Krščansko-katoliška stranka. »Splošna volilna pravica*, bilo je geslo nedavno umrlega grofa Taaffeja. Ta pa bi bila smrlni grob oni stranki, ki je prava kuga avstrijskih narodov, judovskoliberalni stranki. »Splošna volilna pravica«, zadonelo je po dunajski zbornici, in zaječal je Izrael in ž njim nemški liberalci. Pa čudo! Hokemvart noče nič vedeti o splošni volilni pravici. Minister Taaffe mora odstopiti, koalicija nastane in liberalci so še celo na boljšem, kakor prej, »na konju«, kakor so se širokoustili, s pomočjo katoliških poslancev. Ta eas so liberalci dobro porabili. Pred vsem so uvedli zlato veljavo na korist malikovalcem zlatega teleta, a katoliškemu ljudstvu na škodo; tudi so zasedli najvažniša mesta pri ministerstvu in zunanjih uradih liberalci in Poljaki. Pa bilo je kosiec koalicije ia po kratkom premolku so prišli Poljaki z Badenijera na državno krmilo, in Badeni se je podvizal pokazati, da so mu liberalei kaj pri srcu. Med tem so bile namreč na Dunaju volitve v mestni zastop. Krščanska stranka z Luegerjem na čelu premaga z ogromno večino judovsko-liberalno stranko. Dve tretjini mestnih očetov izvoli Luegerja dunajskim županom. Toda Badeni ga ne potrdi. Zaradi tega seveda vrisk in pisk v judovskem taboru. Iji Hohenwart z nekaterimi konservativnimi ppslanci pritrdi Badeniju — zopet liberalcem v korist. Zato izstopi vee najboljših poslaneev iz Hohenwartovega kluba in ustanovijo novo »katoliško ljudsko stranko«. Sedaj se bije kaj Ijut boj med Badenijem in Luegerjem, ali prav za prav med krščansko stranko in liberalci. Ta boj za nas Slovence ni nikakor brez pomena; saj nam ni vse eno, 6e zmaga krščansko ljudstvo, ali pa judovsko-liberalni kapitalizem. In kaj je to liberalni kapitalizem? To so cni liberalni bogataši, ki pri svojih velikanskih trgovinah, fabrikah in na borzah denar skupaj spravljajo, bodisi na pošten, ali nepošten način, to so one denarne pijavke, ki se živijo od tvojih krvavih žuljev. Tvojim poljskim pridelkom delajo oni ceno, ne ti, ki si oral in sejal, in sicer tako nizko ceno, da se lahko reče: Ti si sejal, liberalec je pa žel. S svojim fabriškim delom zatirajo poštenega rokodelca in malega obrtnika ter delajo postave, katere so vse bogatašem v korist, ljudstvu pa na škodo. Zato ni čuda, da propada kmečki stan. Liberalec sovraži vse, kar je tebi svetega. Mrzi tvoj jezik, mrzi tvojo vero. Njegovo je geslo: Proč z vero, proč s cerkvijo! Vera nima nič opraviti v družinah, v šolah, v državi. In dokler bodo imeli v Avstrji liberalci moč, dokler bodo postave v liberalnira smislu, ni upati, da bi se zboljšalo naše versko, narodno in gospodarsko stanje. 7.aio pač moramo biti hvaležni možu, bodisi narodnosti katere koli, ki mu je geslo: Proč z judovskim libera- lizraom! In tak mož je vodnik dunajskih kršč. socijalistov, Lueger. Med Slovenci ima sicer mnogo naspronikov, ker je nekdaj glasoval s svojo stranko zoper celjsko slo v. gimnazijo. Pa mu moramo odpustiti, samo zavoljo tega ga pač ne smemo zavreči. Večjega pomena je njegov boj zoper liberalizem, kakor celjska gimnazija. Je premagan ta na Dunaju, bo kmalu tudi drugod, in od tega imamo Slovenci stokrat več dobička, kakor od ene slovensko-nemške gimnazije. Vrku tega pa Lueger osebno ne mrzi našega naroda; le zavoljo svojih volilcev je bil presiljen ravnati tako. Da nam mož ni krivičen, sledi iz nekega govora, ki ga je imel po leti na Zidanem mostu z nekim našim narodnjakom. Dotični gospod ga vpraša, kako se bo Lueger ravnal glede celjske gimnazije. Lueger mu pove, da bo sicer glasoval proti gimnaziji, to pa zato, ker bi rau nasprotno postopanje škodovalo pri dunajskih volitvah in ker }e prepričan, da Slovenci dobijo brez njegove stranke večino za celjsko gimnazijo. Če bi pa celjsko vprašanje na kak način prišlo v nevarnost, bodite prepričani, je dejal Lueger, da vam priskočim s svojo stranko na pomoč. Očita se mu, da se je pretesno zvezal z nemškimi nacijonalci, ki so brezverci in naši nasprotniki. Pa s tem še ni rečeno, da se je izneveril svojim krščanskim načelom. Dokler se pa to ne zgodi in dokler se neustrašno bojuje zoper pogubni liberalizem, tudi našemu narodu v korist, nam je Lueger drag in ljub. Draga in ljuba nam je njegova krščansko-socijalna stranka, kakor tudi nova katoliška ljudska stranka, ki Luegerja vrlo podpira. Mi pač želimo, da se kedaj iz teh strank izcimi ena krščanskokatoliška socijalna stranka ki bi si zbrala v svojem krilu katoliško misleče može vseh jezikov in narodov avstrijskih. Tedaj bi pa smrtni zvon zapel judovskim liberalcem, in kmalu potem brezverskim naciionalcem. In Avstrija bi ustala omlajena: versko prepričanje bi oživelo, gmotno stanje ljudstev se zboljšalo, mir bi zavladal med narodi in katoli?ka ideja bi vrlo pospeševala narodno idejo slovenskega ljudstva J—p.