UDK 314 .7:316.344(497 .1)
Mojca Novak
NEKATERE ZNAČILNOSTI KVALITETE ŽIVLJENJA
MIGRANTOV V JUGOSLAVIJI
V članku poskuša avtorica odgovoriti na naslednji vprašanji : prvo je, ali je za
anketirance višjega socialnega izvora bolj verjetna intenzivna prostorska mobilnost, in
drugo, ali se vzorci kvalitete življenja razlikujejo po treh opazovanih podpopulacijah
anketirancev : nemigrantov, regionalnih migrantov in imigrantov v Slovenijo . Po kazalcih
socialnega izvora lahko sklepamo, da višji socialni izvor zagotavlja anketirancem
prostorsko nemobilnost, ker imajo več možnosti za svojo socialno promocijo v rojstnem
kraju. Vzorce kvalitete življenja migrantov pa v največji meri določajo kazalci gmotnega
standarda in načina preživljanja prostega časa, vzorec kvalitete življenja nemigrantovpa
kazalci socialnega izvora .
The article deals with the social origin and certain parameters of the quality of life of
migrants in Yugoslavia and in Slovenia, separately . The research topit concerned can be
highlighted as follows: first, intensive migration flows from the less developed to the more
developed regions mostly because of looking for (better) jobs ; and second, which
parameters mostly determined the pattern of quality of life of each category of respondents
analyzed, i.e., non-migrants, migrants in Slovenia and immigrants into Slovenia . Generally
speaking, the outcome of analyses done lead us to the following conclusions . Social origin
is an ambiguous parameter ; on the one hand it pushes the respondents from the less
developed regions to migrate more developed regions in order to find (better) jobs ; on the
other hand in the more developed regions it assures the respondent's social promoton in
the birth place without migration . Regarding the aspect of the quality of life the outcomes
show: first, the migrants' pattern is mostly determined by the parameters of material
standard and the leisure time, and second, the non- migrants' pattern is mostly deteremined
by the parameters of social origin .
kvaliteta življenja, migranti, prostorska mobilnost, socialni izvor
UVOD
Raziskovanje migrantov na različno dolge razdalje in kazalcev kvalitete njihovega
življenja ter bivanja ne vključuje nujno le raziskovanja njihove prostorske in socialne
mobilnosti, kot je to mogoče zaslediti n .pr. pri Savageu (Savage, 1988) 1 ali v "klasičnih"
analizah socialne mobilnosti (n .pr. v primeru Jugoslavije Lazić,1986,1988 ; Sekulić,1986)
ali pa v "klasičnih" migracijskih študijah (Mežnarić, 1986) . V odgovorjanju na vprašanje,
kdo se priseljuje 'v Jugoslaviji, si je mogoče izbrati tudi drugačno raziskovalno pot od
navedenih . S kombiniranjem informacij o socialnem izvoru migrantov, o njihovi
migracijski izkušnji in o njihovi "socialni sliki", merjeni s kazalci kvalitete življenja, je
mogoče prispevati k že zbranemu znanju o tem problemu . Na ta način lahko povežemo in
primerjamo po eni strani (ne)migrantovo izvorno, emigrantsko situacijo, in njegovo
139
aktualno, imigrantsko situacijo, po drugi strani pa poskušamo ugotoviti, ali je migracijska
(ne)izkušnja tista, ki vnaprej določa vzorec njegove kvalitete življenja .
Osnovni opornik tako začrtane obravnave problema je mogoče označiti z dvema
ugotovitvama, in sicer, da tečejo (ekonomski) migracijski tokovi od manj razvitih k bolj
razvitim regijam, zato ljudje migrirajo predvsem zaradi iskanja (boljše) zaposlitve . Tako
lahko povsem utemeljeno domnevamo, da se ljudje odločajo za selitvene avanture zaradi
nezadovoljstva s svojo kvaliteto življenja v izvornem okolju : z delovnimi razmerami, z
razmerami bivanja, s socialnimi uslugami, z gmotnim standardom .
Navidezno najmočnejši migracijski tokovi v Jugoslaviji potekajo v smeri od manj
razvitih regij proti Sloveniji, vendar pa so približno enako močni tokovi od manj razvitih
k bolj razvitim regijam, od manj razvitih do bolj razvitih delov posamezne regije. Tako so
po eni strani tudi regionalne migracije sestavni del migracij znotraj Jugoslavije, po drugi
strani pa lahko ugotovimo podobnosti med kontingenti migrantov n .pr . v ožji Srbiji in
Sloveniji, ali pa zaznamo posebnosti imigracij v Vojvodino, znanih kot državno
organizirana priselitev prebivalcev, imenovanih kolonistov iz revnih predelov predvsem
Črne gore ter Bosne in Hercegovine .
Tako se pred vsakim raziskovalcem razpre pahljača različnih smeri migriranja kot
nožnih raziskovalnih predmetov. In kot je že bilo omenjeno, četudi se zdi, da potekajo (so
potekali) najbolj intenzivni, migracijski tokovi od manj razvitih jugoslovanskih regij v
Slovenijo, je ta smer preseljevanja na določen način "klasična" . V njej in v njeni končni
destinaciji, Sloveniji, je bilo pogosto "skrito" dvostopenjsko migriranje : prva stopnja je
zajemala preselitev z nerazvitega podeželja v lokalna ali regionalna središča nanj razvitih
regij, druga stopnja pa izselitev v Slovenijo ali celo v katero od zahodnoevropskih držav .
Iz povedanega je mogoče skleniti, da osrednji interes ne bodo migranti med različnimi
jugoslovanskimi regijami, temveč predvsem migranti v slovenski družbi, in sicer v
medsebojni primerjavi : nemigranti, regionalni migranti in imigranti ter njihovi vzorci
kvalitete življenja kot "socialne" slike . Pred poskusom odgovora na vprašanje, ali se
dolžina migriranja (regionalno in nedregionalno migriranje v primerjavi z nemigriranjem)
povezuje s "socialno" sliko opazovanih agregacijank tirancev, bodo nanizane še
informacije o migracijskih tokovih in socialni mobilnosti v Jugoslaviji . Poleg statističnih
podatkov bodo glavni vir informacij in tudi predmet uporabljenih statističnih obdelav
podatki iz raziskave "Stratifikacija in kvaliteta življenja", ki je bila leta 1987 izvedena na
reprezentativnem vzorcu 2410 anketirancev po celotni Jugoslaviji .
