URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 9. februarja 1989	Št.: 2
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
16.	Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000
17.	Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
18.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989 na območju občine Murska Sobota.
STRAN 19 VESTNIK, 9. FEBRUAR 1989
16
Na podlagi 23. in 142. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) ter 39. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave občin Pomurja, št. 37/81, 39/83 in 9/86), je Skupščina občine na tej seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 24. 11. 1987 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE LENDAVA ZA OBDOBJE 1986-2000
Skupščina občine Lendava je dne 12. decembra 1985 sprejela dolgoročni plan občine. Zakon o urejanju prostora v 50. členu določa, da občinske planske dokumente pregleda posebna komisija pri Izvršnem svetu Skupščine SRS (t. i, medresorska komisija). Recenzija planskih dokumentov se omejuje na naslednje:
—	ugotavljanje ustreznosti postopka pripravljanja in sprejemanja plana,
—	ugotavljanje skladnosti plana z zakonskimi določili,
—	ugotavljanje skladnosti občinskega dolgoročnega plana z dolgoročnim planom SRS (t. j. prevzetost republiških obveznih izhodišč).
Dne 13. 2. 1987 je Medresorska komisija podala oceno o usklajenosti dolgoročnega plana občine Lendava z republiškim planom, v kateri ugotavlja:
1.	Dolgoročni plan ima vse predpisane sestavine, ki so določene z zakonom,
2.	v planu niso v celoti upoštevana vsa republiška obvezna izhodišča, kot so opredeljena v dolgoročnem planu SRS,
3.	dolgoročni plan ne opredeljuje dosledno ločeno stanje in planske opredelitve,
4.	legende v kartografskem delu plana ne zadovoljujejo navodilom o pripravi grafičnih prilog k dolgoročnemu planu,
5.	Odstopanja od republiških obveznih izhodišč je potrebno prikazati na ustreznejši in preglednejši način,
6.	v tekstu manjkajo numerični podatki o površini gozdov in kemtijskih zemljiščih.
Medresorska komisija zato nalaga skupščini obvezo, da pomanjkljivosti, navedene pod točko 2. do 5. odpravi, ter priporoča, da popravi še ostale pomanjkljivosti.
GRAFIČNI DEL DOLGOROČNEGA PLANA SMO POPRAVILI:
—	korigirali legende v kartografskem delu in kartografski dokumentaciji,
—	upoštevali vsa republiška obvezna izhodišča,
—	označili odstopanja od republiških obveznih izhodišč,
—	dopolnili tematiko dolgoročnega plana z nekaterimi novimi podatki (območja odlagališča komunalnih odpadkov, območja vodnih zajetij pri Gaberju in Turnišču).
TEKSTUALNI DEL PA SE SPREMENI V POGLAVJIH:
5.2. Kmetijstvo in ribištvo
7.3.1.	Prostorski razvoj naselij
7.3.2.1.	Energetika
7.3.2.2.	Komunalna infrastruktura
7.4.1.	Območja kmetijskih zemljišč
7.4.2.	Območja gozdov
7.4.4.	2. Vodnogospodarske ureditve
7,4.4.	3. Območja deponij za odpadke
7.6.	Način urejanja območij in naselij s prostorskimi izvedbenimi akti
7.8.	Program dodatnih raziskav
7.9.	Obvezna izhodišča dolgoročnega plana SRS za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov občin.
V predlogu sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine so vključene tudi pripombe iz javne razprave. Upoštevane so vse pripombe, razen:
— predlogi za širitev naselja Radmožanci (del), Trnje (obrtna cona), Črenšovci (del), V. Polana (del), Gornja Bistrica (del), Lendava
(območje industrijske cone in območje stanovanjske gradnje ob soseski INA), Dolina (del).
V poglavju 5.2. Kmetijstvo in ribištvo se v sedmem odstavku popravi šesti stavek tako, da glasi: Ribiška družina, povezana v zvezo ribiških družin Slovenije in zavod za ribištvo bo z vodami gospodarila tako, da bodo bogatejše, zato bo povečala vlaganje mladic v varstvene in športno ribolovne vode ter zgradila ribogojnico na lokaciji k. o. Lendava ob Črncu na pare. št. 6631.
Zaradi pripomb iz javne razprave se spremeni tabela v poglavju 7.3.1. Prostorski razvoj naselij.
