fožtnlna plačana i cntoolnl.
1340. JunluS 20.
7. numera.
novine.
Vu Imčml prčkmurske evang.  Sinjorije  reditel I tr&davnlk: m$AR JANOl.
Murska Sobota.
Ček računa št. 13,586; hnč »Duševni Hst" M. Sobota.
Cejna na cejlo leto 20 Din.t v svdnstvo 30 din.,
v Ameriko 1 Ool., edne numere 2 din.
Izhaja edn6k na mčsec.
Naprejplačilo gorivzeme vsžikl ev. duhovnik i vučitel.
Pred žetvo.
Znova se nam približa\ra vremen žetve. Že skoron pred nami stoji. Vsi znamc da je to velko i znamenito deio, aii donok je pa ne tak velko, da bi se zavolo žčtve leko spozabili z našega Gospodnoga Boga. Ar Bog je ne samo te Bog, gda rni čas mamo opravlati Njegova dčla, nego Njegova briga, oblast ne henja i ne počiva tiidi v vremeni ž^tve i mlatidve. Njegova vuččča svčta reč nam to pravi: Či Gospod nede zido hiže, zaman delajo ki njo zidajo, či Gospod nede varvao mesta, zaman vero-stuje varivač. Zaman je vam rano stanoti, či potom dugo sedite i kriih starajoč jete, šteroga prijatelom svojim v liki sne da.
Ta Boža sveta reč je z edne strdni opominanje, z driige strani pa troštanje i pomirjanje za nas. V prvoj vrsti nas na to opomina, da je na poli v zlato-žutoj farbi se zibajoče morje silja, naš vsakdenčšnji kriih, ne našega dela, naši friidov nashaj, rezultat, nego tem boie Bog2, našega ne-beskoga Očo proti nam skazane dobrote i ltibezni svedostvo. Boža sveta reč nas pazno opomina, naj se nigdar ne zvisimo gizdavo. Ne mi, nego Boža za nas skrbeča liibezen je ddla vsakomi zrni žitek dava-jočo klico, potorn betvo i nazadnje vlat, i dala je tomi sejanji iepi dež i toplo sunce. Njenii se mamo zahvaliti za to, či naši celoletni triidi ne bodo zaman, dr vse i vsi smo v Njegovi roka*j, polski narasi tak,
kak mi ludje. Nespametno i bldzno bi či-nili te, či bi v tom veikom i znamenitom deli, v vremeni žetve i mlatidve zanem&rili posltišanje i čtenie Bože reči, i spozabili bi se i henjali Boga moliti. Kak na| čaka-mo Boži blagoslov, našega dela nashaj, či se mi ne brigamo za Njega! Zdaj je naj-bole potrebno, naj v svoji molitvaj, v svoji prošnjaj ne pomenkamo. Mi se zaman trii-dimo, noč i dčn se zaman kolemo, či z Bogom ne računamo, ar tak bodo naši vsi triidi i vsa dela brezi vsdkoga haska. Bog to ne dopusti, da bi mi Njega zavrgli, da bi mi Njega za nikoj ne preštimali, či gli kakkoli dosta zemlč mamo, gde se kak zlatožuto morje najlepša pšenica zible, či je Njegova vola takša, niti vsakdenešnjega kriiha si nemremo pripraviti, či bomo li noč i dčn delaii. Opomina, kara nasBoža sv^ta reč, naj se preveč ne zaviipamo v svojo moč, v svojo skrblivost, nego naj se vupamo edino v Božoj nam skazanoj dob-roti, v očinskoj lubeznosti, Štere vidoče svedostvo je z lubčzni za nas na smrt da-noga edinorojenoga sina Jezuša Kristuša križ, Boža reč nas samo ne opomina paz-livo, nego nas tiidi pomiri, da nam mir, pokoj. Pred žefvo i v žčtvi, gda se ide za celoletni kriih, smo mi ludje na vesnicaj preveč nemirni, nervozni, nemamo pravoga mira, pokoja. Bojimo se od vsake črne oblačine, ar nam iagov dež, toča v par minutaj zna vničiti naši celoletni triidov vtipanje. V svojoj nemirnosti dostakrat to pitamo : ka bo z nami, z našimi, družinami,
Strdn 74.
DOŠEVNI LIST
juniuš 20.
či nam toča pobije naša sejanja? Ka b6 z nami, ka bomo činili, či zavolo dežev-noga vremena nemo rnogii svojega silja notrispraviti, notrizvoziti, i či se nam v križaj sklica i na njivaj zraste? Kdko se etakšega hipa vsaki kmet stara, to samo tisti dobro zna, ki t6 delo opravla, ali ki je to delo oprdvlo i tisti ki na vesnici živč rned kmečkim lustvom, Gospodin Bog tern ceknjenim Hldčm etak pravi: Zaman je vam rano stdnoti, či potom dugo sedite i kriih starajoč jete, šieroga prijdtelom svo-jim liki v sne da\ Dobra žčtva, obilna žčtva je ne samo od toga odvisna, kelko se mi triidimo i maniramo zavoio nje, to sarno v sebi nikaj ne pomaga, ar nam vsakdenešnji kruh Gospodai Bog da\ Ali to ne pomeni telko, da mi zdaj že brezi dela, z vkupdjanimi rokami leko Čakamo na 16, da se žetva brezi nas oprdvi, i silje v giimlo spravi, nego to, da svoje delo moremo optavlati z popoinov vernostjov do Boga, aii vsigdar pa znajoči t6, da naše delo bode meio nashaj li samo po Božoj miiošči. T6 je rdvno tisti čin, štero nas etak potrčšta, da je Gospodin Bog ne naš neprijatel, tiego naš liibeznivi nebeski oča, fci se dobrotivno i Itibeznivo briga i skibi za svoje zemelske dece tclovno hrano i pitvino,  i  gvantanje.   On ttidt v siučaji
lagve, slabe žetve ma to oblast, da nam dd naš vsakdenešnji krtth. Ne glčdajmo, ne mislimo samo vsigdar, i vsaki d^n na bodoči pov, na žetvo, nego mislimo v prvoj vrsti na Bogž i prosmo ga, naj od-vrne od naši pol vsako pogiibelnost, naj nam doplisti da bomo z veseljom želi tam, gde smo z triidom i z znojom sejali, tak dobimo od Gospodnoga Boga za dar ne samo naš vsakdendšnji kriih, nego tudi naše vekivečno zveličanje.                  H.
Te stari pesmar.
Vu maloj cčrkvi, slednjoj stolici Se stara kniga suži vu kmici; Čdka, čaka, nestanoma čaka Svojga pesmara, starga očaka.
Čudiije se vu sebi li vedno, Tak, ka jo je že prah sploj obsedo. Nedela min^, pa driiga pride, Pesmara nega, itak nepride.
Driigi hip pa, či se je zglaso zvon, Je vsigdar te prvi bio v-cčrkvi on, Vu trdoj zimi, v-leta vročini, Je začno spevati navduseni.
Jeruidlema
 ndroda os©jenost
Versko ?godovinsko čienje.
Jakob  i Esau. I  Možeš XXVII  141.)
 je lit^rfdeset let star blo, gda si je Re beko z% ženo vifeo, i gcla |e Ičstdesčt let bio ttar sU se njenii dvojka rsaiodik?. Dvd negUhnl-ya brata; te pr^orodfeni je ves kosmiVi bio, okornoga držšnja, te o? pa goil i krotek. Tisti je Eiau, ete pa Jakob zvdaf. Ešau je vloeec i pclodeicc gržtao, Jškob je pa o^ako^ *vojl rfed nasleduvao i vu Šstoraj stoj6čis psitčr bio, Ižžk je bcfle iflbo Ei&m i njegove opravice; Rebeks je pa z Jfibčžnov bole tt?gn]ena fci!a k-tomi krotkomi Jžkobf.
