopoldue: knjigovodstvene vaje. — Pri knjigo-vodstvenih vajah se bodo sestavljali računski zaključki. zato naj se tečaja zanesljivo udeleže tajniki vseh tistih zadrug, ki sami še ne znajo napraviti bilanc, ozir. skleniti računov. Prinesejo naj na tečaj vse glavne in pomožne knjige, zadnjo bilanco in zadnje inventure (izvlečke). Pri predavanjih se bo oziralo na praktične potrebe. G. dr. Božič predava o menicah in čekih, g. dr. Kalan o davčnih zadevah, g. Miloš Stibler o sedanjem položaju našega zadružništva s posebnim ozirom na denarno krizo. Pripravljajo se še nekatera praktična temata. Brezdvomno feodeta oba popoldneva prav lepa in poučna, vsled česar je želeti, ua se članice teh predavanj polnošte-vilno udeleže.
a V posnemanje. Ne samo, da je „Prva češka na življenje" v Trstu naklonila družbi sv. Cirila in Metoda veliko svoto s sklepanjem zavarovanj, ampak naročila je pri odseku za vseslovenski legitimacijski listek v akad. društvu „Sava" že drugič letos 200 komadov legitimacij-skega lista ter tako naklonila naši prepotrebni šolski družbi zopet 200 kron. Če bi vse zavarovalnice pri nas posuemale „Prvo češko", bi naša šolska družba dobila lahko zopet mnogo denarja ter na ta način lahko iztrgala zopet nekaj naraščaja tujemu vplivu. Priporočamo najtopleje to zavarovalno družbo, ki je v res narodnih rokah, ker je vzgled požrtvovalnega narodnega zavoda.
a Na streho je zbežala. Neko 17 letno dekle so včeraj v Celju zaprli in jo hoteli poslati v prisilno delavnico z odgonom. Dekle pa je zbežalo na streho neke hiše v Eotovški ulici in ostalo tam celo noč, dokler ga niso danes zjutraj z velikimi težavami Spravili doli.
v Petindvajsetletni ca celjske moške Ciril-Metodove podružnice. Med prvimi štirimi podružnicami, (Prva ljubljanska, Kranj moška, Ptuj moška, Celje moška) ki so bile ustanovljene koj prvo leto obstoja naše šolske družbe, je tudi celjska moška CM podružnica, ustanovljena z ministr. odi. dne 14. dec. 1885. Danes torej slavi podružnica svoj jubilej, ki je pomemben v zgodovini vsakega društva, tem pomembnejši pa v zgodovini razvoja in napredka slovenske narodne obrambe. Pričakujemo, da bodo posamezne podružnice prav tako kakor je letos Družba slavila jubilej, tudi proslavile svoje jubileje!
a Iz Polzele. Naznanili smo slovenski javnosti, da priredimo letos — božičnico za naše slovenske učence in učenke. Taka prireditev zahteva veliko žrtev, katerih se pa nikakor ne strašimo, ker računamo zanesljivo na pomoč od zunaj. Da napravimo naši mladini čimveč božičnega in novoletnega veselja, prirede naši vrli diletanti na dan sv. Štefana popoldne veselico z dvema zanimivima narodnima igrama. Dvakrat smo poskusili leto-« na ta£ način pripomoči naši prvi slovenski božičnici, a vselej nam je vreme prekrižalo račun: tujci niso došli! Na Štefanovo pa priredimo veselico na vsak način in ob vsakem vremenu ter se zanašamo trdno na mnogobrojno udeležbo od strani slov občinstva iz Savinjske doline. Namen naš je vzvišen in plemenit, pa tako težaven, da sami ne zmoremo. Vrli diletanti so nam priskočili na pomoč, hočejo nam pokloniti dobiček od svoje veselice, zato tudi upajo, da naši sosedi uvidijo naš resen položaj in slabe narodne razmere ter nam s svojim obiskom pomagajo do izvršitve naših namenov, obenem nas pa v trdem boju z bogatim sovražnikom osokolijo, kajti zapuščenemu, osamljenemu vojaku upade slednjič pogum, če je še tak junak. — Torej, Slovenci, sosedi, obiščite nas na Štefanovo. Po dolgem adventu se vsakdo rad razvedri in pri nas bo imel dvojno priliko. Igri sta smešni in zabavni, med igrama pa svira polno-številna ciganska godba, ki si je s težavo dobila dva izborna goslača iz Ogrskega. Za ples v prosti zabavi bodo skrbeli cigani s svojo izborno godbo. Da se vidimo na Štefanovo na Polzeli! Več pravočasno!
a Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Tukaj je zadnjo nedeljo predaval gosp. potovalni učitelj
Pirstinger o vino- in sadjereji. Zbrala se je lepa množica ukaželjnih poslušalcev. G. Pirstinger nam je prav lepo razložil delo pozimi v sadonosnikih in vinogradih. Za zanimivo predavanje je žel tudi zasluženo priznanje.
a lz Maribora. ..Slovanska čitalnica v Mariboru" ima svoj letni občni zbor v torek, dne 20. decembra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih in vabi svoje člane k obilni udeležbi.
v Iz Ivanjkovee. (Požar. Tombola). Po pregovoru: „V tretje gre rado", je morala ivanjkov-ska požarna bramba v prvem letu svojega obstanka dne 8. tm. — torej ravno štiri tedne od zadnjega požara v Žerovincih — tretjikrat hiteti bližnjemu na pomoč. Že se je zbralo ob tretji uri popoldne kakih deset požarnikov v gostilni gospe Kralj, kjer sor avno imeli vse pripravljeno za svojo tombolo, ko pridrvi požarnik Kosi v gostilno in zakriči: „Ogenj!" Na mah je bila gostilna prazna in tombola prepuščena svoji usodi. Gorelo je v Lahoncih pri Cvetku. Načelnik Petovar je prijezdil na torišče ognja in kmalu za njim je bilatudi mala brizgalna na mestu ter okoli trideset požarnikov. Ko so požarniki dovršili svojo dolžnost, se je vršila tako nepričakovano prekinjena tombola. Navzlic tej nesreči, malim gostilniškim prostorom in poznemu jesenskemu času je bil uspeh nad vse pričakovanje zadovoljiv. Da je poleti Vuk odnesel od tombole gasilnega društva prase," ni nič čudnega, a da je zdaj odnesel Slavič, ki je tako majhen ptiček, sedem in pol kile težkega purana, to je pač nekaj posebnega. Po tomboli je pevski zbor pož. br. po vodstvom podnač., naduč. Šijanca zabaval s petjem zbrano občinstvo, med katerim je bilo tudi zastopstvo hardeške pož. brambe v krjju. Tako so opravljali požarniki troje delo: resno, v prid bližnjemu pri požaru, koristno, za se pri tomboli v prid nabave gas. orodja in veselo petje, ki je razvedrilo vsakemu poštenemu človeku.
v Iz Brežic. Znani predavatelj g. dr. Anton Schwab iz Celja bode na povabilo brežiške Čitalnice predaval sedaj v soboto, t. j. dne 17. dec. 1910 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" v Brežicah o ..Vplivu opojnih pijač na človeka". Z ozirom na to, da je oseba g. dr. Schwaba kot izbornega ljudskega predavatelja itak že povsod dobro znana iu z ozirom na izbrano snov predavanja pričakuje obilne udeležbe tudi od strani zunanjega ljudstva odbor brežiške Čitalnice.
a Smrt vsled opeklin. 8. t. m. je pripravljala Neža Podgoršek v Limbarjevi gori pri Velenju v kuhinji večerjo. Svojega najmlajšega otroka Ladislava je prepustila v nadzorstvu 12-letne hčerke Frančiške. Mati se je za nekaj časa odstranila iz kuhinje in je postavila lonec z vrelo vodo na zaboj za premog blizu ognjišča. Ko je otrok bil sam, je segel po loncu in ga prevrgeL Vrela voda se je razlila črez prsi malega, ki je vsled tega drugi dan umrl.