Naselje	Širitev	Namen	Območja	Kategorija	
Turnišče	19,8	ind. 4,6 ha	1	I	A
		stan. 1,0 ha	1	I	A
		stan. 14,2 ha	2	III	A
Odranci	3,5	stan.	1	I	B
Renkovci	4,8	stan.	2	III	
Dol. Bistrica	4.0	stan. 1,0 ha	2	III	
		stan. 3,0 ha	1	II	B
Gor. Bistrica	8,0	stan. 4,0 ha	1	II	B
		stan. 4,0 ha	2	III	
Črenšovci	5,4 ha	stan.	l	II	A
Petišovci	10,3 ha	rekreac. 7 ha	2	IV	
		stan. 3,3 ha	2	III—IV	
V. Polana	2,7 ha	stan. 2,0 ha	2	III	
		stan. 0,7 ha	1	III	B
Žitkovci	1,0	stan.	2	IV	
Genterovci	3,7	stan.	1	II—III	B
Radmožanci	2,5	stan.	1	II—III	B
Gomilica	2,1	stan.	1	II	B
M. Polana	2,0	stan.	2	IV	
Nedelica	1,5	stan.	2	III	
Dolga vas	1,6	stan.	1	II	B
Čentiba	8,2	stan. 1	2	III	
		stan. 6	1	II	E
		kmet. 1,2.	1	II	E
Banuta	1,2	stan.	1	II	B
Kamovci	0,7	stan.	1	III	E
D. Lakoš	4,8	stan.	2	1V-VI	
Gaberje	5,9	stan. 2,5	1 2	IH IV	
		stan. 3,4			
Kapca	3,5	stan. 0,5	1	IH	I
		stan. 3	2	IV	
Hotiza	1,5	stan.	2	III	
Žižki	2,5	stan.	1	III	I
Dolina	0,6	stan.	1	II	I
Pince	0,5	stan.	1	II	I
Mostje	1,8	stan.	1	II	
Kot	0,8	stan.	1	II	
Dol. Lakoš	0,5	stan.	1	lil	
Bukovje	1,2	stan.	1	III	
Trnje	0,3	stan. 0,1	1	II	
		stan. 0,2	2	III	
Dobrovnik	2,5	obrt. 2,0 ha	2	III	
		stan. 0,5	1	II	
Strehovci	0,8	stan.	1	II	
Petišovci					
-Kot	0,6	stan.	1	III	
Orešje	0,2	stan.	1	III	
Pince Marof	0,1	stan.	1	III	
Lendava	19.1	stan. 2,3	1	II	
		stan. 2,2	2	III	
Posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč znašajo 61,9 ha, na 2. območja pa 70,4 ha.
V poglavju 7.3.2.I. Energetika se za drugim odstavkom doda:
Do leta 2000 je predvidena izgradnja HE na Muri (HE GIBINA in HE Mursko Središče) ter priključitev novih elektrarn z energetsko omrežje. Tako bomo izgradili 110 kV daljnovoda RTP Veržej — RTP Lendava in HE Mursko Središče s priključki.
V poglavju 7.3.2.2. Komunalna infrastruktura se črta 4. odstavek in doda:
Tako bomo razširili vodovodno omrežje od V. Polane do Brezovice, od Genterovec do Žitkovec, v Lendavi pa bomo izgradili novi vodnjak s kapaciteto 50 do 60 1/s ob na že zavarovanem črpališču ob Črncu za potrebe Lendave in okolice. V Turnišču bomo usposobili za koriščenje novo vodovodno zajetje. V istem poglavju pod »kanalizacijsko omrežje« se v drugem odstavku črta tretji stavek in doda: V dolgoročnem obdobju se planira tudi izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Turnišču.
7.4.1.	Območje kmetijskih zemljišč
za tretjim odstavkom se doda:
Z agromelioracijami bomo izboljšali kvaliteto 2.250 ha kmetijskih zemljišč. Komasacije pa bodo zajele 5.450 ha zemljišč predvsem na melioracijskih območjih.
Površina 1. območja kmetijskih zemljišč leta 2000 bo znašala 15:021 ha, 2. območja pa 2.145 ha.
7.4.2.	Območja gozdov
Črta se prvi odstavek, namesto katerega se zapiše: 
Gozdovi na območju občine obsegajo 5.833 ha oz. 29 % površine občine. Od tega merijo lesnoproizvodni gozdovi 5.785 ha, gozdovi posebnega pomena pa 48 ha.