Skflhao je pa ednoga hipa Jžkcb hraao z- a je  Liau   rdvno   j&ko   ttuden   i lačen
prišao domo z-lovine. Pros', Jškoba: wDopfisti rai jesti z tč erdč!e hrdne, ar scai jako obne-mogo". Ja"kob ojemi pa erčč: ,Oda| nacni dnes pravfco t?ojega pr?orodstvaK. Z prvorodstvom so velke prednosti hU6, Ešaujc pa donok erkao: nOvo vmreti rai je fak, ka mi hisni prvorodst-vo?* Tak je nje ES^u cdao z prisegov. Aii to nespametno pogodbo |e ne potrdo oča, ki bi zšto cšče lehko bl?gos!ov pcdelo Eiaui. ~ Zgodilo se je pa3 gda je Ižak obstsrao, i po-temncle bi oči njegove, rneno je, ka njemi na-skori bo mr&ti, Prlzove zato Eiaua i ?elinjemi: »O?o jas sem obstarao i nev^m dnž^a smrti moje, idi napole, prinesi divjačino, spravi menJ hrano, poleg želenja mojega, da jem i blagoslo-vi tebž duša raoja pn?!e, kak vmerj^fn.* Gda je pa odiiao Ešau, spra?i!a je Rebeka ednoga kozilča i Jžkoba, iubeznika svojega notri pošle naj bi prevzeo bbgoslov oče.  -
juniuš 20.
DOSEVNI UST
Sira"n 75.
Pesmene knige je gori odpro, Kak ž&ten jelen k-vretini stopo: Vu srdci se je gor' v-nčbo želo, V-ono nebesko, Božo držčlo.
V-ednom tihom rnajuša veččri Se uprav ta odselo vu mčri I tam gde ne trbe knig pesmeni, Speva zda že v-koruši z-angelmi.
Eti je nika driigo ne nihao, Kak stolico i knigo pesmeno. Miluvajoč od njega gučijo: nVse, ka je meo, je vse td spopšvo."
Ml: kniga i klop, ta osta" vlena, Znamo sfalno praviti od njega: „ Tč sirmdk je bio med nami vsemi lu na sveti te najbogaleši!"
Tam zgoraj pa zda z-odičenimi Vžlva svoji del sdd v-obilnosti. Spravo si je, mesto preminoči, Ta veke obstoječa, pri Oči!
F. J. 1940 II.
Notri iddči Jakob pravi: ,Oča moj!" — Odgovori Ižak: NŠto si ti sinko ?" JLkob pa er?L: NJas sem Eiau, tvoj stareši sin. Sedi ino je z-lovine rnoje, naj blagoslovi men6 dfisa tvoja." Te ga je oča ošlatao, kt je Eiau kosmdte rok6 tneo, Jakob pa gole. Ali Rebeka je njcgove rokč i obraz z kožicami kozliča povila, I gu^ao je Ižak: wReč \t JSkoba ržč, ali roke so Ešaua.* — I pa ga pita: MSi li tl mo} sin Eiau?" On pa odgovorf: »Jas setn.* Trošo je tak IžaSc i kak je jo i pio, pravo je Jakobi: »Hodi moj sin i daj mi ktil !„ Na to ga blagoslovi govoreči: wDaj Bog tebi z rose nebe rodno zemlo, cbil-nost silja ! vioa. Naj i\ služijo nžrodje. Naj bode prekleti, ki te bode preklinjao i bbgoslov-leni, ki te bode blago»!a?lao 1"
Kak se je Jakob v6 zsobrno od cč^ je prišao Eiau i-lovine i notri je prinesac svojo hrano govorčči: NOča moj, stani i  }e,  z-lovioe
Prvi fransporf.
Po Soboti se je gučalo: Dnes je odišo prvi transport sezonski  delavcov.
I tak se je gučalo od njfh, kak da bi se za kdkše blago šio, nej pa za Judf.
Što od dalcč gleda odhajanie naši se-zoncov, što je na tej transportaj nej bliže zainteresirani, tisti samo nervozno bež^če liidi i s košarami naložena kola vidi.
Prvi transport se je odpravlo. Na cesti sem vido tnater, ki je božajoče dr-žaia svojega sineka koli plčč, Mimoidoči sem vlovo njčno pftanje: ,,Sinek, ka ti naj ešče kiipira ?"
Eto pitanje mi je odprlo oči i srce. Nej sem vido pred sebom več ,,prvoga transporta", nego matere, ki osfavlajo svo-jo deco, deco, ki povržejo svoje pomoči potrebne stariše, liidi, šfere sto i sto moč-ni vezal drži k domi, ki pa vendar morejo strgati vsa ta vezala, 6r je ženč v svet potreba za zasliižkom.
nSinek, ka ti naj ešče kiipim?" je pitala ona mati, kak da b! s kakšvov ne-hasnovitov igra"čkov ali sladčecom ščela svojemi deleti nadomestiti sebč, njegovo mater.
sina" tvojega.* Ukk se ]e jako prcslrahio govo-rčči: wKa ? gde pa je te v!ovec, ki mi je od Iovine prinesao i jas sern jo, prvie Kki si ti prišao i koga scm bkgoslovo i bIagoslo?Jeni ostžne ?• — Te je gori skričao Ešua: ,Oh, blagoslovi l msnč iabled moj Oča !• Oa je pa odgoFcro: wBrat t?oj je priiao z-jž!nost|ov i prevjčo ti |e blagoslov." Zda se je pa Ešua briiko jokao. Izšk njemi pa vdi: wOvo na rod-noj zemtl bode blvauje, $i&nek tvo\ tfidi i tneo bodeš tal z rosž neb^s odnut zgora, z niečom tvojim se hiiao bodeš, I brati tvcjeai! slflžo. Ali tnegoce ^adobiš po tvoji irfldt, ksj doli step^i \arem njegov z iinjeka ivojeg^," Od toga Ešaua so shajžJi !i nfgcteinji Edomitancl, Ara-bijanci i Beduinje do de^ elnjega dneea.
Efau jc pa 7-grozooj srditosi! tneo Jakoba za volo biiagosiova i strshšno «e njeaiS je prctio, govoreči vu sidci svojem: »Naskcri sepribliža-
Štršn 76.
DUSEVNI LIST
junius 20.
Dečko je bistro glčdo pred sčbe, kak da bi premišfavo, ka naj prosi od svoje mame, prvle kak pa za Ščst-sedem mesecov odide od njega.
Najra"]' bi stano i pravo dečki: Nikaj ne prosi, nikaj ne vzemi, nikše radosti ne mej dnes! Z nikšov nehasnovitostjov se ne daj zaslepiii pred žmetnov istinov, ka tvoja mama pa more oditi i vam v dalešnjoj tuhini služiti kriih i obleko.
Materi bi pa rad pravo: Ne spravi svojemi deteti dnes nikšega vesčlja. Z nikšim darom ga ne otnami v etoj vori sloboda. Naj čiiti tvoje dete vso bridkost etoga dneva, naj čiiti zdaj, ka te zgtibf, ka de do zfme pa brez matere moglo biti.
Ta mati je samo edna bila s prvoga transporta. Z njov so šle vse druge i vsi dtligi.
Što bi znao zvdgati vso žmččo, štera je težila ta odhdjajoča srca, što bi mogo znieriti globočino žalosti, s šterov so se ti domanji poslavlali od v talčšnjo itihino odhajajoči svojcov,
Edno pa zagotovo zndmo: Mi bi je radi zadržali i oni bi radi ostali,
Ali iti morejo i zaednok nam ne pre-ostdne driigo, kak prositi Gospodna, naj pošle lepše čase, bogše razmere, štere do našemi ndrodi ležejši žitek zagotavlale,
Što zna, jeli de se s klanja narodov porodilo novo človečanstyo, bole pravično, bole bratinsko, ali de pa človečanstvo za-volo etoga svojega novoga, v nčbo kri-čečega greha, ešče bole moglo čutili žmečo bože kaštige: V znoji svojega ltca boš jo svoj kriih,
Nemremo dosia dobroga čakati od človečanstva, štero brezi i proti Kristuši živi i čini, ar znamo, ka se človek nad njim ležččega prekl^stva sarno po Kristuši zna rčšiti,
On je pot v lepšo prišestnost nžro-dov, Njegova pravda, pravda lubezni, je podiaga novoga r^da, nove sreče narodov.