POVOJNI MIGRACIJSKI TOKOVI V JUGOSLAVIJI
O prostorski mobilnosti je nemogoče razpravljati, ne da bi upoštevali migracijske
tokove prebivalstva, ki so že klasična tema nekaj znanstvenih disciplin : demografije,
ekonomije in sociologije . Očitno je sociologija migracij tista, ki poleg svojega teoretskega
in analitskega aparata najbolj pogosto uporablja tudi ugotovitve prvih dveh. Večina
dosedanjih del o notranjih migracijah prebivalstva Jugoslavije izhaja v glavnem iz
demografije ter v opisovanju in napovedovanju migracijskih procesov bolj ali manj
eksplicitno uporablja model privlačevanja in odbijanja (push/pull) . Ti modeli pojasnjujejo
migracije predvsem kot prerazporeditev prebivalstva na medregionalni ravni, s katero se
presežek delovne sile in visoka nezaposlenost emigrantske regije uravnovesi z imigracijo
v regijo, ki ima nizko nezaposlenost, pomembne razlike v regionalni mobilnosti in nima
dovolj delovne sile .
140
Po drugi svetovni vojni so se predvsem zaradi industrializacije migracijska gibanja v
Jugoslaviji izredno pospešila . Njihova intenzivnost je razvidna iz podatka, da je v obdobju
od leta 1948 do 1953 spremenilo bivališče okoli 250.000ljudi na leto, od leta 1953 do 1961
pa dvakrat več - 500.000. V naslednjih letih so se ta gibanja delno upočasnila, čeprav so
bila še vedno precej živahna . Podatki iz statističnih popisov prebivalstva kažejo, da so
medregionalne migracije rasle hitreje kot celotno prebivalstvo ; indeks prvega (osnova je
leto 1953, izračun pa velja za leto 1971) je 165, drugega pa 153 (Mežnarić, 1986: 26-27) .
V obdobju med 1953 in 1961 se je selilo največ prebivalcev iz Slovenije, Hrvaške,
Vojvodine in ožje Srbije ; največje skoke pa kažejo nerazvite regije . Iz teh podatkov lahko
sklepamo na demografsko preobrazbo, za katero so značilne odprte populacije,
izpostavljene migracijam . V tem obdobju je bil opravljen pomemben premik prebivalstva
k mestnim središčem . Pri tem sta se pokazali dve temeljni značilnosti, in sicer, da se je
sočasno z demografsko tranzicijo spremenila tudi profesionalna in ekonomska struktura
prebivalstva in da so se demografske razlike povečale . Slovenija je tako začela kazati znake
demografskega umirjanja, pojavil se je migracijski pribitek, struktura prebivalstva pa je
pridobivala značilnosti mestnega in industrijskega prebivalstva . Na drugi strani pa se
reprodukcija in struktura prebivalstva v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, južni Srbiji in
Črni gori nista bistveno spremenili . V začetku 60.let so se tako povečale razlike med
razvitimi in nerazvitimi regijami, in to se je kazalo tudi v pospešeni rasti naravnega
prirastka in prenaseljenosti v nerazvitih regijah ter v povečani regionalni mobilnosti med
manjšimi centri (ibid : 33) 2 .
V celotnem povojnem obdobju se je v Slovenijo največ ljudi priselilo (rangirano) iz
Hrvaške, Bosne in Hercegovine, ožje Srbije, manj pa iz Vojvodine, Makedonije, Kosova
in Črne gore (ibid : 73) . Da se je tok priseljencev umiril konec 70 .let oz. v začetku 80 .let,
dovolj zgovorno kažejo statistični podatki o deležu "izjavljenih" Slovencev v popisih
prebivalstva od leta 1953 do leta 1981, potrjujejo pa jih tudi rezultati več raziskav o kvaliteti
življenja v Sloveniji . Po prvih je Zeta 1953 96.5% prebivalcev Slovenije izjavilo, da so
Slovenci, leta 1961 95 .7%,leta 1971 94 .0% in leta 1981 90 .5% (Statistični letopis, 1989 :
73); po drugih pa je delež priseljenih anketirancev v treh obdobjih zajemanja podatkov
(1984, 1987, 1991) konstanten - 9.5% .
SOCIALNA STRUKTURA MIGRANTOV
Nekatere demografske značilnosti migrantov
Te zvečina statistične informacije o jugoslovanskih migracijah lahko dopolnimo z
rezultati raziskave o kvaliteti življenja (Pešec v Rus et al, 1988) . Utrdijo nas v prepričanju,
da vsak tretji Jugoslovan ne biva v svojem rojstnem kraju po 15 .letu starosti in da se je
vsak deseti priselil v sedanji kraj bivanja iz dolge regije . Na splošno pa lahko celotnemu
kontingentu migrantov pripišemo 8/10 regionalne in 2/10 medregionalne mobilnosti .
Za merjenje migracijskega statusa oz . dolžine prostorske mobilnosti anketirancev,
zajetih v omenjeno raziskavo, uporabljamo spremenljivko z imenom SELITVE, ima pa 3
vrednosti : 1 - anketiranec v času anketiranja biva v rojstnem kraju ali pa se je v ta kraj
priselil do svojega 15 .leta in zato ga štejemo za prostorsko nemobilnega ; 2 - anketiranec
se je v kraj bivanja priselil iz drugega kraja v isti regiji in ga zato štejemo kot regionalno
mobilnega ; 3 - anketiranec se je v kraj bivanja priselil iz druge regije in ga zato štejemo
kot medregionalno mobilnega .
Statistični podatki potrjujejo že navedene ugotovitve, da najmanj razvite
jugoslovanske regije beležijo največje izselitve prebivalcev (negativni selitveni saldo),
141
razvite pa pritok le-teh (pozitivni selitveni saldo) . Hkrati pa lahko po tabeli (Tabela 1 .)
ugotovimo, da imata ožja Srbija kot polrazvita regija in Slovenija kot razvita regija
podobna razmerja med različnimi kontingenti (ne)migrantov in prav tako enako visok
(pozitivni) selitveni saldo . Skratka, tudi rezultati raziskave o kvaliteti življenja potrjujejo,
da imigracijska zanimivost posamezne regije raste z njeno ekonomsko razvitostjo . Zato je
mogoče "navidezno" anomalijo Črne gore pripisati značilnostim vzorca anketirancev, ne
pa tudi Vojvodine; ta je bila po drugi svetovni vojni zaradi izselitve prebivalcev nemške
etnične pripadnosti državno načrtno poseljena s kolonisti iz revnih predelov Črne gore ter
Bosne in Hercegovine .