7.4.3.	Območja varovanja naravne in kulturne dediščine
Krajinski parki
1'. Krajinski park Strehovske gorice s povodjem Bukovniškega jezera
2.	Krajinski park Črni Log — Radmožanci
3.	Krajinski park Lendavske gorice
4.	Krajinski park Murska širina
5.	Krajinski park Mura (obrežja Mure med G. Bistrico in Hotizo).
Območja naravne dediščine
I.	Obrežje Mure, območje poplavnih logov med Hotizo in Mursko širino
2.	Okolica gradu v Lendavi s parkom
3.	Del Strehovskih in Dobrovniških goric
4.	Sv. Martin pri Kobilju
5.	Območje med V. Polano, Hotizo in Kapco
6.	Okolica Mostja.
V odstavku Naravni rezervati se doda pod točko 4.
4. Naravni rezervat Radmožanski log na območju zadrževalnika v Radmožancih.
V odstavku naravni spomeniki se doda
3.	Petišovsko jezero — mrtvi rokav Mure
4.	Velika Kočija — mrtvi rokav Mure
5.	Hotiško jezero — mrtvi rokav Mure
6.	Skorš na Martinbregu — dendrološki spomenik
7.	dva breka pri cerkvi v Kobilju — dendrološki spomenik.
Območja kulturne dediščine obsegajo arheološke spomenike, naselbinska območja, umetnostno in arhitekturno dediščino, etnološke spomenike ter zgodovinske in memorialne spomenike. Območja z objekti so prikazani na karti št. 8 a, b. Za vso navedeno dediščino bomo v procesu planiranja sprejeli ustrezne predpise za njihovo zaščito. Sakralna spomenika v Lendavi in Turnišču sta obvezno izhodišče dolgoročnega plana SRS.
Ostali tekst se črta.
Poglavje 7.4.4.2. Vodnogospodarske ureditve
Črta se zadnji stavek v prvem odstavku (območja melioracij so zarisana . . .) na koncu poglavja se doda:
Zadrževalnik Radmožanci mora izpolnjevati interese vodnega gospodarstva in kmetijstva.
7.	4.4.3. Območja deponij za odpadke
drugi odstavek se črta in nadomesti z
Na podlagi prostorske prevere je izbrano območje odlagališča komunalnih odpadkov v Redičkem gozdu v bližini Dolge vasi.
7	.6. Načini urejanja območij in naselij s prostorskimi izvedbenimi akti
spremeni se 4. odstavek, ki glasi:
s krajinskimi zasnovami bomo urejali melioracijsko območje med V. Polano, Črenšovci in Hotizo ter območje reke Mure na katerem se bodo spremenile razmere ob gradnji Hidroenergetskih objektov. Krajinske zasnove bomo izdelali pred pričetkom priprave prostorskih izvedbenih aktov.
stavek: »Krajinske zasnove bomo izdelali do leta 1988«, se črta.
V	poglavju 7.8. Program dodatnih raziskav se črta zadnji odstavek (s prostorsko prevero ...)
doda pa:
S posebno študijo bomo raziskali vpliv izgradnje hidroelektrarn za izrabo zemljišč, vire pitne vode in spremembo kulturne krajine.
V	okviru medobčinskega sodelovanja se bomo usklajevali z občino Murska Sobota glede varovanja naravne in kulturne dediščine, iz
vajanja vodnogospodarskih ureditev, razvijanja medracionalnih odnosov v naseljih ob Madžarski meji, izgradnji hidroenergetskih objektov na Muri ter izgradnji infrastrukturnih objektov in naprav.
Poglavje 7.9. se nadomesti 7:
7.9. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana SRS za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov občin
Področje	Obvezno izhodišče
Kmetijstvo	— 1. območje kmetijskih zemljišč
Vodno gospodarstvo— pomembnejši ožji in najožji varstveni pasovi zajetih podzemnih voda
—	zasnova razmestitve
—	večnamenskih zadrževalnikov in akumulacij
—	zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode na 10.000 E
—	naprave za čiščenje industrijskih odpadnih voda.