a Cela vrsta tatvin se je v zadnjem času izvršila v okolici Mozirja. Žagarja Francu Komarju je bila ukradena obleka v vrednosti 45 K iz omare. Hlapcu Jožefu Bitencu je izginila iz nezaprtega hleva srebrna žepna ura, posestniku Jožefu Zavolovšeku 11 kokoši. Žagarju Avguštinu Kočevarju je nekdo ukradel 20 K. Kakor se sumi, je izvšil te tatvine brezposelni Janez Kranjc, ki se je v okolici potepal in prenočeval v skednjih in šupah. Bil je že tadi radi tatvine večkrat kaznovan.
v Iz finančne službe. Titularni respicient Ernst Canjko je imenovan za finančnega respi-cienta. Prestavljen je titularni višji nadzornik Janez Drev iz Brežic v Šmarje pri Jelšah.
v Iz politične službe. Ckr. sanitarni asistent dr. Kari Wlasak je prestavljen od okrajnega glavarstva v Liezenu k okrajnemu glavarstvu v Slovenj eradec kot sanitarni koncipist.
v Umrl je v Št. Jurju ob j. ž. posestnik Fr. Gul n, oče uradnika na tržaškem policijskem ravnateljstvu.
v Uradni dnevi e. kr. okrajnega glavarstva mariborskega v letu 1911 V januarju : v torek, 3. pri Sv. Lovrencu, v četrtek, 5. v Slov. Bistrici; v četrtek, 12. pri Sv. Lenartu. V februarju: v petek, 3. v Slov. Bistrici; v torek, 7. v Peklu; v četrtek, 9. pri Sv. Lenartu. V marcu : v četrtek, 2. v Slov. Bistrici; v torek, 7. pri Sv. Lovrencu; v Četrtek, 9. pri Sv. Lenartu. V aptilu : v torek, 4 v Peklu; v četrtek, 6. v Slov. Bi strici; v četrtek, 13. pri Sv. Lenartu. V maju: v torek, 2. pri Sv. Lovrencu; v četrtek, 4. v SI. Bistrici; v četrtek, 11. pri Sv. Lenartu V juniju: v četrtek, 1. v SI. Bistrici; v torek, 6. v Peklu; v četrtek, 8. pri Sv. Lenartu. V juliju: v torek, 4. pri Sv. Lovrencu; v četrtek, 6. v Slov. Bistrici; v četrtek 13. pri
/
Sv, Lenartu. V avgustu: v torek, 1. v Peklu; v četrtek, 3. v Slov. Bistrici; v četrtek, 10. pri Sv. Lenartu. V septembru : v torek, 5. pri Sv. Lovrencu; v četrtek, 7. v Slov. Bistrici; v četrtek, 14. pri Sv. Lenartu. V oktobru: v torek, 3. v Peklu; v četrtek, 5. v Slov. Bistrici; v četrtek, 12. pri Sv. Lenartu. V novembru: v četrtek, 2. v Slov. Bistrici; v torek, 7. pri Sv. Lovrencu; v četrtek, 9. pri Sv. Lenartu. V decembru: v torek, 5. v Peklu: v četrtek 7. v Slov. Bistrici; v četrtek, 14. pri Sv. Lenartu.
Iz Šmartnega pri Celju. Umrl je posestnik g. Jakob Smodej v najlepši moški dobi. Rajni, ki je bil izredno značajen mož, je bil brat stolnega kornega vikarja gospoda Frana Smodeja v Celovcu. Na j počiva v miru !
v Trboveljski naprednjaki so nabrali ob priliki predavanja potovalnega učitelja gosp. Pre-koršeka za Ciril-Metodovo družbo znesek 12 K. Iskrena zahvala!
Učiteljsko društvo za ptujski okraj je v šestič zborovalo 1. decembra v Ptuju. Udeležilo se je zborovanja 27 udov ali nekako 40 odstotkov. Tokrat je po rešitvi raznih društvenih zadev predaval jeden izmed najboljših govornikov učiteljstva v okraju, tovariš nadučitelj Miha Vauhnik, Sv. Marko. Zbral si je času primerno temo: »Koroška ljudskošolska reforma in štaj. slovensko učiteljstvo«. Po uvodnih stavkih o splošni potrebi ljudskošolske reforme je razpravljal, da omenjena reforma zahteva šestletno šolsko obveznost po 7. starostnem letu in še 41etni nadaljevalni pouk po 2 uri na teden. To reformo so sprejele vse stranke koroškega dež .zbora z radostjo. Govornik ie navedel vrline in slabe strani te reforme ter je naposled učiteljstvo poživljal, naj se nikakor ne protivi različnim reformam na Štajerskem, koje bodo prišle prej ali slej na spored, marveč naj bode pripravljeno! Naš šolski zakon je dandanes že tako slaba razvalina, da se več ne splača ga popravljati.