Tabela 1 : Struktura regionalnih in medregionalnih selitev
REGIJA Nemigranti Migranti Imigranti SALDO*
Bosna in Hercegovina 73.3 22.3 4.4 -10 .6
Črna gora 63.0 25.0 12.0 -14 .0
Hrvaška 67.5 22.9 9.6 4.3
Kosovo 76.2 22.7 1 .1 -7 .2
Makedonija 71 .5 21 .0 7.5 2.3
Slovenija 62.9 27.8 9.3 5.6
Ožja Srbija 60.0 31 .4 8 .6 5 .8
Vojvodina 69 .8 8 .9 21.3 17.5
Jugoslavija	 66.5	24.2	9.3
* "Saldo" : razlike med rojenimi in stalno bivajočimi v posamezni regiji v %, izračunane
po podatkih iz "Statističnega godišnjaka Jugoslavije 1987", str .455 .
Ko poskušamo skicirati socialno karto selilcev po Jugoslaviji, si lahko prav tako
postavimo vprašanje o predvideni spremembi profesionalne strukture prebivalstva in o
tem, ali so te spremembe posebej opazne pri migracijskih agregacijah prebivalstva. V t
namen si je dobro priklicati v spomin še eno pomembno ugotovitev Silve Mežnarić, in
sicer njen odgovor na vprašanje, ali so imigranti v Sloveniji res manj izobraženi in manj
poklicno kvalificirani kot avtohtono prebivalstvo . Da bi lahko odgovorila na postavljeno
vprašanje, je avtorica primerjala izobrazbeno in poklicno kvalifikacijsko strukturo
imigrantov v Slovenijo in avtohtonega prebivalstva po podatkih iz popisa prebivalstva leta
1981 . Kaj je ugotovila? V priseljeni populaciji je relativno nekaj več ljudi z nižjo izobrazbo,
prav tako pa tudi relativno nekaj več z visoko izobrazbo . Ti ugotovitvi pa se nikakor ne
ujemata z uveljavljenim mnenjem o nižji izobrazbenj strukturi imigrantov (ibid : 72, 74)3 ,
povežemo pa jih lahko z nekaterimi drugimi podatki (Tabela 2 .), ki jasno kažejo še posebej
na prostorsko mobilnost dveh izobrazbenih agregacij anketirancev : tistih z nižjo in tistih
z višjo izobrazbo .
Izobrazbo anketirancev smo merili s spremenljivko IANK (očetovo z IOCE, materino
z IMATI, partnerjevo z IPART), ima pa 9 vrednosti : 1 - ni hodil/a v šolo ; 2 - opravil/a
največ 4 razrede osnovne šole ; 3 - opravil/a največ 7 razredov osnovne šole ; 4 - dokončana
osnovna šola ; 5 - dokončana 3-letna strokovna šola; 5 - dokončana srednja šola ; 6 -
dokončana višja šola ; 7 - dokončana visoka šola ; 9 - dosežena akademska stopnja. Pri
spremenljivki IPART je pomen vseh naštetih vrednosti pomaknjen za eno vrednost
navzgor, saj ima vrednost 1 modaliteta "nima partnerja" .
1 42
Pri analizi strukture pa smo si pomagali tudi z merjenjem anketirančevega delovnega
statusa, in sicer ob pomoči spremenljivke DELST (enako tudi očetovega in materinega) ;
ta ima 4vrednosti : l -poslovodja, delavecv svobodnem poklicu, strokovnjak v proizvodnji
ali administraciji, vodstveni delavec, direktor, profesionalni politik ; 2 - kmetovalec,
uslužbenec z nižjo ali srednjo izobrazbo, obrtnik, tehnik ; 3 - vsi manualni delavci od
nekvalificiranih do visoko kvalificiranih ; 4 - neaktivni: študentje, gospodinje, upokojenci,
brezposelni .
Tabela 2 . : Nekatere demografske značilnosti migrantov po Jugoslaviji (vrstični %)
SELILCI
	
SELITEV ZARADI
Nemigranti Migranti Imigranti ZAPOSLITVE
SPOL
Ženski 61 .0 29.4 9 .6 18 .1
Moški 73.0 18.4 8 .6 33 .9
STAROST
15-24let 85 .1 8 .4 6 .5 7 .1
25-34let 76.9 16.7 6.4 17.0
35-44let 58 .6 30 .2 11.2 22 .4
45-54let 58.5 32 .3 10.2 31 .6
55-75 let 52 .3 36 .1 11.6 30.8
IZOBRAZBA
Osnovna šola
Nedokončana 59.0 30 .8 10.2 22 .7
Dokončana 66.7 22 .8 10.5 25 .9
Poklicna 65.6 26.7 7.7 27.1
Srednja 76.0 17 .1 6 .9 19.2
Višja in več 58.9 29 .0 12 .1 27 .8
DELOVNI
STATUS
Strokovnjak 55.6 33.6 10.8 27.0
Nemanualni 68.7 22 .5 8 .8 26.2
Manualni 65.2 24 .1 10.7 34.9
REGIJE*
Nerazvite 71.7 22.3 6 .0 25.7
Polrazvita 59 .5 31 .7 8 .8 28 .6
Razvite 67 .2 21.2 11.6 20 .3
Slovenija	63.1	27.7	9.2	18 .0	
* Regije: nerazvite - Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo in Makedonija ;
polrazvite - ožja Srbija; razvite - Hrvaška, Slovenija, Vojvodina .
Med razlogi prostorske mobilnosti je iskanje zaposlitve najbolj pomemben razlog,
vendar različno za posamezne agregacije anketirancev. Pri opazovanju povezanosti
prostorske mobilnosti in anketirančeve izobrazbe ter delovnega statusa lahko ugotovimo,
da so najmanj mobilni srednji izobrazbeni ešaloni . Ti pa so tudi tisti, ki so se selili manj
pogosto kot druge agregacije anketirancev, da bi si našli (boljšo) zaposlitev . In čeprav so
143
selitve bolj domena mlajših, bi po predstavljenih podatkih sklepali o ravno nasprotnem .
Vendar pa je to nasprotje le navidezno in ga je mogoče pojasniti s tem, da gre za agregacije,
ki so se selile pred desetletji, v obdobju izrazitih migriranj po Jugoslaviji . Stanje v času
anketiranja pa ustreza že navedeni ugotovitvi demografov o umiritvi imigracijskih tokov
predvsem v bolj razvitih regijah (Mežnarić, 1986). Za zdaj dopuščajo samo referenčne
informacije (Lazić, 1987, 1988 ; Sekulić, 1986) domnevo o ugodnejših pogojih poklicne
(in prav tako socialne) rekrutacije potomcev nemanualnih socio-profesionalnih agregacij .