Rudarstvo	— območja pomembnejših rezerv rudnin in mi-
neralnih surovin
Naravna in kulturna— območja krajinskih parkov
dediščina i — varstvena območja pomembnejših kulturnih spomenikov
Promet	— zasnova omrežja magistralnih cest
Energetika	— zasnova razmestitve hidroelektrarn
—	zasnova prenosnega omrežja 110 kV
—	zasnova razmestitve magistralnih plinovodov
Dodatno določamo še obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov občine
Področje	Obvezno izhodišče
Vodno gospodarstvo— območja lokalnih vodnih virov
—	zasnova razmestitve primarnih vodovodov — zasnova razmestitve malih čistilnih naprav Naravna in kulturna
dediščina	— območja varstva naravne dediščine
—	območja varovanja kulturne -dediščine
Poselitev	— ureditvena območja naselij
—	zasnova omrežja naselij
Promet	— zasnova omrežja regionalnih cest
—	zasnova omrežja lokalnih cest
Doda se poglavje 8. Bilanca osnovnih oblik uporabe zemljišč
	1985	2000
Kmetijska zemljišča	17.234	17.173
1. območje	15.065	15.021
2. območje	2.169	2.145
Površine v zaraščanju	340	340
Gozd	5.833	5.833
Ureditveno območje	1.194	1.298
Vode	415	415
Odlagališče odpadkov	1	3
Nerodovitna zemljišča	5	5
Posebna območja	—	—
— območje črpališč	28	28
— glinokop	21	21.
— gramoznica	15	15
— naftno polje	310	310
— infrastrukturni koridorji		
na stavbna zemljišča	271	271
SPISEK ODSTOPANJ OD REPUBLIŠKEGA OBVEZNEGA IZ-		
HODIŠČA - POSEGI NA 1. OBMOČJU KMETIJSKIH ZEM-		
LJIŠČ		
Zap.	List PKN Lokacija št.	Površina	Utemeljitev
1.	8	Strehovci	0,8 ha	B
2.	11	Renkovci	0,1 ha	B
3.	12,1	Dobrovnik	0,5 ha	A, B
4.	14	Kamovci	0,7 ha	B
5.	16,17	Genterovci	3,7 ha	B
6.	16	Mostje	0,8 ha	B
7.	17	Radmožanci	1,5 ha	B
8.	19	Nedelica	0,5 ha	B
9.	19	Turnišče	1.1 ha	A
10.	20	Turnišče	4,5 ha	A. C
11.	23	Odranci	3,5 ha	B
12.	24	Gomilica	2,1 ha	B
13.	24	Trnje	0,3 ha	B
14.	24	Črenšovci	0,11 ha	A
15.	26	Bukovje	1,2 ha	B
16.	28	Banuta	1 ha	B
17.	28	Mostje	1 ha	B
18.	29	Dolga vas	1,6 ha	B
19.	32	Lendava	2,3 ha	A
20.	32	Čentiba	7,2 ha	B
21.	33	Lendava	4,2 ha	A, C
22.	33	D. Lakoš	0,3 ha	B
23.	34	G. Lakoš	0,2 ha	B
24.	34	Gaberje	1,3 ha	B
25.	35	Gaberje	1,2 ha	B
26.	35	Kapca	0,4 ha	-B
27.	36	Kapca	0,1 ha	A, B
28.	36,37	V. Polana	1,0 ha	B
29.	38	Žižki	2,5 ha	B
30.	38	Črenšovci	5,2 ha	A
31.	39	Črenšovci	0,2 ha	A, B
32.	39	G. Bistrica	4	B
33.	43	D. Bistrica	3	B
34.	46	Kot	0,8	B
35.	48	Petišovci — ko-	0,3	B
		lonija		
36.	49	Orešje	0,2	B
37.	50	Pince	0,5	B
38. '	50	Dolina	0,6	B
39.	53	Pince marof	0,1	B
40.	55	Petišovci — ko-	0,3	B
		lonija		
Posegi v I. območje kmetijskih zemljišč pomenijo posege v obvezno izhodišče dolgoročnega plana SRS in jih je potrebno uveljavljati kot izjemo. Za uveljavljanje izjem je mogoče navesti vsaj enega od treh argumentov:
A-6. člen zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18784) (»Namensko rabo na območjih kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in vodnih površin, rudnih nahajališč ter naravne in kulturne dediščine, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, je možno spremeniti le, če za to obstajajo širši družbeni interesi, ugotovljeni s spremembo dolgoročnega plana SRS ali s spremembo dolgoročnega plana občine, če je ta sprememba v skladu z dolgoročnim planom SRS ter pod pogoji in na način, ki jih določa zakon«).