Boljše bode, da se s popolnoma novim — času primernim - nadomesti. Da se pa bode ta boljše izvrševal kakor se dosedanji, je neobhodno potrebno. da se ljudska šola podržavi. Dolgotrajno ploskanje je pokazalo, da je tovariš Vauhnik tudi tokrat svoje predavanje prav dobro pogodil. Ko se mu je predsednik zahvalil na izbornem referatu, se je še sklenilo zborovati v prihodnjič 9. februarja in naprositi kakega strokovnjaka za predavanje iz jedne kmetijskih strok. Tovariše in tovarišice vabimo ob tej priliki, naj se v novem društvenem letu tesneje poprimejo svoje stanovske organizacije, ki ima namen: a) pospeševati koristi narodne šole in njenih učiteljev; b) vzajemno vsestransko pt-dagogično in didaktično izobraževanje učiteljstva v korist narodne šole in odgoje mladine.
Občinske volitve. V Rogozi pod Mariborom je bil izvoljen za občinskega predstojnika štajer-cijanec Jurij Irgolič. Dosedanji župan Peter Fran-gež je odklonil vsako volitev. — V Razvanjih je bil izvoljen za župana »Nemec« Martin Pukl in za občinske svetovalce Janez Onič, Jakob Breznik tn Peter Trinko.
Zgodovinsko društvo za Slov. Štajer ima v Ormožu dne 18. dec. pop. v čitalničnih prostorih svoj občni zbor. Obenem predava dr. Kovačič iz Maribora o »Zgodovinskih spominih v Ormožu in okolici.«
Surov nečak. Proti koncu pretečenega tedna je prišel posestnik Anton Juvančič iz Vidma ob Savi k stricu urarju Francu Kinčiču v Rajhenburgu po uro, ki jo je dal že pred dalj časom stricu v popravo. Kinčič je odpravil nečaka iz sobe z izgovorom. da ura še ni popravljena, na kar je Juvančič tako vzrojil, da je udaril strica z »bokserjem* v obraz. Udarec je bil tako močen, da mu je prere-zal lice 10 cm na dolgo in do čeljustne kosti. Poškodba je težka; silovitega nečaka so takoj ovadili sodniji v Sevnici.
K veleizdajniškemu procesu v Gradcu. Italjanski listi pozdravljajo z velikim veseljem izid veleiz-dajniškega procesa in častitajo graškim porotnikom, da se niso dali voditi od prevelike vnetosti tržaške policije. »Vita« meni, da je izid procesa dober, še boljše bi pa bilo, ako bi se takih procesov sploh ogibalo.
Ljutomer. Pozor pred tatovi! Gospodu naduči-telju Cvetku v Vučji vasi so zabodli tatovi v noči od 8. do 9. decembra svinjo, vredno do 160 K, da so ji izstopila jetra. Najbrž so jo nameravali odnesti ter si pripraviti tako brez posebnega truda okusno pečenko za bližajoči se Božič, a jih je moral nekdo pri njih vražjem početju prepoditi. Tako je ostala mrtva svinja seveda v hlevu, a lastnik mora utrpeti kljub temu veliko škodo. Kakor kažejo sledovi, so morali priti tatovi iz bližnjega Ogrskega. Opozarjamo merodajne oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da naši orožniki v tem kritičnem času obrnejo vso pozornost na ogrsko mejo. Tudi pred blizu 3 leti so se izvrševale ob tej meji naravnost predrzne tatvine.
Celjska ženska podružnica CM. družbe priredi dne 15. jan. 1911 velik »kmečki ples«, za katerega se vrše že predpriprave v obilnem obsegu, tako da bo gotovo edna izmed najsijajnejših prireditev v tej zimski sezoni. Opozarjamo in prosimo torej sosedna društva, naj se ozirajo na ta dan in naj ne prirede kakšne večje veselice, da bodo tudi naši malčki zadovoljni z lepim čistim dobičkom.