Posledica tega dejstva pa je tudi večja možnost zagotavljanja socialne in profesionalne
promocije v rojstnem kraju . Z zadnjo postavko pa smo že neposredno trčili tudi v tisti sklop
informacij, ki se nanašajo na migrantov socialni izvor .
Socialni izvor migrantov
Raziskovanje socialnega izvora različnih socialnih agregacij je mogoče zastaviti
visoko in ugotavljati značilnosti vertikalne medgeneracijske ali samo generacijske
mobilnosti; lahko pa je manj ambiciozno, kot bo v našem primeru, in je jedro
raziskovalnega interesa samo socialni izvor analiziranih agregacij in povezava teh
kazalcev s kazalci drugih zanimivih razsežnosti . Toda pred uresničitvijo tega namena je
pametno opozoriti na nekatere empirične ugotovitve o procesih socialne mobilnosti v
Jugoslaviji .
Analize so pokazale, da se tudi socialistični družbeni sistemi - kot družbe deklariranega
izenačevanja - niso mogli izogniti težnjam po ohranitvi socialnega razlikovanja . V
predsocialističnem obdobju so vrhnji družbeni sloji s spremembo političnega sistema resda
izgubili svojo družbeno moč, njihovo mesto pa so prevzele nove politične elite, toda procesi
reprodukcije temeljnih družbenih agregacij so povečini ostali neokrnjeni. Njihov
neposredni izraz je visoka stopnja samorekrutacije/ samoreprodukcije, po kateri imajo
otroci velikokrat enak socialni položaj kot njihovi očetje . To pa kaže na medgeneracijsko
zapiranje socialnih agregacij, kar pomeni, da pozicija, s katere nekdo začne svojo delovno
kariero in socialno promocijo, pomembno določa njegov družbeni položaj . To pomeni, da
se socialne agregacije jasno razlikujejo, prehod iz ene v drugo - tranzicija - pa je sistemsko
blokiran (z regulatorji)4 . Vse slabša strukturna mobilnost kot rezultat vse manj intenzivnih
strukturnih sprememb sistema in kot osnovni generator socialne vertikalne mobilnosti se
obrne v svoje nasprotje, v pospeševalca medgeneracijske in generacijske imobilnosti,
zapiranja (Lazić, 1988 : 105-106) .
Kaj so pokazale bolj podrobne analize strukturne rekrutacije v posamezne socialne
agregacije (Sekulić, 1986)? Analize kažejo na razmeroma jasno izdvajanje treh agregacij,
ki jih lahko klasificiramo kot kmete, manualne in nemanualne delavce . V vsaki agregaciji
so sicer precejšnje razlike, vendar ne večje kot med njimi . Industrializacija in
deagrarizacija, ki pomembno spreminjata socio-profesionalno strukturo v smislu hitrejšega
napolnjevanja zgornjih ešalonov, povzročata in pospešujeta vertikalno mobilnost k vrhu,
to je relativno razpršeno rekrutacijo v nemanualne agregacije (Massey et al, 1991 :
115-117). Mobilnost v smeri socialnega dna pa je redka in kaže na precejšnjo zaprtost
sistema mobilnosti . Zato Sekulić v teoretskem in analitskem aparatu socialne stratifikacije
trdi, da je vertikalna socialna mobilnost (na Hrvaškem) strukturne, manj pa cirkulacijske
narave (Sekulić, 1986) . Iz tega sledi sklep, da je vsako blokiranje strukturnih sprememb
(v smislu industrializacije in deagrarizacije) blokiranje vertikalne socialne mobilnosti in
zato posledično jačanje procesov samorekrutacije ali pa vsaj upočasnitev prehoda
manualnih delavcev v nemanualne socio-profesionalne kategorije ; v gospodarsko bolj
144
razvitih predelih Jugoslavije pa se že opaža izčrpavanje strukturalnih sprememb kot
motorja vertikalne socialne mobilnosti (Lazić, 1987 : 91) .
Nizanje uvodnih informacij o procesih socialne mobilnosti v Jugoslaviji je bilo
potrebno, da bi lahko odgovorili na vprašanje, kdo se je selil - upoštevaje socialni izvor
(delovni status staršev) in kako daleč (v regiji, med regijami). Brezposebnega razlikovanja
med migranti po regijah, torej ob upoštevanju vseh anketirancev v raziskavi, ki je vir
podatkov, je mogoče skleniti, da se medregionalno najbolj pogosto selijo anketiranci z
neaktivnimi starši (Tabela 3 .) . Slika socialnega izvora (delovni status staršev) regionalno
mobilnih anketirancev je nekoliko bolj razgibana : najbolj pogosto so se selili anketiranci
z očetom z nemanualnim poklicem in z neaktivno materjo, najmanj pogosto pa anketiranci
s starši strokovnjaki oz . s starši z najvišjim delovnim statusom (vrednost spremenljivke
DELST=1) .
Tabela 3: Socialni izvor migrantov po Jugoslaviji, merjen z delovnim statusom staršev
(vrstični %)
DELOVNI STATUS
	
MOBILNI
STARŠEV REGIONALNO MEDREGIONALNO
Oče-opravlja strokovno delo 27 .1 6 .7
Nemanualno delo 41.1 9.2
Manualno delo 35.2 8 .5
Neaktiven 36.8 17 .4
Mati-opravlja strokovno delo 20 .1 6 .9
Nemanualno delo 27 .4 2.2
Manualno delo 28 .9 6 .8
Neaktivna 41 .1 10 .4
Anketirančev socialni izvor in dolžino njegovega migriranja lahko primerjamo tudi
ob upoštevanju povprečne višine izobrazbe njegovih staršev (z uporabo aritmetične sredine
kot mere centralne tendence - tabela 4). Pri tem pa ne smemo spregledati, da navedene
vrednosti niso povprečno število let izobraževanja, temveč vrednosti spremenljivk, s
katerimi označujemo posamezne stopnje formalne izobrazbe . Tako povprečna izobrazba
staršev zavzema vrednosti med največ končanimi 4 razredi osnovne šole (vrednost 2) in
dokončano 3-letno strokovno šolo (vrednost 5) oz . pri anketirancu dokončano srednjo šolo
(vrednost 6) .
Ob umestitvi anketirančevega socialnega izvora med sklope opazovanih regij
(nerazvite, polrazvite in razvite regije ter Slovenija) in dolžino njegovega migriranja
(prostorsko nemobilen, regionalno in medregionalno mobilen) ugotovimo, da višji socialni
izvor zagotavlja prostorsko nemobilnost . Skratka, le-ta daje večje možnosti dostopa do
promocijskih kanalov v rojstnem kraju kot pa nižji .