D.
,,Bojdi vola Tvoja ..."
MogoČe smo nigdšr v živieoji nej tak po-trebni blli eti ršči, kak ra^no v eti težkS časaj. Voai v sveti se bijejo strašne bojne, zemla sc napoji z krvjov spadnjcni vojdkov. Mater^ jočejo za svoje sinotre, deca kričljo po oči s?ojem. Žene trpečejo za moie, od šteri nevejo, feli se vrnčjo domd ali nej. Ka bi ddao svet brczi vere v B.ga" Vsaraogočega, brez! t^ reči z wOfg-wBojdi vola Tvoja !w V tom je počinek i
jo dnevi (užnosti na učo rnojega, dr zagriim brato Jakoba." Zžto je mati tanačivala J^kobi pobegnoti pred hntom svojim Ešauom, k-svo|e rai vfici k Labani v Chžržn. — Na toj poti je Jakob vncgo dob nicgao skiiiiti. Keliko srdca boleznosti je pretrpo. Dušna vest njemi je ne dala pokoja. Jalno njegovo činenje, ka je svo jega oixo tak grdO zapelao, znoro, z«jžlnostjcv, z nevoičenosti je porobo braU jui, ga je m dflii peklo. Ž domi je mogao pobegnoti, tam povržti rr.iio mater. Prl tiihincaj — obrambo iskati. Čfito ]e, ka njega i Rebeke jainost ne pri}6tni Jehovi, ka njeroi vaia prvogi rodst^a pravica, da za nje volo nema dule mir^vnosii ? i kak dugo de ga fč bin težo, mogoče vu ctlcra njegovom žitki, škoro bomo vu priiestni čtenjšj že vidiii.
Jakoba vandrarstvo.
(I. Možeš XXVIII-XXXI  iali.)
Ci brat te \&\t prcčteš, boi vido,
ka je JSkob prefrpo dokeč jena-
zaj v-Jehovo miloščo vzeii,  kak
Bdg pokašiiga do tretjega, itrtoga
pokolenja za očakov grehi volo.
Jškob je pobegno z domi, velka žalost ga
je težila na srdci, iteroj je z-tala   mati   Rebeka
zrok bila tudi, Dušnavest ga je tožiia i že bl vse
rLj nazžj narčdo,  bin  je  poža)Qyao i  iužen šo
proti Mežopotgmiji k-tucl Labani, matere  bratJ.
Ksk je več^r gratao, si je doli I^gao na   zemlo.
(Kak bi bogše bilo zda domž v-posteli bidti, s\
je zdehno ?) Za zglavnlk si je eden kanien djao
pod glavd, Zaipao je- Ssnjaio se njemi  je,   ka
je edna duga iestvica bila gori do nebe poMžv-
lena po nje so angelje gori, doli hodili, odzgora
je pa Bog blo, govor^Si:   Mfa$ sem Bog Abra-
juniuš 20.
DUSEVNI LIST
Stršn 77.
mir, a> dobro znaso,  da   niti vlas ne odpadne od naii glav brezi njegove svčte ?6!e.
Mi živčmo v mirf, na našoj zemli negs strahote, nega ne?6!e. A!i ka znšmo tni zemelski Itidjč, ka nas čaka, kafcšo usodo uara je določo Bog. Samo edno nam pomaga, prčk se dali božoj v6!i, vervati ? njego?o stniiuvanje, nositi bremen, kakšokoli nam naloži.
Nigdar ne pozabira pripovedavanja edne kottige carske rodbir.e v Rusfji. Revolucija je bi!a v Ru siji, pa je carska rodbina mogla pobegnoti, po vržti je tnogla vse s?o|e bogasivo, samo golo živlčnje so proball rešiti. TOdi princesa je po-begnlla, pa so jo vseedno zgrabili i vrglf v tetn-nico. Biia je v najvekšoj živlenskoj nevarnojt;. Kama naj pribežl človek v takšoj nevoli ? K Bogi se je zatekla ta visikorodjena gospa i kričala po pomoč. Cele noči je klečala na kolenaj i proslla Boga za pomoč, za rešitev. I kak je Bog po-slfihno njeno raolitc^ ? Ne je njej dao rešenje, ali nj^ne misli jc obrno tak, da si je samo to  želels, ka njej je Bog dao. Razmila je na ednok molliev: »Bojdi vola Tvoja, kak je vu c6bi, tak i na zerali!"
 Mirna je gratala, zadovolna s svojim ioriom, nej si je več želela prostostl, čškala je, gda pride relite.', ar je zn^la, či je njegova vola, te tfidi ona nede pogtiblena. Tak se je ttidi zgodiio. Po dugi mokaj se je reiila z temnice, najšla svoje Jiidi i z\s€ verno, Bogi vdano živleoje.
Bog ni% pela skdz dol skuz, caj njega ndj-
derao i spoznsmo volo njegovo.
TA ?era nim |e  potreboa,  te  vA%   nemre
postrašltl   nfkša  nevola,   nikša  nesreča,  mirno
gledsmo v bodoSnost, mirno čakamo na to, ka
mm je zapisano v knigi živlenja.
.Bojdi vola Tvoja, kak je vu nebi tak t na !* Tč rečl nšj bodo nai poiikazšč od za- do konca nalega zemelskog« bežaja !
Frida KovjUš
Na honci šoishoga leta.
ŽL samo pšr dni ro&mo do konca etoga šolskoga leta, gda se žolska vr^ta za krdtek čas zn6va zaprčjo. Ešče samo par dnf, i to hitro bež6če vremen dolizapre tiste knige, v štere je naie bodočnosti vupanje deset mesecov notripi-salo svojega dela račune, Samo pšr dni je ešče do ilstcga dnčva, gda bode naša deca v Boži hižaj hvLiodLvaj6čo žoložmo, pesem spevaia na čest, na diko Gospodnomi Bogi, y šteroj pesmi i molitvi naši bodoči delsvci hvaio dajo onotn! Bogi, ki je tudi v preminoči deseti tnesecaj svetlo posvedočo pred njiaii, da je On dober i Njegova miJoščs trpl naveke.
Zdaj na konci etoga iofskoga leta se nam edno velko pitanje sili na naia viista. Jeli ma skončanje šolskoga leta, jeii ma tista iol&ka ob-računska kniga, jeii ma. tista hvalodavajoča pe.
hdma ino Izaka, vu tebi i semeni tvcieni se blagcslovijo vsi nLrodje zcmie. O?o jas seni z-lebom i ščem te obarvatt." (Tak ga je Bog v-miloščo Yzčo, ar ]e požaliivao svoje hfido činS-nje.) — Kak se je Jdkob vgojdno prebfldo, je erkao: »Kak sveto je eto mesto ! Stanovžto je cti hiža Boža i vrata k-nebžsatn !" — Postavo je eden kamen gori i fmenfivao je to mesio : Bethei. Hiža Boža ! — Potom je da!e potuvao i priiao je v Haran k-Labani, kak E\l€ztv Rebeko, tak je Jakob to lepo čer Labana, Ršchei pri stfidenci naišso, polfibo \o je, i slfižo je za njo sedem let, aii Lab&n je vkano Jakoba i mesto Richeli, njemi je to starešo Leo, dao za ženo, govoieči: »slfiži rae za t<3 ttidi sedem let*. Tak je 14 iet slfižo Labana za dve čeri. (Lea je malo slaboga poglčda bila.) (J&kob je tti skuso, kak teiko je či človeka vksnijo.)