Življenja sita kuharica. Kakor se poroča iz Maribora, je izpila 42 letna kuharica Ivana Hudeček iz Brega pri Ptuju mešanico špirita in bencina. Prepeljali so jo v rešilnem vozu v javno bolnišnico,
kjer je pa vsled notranjih poškodb umrla. Vzrok čina je neznan.
Aretacije. V Ptuju je bil aretiran te dni od okrožne sodnije v Tešinu radi vloma s tiralnico zasledovani ključavničarski pomočnik Roman Zlepa-lo. Izročili ga bodo okrožni sodniji v Tešinu. — Okrožna sodnija v Mariboru je zasledovala zaradi zločina tatvine 23 letnega Alojza Lešnika iz Slam-njaka, iz okraja ljutomerskega. Te dni ga je spoznal v Mariboru nek redar ter ga aretiral.
Uporni aretiranec. Pred kratkim bi moral dninar Alojz Lenko pri okrajnem sodišču v Gornjem-gradu nastopiti kazen. Ko mu je sodnijski sluga Janez Paj dostavil kazensko pozivnico, jo je Lenko raztrgal in vrgel slugi pred noge. Drugi dan je vendar hotel nastopiti kazen, a pod pogojem, da se mu dovoli kaditi, če ne, bo vse potrl v zaporu. Radi tega je dobil disciplinarno kazen. Ko sta ga hotela dva sluga odvesti v zapor, je začel razbijati okoli sebe. Poškodoval je več stvari; pograbil je tudi en stol, in napadel sodnijske sluge. Vsled tega se je vložila proti Lenkotu pri državnem pravdni-štvu v Celju obtožba radi javnega nasilja proti uradnim osebam.
Otrok se opekel. Dne 11. t. m. je padla triletna hčerkica Roza posestnika Meznariča v Borovcih pri Ptuju v škaf vrele vode in bila takoj mrtva.
Svinjo ukradel. Iz Ptuja se poroča: 12. t. m. so zaklali pri kmetu Golobu v Rogoznici svinjo. Med večerjo se je vtihotapil iz mesta izgnani in v Rogatec pristojni Jožef Mlinarič v zaprto shrambo in odnesel celo svinjo. Slučajno so prišli na sled tatu. Vjeli so ga pri pokopališki kapeli, kjer je imel shranjeno meso. Orožniki so ga izročili sodišču.
Smrt vsled padca iz voza. Iz Ptuja se poroča z dne 12. t. m.: 31 letni Filip Pulko, hlapec pri usnjarskem mojstru Jožefu Pirichu iz Ptuja je vozil strešne lepenke za grajščino Hamre pri Majšpergu. Ko se je vračal, je padel z voza tako nesrečno, da je umrl, predno je pnišel nazaj v Ptuj. Ponesrečenec je oče 3 otrok.
Ponočna roparica. Zelarka Ana Babič v Št. Petru od Sv. gorami je pokradla pri različnih posestnikih vino, denar, sadje, perutnino in živino v vrednosti črez 1000 K. Izvrševala je tatvino vedno po noči in sicer po polnoči. Sumilo se je že dalje časa, da je Babič tatica, ker je dobro živela in večkrat prodajala stvari, ki niso mogle biti njene radi znane njene siromašnosti; tudi je imela vedno dosti denarja, čeravno ni nič delala. Orožništvo iz Kozjega jo je zasledovalo in pri nekem nočnem ropu zasačilo. Drzna tatica se nahaja že pod ključem.
Rop. Iz Ptuja se piše 13. t. m.: 27 letni brezposelni, večkrat kaznovani hlapec Jožef Hafner iz Ro-goznice pri Ptuju je zvabil v pondeljek v mraku 60 let starega hlapca Martina Unterlechnerja, ki je iskal službe, iz Ptuja v i^abelje. Za pokopališčem ga je nenadoma napadel, mu iztrgal dve srebrni žepni uri in nato zbežal. V neki žganjariji je hotel Hafner eno uro prodati. Ker je bila stvar sumljiva, so ga naznanili policiji, ki ga je takoj aretirala. Kmalu nato se je javil tudi pri policiji Unterlechne^, ki je spoznal v Hafnerju roparja. Hafnerja so izročili kazenski sodniji.