145
Tabela 4: Povprečna izobrazba posameznih migracijskih agregacij anketirancev in
njihovih staršev glede na izvorno regijo
Regije Nerazvite
	
Polrazvita Razvite Slovenija
Višina izobrazbe
Prostorsko nemobilni
Anketiranec 5.0 4 .9 5 .2 5 .3
Oče 3 .9 3.8 4.4 4.8
Mati 2 .6 2 .7 3.5 4.1
Regionalno mobilni
Anketiranec 4.5 4 .8 5.2 5.2
Oče 2.9 3 .0 3 .7 4 .6
Mati 1.9 2.0 3.0 3.4
Medregionalno mobilni
Anketiranec 5 .5 4 .8 5 .0 5 .2
Oče 4.4 3.7 3.6 4.2
Mati 2.9 2 .3 2.4 2 .9	
KVALITETA ŽIVLJENJA MIGRANTOV
Iz dosedanje analize je mogoče izluščiti dve ugotovitvi, in sicer :
- prva, ljudje se selijo najbolj pogosto zaradi iskanja (boljše) zaposlitve, zato je smer
migriranja od manj razvitih k bolj razvitim predelom oz . regijam,
- druga, višji socialni izvor omogoča ljudem socialno promocijo v njihovem izvornem
okolju, zato prej emigrirajo tisti, ki imajo težavnejši dostop do teh kanalov 5 .
Izhajajoč iz navedenih ugotovitev in ob osredotočanju na Slovenijo kot opazovano
regijo lahko postavimo naslednji dve vprašanji in v nadaljevanju nanju tudi poskušamo
odgovoriti :
- prvo, ali je mogoče ugotoviti povezanost med dolžino migriranja in kvaliteto
življenja, merjeno z izbranimi kazalci, in
- drugo, ali se rezultati analize, iz katere lahko sklepamo na vzorec kvalitete življenja,
razlikujejo med različnimi migracijskimi agregacijami anketirancev .
Vendarpa nas v napovedanem postopku ne bo zanimalo uokvirjanje kvalitete življenja
v smislu, kdo ima česa več ali kdo ima česa manj, temveč v smislu, katere komponente so
dovolj pomembne, da jih lahko zložimo v sestavljenko, ki jo lahko poimenujemo
ne/migrantova slika življenja in bivanja . Ta rezultat bomo poskušali doseči z izbiro
ustreznih spremenljivk in z vključitvijo le-teh v bivariatne in multivariatno statistično
analizo .
Izbira spremenljivk in statističnih metod analize
Izbrane in v statistične analize vključene spremenljivke se nanašajo na tale področja
kvalitete življenja : primarna in lastna družina, družbena in politična moč, materialni
standard in različni načini preživljanja prostega časa . V nadaljevanju bodo posebej opisane
samo tiste spremenljivke, ki še niso bile predstavljene .
Področje primarne in lastne družine popisujemo s spremenljivkami o izobrazbi
anketiranca, obeh staršev in partnerja (že opisane) ter o velikosti kraja bivanja .
146
Stopnjo urbanizacije kraja bivanja oz . njegovo velikost označujemo z imenom
URBAN, spremenljivka pa ima 5 vrednosti, in sicer : 1 - vas, podeželje ; 2 - mesto, ki ni
občinsko središče ; 3 - občinsko središče ; 4 - regionalno središče; 5 - republiško
oz.pokrajinsko središče .
Področje družbene in politične moči popisujemo s spremenljivkami o kmetovanju,
poziciji v delovni hierarhiji, članstvu in funkciji v (bivši) Zvezi komunistov in sindikatih .
Ukvarjanje in preživljanje s kmetijstvom označujemo z imenom V168B,
spremenljivka pa ima 3 vrednosti : 1- se ne ukvarja s kmetijstvom, 2 - se ne preživlja samo
s kmetijstvom, 3 - preživlja se samo s kmetijstvom .
Zasedanje vodilnega ali vodstvenega položaja označujemo z imenom V173D,
spremenljivka pa ima 4 vrednosti : 1 - ni zaposlen, 2 - nima niti vodstvenega niti vodilnega
položaja, 3 - ima vodstveni položaj, 4 - ima vodilni položaj .
Članstvo v Zvezi komunistov označujemo z imenom V223B, spremenljivka pa ima 3
vrednosti : 1 - ni član, 2 - je član, 3 - ima tudi . funkcijo .
Članstvo v Zvezi sindikatov označujemo z imenom SIND, spremenljivka pa ima 4
vrednosti : 1 - ni član, 2 - je član, 3 - ima tudi funkcijo v osnovni organizaciji, 4 - ima
funkcijo nad ravnijo osnovne organizacije .
Področje gmotnega standarda popisujemo s stanovanjskim statusom in opremljenostjo
stanovanja s stanovanjsko opremo, gospodinjskimi in glasbenimi aparati, lastništvom
avtomobila in večjega števila knjig ter potovanjem med počitnicami .
Stanovanjski status označujemo z imenom STANLAST, spremenljivka pa ima 2
vrednosti : anketiranec biva v 1 - zasebnem, 2 - družbenem stanovanju .
Opremljenost stanovanja s centralnim ogrevanjem označujemo z imenom V25F,
opremljenost s telefonskim priključkom pa z imenom V28, obe spremenljivki imata 2
vrednosti : 1 - ne, 2 - da .
Lastništvo počitniške hišice ali prikolice označujemo z imenom V23, spremenljivka
pa ima 2 vrednosti : 1 - ne, 2 - da .
Lastništvo osebnega avtomobila označujemo z imenom AVTO, spremenljivka pa ima
3 vrednosti : 1 - nima, 2 - ima v vrednosti 2 leti stare Zastave 101, 3 - ima v vrednosti, ki
je večja kot vrednost 2 leti stare Zastave 101 .
Obseg anketirančevega knjižnega fonda označujemo z imenom KNJIGE,
spremenljivka pa ima 3 vrednosti : 1 - nima nobene knjige, 2 - ima do 50 knjig, 3 - ima več
kot 50 knjig .
Standard opremljenosti gospodinjstva z naslednjimi gospodinjskimi aparati :
električnim ali plinskim štedilnikom, hladilnikom, pralnim strojem, zamrzovalnikom,
pomivalnim strojem in mikrovalovno pečico označujemo z imenom STANDGSP .
