—    184    —
Listje in cvetje
S>   -&-   <§----------------------------------------------------
Iz zaklada naših prcgovorov.
30. Plevel se puli, kadar poganja.
Ubogi kmetič mora premagati premnogo sovražnikov, predno more veselo spraviti pridelke v varne shrambe. Iri nadležni plevel ni najkrotkejši mcd njinii. Plevcl je bolj divja rastlina, ki že na navndni zemlji Intro raste, kaj še le »a dobro po^nojeni! Zato se kaj raiio zgotfi, da pfevef fcma/u preraste žito m prepreCi povofjno žetev. Kmetu forej ne pre-ostaja niC drugega, kakor da njivo opleve, t. j. poruje iz nje plevel. In naš pregovor pri-stavi glavno pravilo teniu nujnerou opravilu, da se niora izvršiti pravočasno: HPlevel sc puli, kadar poganja", torej zgodaj. Nastalo bi več neprilik, ko bi se zanemarjalo to pravilo: plevel bi se težje ruval, ko bi se mu utrdile in razrastle korenine. morda bi se še popolnoma ne dai odpraviti; plevel bi povžil najboljšo lirano iz tal, da bi žito ne moglo rasti: a tudi prostor bi mu kratil, da bi se ne mo^lo razprostirati; zancmarjeni plevel Cestokrat pokvari vso njivo.
Ker se tudi CloveŠko srce rado primerja njtvi tcr Čednosti v njem dobremn žitu, pregrehe in strasti pa plevelu, nas torej priganja onicnjeni pregovor, da zgodaj premagujmo strasti, kakor bitro se za2n6 oglaSati, \n takoj odpravljajmo napake, kadar zaCutlmo v vesti, da nam hoiejo izpriditi dobro srce.
Naj navedem še mično dog;odbico, ki aam tudi lepo pojasni pomen našeg;a prcgovora.
Castitljivi puŠCavnik sv. Makarij se je nekoč izpreliajal z niladim človekom poleg; cipresovega gozdiča. Mladenič vpraša svetnika: ,Povej mi, oče, kako je moCi najlažje iz srca poruvati liuda nagnenja in želje?" Modri mož svojeniu učencu ne odgovori nifesar, marveC privede ga k Cisto majbni cipresi in mu rcče: rlznij to-le iz tal!" Mladenič z lahkoto iznije drevesce, kakor bi se igral. Potem mu blagi učitelj pokaže drugo, precej veCjo cipreso ter rau reče: ,,Izruj §e to-Ie!" Pri tej se je moral pa že precej fruditf iri napenjati, predno jo je spravil iz zenilje. SlednjiC mu pokaie Makarij še bolj odraslo cipreso iti po-novi isto povelje. Toda zdaj se je uCenec zastonj trudil, vlekcl tn vlekel, a zaman, drevo se ni dalo premakniti iz tal Zato odaeha in reCe: ..Nemogoče je, da bi izruval to drevo, se je Že preveC ukoreninilo." Svetnik odvrne: ,,Gkj, taka je tudi s hudimi nagncnji. Dokler so še niajhna, jili jc lahko odpraviti iz srca; kadar pa otlrastejo, je treba večje moči, Ce se jih bočemo iznebiti, zakaj kakor drevcsa, tako rastejo tiidi huda nagnenja in dobijo toliko nioC, da jih je mogoče ukrotiti le z največjim naporom.''
Dobro pazi, kdaj bi začcl tudi v tvojem srcu poganjali gkodljiv plevel; takoj se spomni pregovora: ,,PIevcl se puli, kadar poganja", in takoj ga korenito ponij iz srcal
Vprašanja in odgovori.
9. Ali pticc selivke res vedč, zakaj se jtm je v jeseai preseltti v gorkcjse kraje ?
Tega plice ne vedo, marveč priganja jjh Je ž j v a J s k i n a g o n (instinkt, da na jesen odrinejo y sorkejše kraje. Tega se pre-pričamo pri onih pticah selivkah, ki so zaprte v kletki. Zakaj — ko bi res kaj vedele — bi lahko vedele, da bodo po zinii na g;orketn in da bodo imele dobre in obilne  hrane, kakor
po leti. ln vendar so močno neniirne, ko pride Cas selitve, ker jih sili nagon v tuje kraje.
Zastavica. (Homonlm.)
iPrifibčil Cid. Em. NafM
Po vodah stojeCili nahajam se Cesto, V gradivo za strope me rabi zidar; Pa hidi avstrijsko trgovsko seni meslo, Pozdravlja iz dalje me sreCni mornar.
(Rcšitev in imena reillcev prlh.)
,,Vrtec" izhaja i. dn* vsaeega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h
Udaje društvo ,,PripravniLki dom". — Urejuje Ant. Kriii. — Tiska KatoliSka Tiskar