B-11. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) (». . . se v srednjeročnem družbenem planu občine izjemoma lahko določi, da se zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SRS, namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, in če gre za:
—	gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope itd.),
—	gradnjo objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru SLO in DS,
—	gradnjo objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov,
—	širitev pokopališč.«)
C — poglavje 1.4.24 iz dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Ur. list SRS, št. 1/86) (Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru«).
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
Na podlagi 63., 139. in 140. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80), 39. in 50. člena statuta občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št. 37/81, 39/83 in 9/86) je Skupščina občine na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dn§ 24. 11. 1989 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA OBDOBJE 1986—1990
1.	Na koncu poglavja 3.2. »Kmetijstvo, lov, ribolov« se doda odstavek, ki glasi: »Za potrebe in intenziviranje gospbdarjenja z vodami, bomo pristopili k izgradnji ribogojnice v k. o. Lendava ob Črncu na pare. št. 6631.«
2.	V poglavju 4.5. »Kanalizacija in vodooskrba« se na koncu 4. odstavka doda: »Zgradili bomo sistem vodooskrbe na novem vodovodnem zajetju v Turnišču.«
3.	V poglavju 11.2.8. »Površine za komunalne dejavnosti« se v 2. odstavku nadomesti zadnji stavek s sledečim besedilom: »Za te namene bomo usposobili zemljišče ob Redičkem gozdu na pare. št. 1198 v k. o. Dolga vas«.
4.	V poglavju 11.4. »Zbirni prikaz posegov v prostor v obdobju 86—90« se za podnaslovom »Stanovanjska gradnja« doda »in komunalna oprema« ter pri istem podnaslovu alinea »Dolga vas — odlagališče komunalnih odpadkov — URN«.
5. V poglavju 11.2.3. »Urejanje kmetijskih zemljišč« se dopolni tabela v nadaljevanju s sledečim besedilom:
I
Trebež—Bistrica	426	ha
Grede	316	ha
Brezovica	200	ha
Črenšovci	400	ha
Bistrica	550	ha
Gomilice	450	ha
Polana	400	ha
Dolina, Čentiba	300	ha
V istem poglavju se še doda besedilo: »na površinah, ki so uvrščena v L območje kmetijskih zemljišč, gradnja objektov, ki niso funkcionalno povezani s kmetijstvom, ni dovoljena.
Lokacijsko dovoljenje za objekte na L območju kmetijskih zemljišč se lahko izda v primeru, ko so izpolnjeni sledeči pogoji:
1.	Gradnja stanovanjskega objekta z gospodarskim poslopjem se dovoli v primeru, če investitorju predstavlja kmetijstvo edini vir dohodka (čisti kmet).
2.	Gradnja gospodarskih poslopij, ki so funkcionalno povezani s kmetijstvom, se dovoli v primeru, če je kmetijstvo investitorju dopolnilni vir dohodka in ima status kmeta.
3.	Če v funkcionalnem območju naselja (v bližini investitorjeve parcele) ni prostora za postavitev gospodarskega poslopja ali stanovanjske zgradbe, ker je investitor gradbeno parcelo izpolnil s stanovanjskim objektom in želi postaviti gospodarsko poslopje ali obratno.
4.	Na splošno velja, da morajo biti izgube kvalitetnih kmetijskih zemljišč čim manjše. Upoštevati je potrebno kategorizacijo kmetijskih zemljišč in bonitetne razrede iz katastra.
Novogradnje morajo biti oblikovane in locirane tako, da ne bodo kazile podobe pokrajine in izstopale kot otoki zazidave sredi obdelanih površin.
V vsakem primeru je obvezno soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti.
6.	V poglavju 11.5.2. »Vodnogospodarske ureditve« se doda odstavek: »Za vzpostavljanje naravnega ravnovesja v okolju bomo trajno poplavili površine, ki niso pomembne za trajno kmetijsko proizvodnjo (pašnik pri Mostju)«.
Predsednik Skupščine občine
Lendava
Rudolf LEINER, 1. r.
18
Na podlagi 3. odst. 40. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) in republiške odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah (Ur. 1. SRS, št. 43/88) ter 219. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet skupščine občine M. Sobota, dne 24. L 1989 sprejel
ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1989 na območju občine Murska Sobota.