Iz Hoč. Postajenačelnik v Hočah Jožef Vidic je prestavljen v Ljubljano. Na njegovo mesto je prišel Jožef Kurnig iz Kleblacha na Koroškem.
Brez sledu izginil. Vpokojeni železniški pripe-njač v Mariboru Rok Sakošek je bil nastavljen za stražarja- pri mariborskem stražnem in zaklepnem zavodu. Dne 4. dec. zvečer se je odstranil iz svojega stanovanja v uniformi češ, da gre v službo. Sakošek pa se ni prijavil v službo in je od tega časa zginil. Kakor kažejo poizvedbe, je bil Sakošek malo vinjen in se je podal po peški poti ob Dravi proti železniškemu mostu in je najbrž iz neprevidnosti padel v Dravo. Star je 34 let, srednje velikosti, ima svetle lase in tako polno brado; nosil je s seboj revolver in gumijevo palico.
Škrlatica v mariborski samostanski šoli. »Ta-gespošta« poroča dne 14. t. m. o škrlatici v samostanski šoli sledeče: Slučajno so prišli na to, da se je razširila v samostanski šoli škrlatica. Neki sodnijski zdravnik je dobil od okrožne sodnije nalog preiskati v samostanski šoli neko deklico Kodolič. Pri tem obisku 9. t. m. je zapazil zdravnik, da se je v zavodu razširila škrlatica. Obvestil je o tem mestnega uradnega zdravnika, ki še je podal z zapisnikarjem v zavod, da stvar preišče. Rezultat zdravniškega ogleda je bil ta, da je našel v eni sobi tri, v drugi' sobi dva na škrlatici zbolela otroka, torej skupno 5, katere je slovenski zdravnik v zavodu dr. Turšič v sporazumu s prednico dal tjekaj spraviti, ne da bi dr. Turšič vposlal predpisano obvestilo sanitetni oblasti. Uradni zdravnik je dal takoj tri obolele deklice prepeljati v izolirani oddelek bolnišnice, dve je pustil v domači strogo izolirani oskrbi. V soboto je dal šolo v zavodu zapreti in je stvar naznanil mestnemu svetu, deželnemu šolskemu svetu in namestniji. Proti vodstvu zavoda in domačemu zdravniku se je vložila ovadba na drž. pravdništvo, ker se je ravnalo proti sanitarnim predpisom, vsled česar bi lahko nastala velika nevarnost za življenje in zdravje mnogih oseb. V samostanski šoli se nahajata dva otroška vrtca (nemški in slovenski), dve ljudski šoli (nemška in slovenska), žensko učiteljišče, pripravnica in penzijo-nat za dekleta, ki obiskujejo mariborske javne šole.
Druge slov. dežele.
v Državni in deželni poslanec dr. Gregorlč
je kot profesor dogmatike na goriškem semenišču v pokojen.
Grozen samomor vojaka. Iz Beljaka poročajo: Razmere pri huzarskem eskadronu, ki je štacijoni-ran v Jezernici pri Beljaku, morajo biti neznosne. Pred par meseci se je radi teh razmer neki vojak usmrtil. Pretečeni teden se je pa zopet zgodil tak slučaj. V noči med četrtkom in petkom si je huzar Štefan Palič na ta način končal življenje, da se je vrgel pod vlak. Palič je bil od 47. pešpolka trans-feriran k huzarjem v Jezernico. Bil je še le par dni v novi garniziji. Proti svojim tovarišem je rekel, da le nerad služi pri huzarjih, ker ne zna ravnati s konji. Njegovi predstojniki so pa rekli, da mora služiti. In tako je sklenil, da .se usmrti. V petek zjutraj so ga našli ne daleč od vojašnice na železniškem tiru grozno razmesarjenega. Leva roka je bila pri komolcu odtrgana, ravnotako tudi leva noga. Spodnje telo je bilo popolnoma razmesarjeno. Glava je bila popolnoma razbita, možgan sploh niso našli. Raztresene ude so zbrali ter jih prenesli v mrtvašnico. Pravijo, da se mu je »zmešalo«.