Spremenljivka ima 5 vrednosti : 1 - gospodinjstvo nima nobenega od naštetih aparatov,
zato je neopremljeno ; 2 - gospodinjstvo ima vsaj enega od naštetih aparatov, zato je
podstandardno opremljeno ; 3 - gospodinjstvo ima štedilnik, pralni stroj ter hladilnik ali
zamrzovalnik, zato je standardno opremljeno ; 4 - gospodinjstvo ima vse aparate, naštete
pri vrednosti 3, zato je visoko standardno opremljeno ; 5 - gospodinjstvo ima vse aparate,
naštete pri vrednosti 4, prav tako pa še pomivalni stroj in/ali mikrovalovno pečico, zato je
nadstandardno opremljeno .
Lastništvo predmetov zabavne elektronike : črbo-beli TV sprejemnik, barvni TV
sprejemnik, glasbeni stolp, video naprava za TV in osebni računalnik označujemo z
imenom ELEKT. Spremenljivka ima 4 vrednosti : 0 - lastništvo nobenega od naštetih
1 47
predmetov ; 1 - lastništvo črno-belega TV sprejemnika ; 2 - lastništvo barvnega TV
sprejemnika ; 3 - lastništvo še drugih predmetov poleg TV sprejemnika .
Preživljanje počitnic označujemo z imenom V217B, spremenljivka pa ima 3 vrednosti :
anketiranec je v zadnjih 12 mesecih preživel počitnice 1 - doma, 2 - na potovanju po
Jugoslaviji, 3 - na potovanju po tujini .
Različne načine preživljanja prostega časa označujemo z naslednjimi imeni :
obiskovanje gledališč, koncertov in razstav z V21806, obiskovanje gostiln z V21808,
branje strokovne literature z V21810 in leposlovne literature z V21812, obiskovanje
prijateljev in znancev z V21817, ljubiteljsko umetniško ustvarjanje z V21822, spremljanje
televizijskih programov z V21824 in ukvarjanje s športno rekreacijo z V21825 . Vse naštete
spremenljivke imajo 3 vrednosti : 1 - se ne ukvarja z navedeno aktivnostjo, 2 - včasih se
ukvarja z navedeno aktivnostjo, 3 - pogosto se ukvarja z navedeno aktivnostjo .
Vse v analizo vključene spremenljivke imajo ordinalno skalo . Izbrane so bile iz večje
množice ustreznih spremenljivk, merilo izbire pa je bilo njihova medsebojna linearna
povezanost, merjena s Pearsonovim korelacijskim koeficientom . Za ugotavljanje
povezanosti med zgoraj navedenimi spremenljivkami so bile uporabljene naslednje
statistične metode: analiza poprečne vrednosti kot mera centralne tendence in analiza
korelacije z uporabo Pearsonovega korelacijskega koeficienta (Petz, 1985) ; kot
multivariatna metoda pa faktorska analiza s Kaiserjevo normalizacijo spremenljivk .
Faktorji so bili tu ekstrahirani po metodi glavnih komponent in poševno-kotno rotirani po
metodi OBLIMIN (Košmelj, 1986) . Vse analize so bile vedno opravljene ločeno na
podatkih treh podpopulacij anketirancev : nemigrantov, regionalnih migrantov in
medregionalnih migrantov - imigrantov .
Z ločeno analizo podatkov na treh podpopulacijah anketirancev bomo preverili, ali
ima kazalec dolžine migriranja kakšen učinek na kompozicijo kazalcev v faktorje kot
vzorce kvalitete življenja teh podpopulacij .
Centralne tendence v kvaliteti življenja
Iz slike, ki nam jo ponujajo povprečne vrednosti v analizo vključenih spremenljivk
(Tabela 5 .), je mogoče sklepati predvsem na tele razlike in podobnosti med migranti na
različne razdalje. Imigranti bivajo v večjih krajih kot nemigranti ; bolj pogosto so člani
politične organizacije (v našem primeru bivše Zveze komunistov), zaradi česar bi bilo
mogoče sklepati, da bolj pogosto uporabljajo kanale politične moči kot promocijske
kanale; imajo boljši materialni standard - tako je mogoče sklepati po kazalcih, kot so
lastništvo avtomobila in standard opremljenosti gospodinjstva - in slabšega glede na
kazalce, kot so stanovanjski status in preživljanje počitnic na potovanju . Prosti čas kot
področje imigrantove kvalitete življenja je manj "razgiban" kot pri drugih dveh agregacijah
anketirancev, posebno če smo pozorni na nekatere njegove kazalce, kot so obiskovanje
koncertov, gledališč in razstav, prebiranje leposlovne literature in športna rekreacija . Slika
pa se spremeni, ko smo osredotočeni na kazalce, kot sta gledanje televizijskih programov
in prebiranje strokovne literature .
Migranti po Sloveniji (regionalni migranti) pa so agregacija, ki se po rezultatih
opravljene analize obnaša "netipično" : pogosto je v slabšem ali enakem položaju kot drugi
dve, bolj redko pa v boljšem (le partner ima v povprečju višjo izobrazbo kot v primeru
nemigrantov in imigrantov) .
1 48
Povezanost kvalitete življenja z dolžino migriranja
Ob pregledu povezanosti med spremenljivko, s katero merimo dolžino migriranja, in
spremenljivkami, s katerimi merimo različne kazalce kvalitete življenja, ugotovimo, da so
asociacije brez izjeme šibke (Tabela 6.). V opozarjanju na posamezne zveze se bomo
osredotočali le na tiste, kjer je vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta večja od
+/- 0.10 .