1.	člen
Splošno zaščitno cepljenje psov proti steklini, starih več kot 4 mesece, se mora opraviti do 1. maja 1989. Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Psi, ki se uporabljajo za lov, morajo biti dvakrat letno cepljeni proti steklini. Istočasno s cepljenjem psov proti steklini se opravi obvezna dehel-mintizacija.
2.	člen
Proti atipični kokošji kugi je potrebno cepiti kokoši, piščance, brojlerje in matične jate fazanov:
—	v perutninskih obratih ABC Pomurka, DO Agromerkur, kjer se vzrejajo matične jate in piščanci,
—	v perutninskih obratih zasebnih rejcev, ki so kooperati z DO Agromerkur, »KOKA« Varaždin in Mešoprodukt Zlatar Bistrica,
—	v neposredni okolici rej brojlerjev v kooperaciji v naslednjih naseljih:
Adrijanci, Bakovci, Brezovci, Bokrači, Cankova, D. Slaveči, Do-kležovje, Dolina, Filovci, G. Slaveči, Grad, Košarovci, Lucova, Moš-čanci, Neradnovci, Peskovci, G. Petrovci, Puževci, Radovci, Ratkov-ci, Skakovci, Strukovci, Šalamenci, Šalovci, Tropovci, Vadarci, Vane-ča, Vidnoci in Zekovci,
v naselju Krog in Kuštanovci je potrebno cepiti vse kokoši in piščance
—	v fazanarijah GL »KOMPAS« G. Petrovci in »FAZAN« Beltinci je potrebno preventivno cepiti matične jate fazanov in jerebic.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi v živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026/82 z dne 11. 3. 1982).
Cepljenje v perutninskih obratih in pri kooperantih DO Agromerkur opravi Obratna veterinarska ambulanta DO Agromerkur. v vseh ostalih rejah pa Veterinarski zavod Murska Sobota.
3.	člen
Pregled kokoši matične jate ABC Pomurka, DO Agromerkur na povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod M. Sobota z ekipo obratne veterinarske ambulante DO Agromerkur. Pregled na kokošji tifus matičnih jat fazanov in jerebic v GL »KOMPAS« G. Petrovci in »FAZAN« Beltinci opravi Veterinarski zavod M. Sobota.
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infek-cioznemu bronhitisu in Gomboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov. Cepljenje proti navedenim boleznim matičnih jat DO Agromerkur in odvzem vzorcev za kontrolo imunosti po cepljenih iz 2. in 3. člena opravi obratna veterinarska ambulanta DO Agromerkur, preiskave na kontrolo imunosti pa opravi pooblaščeni inštitut VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
4.	člen
Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj ali najmanj 50 pitancev in prašiče, krmljene s pomijami in odpadki živalskega izvora iz družbenih obratov in gostišč, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev lastnikov gostišč in prašičev krmljenih s pomijami, bremenijo imetnike živali. Proti prašičji kugi je potrebno cepiti tudi prašiče imetnikov živali v neposredni okolici obratov farme Nemščak pri DO KG Rakičan. Cepljenje prašičev v reji ABC POMURKA, KG Rakičan opravi obratna veterinarska ambulanta pri ’ KG Rakičan, v kooperacijski reji KZ Panonka in zasebnih rejah pa Veterinarski zavod M. Sobota.
Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa.
5.	člen
Veterinarski zavod M. Sobota mora tuberkulinizirati 25 % vseh goved na območju občine M. Sobota in sicer v naslednjih naseljih: Adrijanci, Andrejci, Berkovci, Beznovci, Bokrači, Budinci, Bukovni-ca, Cankova, Cepinci, Cikečka vas, Dankovci, Dokležovje, Domajin-ci, Fikšinci, Gančani, Gerlinci, Gorica, Gor. Črnci, Ivanjševci, Jurij, Kančevci, Korovci, Košarovci, Krašče, Križevci, Krnci, Krplivnik, Kruplivnik, Kukeč, Lemerje, Lukačevci, Markišavci, Martjanci, Mlaj-tinci, Motovilci, Murski Črnci, Nemčavci, Nuskova in Polana. Tuber-kulinizacija se mora programirati tako, da bo vsako tromesečje opravljeno vsaj 25 % predvidene akcije za leto 1989.
Tuberkulinizirati je potrebno osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan, tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Murska Sobota.