Poneveril in pobegnil. Iz Celovca poročajo: Računski podčastnik pri 17. pešpolku Viktor Mravlj je poneveril erarični denar in pobegnil. Mravlj j-e pristojen v Ljubljano, rojen pa na Solnograškem. Po poklicu je kromolitograf.
Umrla je v nedeljo v Ljubljani sestra monsign. Tomo Zupana, Marija Zupanova.
150.000 K za novo nemško šolo v Trstu. V državnem proračunu za leto 1911 se nahaja tudi svota 150.000 K za novo šolsko poslopje kot prvi obrok za nemško šolo v Trstu. Tako skrbi vlada za nemške šole v Trstu! A za slovenske?!
Strašna rodbinska žaloigra se je odigrala 11. t. m. v Robu v obitelji mlinskega najemnika Rudolfa Mihelčiča, ki je nenadoma zblaznel. V tej blaznosti je pograbil sekiro ter odsekal svoji ženi obe roki in jo težko poškodoval na glavi in vratu. Tudi sebe je težko ranil na glavi. Petero otrok v starosti od 2 do 8 let je zbežalo k sosedom. Mihelčič je po tem grozovitem činu zbežal; prijeli so ga včeraj v Velikih Laščah, ko je bil pri — maši!
Najnovejša brzojavna In telefonična poročila.
Iz državnega zbora.
a Dunaj, 14. dec. Zbornica je odklonila danes predlog čeških radikalcev, naj se odstavi zakon o podaljšanju provizoričnega novega poslovnika z dnevnega reda in tudi vse spreminjevalne predloge za dnevni red. Na to je izjavil ministerski predsednik Bienerth med neprestanim truščem radikalcev, da se bode zavzel za sprejetje poslovnika tudi v gosposki zbornici in pa da bode predloga kmalu sankcijonirana.
Vojne konference na Dunaju.
a Dunaj, 14. dec. Danes in jutri se vrše pod predsedstvom cesarjevim vojaške konference, katerih se udeležujejo najvišji vojaški fankcijonarji.
Profesor Fritsch umrl.
a Dunaj, 14. dec. Profesor psihijatrije Fritsch je umrl naenkrat nocoj ponoči.
Velika ustanova Carnegiejeva.
a Washington, 14. dec. Cuje se, da namerava dati Andrew Carnegie 10 miljonov dolarjev za ustanovo, s katero bode posamezna mednarodna družba pospeševala svetovni mir in se bodo skušala doseči razsodišča za mednarodne prepire.
Nemiri t Mehiki.
a Mehiko, 14. dec. Včeraj popoldne so trčile vladne čete pri mestu Prieto naenkrat na trnmo revolicijonarjev. Razvil se je sila vroč boj, tekom katerega je padlo 70 revolucijonarjev in 100 vojakov; ostale vstaše so ujeli deloma žive deloma ranjene.
Kolera v Carigradu.
a Carigrad, 14. dec. Kolera pojema, sedaj zboli na dan kvečjemu po 10 oseb. Od 13. sent. dosedaj je zbolelo na koleri 860, umrlo pa 496 oseb.
Po svetu.
«
v Štirje delavci v tekočem jeklu. V livarni v Bohumu so bili 4 delavci pri livanju koles. Med tem se prevrgla velika livna ponev s 13.000 kg tekočega jekla. B^lo žareča masa soje razlila črez 4 delavce, ki so Jtakoj zgoreli. Trupel ponesrečencev še dosedaj niso našli. Eaemu delavcu se je v zadnjem momentn posrečilo skočiti v stran, a tudi on je dobil težke poškodbe.
v Šolar ustreljen radi politike. V B^lfaslu na Angleškem je neznan fant na cesti ustrelil nekega šolarja Aleksandra Clarkeja radi volilne napetosti. Neznanec je vprašal Clarkeja, za koga glasuje. Ko je ta imenoval unijonistične kandidate, je nasprotnik potegnil revolver in vstrelil šolarja, ki je kma.u na to umrl. Mladi napadalec je zbežal.