Jakob je eiče Ust let  ostao  pri   Labdtii,
kak sluga, od tevi dve ženski se njemi je 12 shid? porOdilo, ki so fzraelskoga (židovskoga) naroda patnarkhi bilf.
Pod Jškoba pasterstvom se je Lšbana bo-gastvo jako poraagalo i on stm je tudi bogati človfk gritao ; no či je Lab&n večkrat preiomo pla^c poleg štere sta se zglihala. Obprvim sta se pogodiia, ka do bele ovcL Ldbanove, pisane pa Jakoba (te je tncnje bilo), Jakob je pri na-pajanji pisane leseice nadevao v-kopanje, v-te so se zagledale ovce, i pisane tcJšde kotile, zvOn foga |e za pletnen samo plssne samce nihLvao, bele je zodao, tak so se navekie ovce spreobr-nole, ka je več pisani bild. Qda je Laban vido, ka je pisani več, kak beii, je pogodbo precbrno i tak je zda pa več dilo ti beli, ar je Jakob pa be!e samce nihao i pri napAjanji ne devao več vkopanje oni lesekov.
Labana sinovje so očo lOdi proti Jakobi drastili. Jakob vidivši, ka de za njega najbogle,
Stran 78.
DOSEVNI LIST
juniuš 20,
sem naglss tudi v naši srcaj? Jeli nam zdaj, gda se zapčrajo žolska vržta na pamet prjde, da se je (udi y hižl našega žitka iole skončafo edno lefo, štero je nLs proti našoj decl vsfgdar na včkšo i vekšo dužnost cporninalo ? Jeli nasn na pamet pritie, gledajoči tisto doiizapreto šolsko obračunsko knigo, da stno v tej premfnCči de set! mesecsj tlidi m! niogll dosta spisati v td knigo! I gda čfijemo v cerk?i tisto hi?aloda?a-jočo pcsetn, jeli narn t€ na pamet pride. da rai-lošče blagoslcm kelko i fcakše drage dare po-menf tudi za nas to premlnSče šols&u leto!
Oh ar je požnluvanja vredno i preveč s?ro-maško tisto fodttelsko srcč, štero je v preuainoči deseti mesecaj satno nesiišen gledalec bilo pri svojega detcta sejatvi, itero ]e bograe dostakrat z ^elkimi težkočatni bilo zdrOženo. Oh jaj tisto mi rod telskomi srci, štero si zdaj nns!6ie na svoje dužnostl proti svojoj deci nemre občutiti i vadiiivati z prorokom: Prsšli so dnevi računda-vsnja. I jaj, stokrat jaj Hstorai roditelskorai srci, v šterom eto šolsko ieto skon^vajoče bože sliižbe hvalod^vajoča pesem nemre naglasa najfi, ar s* tak misli i tak občiiti, da se ono pri zapč-rajoči šolski vratsj za nikoj nema zahvšHti.
Prišli so dne?i račundavanja! Priili so ne sarao za t-oje dete, nego priili so tudi za (ebe ti oča i ti mati! Či zdaj v rokd vzemei svcjega deteta iolsko sprlčev«]o, v njem se nahajajoče r^de pregl^daj i prevagaj ^ gledali tej prerokovi
reči. Či je spdčevalo dobro, i tvojege deteta de-lavnost, pridnost, dobrota Yesel]6 sprdvi tvojerai roditelskonii srci, fak včini ttidi obnsčun z sa» mim sebora i postavi pred sčbe eto pitanje: jeli tiidi ti mai svoj del ? tom ? Ci m&%, Či si rneo, či si tfidi ti poniago s?ojerai ddetf, tak daj hvšio Gospodnoaii Bogi, da te je ztcogo v boji, šte-roga si bojii?ao za bJajžeiio bcddčnost svcjega deteJat da tl je moj. zdržvje dao, da si to s?ojo duznoat leko verno opravo. Či pa v tom ceniaš iala, tadi te stčkrat da] hvilCj da je Gjspodin Bog v tvGjsra deteti nssledflvdjdčo peldo, vzgl^d postavo pred tžbs na verno i pošteno oprdtflanfe tvoje duznosti. čl je pa tvojega deteta spričevalo lagvo, slabo, itero z oblačino? žalosti zas^nči tvoje srce, tfidi fe napravi obračun v samom sebi i pltaj: jeH si se brigo za svoje dete, jeli si ttidt ti sam ne naprejpom^go prihcd tč ktnlčne obJačine, jeli si ne Uk gučo, d« v I6H proti tvojemi deteti samo žola rna dužnosti, ti pa ne.
čt si tak prernlšlžvio, ČA\ Gospodnomi Bogi hvalo da te je Bog v slabom spnčevali tvoiega deteta cščc v pfavcm vremeni opomeno na tvojo nemarnost i zsmUdjenje, Či si pa ne Uk pre-mišld^o, tadi te džj Gospodaorai Bogi hvalo, da te je v tvoji vOpanjaj štera si ? svoje detc po-Jožo Gospodni B6g ežče pri cajii mentuvao i rešo od tistoga britkoga vkanenja, štero bi t\ mogdče po letej po velkoj materialno] aldovnosti
či nazaj odide vu svoj kraj, mogoče se je Ešau zda že tiidi pomiro, posiance je poslao k Ežaui. ka dorao pride, či ojerni Eiau  dovoU,  z-ednim
je iiidi lepi dar poslao na pomirjenje z etim glasom: MJakob slugu tvcj pošle to tebi Efsu ! Gospodi svojemi.* Da je Jakob brezi sioboda tam povrgao L&bana l vse ze^sem je odišao, je Laban za njim hito zicregom, dujšao ga je na sedmi den. Aii Bog je Labani, vu sne oazvesto: MNaj si z Jakobom prijaznivo dene*. Zato sta vu tniri rszišla. — Jakob je poslao poslance k-brati, ki je z-400 tnoži 16 prednjega i nazvCsto njemi, ka ga srdca čika. Jakob se je k-BOgi molo : »Bog oče mojega 1 Nevreden sem vse dobrot tvoji, Itero si činio z slugom tvojim: Ar sem z cdnov palicov io prek Jordana, zda pa dva šerega roam. OilObodi me z rok Eiaua brata mojega, ar si raeni obečao, ka z-raenom bodc 1*
Zagledno je p& Ja*ob brata svojega Ešsua nad sčbe idočega i sedemktat se je do zem2e ridPJzo pred njim. Esau pa k njemi beži, obime g* i jočeta» Pdglihno Jakoba tu?arišfce i dcca se nanizijo pred Eiauom. — T^ dar se je Eiau zadržavao vzžti, ali Jžkob ga je z prošnjov pri-silo. Tak jc Ešau odiiao po svojoj poti; Jakob se je pa povrno v Kanaan k-svojcmi oči.
Jakoba familia vu Kanaani.
(I. Možei od XXVIII. do L-ga ta!a)
Med sinmi Jakoba v-MeŠopotamijt narod-jeiilfni je Gajralžjši bio J6žef, sin Rachele. Ar se je sfn Benjamin, te d?anajeeti že v-Kanaani na-rodo. Jakob je v-Kanaani oi&kov s?oji pozvanje, opravicc: polodelstvo spunjavao, živino, ovce, zgajao, vu kom so njemi sinOvje na veliko po-raoč bili. Naj raj je tneo ]6Uia, kx je rajmdnši bio, z\ toga volo so njemi bratje nevoičeni bili
jusaiuš 20.