Tabela S: Poprečna vrednost spremenljivk kot mera centralne tendence kazalcev kvalitete
življenja na podatkih opazovanih podpopulacij anketirancev
Spremenljivke
	
Nemigranti Migranti Imigranti
Velikost kraja 2.5 2 .0 2 .7
Izobrazba - partner 3.5 5 .2 5 .0
Družbena moč
-kmetuje 1.3 1 .3 1 .1
-vodstveni položaj 1 .6 1 .6 1 .9
- članstvo, funkcija
v Zvezi komunistov 1 .2 1 .2 1 .4
v sindikatih 1 .5 1 .5 1 .5
Materialni standard
- stanovanjski status 1 .7 1 .7 1 .4
- v stanovanju je
central .ogrevanje 1.7 1.7 1.6
telefon 1 .6 1.6 1.7
-počitniška hišica 1 .1 1 .1 1 .0
- avto 1 .8 2 .0 2 .0
- gospodinj .aparati 3 .8 3.7 3.9
-potovanja 1 .9 1 .7 1 .8
Načini preživljanja prostega časa
- obiskuje
koncerte in drugo 1 .5 1.4 1.4
gostilne 1 .6 1 .4 1 .4
prijatelje, znance 2 .1 2 .0 2 .1
- bere knjige
strokovne 1 .7 1 .7 1 .8
leposlovne 2.1 2 .1 2 .0
-ustvarja 1 .2 1 .2 1 .2
- gleda televizijo 2.4 2.5 2 .5
-športna rekreacija 1 .6 1 .3	1.5	
Med pomembnimi asociacijami spremeljivke, s katero merimo dolžino migriranja, si
je dobro zapomniti oba sklopa odvisnosti, negativnih in pozitivnih . Med negativnimi so
pomembne odvisnosti s spremenljivkami, s katerimi merimo izobrazbo staršev (IOCE,
IMATI), kmetovanje (V186B), stanovanjski status (STANLAST), lastništvo počitniške
hišice in prikolice (V213), preživljanje počitnic na potovanju (V217B) ter preživljanje
prostega časa z obiskovanjem gostiln (V21808) ter ukvarjanjem s športno rekreacijo
149
(v21825) . Med pozitivnimi odvisnostmi pa so pomembne odvisnosti s tistimi
spremenljivkami, s katerimi merimo partnerjevo izobrazbo (IPART), pozicijo v delovni
hierarhiji (V173D), članstvo in funkcijov (bivši) Zvezi komunistov (V2233B) in sindikatih
(SIND) ter lastništvo avtomobila (AVTO) .
Tabela 6 : Odvisnost nekaterih kazalcev kvalitete življenja od dolžine migriranja, merjena
s Pearsonovim korelacijskim koeficientom
Spremenljivke
	
Kor.koef.
Velikost kraja - .04
Izobrazba
- očetova - .16
- materina - .25
- partnerjeva .28
- anketirančeva .01
Družbena moč
kmetuje - .09
vodstveni položaj .17
članstvo, funkcija
v Zvezi komunistov .10
v sindikatu .05
Materialni standard
- stanovanjski status - .13
v stanovanju je
- central no ogrevanje - .03
- telefon .03
- počitniška hišica - .07
-avto .14
-knjige .04
- gospodinjski aparati - .02
- glasbeni aparati .02
-potovanja - .11
Načini preživljanja prostega časa
- obiskuje
koncerte in drugo -.08
gostilne - .19
prijatelje, znance -.06
-bere knjige
strokovne .06
leposlovne - .05
- ustvarja - .02
-gleda televizijo .08
- športna rekreacija	-.15	
Iz poudarjenih linearnih zvez smemo sklepati na naslednje povezanosti med dolžino
posameznikovega migriranja in nekaterimi dimenzijami njegove kvalitete življenja .
150
Tudi rezultati te analize potrjujejo že zapisano ugotovitev, daje dolžina selitve obratno
sorazmerna z višino socialnega izvora (merjenega s stopnjo formalne izobrazbe staršev in
njihovim delovnim statusom) : višji je socialni izvor, krajše so selitve anketirancev . V isti
okvir pa lahko vložimo tudi ugotovitve Lazića (Lazić, 1986) in Sekulića (Sekulić, 1986)
o samorekrutaciji višjih izobrazbenih ešalonov, saj se z višanjem socialnega izvora
povečujejo posameznikove možnosti za realizacijo aspiracij po socialni promociji v
izvornem okolju .
Prav tako ni presenetljiva negativna zveza med dolžino prostorske mobilnosti in
kmetovanjem kot načinom zagotavljanja materialnega standarda : selitve, seveda,
kmetovanju niso naklonjene, saj je to dejavnost stacioniranih agregacij prebivalcev .
Kljub temu, da prej migrirajo ljudje z nižjim kot pa z višjim socialnim izvorom, so
propulzivni ljudje tisti, ki si prej poiščejo (boljše) možnosti življenja in bivanja drugje . V
novem okolju iščejo različne promocijske kanale in kanal družbene in politične moči je
tisti, do katerega najdejo dostop lažje migranti (regionalni in medregionalni) kot pa
nemigranti . Rezultati opravljenih analiz kažejo, da so migranti bolj pogosto na vodilnih in
vodstvenih položajih kot nemigranti, in prav tako bolj pogosto člani ali funkcionarji v
(bivši) Zvezi komunistov .
Med kazalci materialnega standarda so trije, ki omogočajo sklep o večji povezanosti
z migriranjem kot drugi : lastništvo osebnega avtomobila, stanovanjski status in način
preživljanja počitnic . Rezultati analize korelacij kažejo, da je lastništvo osebnega
avtomobila pozitivni "identifikacijski" znak migranta, medtem ko sta druga dva kazalca
negativna "identifikacijska" znaka migrantov . Večja verjetnost je, namreč, da ne živijo v
najemnem (družbenem) stanovanju in da preživljajo počitnice doma . Pri teh dveh kazalcih
materialnega standarda je migriranje, tako selitev kot priselitev, napovedovalec slabših
pogojev v primerjavi z nemigranti .
Med načini preživljanja prostega časa sta posebej vidna dva iz množice izredno šibkih,
sicer negativnih povezanosti z dolžino migriranja : obiskovanje gostiln in športna
rekreacija. Ne za prvi ne za drugi način preživljanja prostega časa ni mogoče trditi, da sta
pozitivna "identifikacijska" znaka selilcev . Po rezultatih analize se zdi, kot da za selilce
prostega časa ni -je samo spremljanje televizijskih programov . Celo več, na daljše razdalje
se je posameznik selil, manj je verjetno, da bo hodil v gostilne ali pa se ukvarjal s športno
rekreacijo. Tako je prosti čas področje kvalitete življenja, kamor migranti ne posegajo .
Po drugih rezultatih analiz iz istega podatkovnega vira je mogoče ugotoviti, da so višje
izobrazbene agregacije tiste, ki imajo lažji dostop do bolj ugodnega stanovanjskega statusa
(družbenega stanovanja), do višjega materialnega standarda in do bolj razgibanega
preživljanja prostega časa (Mandič ; Tomc; Sadar Černigoj, vsi v Rus et a1,1988). Po grobi
primerjavi bi tako lahko sklenili, da ima migriranje podoben učinek na kvaliteto življenja
kot nižja izobrazba : otežuje dostop do promocijskih kanalov, razen v primeri družbene in
politične moči . Vendar pa je tovrstni sklep rezultat opazovanja le posameznih, med seboj
sicer ločenih povezav. Da bi ga bilo mogoče potrditi ali ovreči, si je koristno ogledati
kompozicije spremenljivk v faktorje kot rezultate faktorske analize, ki je bila opravljena
na treh ločenih agregacijah anketirancev.