v Nova odredba papeža. Te dni izide nov motnproprio papeža, glasom katerega bodo kanoniki smeli prejemati dohodke svojega kanonikata le tedaj, ako kanonikat v resnici tndi opravljajo.
v Mažarske srednje šole na Hrvaškem. Iz Osjeka dthaja vest, da se ondi snnje načrt za ustanovitev mažarske realne gimnazije, ki naj bi se otvorila že s prihodnjim šolskim letom. Prihodnje leto pa naj bi se enaka zavoda osnovala tudi v Zagrebu in Zemunu! Mažari na Hrvaškem hitro jezdijo in treba bo resnega odpora, da se jim pot zastavi. Upajmo, da so Hrvatje takega odpora še vsak dan zmožni.
v Novi župan v Poštorni na Nlžj. Avstr.
Pri županskih volitvah v občini Poštorua dne 12. tm. je bil izvoljen za župana kandidat nemškutar-skih Slovakov, Kari Beranek. Čehi bodo vložili priziv.
v Grozovit čin matere. Železničarjeva žena Marija Beranek je vlila svojemu otroku črnila v usta in ga potem zadavila. Nato se je vrgla pod tovorniški vlak. Motiv tega čina je iskati v zakonskem razporu.
Zavrnite
božična darila ako niso iz narodne
veletrgovine R. Stermecki v Celju
ker edino tam je izbira in dobra ka-kovost. Kdor ne ve kaj darovati, naj si ogleda izložbe in zalogo.
m
§š
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko.
ffMBM. Svarilo.
Ker so nekateri hmeljarji našega okoliša že sedaj prodali hmelj, katerega nameravajo pridelati še le prihodnje leto, sklenilo je hmeljarsko društvo v svoji odborovi seji z dne 11. t. m , vse hmeljarje prav resno svariti pred takšnim početjem. — Pri vsaki takšni kupčiji je gotovo ena stranka nezadovoljna, ali kupec, ali prodajalec — pa večinoma prodajalec. Kjer je pa nezadovoljnost, tam je tndi prepir, kateremu sledi
tožba, razburjenost in stroški. Le-te mora pa skoro vselej poravnati prodajalec, ker je kupec toliko premeten, da se ve skoro v vseh slučajih zmotatj iz zadrege, katero bi mu hotel prodajalec napraviti; nasprotno se pa le-ta težko izogne in reši iz zanjke, katero mu je kupec nastavil in zadrgnil. — Hmeljarji! upoštevajte svet, katerega Vam podaje hmeljarsko društvo in ne prodajajte blaga, katerega še nimate.
Žalec, dne 12. decembra 1910.
Društveno vodstvo.

M
C
H
C M
fl
d N C H
C
"c
Delikanska izbira božičnih in nooo-

letnih daril.

Priča & Kramar
511 35-30
Celje.
Edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega ====== in modnega blaga. =====
l M
M
3 H
P
i b
H
3 ?
H
3 M 3 M
M
Zastonj tn poštnine prosto
pošlje na zahtevo vsakomur pravkar izdani katalog:
Domača knjižnica 1911.
Seznam Izbranih najboljših del slovenske literature ln svetovne literature v dobrih prevodih	651 6-6
knjigotržnica Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg y Ljubljani.
n. D1EHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i.« domačega
konjaka.
isaHns '.jsm
Postne hran. račnn st. 54.86«. najboljša prilika za sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine Telefon St. 48.	——= pfi denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTH! DOM'
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pr! Celju
z
i
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12
© © o
Uraduje se vsak dan :>azun nedelj in praznikov od 8.—12. ure se® dopoldne. © © ®
64
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
edino narodno Katnnoscslfo podjetje



m ?rVa južnostajerslja fcmttoselHa
S^B
initisfrijsl^aidružba. HKSSz
stavbena in mnetna kam-noseška obrt 8 strojnim obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih del s kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. 'z različnih kamenov in :::	cementa.	:s:
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje z«t umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajil nih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::s
Brušenje, poiiranje m
strnganje kamena s troji.j
1
mm.
Ž h.P -
rev .. - -
r. &*!im>M£UI*


Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rartbinskih grobišč
:::	(rakev).	::s
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim al% ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj liločih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;:: iavanje napisov v iste.