DCŠEVNI LiST
Stran 79
i po britki skuzaj popoinoma strlo ivoje očinsko i mstersko srce,
Očevje, matere! Cčrkevai zvonovje mm gllsijo konec šolskoga Jeta i v cerke? nas zo-vejo na h?aleda?snja bozo sliižbo. Zvono? 16 glas vas naj na tS opomfna, da se tiidi za vžs prlšii dnevi račundavanja.
AH tudi za vučiteic so prlšli dnevi račua-dLv"snja. Na vučltele so zavfipani naši majdragšl kinči, aaša bodočnost, ks bodo ednok stebri drBžine, vesl, gmajne i tiidl drždve. Od vučitel-stva je odvisno jelž bcdo ia deca dofori, zdravi, močni, s!i pa lagvi, s!ab5, strnjen? stebrl Dncs-den naia deca več srčne vzgoje potrebiije v šoli, ir je sarao včeujž prevcč i premalo je pa vzgoje.
Naši ^ucitcije naj tiidi ne bcdo v svojoj siiižbi iakšl, kakši je blo ednok eden vučitel, od iteroga nemarnosti nam guSi slcdžča zgodba : Bio je nindn eden vučitel, ki se je ne dosta brigo za šolo, za ns njega zavupano deco. Gda se jc že približavso kooec iolskoga leta, gda se je že frošto da v kratkom vremeni pride ioiski nadzornik, ki bo tiadi njegovo iolo prcg'edao, t^ je on s?ojo cSloletno nemdrnost z ednim le p!m fgzamenom ščeo pcpraviti. Zato je vsakorai otroki naprej povddo, ka bo pito od nji či pride nadzornlk, zato se naj tisto leckijo kčtn boie navčijo. Prišo je on velk?, znumenHi d6a, šolski nadzornik se je edno gojdno notriposta?o v šolo. Vutitel zdaj začne pitati svojc dijake, vse dobro,
lepo i gladko ide, tudi nadzcrnik se samo čti-diijc nad decč kržsnimi i razmčtitni odgovori. Lepo računajo, g{ejo, goriprivijo zemlepjs i zgo-dovlno, tiidi katekiztnuš, apoštolskoga verevad-Ifivdnja prvi i driigi tai. Gda pa na tretjs tdl pride r^d, ^učitel aa pamet vzeme, da tistcga otroka nega *? $611, ki bi trčiji tai raogo gori-praviti. VuSiteli zdaj preveS vroče postaac, ka naj začne; tretji Jai se more goripraviti, ix farezi toga je ne dokončano apoitolsko verevadliitfanje. I zdaj na srečo opazi, da se edsn maii pojbič preveč glasi. VuSitel se razveseiJ, da se je do-nok naiilo edno dete, štero se je samo cd seoe  driigomi vovtalsno leckijo. Gori ga po-, naj dale pravi. Mali dečko se zdaj og asi i to pravi: Lepd prosim gospon vučitel, tistoga pojba dnes nega v ioli, ki zna leckfjo od Svč-toga Duha.
Želenje nž> stadio?, ki deco noamo v šo-laj bi to biiu, da naj vsafci vučitel spozna duž-nost svojeg* vz?išenoga pozvanja, i asj vsaki vučitd svoio dužnost verno opra?la i ne samo tak kak hlapec za peneze, nego kak dober pastžr, I ne satno v šoli, nego tfidi zv6n iole.
Vučitelje! Prlšli so dnčri račundavanja tudi za vas. Zato naj zdaj na konci šolskoga leta tiidi vsaki vučitel pregledne s?oje opra?lcno deio i naj cd svojega opravlenoga dela račun da pred Gospodnfm BGgom i pred svojov lastivnov dui-novvestjov.                                                    H.
(to je že tak od nigda mao na?ada pri vekši familijaj). Siromak oča je niogao pri svoji sinaj tiidi viditi jvoje, vu mladosti včinjena zmčnkanja, štero se je pri njegovi stoaj vu familiji nadalja-vaio: ncvoščenost, vkanjanje roditelov, laganje i. t. v.
Jorefa so bratje za odavca, oče špiona držali (že ravno za toga volo5 či je oči njih hQ-dobo nazvesto). Rčiiti so se ga šteli. Oudali so ga Izmaelitancom, ki so ga pa da!eč v Egiptom Odali za robsJugo, njegov gvant so z krpjo? po-škropiH i oči pokazaii i prek ddli tak, da bi ga divjačina razSesala. Ne so se strsnoli nad t^m, ka oči, kak velko srdca bolezen spravijo na stare dni. Z-tčm so misliii, ka de zda že vse vrčd! (kak je oča včino z-svojim temnitn očom z-lžakom proti Eiaui).
J6žef je v-Egiptom, na srečo v kralevski gvor ednomi čestniki Potifari odani. -- Kak vu
Božem imeni zgojeni mladeaec je vs€m, ki so žnjim delo meii, iubeznivi postao. Tak tudi Po-tifar ga je ja^o poiubo i pri svojera verstii ga za prednjega djao. — Ali, kak navekže povsud se najde nevolčenost, krivica, nedužna sodba, tak je tč mlad(šnec nekrivlčno v-temnico vrženi. Jožef se je viipao vu Bogi. Vse, ka je na njega zavupano bilo, je poiteno odpra?iao, tak da ga je temničar obervse pozdigno. Bog ga je nž ostavo. Faraoi krali se je senja senjala, itero je samo Jožef znao Faraoi razložiti: ,Ka sedem puni vlati i sedem debeli krav obiina leta, sedem prazni vlati i sedsm loši krav sedem sfikeini Jet znamenuje. Pride sedem obilni lžt vu iteri de potrebno silje vkup spravlati na sukeina leta. — Za to ga je Farao vu orsagi na najvišižo pletne-menitost pozdigno i na njega zaviipao silja vkiipspravlanje.
Stran 80.
DUSEVNI LIST
juniuš 20.
Zobstonske molitve?
„1 Bog je nej posliino moje molitve." Kelkokrat čujemo te reči, če od molitve jeste guč. Včasi so tč reči žalcstne i vca-gane, včasi uporne i bridke.
Vsikdar so pa znamenje pobožnosti, Štera ne premišlava ešče zadosta visiko od Boga, štera ne premišla"va zadosta ponizno od človeka.
Ali znaŠ, bi radi pitali, ka te je resan nej posliino?
Kak ne bi znao, bi se glaso odgovor na naše pitanje, vej mi je pa nej dao, ka sem proso.
Čiidno, kak nenasitni so vnogi liidjč v dugovdnjaj penez, ččsti i moči, tak hitro pa so zadovolni v dugovanjaj vere.
Če verjejo, ka jeste Bog, če spoštii-jejo Jezuša, včasi v cerkev stopijo, zdržd-vajo tak zvekšega ttidi zap6vedi i včasi celo bogamolijo, te se proti onim, ki s toga malo ali pa nikaj ne včinijo, že pre-več pobožne štimajo.
Vsega tak nemrern spuniti, ka vera želi od človeka, — si mislijo — pa se zadovolijo z malim.
T6 je t&kša površnost, ka do pr&voga verskoga žitka pri tej ludej niti nemre priti.
Te ti je pa Bog nej dao, ka si od njega proso? Nej, nej mi je dao.
Proso si zagotovo za kakši napredek, za dobiček, za srečo. Ja, to sem proso, pa me je nej posliino, prazni rok me je odpflsto.
Sam si kriv prijatel, Če to misliš.  Ar
nikaj ti je li dao Bog, ti ga samo ne vidiš, dr vsikdžr samo na zdržčtek svoje prošnje misliš.
Bog ti je nikaj povedo. S tem, ka ti je nej dao, ka si proso, ti je povedo, ka nešče, ka ti šččš.
T6 ti je nikaj ? Preveč dosta je, če čiovek tak spozna božo volo.