Tuberkulinizirati je treba:
 . plemenske bike v osemenjevalnem središču in v vzrejališču plemenskih bikov ter bike v prirodnem pripustu, last Živinorejsko-ve-terinarskega zavoda za Pomurje M. Sobota. Tuberkulinizacijo opravi VTOZD za veterinarstvo,
 , — vse plemenske merjasce na prašičerejski farmi Nemščak in v kooperacijski reji KZ Panonka,
—	reprezentativni vzorec 500 plemenic na prašičjerejski farmi Nemščak,
—	na tuberkulozo je treba preiskati s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk vse zaklane plemenske živali osnovne črede farme Nemščak in iz kooperacijske reje KZ Panonka, prav tako se pri vsaki patoanatomski preiskavi mora opraviti tudi pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo. Preglede opravi veterinarska služba Veterinarskega zavoda M. Sobota.
Tuberkulinizacijo plemenic na farmi Nemščak opravi obratna veterinarska ambulanta KG Rakičan. Tuberkulinizacijo plemenskih merjascev na farmi Nemščak opravi VTOZD za veterinarstvo, v kooperacijski reji pri KZ Panonka pa veterinarski zavod M. Sobota.
6.	člen
Na brocelozo je potrebno preiskati enkrat letno:
—	krave za zasebni reji in osnovno čredo pri KG Rakičan z mle-čnim prstenastim preizkusom, ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba živalim odvzeti kri za pregled,
—	20 % plemenskih živali osnovne goveje črede KG Rakičan in vse bike v osemenjevalnem središču ter vzrejališču plemenskih bikov ŽVZ v M. Soboti s serološkim pregledom krvi,
—	20% plemenskih živali v osnovni čredi prašičev na farmi Nemščak,
. — odstreljene poljske zajce na območju občine M. Sobota.
Vzorce mleka odvzame in mlečno prstenasto preiskavo opravi Veterinarski zavod M. Sobota. Vzorce krvi na prašičjerejski farmi Nemščak odvzame Veterinarski zavod M. Sobota s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante KG Rakičan, v ostalih primerih pa vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, laboratorijske preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo. Pregled zajcev opravi Veterinarski zavod M. Sobota, laboratorijske preiskave pa-toanatomsko sumljivih zajcev pa VTOZD za veterinarstvo.
7.	člen
Na bolezen Aujeszkega in TGE je potrebno preiskati 10 % vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Nemščak. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante KG Rakičan.
8.	člen
Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je potrebno enkrat letno preiskati plemenske bike v osemenjevalnem središču ZVZ M. Sobota in v prirodnem pripustu.
Enkrat letno je potrebno pregledati plemenske bike v osemenjevalnem središču pri ŽVZ M. Sobota in v prirodnem pripustu na vi-briozo, levkozo, leptospirozo, trihomoniazo, opraviti koprološki ter bakteriološki pregled semena glede onesnaženost z ubikvitamimi bakterijami. Vzorce odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo (vibrioza — infekcija s Campylobacter fetus).
9.	člen
Na govejo levkozo je potrebno pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovni čredi pri DO KG Rakičan. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, preiskave seruma s preiskusom precipita-cije v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo.
10.	člen
Na leptospirozo je potrebno pregledati enkrat letno 10 % vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovni čredi goved pri DO KG Rakičan in 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Nemščak in v kooperacijski reji KZ Panonka. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante DO KG Rakičan.
11.	člen
Proti kužni bolezni miksomatozi kuncev je potrebno cepiti vse kunce stare več kot 6 tednov. Stroški cepljenja bremenijo imetnika živali.
12.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršico in varoozo je potrebno preiskati čebelje družine plemenilne postaje Zveze čebelarskih društev M. Sobota.
Vzorce mrtvic vzame Veterinarski zavod M. Sobota, preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorci mrtvic se morajo dostaviti v preiskavo do 31. marca 1989, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1989.
13.	člen
Veterinarska organizacija, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu in o serijski ter kontrolni številki cepiva kot tudi o rezultatu cepljenja in preiskavah.
Organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
14.	člen
Veterinarske delovne organizacije iz prejšnjega člena morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati veterinarsko inšpekcijo o vseh nezaželjenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost.
15.	člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85).
IV. vitli
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
St.: 326-2/89-8-V/MA
Datum: 24. 1. 1989
PREDSEDNIK IS SO MURSKA SOBOTA: Janez ŠTOTL, dipl. oec.