Samo pomisli si; je prav bilo, ka sem to proso? Sem vreden bio, ka bi se mi spunila prošnja ? Bi mi na blajženstvo sliižilo, če bi mi Bog posluno molitev?
Če ti človek, šteroga za modroga i pravičnoga držiš, vtaji kakšo prošnjo, boš si dobro premislo, jeli bi ešče driigoga proso,
Jeli ne bi mogo dosta bole tanač držati s sebom, Če ti Vsaznajoči da zaraz-miti svoj: nej! ? On jezerokrat dale vidi, kak najbole skušeni človek. I On te liibi, kak Oča svoje dete. On ti nikaj takšega ne da v rokl, ka bi ti škoditi znalo.   On
Tak se je zgodilo, kak je J6žcf napre po-
vedao. V-sukeini letaj je vclika iiikežina  poslž
nola, v-Kana&ni je tudi glad iadao, te je poslao
Jžkob sini v-Egipt   silje   kiipiivat,   tam  je   pa
'.     rayno J6žef oddvao siije. Bratje pred njega prido,
.'''¦;_   J6!ef je je včasi  spoztuo,   ali   ne  se jc vjavo.
Vč je šteo zvediti, kak je oča, kak so   oni.   —
Da so že obdrugira, obtrčtjim prišli kupuvat, se
je vjavo. —  Veliki  strah  jc  je obvzčo —   ali
Jožef je je porairo: ,Nebojte se, hodte bliže k-
:      meni, skfišiivao je je, zobltno govorčči:   Vi ste
z-menom hfido činili,   ali  Bog  je  to na dobro
¦'     šteo obrnoti naj se vl poraeni zdržite, dao njini
-      je sUje i pravo njim je, naj se aa po  p6ti   ne-
.'     svajGjejo, i naj očo k-njemi pripelajo, i vsi, vse
zevsetn   k-njemi,   v-ete bogši orsag pridejo, tQ
::      dobijo tnesto".   —   Poslao   je   kolije po očo i
¦..      blago, več f^le dari, i pova egiptomskoga.
?              -                        (Dale)
Vsi,   ki  v  prišestnom 1940—41-totn šolskom leti
v dijaški dom
vzčti šč^jo biti, naj vložijo pismeno prošnjo najkesneje do             ;
20. iuliia.
Onim, ki zamtidijo tč termin, nemre-mo garantirati mesta.
Ravnatelstvo.
juniuš 20.
DUSEVNI LIST
Stnin 81.
ti nikaj ne vtaji, ka potrebtiješ — potre-buješ perse  za hasek svoje diiše.
I na svojo dušo moreš v prvom redi tnisliti, če si krščenik. Če pa moliš, te si  krŠČenik!
Te mi je pa Bog vendar dao kaj, ravno s tem, ka mi je nikaj nej dao ! Vtdjo mi je prošnjo zavolo moje duše, zavolo mojega vekivečnoga blajženstva. Moja molitev je nej bila zaman!                 D.
Spra»ičanje pred Bogom.
(S TrubLrovoga predgovora  k novomi zdkoni z Jets 1557.)
Vsm, vseni dobrim i bcgabojččim krščenl-kota, ki v siovensfci držefaj prebivate, mifcščo i mčr i vse dobro od Bogš Oče po Jezuši Kristu-šf, našem Gospodni i Zveličiteli vslkddr i mno prosim.
Moj! lubfčiii Slovencl i bratje 1 Zsgotovo i istinsko je tak, kak pra?i vučeniki, prcdgari i rdsumnl krščanje zdaj possud plšejo i pravijo, ka se naj?čkši navuk, najhasnovitejša mcdrost i zveličanje vsakšega kršeenika v onotn navuki naže itare i privc vere iciržava. Um se zove ^spravičanje pred Bogoniw, ka človek zna i prav zzrazmi, kak i gde more iskatl i najti odpuSča-nje vsej grehov, miloščo božo i veklvečno živlenje,
Ar šteri človek pozna I prav zarazmi 16 n&vuk, za koj yoio de od Bogž pravičnoga dr-žahi, tisti tr.a te pravi klfič k sv^tomi pismi, tlstl prav zarazmi sv^te evangeliome, vse to, ka je Jezuš predgo, ka so proroki i apoštoli plsaii i včill. Tisti ma te prdvi nebeški kinč, pršvo spoznanje božega Slna J^zui Kristuia, zaka je prižo On z nebčs k nan; na ete s?et, zaka je na sčbe vzeo čiovcStvos ztka je predgo, znamenja delo i se pfisto tak bridko raantrati i vmoritj. Titti (Udi zna, s kem l kak znajo ludjd Kristu iove pravice, svetosti, vsej njegovi djanj i za-sitiženost! tšlniki biti.
Toga Ešvuka pravo zarazmenje obeseli i potrošta vsa žalostna srca, \?se prestrašene dii-šnevesti, ki se bojijo bože srditostl i pčila, ka obctojijo v vsej hiidi ne?61aj i v ?sej žmetni skužn;avaj; znoirešnji i zvfinejlnji, kak na stnrt-noj posteii lež&či ne vcagajo nad božov milo-ičov i pcmočjov.
Tč navuk sam včini, da se poslfinejo proinje vernikov, ka oni tnolijo i od Bogš prosijo.
Td na^uk sam včioi, ka dobra djanja, mi-loičine, posti, bcže službe, pozvanje i pošteno delo se dopadnejo Bogi i so njetni prijčtna.
Kr^tko povedano: itcri človek 16 ndvuk naže prave kričanske vere prav znž i zarazmi, t sti zna l more z velkoga grššoika nebeski svetnik, s hfldoga pobožen, z božega prohvnika b ži prijatel gratati, tisti zrš i more z Satanove oblasti v božo miloičo priti i stopiti s pekla v svžia neb^sa.
Tisti pa, šteri toga navuVa ne zarazmi, naj bode moder i dober pred liidml, vendar ne raz~ mi prav nikšega drtigoga kričanskoga navuka, ne ve, ka dobroga nsm je včino Jezuš s svojim trplenjem, ne ve, ka so sveti sakramenfl, za koj volo so poslavieni, ne ztia se z Bogom zmčriti, je pred Bogom v netnilošči, nema nikiega od-pfiičanja od Boga.
Tisti ]e z vsem svojim djaajera j ravnanjem z vsemi svojimi dobrimi deli i božitni slfižbami podvrženi šatani. I če ne pride k pršvotni za-razmcnji toga navuka, dokeč je v živlenji, de tnogo v smrt i v dtugi težki ne?61aj vcagati nad božov miioščov i pomočjov j de na veke skvarjeni.
Pred fdkiim zlotn i nezarazmgnjem obari nas i vsakiega človeka O5a nebeski zavolo Sna Jezuša Kristuia, naiega Gospdda 2 OdkU-pitela. Amen.                                                D.
Zato ste sprejalt božt blagoslov — nej samo za sebe — nego naj tUdl one, kl so ešče pod preklestvom, blagosldvlate, /6 /c, za nje molite, nkj se po vašem včenjej, strpllvostt i pobožnom žitkl tiidi povrnejo k verl.
Če se pa zaman trtidlte t onl nadaljavajo včs žalltl i prekllnjati, te pomlsllte, kak vlsiko vds je postavo l počostlo Bog, dr blagvslov, šteroga tdlniki bodete, je nej z etoga vr&mena, nego tč /e, ka ste zdaj po Kristuši v mtloščl pf\ BbgU mdte odpftščanje grehov, ste odkUplenl od smrtt i vrajže obldsti l čakatl mdte vekivečno žlvlšnje i bldjženstvo.                                            Luther.
Stran 82.
DOSEVNl LIST
juniuŠ 20.
Z Lutherove predge
od Luk. 1, 39-56.
2. julija 1532.
»Dvdje šččmo zdaj vidti i razpršvlatl z etoga evangelioma. Eti se natn l&pe i dobre laitivnoiti pokažejo.
Prva lastivnost je poniinost. Mlada deklina Marija, čiglih jo je visika ččst dojila, ar je boža mati, ka bi Ožčbet mogla za njov hoditi, se vendar ravna po božoj zapovedi, ka moremo stire Ifldi spoitOvati. Čeglih je že viiiša, se fendir ponizi i napravi td diigo pot k svojoj prijatelkinji, naj bi njej dvorila.
Pa tOdi Ožebet, čcglih je starejia od Ma-rije, se vendAr ponizi pred mladov deklinov i njcj pravi: »Odkud je meni to, naj k meni pride tnati Gospodna mojega?"
T6 je preveč velki kinč i velka prčcimba na lablčnoj devojki, ka je nej gfzdšva od ččsti, Itero ma, ka ]e boža mati i de mogla božega Sina" roditi. Ne bi čfido biI6, če bi se zvisila i v nijvčkio glzdoit spAdnola.
Ar ovo, ka delamo mi nevolni ladjč ? če mamo k&kii filčr, ali rajnški, že niiče nemre z nami ladati. Edna siažkinja, štera lepe lasS ma", te že nadfije i de gizdava. Eden rcladi pomoč-nlk, šteri 16pi kaput nosi, de gfzdavi i nesramen, kak viakii drfigi tfidi, če kaj zosebnega m&, naj bode td lepoti, pžncz, znžnje ali kaj drugoga. Pa vendar je vte to kak blato na ccsti prOti vel-koj milošči, itero je Marija zadobila.
I ta Dajvišiia, najplemenitejša, najmtejSa mati se vendar ne zvisi, nego ponizno pra*vi an-geli: »Ovo, slfižbenica Ooipodnova sem !• i napravi tO dugo pdt k OžčbetJ, da bi njej slflžila.
Angel jo je z visikimi rečmi pozdravo i nje| pravo, ka je blajiena med 2en4mi, pa todi Ožčbet te ponizi i njej pršvi, ka je tnati njeno-ga GotpOda i je nej vrždna,  ka k njej prihaja.
Od takie ččsti bi se človeče srcč zvisilo i nadfilo. Ar kak se ne zgizda" vilo od toga človeče src6, Ce ie pa že zavolo ednoga ndvoga kaputa ali dtseti rajniki k gizdoiti dimo zapelati.
Nj6 pa visika ččst ne omaja, negoponizna oitane i ne slfiži samo ivojoj prijžtelkinji, nego tQdi oam vi§ra i porodi sinš, ki je vse nšs Zveličitel.
N6j de §ram vsakšega, iteroga samo zna tram blti, pred ponlznostjov,   itero  eti vidimo,
ka ta deklina, itera je najvžkša ženska vu nLbi i na zemli, tak sploj pozibi svojo vršdnost i zn^ tak ponizno srcč meti, ka ide pa jo je ne sram, plenice prati, malo dete I?ana rr.ujvati i čistiti.
Zajlužiia bi, ka bi se njej z?4ta kola spra-vila i je s štiri jezero konji dali vlcčti i pred kOlami trobentati i kričati: nEti se pela ženska vsej žensk, kral-ca vsega človečanstva 1* AU vsega toga je nej bllč. Siromaina deklina peiki ide na dugo pot, pa je vendar boža mati.
T6 je njčna prva Iepa lastivnost: fa velka ponlznost. Vsi moški i ženskc bi s! mogie to pčldo k srci vzčti i se prcstrašiti nad svojimi norimi i gizdžvimi srcaml Ar vidimo i ikfisimo, kak spreobrnjeni, nesramcn i gizdavi je dnesden svet, zosebno hiapci i dekle. VLrt i vertinja se moreta tak ravnatl, kak hlapec i dekla šfčta, tak visiko se nosita.
To nede moglo dugo obstanoti. Grom i strela ta mogla naslSdnje vmes vdariti, naj se glzdost preprav).
Drfiga lepa lastivnost je ona, ka Luk&č pržvi, ka je Marija s hltenjem ila. Td je: lepo dostojno, nej redovedno i lehkomišelno, kak mladma na buče i k plesom ide, klepeče od edne hiie do drflge  i   obrača oči na vse kraje.
Štere tak delajo, so nej dostojne, nego razvflzdane ženske. Dekline i ženske pa morejo doma* ostanoti, če pa morejo po cesti iti, naj se lepO paščijo, ne ostanejo dve vOri na ccsti i ne postanjUjejo vsepovsud.
Devica Marija se je nej obnžšala tak; lepu dostojno je šla, nej postanjiivala eti itam, nego mislila je na svojo slflžbo: tnater Oz^bet š^š obiskati. Zavolo tej misli je nikaj drfigoga nej vidla. če jo je na poti ito oberko, je kratko odgovorila i se bltro paščila k svojoj prijatel-kinji. LUk&č je zato prlpiso reč ,s hitenjem«, nšj dekline i ženske nemrejo praviti: Zaka bi oslšla vsikddr samo domA kak nOna v kloštri i ne bi smela iti se *Ltat ? Vej je pa Marija tiidi šla 1 Če je njej nej greh bio, naj iQdi meni nede greh ! — Ja idi, ali dostojno, kak je ona včinila 1
Ali ržnč tak, kak ženske v poniznosti ne nasledujejo Marije, nego so gizdave i nadflte, ržnč tak jo ne nasledujejo tudi v poitenjej, kak na žalost vidimo.
Malo vas je, ženske i dekline, itere bi si da*1e dopovedati, ka se da vcsela i z ednitn do» itojna biti. Z rečrai so nesr&mne i nedostojne, z
juniuš 20.
DOSEVNI LIST
Stran 83
obnašanjem dlvje i razvUzdane. T6 se razrai dnesdčn pod ve^ijem. Pa vendžr bi IČhko ve-selje i dostojnost vkUper hodile, če bi ženske ščele nasledflvati to pgldo.
Zdaj so pa mlade dekiine z rečrai i djanji tak nesrštnne, preklinjajo kak vojakl i ne poz-najo sramA To pa zLto, ar matere fa*kšo pčldo kažejo i se ne brigajo bole za poštenje i dostoj-nost mladine.
T6 je pa vsikdar zagviišno znamenje pri-bližavajoče se veike kaštige, če se pri ženskaj poštenje tak ob aU. Ar se deca po msteraj vr žejo i se dekle od gospej včijo, ka nazadnje h'ndri nega več poštenja i dostojnosti, kak na i&lost ifidi dnesde-i vidimo j zato čakati more-mo zasluženo kašt?go.*                     Poslo?.: D.
Rdzločni m6li gldsi.
Radosti glas. BKi je i lastivnomi Sini nej engeduvao, nego ga je za nas vsetšdao, kakda bi nara zato ž njira nej vsa darUvao?"
Rim. 8, 32,
St&rl rokopis. V najstarejšoj zbirki arabski rokopisov nikše knižnice v Mila-noi se je najšo pod im^nom Janoš apoštola napisani evangeliom, šteri s prvi krščan-ski stotin shdja i je zato velke važnosti za spoznavanje krščanskoga ndvuka pa apoštolskoga vremena.
Prepovedane sekte. Na Vogrskom so vse državno obrambo ogrdžajoče sekte prepovedane. Za t&kše se držijo med drii-gimi: nazarenci, adventisti, sombatisti i risšlščari
Sotrlidnikom Dliševnoga Lista. Ar de prišestna, julijska numera našega lista zavolo osčbni zrokov prvle mogla biti za-klučena, prosimo svoje spoštuvane sotriid-nike, naj svoje prispevke do 10. toga ju-lija vpošlejo na reditelstvo v Soboti.
Imenovanje. Na predlog cerkveni obldsti je križevski kaplžn Lepoša Štefan po banskoj upravi v Ljubljdni postavleni za verovučitela na križevskoj, kančevskoj i mačkovskoj šoli.
Selo. 23. junija 1940. ob 10. vori bode na novo postavlenoj evang. cerkvi v Seli pozlačeni križ s kruglov gori monte-rani, ob Šteroj priliki bode boža slOžba obdržana od dvej č. gg. dtihovnikov. Zato
vabimo vse bližnje i dalejšnje dobročini-tele i prijatele, šteri so nas dopomogli do toga radostnoga dneva, naj bi se z nami vred veselili toga znamenitoga dogodka.
Zahvalnost. Evang. filijalna verska občina v Seli (Jugoslavija) je z velikov radostjov vzela na znanje obvestilo v Ame-rikanski Slovencov Glas novinaj od 3. mdja 1940., ka so naši vrli rojaki, živoči v Betlehemi (Amerika) na naš naslov po edne novine Amerikanski Slovencov Glas naročili i naprej plačali. Za leto 1938-39 sta plačala za nas gg. Koltaj Alex, i Luis Antalič, a za leto 1940 je zvUn imenovani plačano po gospej Čellak Mariji roj. Koltaj. Z eto njuvo navdttšenost za nas se njim tem potom iz srca zahvaljujemo za njuvo dobrotivnost, štero so že v velkom talivO pokazali ob priliki naberanja darov za našo cerkev. Amerikanski Slovencov Glas novine z velkim veseljom sprijmemo, ar prinašajo glasi z živlejnja |naši rojakov i ešče ttidi glasi iz naše krajine.
— Samovolni dAri. Na goridrž^nje Diišev-noga Lista: Šantavec Matjai Moičanci i Slana Etelka Nemčija 2—2 Din. — Na Diačkt Dom: Obal Stefanova Nemšavci 10 Din. — Na nc sprhltvi venec Luthšrove FJiszdr Šarolte: vd. Či-huk Aoa Motovilci 10, Ptiri Janošova Polana 10, Škrilec Janol i Šarolta Polaoa 30, Gorlčan Janoi Polana 20, Hekliti J6žef i Edith M. Sobota 20, Franko Beia z ženov Markišavci 20, Pozfek Franc z ženov Predanovci 20 din.
Turobni glasi. Zadnji mSsec so se odse-lili vu vcčnost z soboške fare: vd. Kerčmdr Judit, ro). Zelko v Martjanci, st. 86 1.; Hodoiček Ivan ? Veičici, st. 55 1.; Katona Štefan v MartjancJ, st. 77 1.; Rehn Terezija, roj. Bacfi v Sobote, tt. 511.; z domanjševske fare; vd. Šancza Fran-ciika, roj, Čahuk v Domanjiovci, st. 63 1., K6-cz4n Irma, omožena Picard iz Domanjšovec, it. 26 1. je mrla v Franciji; z G. Slavečke fare: 5. mija V6ri Franc, oženjen h Sotine, st. 70 1.; 9. maja Horvat Frida, otrok iz Nuskove, st. Va '•; 12. maja Skledar jOri, vdovec, roj. v Serdici, biv. v Sotini, st. 86 1.; 27. tnaja Ivmič Stefan, otrok Jz Dol. Slaveč, st. 12 dni; z krtžavsU fare: 6. rošja vd. Kardoš Jula, roj. Kandal v Fokovci, st. 80 1.; 7. maja Zakoč Ana ? Kušta-novci, st. 66 1.; 8. tn&ja Zakoč Mihal v Križevci, st. 72 1.;   14. raaja Hari Dezider ? KOkeCi, st. 0
¦#
Stra"n 84.
DUSEVNI LIST
juniuš 20.
tnes.; 17. mLja Gornboc Franc v Oiovci, st. 60 1.; 20 mija Hžri Šiefan ? Križesci, st. 62 i.; 30. mšja Balajc Aleksander v Seli, st. 40 1. po streli bujti; z Puconske fare: vd, Kolola Ana, r. Banfi v Scbeborci, stara 66 lct; Vratar Ern6 v Andreci, star 42 1.; Novak Ivan v Pclani, st. 70 1.; Šoštarec Mikloš v Markišavci, star 73 1.; Kološa MSkloi na Gorfc), st. 62 1. i d*a ctrok3. Na"j počivajo v mirl do blajženoga gorstanenja. PoSta. HašŠaj Kalman, Perth Amboy. Pe neze za Kalendarije hvaležno prejčli. ProŠeno Vam odposlali iržj. 31 ga.  Topeo pozdrž?! —
Dogodki z&dnjega meseca Silno-ga napdda nemške vojske so zavezniki nej mogli zadržati. Po kapitulaciji Holandije se je podao tudi belgijski krdl. V Flandriji se je te razvila velika bitka. Ncmci so ob-kolili milijonsko armado zaveznikov i je potisnoli k mčrji. Angležom se je posrečilo tdl svoje vojske prepelati v Anglijo. Po velkoj zm&gi v Flandriji je nemška vojska šla proti Parizi. Prebila je celo bojno črto, francoska vojska se je po hrabroj obrarn-bi stalno umikala, nazadnje je morala pre-ptistiti Nemcom ttidi Pariz. S tem je v nemške roke prišla cela severno-vzhodna francija z velkimi rudniki i industrijskirni centri i cela njčna morska obala od bel-gijske meje do Le Havra. S tem si je Nemčija spravila mogočnost za velki na-pad na Anglijo. — Po padci Pariza je nemška vojska napadnola celo Maginoto-vo črto. Zavzela je Verdun, na vnogi mestaj prebila obrambno črto i prekora-čila Rajno. — Kak je že od začčtka bojne bilo pričakovati, je 10. junija tudi Italija stčpila v bojno. Mussolini je napovedo Angliji i Franciji bojno, izjdvo pa je, ka sa suhozemske meje Itd!ije dokončne i ka nešče balkdnske države potegnoti v bojno. — Italjanska vojska je že zvršlla več napa-dov v zraki i na morji. Zav^zniki so bom-bardirali več italijanski  varašov  i vojaški
oporišč. — Španija je zasedla Tanger v severnoj Afriki, šteri varaš je prvle pod mednarodnov kontrolov stao. Španci zah-tevajo, ndj njim Anglija prepusti Gibraltdr. Rusija je zasedSa Litvo. — Francoska voj-ska izprdzni Maginotovo črto i zavzeme nove položdje. — Amerika je zav^znikom obečala vso pomoč v orožji i letalstvi. — Sovjetska vlada je skončala, po vsakšoj ceni obarvati vezdašnje stanje na Balkani. — Francoska viada je odstopifa. Posfav-lena je nova vlada, štero skoro sami ge-nerali sestžvlajo. — V Franciji i Angliji so bile molitve za zrnago i rešitev Fran-cije. — Ameriška vlada je Finskoj od-pflstila vse dolgove s svetovne bojne.
MIRO DOMAJNKO
MURSKA SOBO7A, Lendavska cesia
(prek od iovarne BENKO)
Pfivo Frehihbrshd Foohebho Fodietse
Nagrobne vence umetne    od        Din      601—
% Mrtvaške rakve mehki les od         Din     160*—
<^ Mrtvaške rakve trdi les    od          Din    750#—
^ Mrtvaške rakve kovinaste od          Din   1250*—
O Mrtvaški   prti   (šlari) nav. od        Din      30g—
g^ Traki za vence  od                         Din      20"— 1N VSE DRUGE POTREBŠČINE !
SKLADIŠČE PRI   POKOPALIŠČU.
I    Sprejmem naročila tudi za sveže vence ! !    |
Izposojam mrtvaški oder (ravatal) in voz.
Izvršujem :   kornpletno pogrebe, prevoze in izkope vse po zmerni cens.
POPOLNOMA DOMAČE PODJETJE ! ! !
Podperajte^   -
Diiševni   List!"
Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI ^odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.