Različni vzorci kvalitete življenja ne/migrantov
Tako kot z rezultati že predstavljenih analiz bomo tudi prek rezultatov faktorske
analize poskušali odgovoriti na vprašanje, ali se vzorci kvalitete življenja treh opazovanih
podpopulacij anketirancev : nemigrantov, migrantov in imigrantov med seboj razlikujejo .
151
Iz rangiranih kompozicij spremenljivk v prve faktorje 6 (Tabela 7 .) bomo v
nadaljevanju smeli sklepati na socialne slike opazovanih agregacij . Smeli bomo sklepati
o tem, s katerimi dimenzijami je mogoče določiti vzorce njihove kvalitete življenja .
Tabela 7: Vzorci prvih faktorjev na podatkih po posameznih podpopulacijah anketirancev
(Upoštevane so le tiste faktorske uteži, ki so večje od +/- .15)
Spremenljivke
	
Nemigranti Migranti Imigranti
Velikost kraja .25 .16
Izobrazba
-anketiranec .21 .67
-oče .78 .21
- mati .60
- partner - .35 .17
Družbena moč
kmetuje - .53
vodstveni položaj .14
članstvo/ funkcija
Zveza komunistov .27
Zveza sindikatov .22
Materialni standard
- central no ogrevanje .25
- telefon .21 .41 .19
- stanovanjski status .21
- počitniška hišica .63
-avto - .48 .38
- gospodinjski aparati .72
- glasbeni aparati .55
- knjige .48 .27 .60
- potovanja .28 .38 .26
Načini preživljanja prostega časa
- obiskuje koncerte in drugo - .16
- bere knjige
strokovne .78
leposlovne .71
- ustvarja .22 .74
- gleda televizijo .17
- športna rekreacija	.20	.41	
Iz vseh treh kompozicij spremenljivk v faktorje smemo sklepati, da so različne
dimenzije različno pomembne, imajo različno "težo" za opazovane agregacije
anketirancev .
Nemigrantovo sliko kvalitete življenja različno pomembno določajo tele razsežnosti :
- zelo pomembno: dimenzija socialnega izvora (izobrazba očeta - IOCE in matere -
IMATI), h kateri pa lahko priključimo tudi nekmetovanje (V168B), saj so ravno
152
kmetje ena tistih socialnih agregacij, ki se predvsem samorekrutira, in dimenzija
materialnega standarda (KNJIGE, AVTO, V217B, V25F, V28),
- manj pomembno : članstvo ali funkcija v (bivši) Zvezi komunistov kot dimenzija
družbene moči (V223B), njegova izobrazba (IANK), kraj bivanja (URBAN) in
ukvarjanje s športno rekreacijo v prostem času (V21825) .
Migrantovo sliko kvalitete življenja različno pomembno uokvirjajo tele razsežnosti :
- zelo pomembno: branje strokovne literature (V21810) kot način preživljanja
prostega časa, njegova izobrazba (IANK) in lastništvo počitniške hišice ali prikolice
(V23);
- pomembno : ukvarjanje s športno rekreacijo (V21825) in umetniško ustvarjanje
(V21822) kot način preživljanja prostega časa ter opremljenost stanovanja s
telefonom (V28), preživljanje počitnic na potovanju (V217B) in lastništvo večjega
števila knjig (KNJIGE) kot oblike materialnega standarda ;
- manj pomembno: partnerjeva izobrazba (IPART), kraj bivanja (URBAN),
preživljanje prostega časa ob spremljanju televizijskih programov (V21824) in
neobiskovanjem koncertov, gledališč in razstav (V21806) ter zasedanje vodstvenega
položaja v delovni hierarhiji kot oblika družbene moči (V173D) .
Imigrantovo sliko kvalitete življenja različno pomembno določajo tele razsežnosti :
- zelo pomembno : umetniško ustvarjanje (V21822) in prebiranje leposlovja (V21812)
kot način preživljanja prostega časa ter standard opremljenosti gospodinjstva
(STANDGSP), lastništvo večjega števila knjig (KNJIGE), glasbenih aparatov
(ELEKT) in osebnega avtomobila (AVTO) kot oblik materialnega standarda ;
- manj pomembno: preživljanje počitnic na potovanju (V217B), stanovanjski status
(STANLAST) in opremljenost stanovanja s telefonom (V28) kot oblike
materialnega standarda, članstvo in funkcija v sindikatih (SIND) kot oblika
družbene moči in očetova izobrazba (IOCE) .
Po grobi oceni rezultatov opravljene analize smemo trditi :
- prvič, socialni izvor je najbolj pomembna dimenzija slike kvalitete življenja
nemigrantov, pri migrantih pa se le-ta "skriva" v njihovi izobrazbi . Pri imigrantih
pa je ta vpliv komaj zaznaven;
drugič, bolj kot za socialno sliko nemigrantov so materialni standard in načini
preživljanja prostega časa pomembni za socialno sliko migrantov in imigrantov .
Med kazalci prvega je stanovanjski status pomemben samo za imigrante ;
- tretjič, kazalci družbene moči imajo pri vseh treh agregacijah nizko "težo" : članstvo
in funkcija v (bivši) Zvezi komunistov za nemigrante, vodstveni položaj v delovni
hierarhiji za migrante in članstvo ter funkcija v sindikatih za imigrante ;
- četrtič, načini preživljanja prostega časa so izrazito pomembni pri obeh agregacijah
migrantov .
Primerjava rezultatov opravljenih statističnih analiz
Faktorji kot rezultat sinhrone operacije vseh v analizo vključenih spremenljivk
dopuščajo relativizacijo in potrditev že zapisanih ugotovitev, ki so sledile iz rezultatov prej
opravljenih analiz.
Katere ugotovitve so potrjene? Socialni izvor kot najbolj pomembna dimenzija
nemigrantove socialne slike je ponovno potrjen . Kaj je relativizirano? Potencialna uporaba
delovanja v političnih organizacijah ali vodstvenega položaja v delovni hierarhiji kot
153
kanala socialne promocije imigrantov je zmanjšana . Po rezultatih opravljene analize
smemo sklepati, da so ti (potencialni) viri družbene moči enako malo pomembni za vse tri
opazovane agregacije .
Kazalci materialnega standarda so tisti element, ki prevladujoče določa sliko
migrantove kvalitete življenja ne glede na dolžino selitve . Rezultati prvih dveh analiz so
pokazali, da imajo migranti manj ugoden materialni standard kot nemigranti, da je,
pravzaprav, selitev prediktor slabšega standarda . Iz rezultatov faktorske analize pa k temu
lahko pristavimo ugotovitev, da kazalci materialnega standarda le nimajo osrednjega
pomena za splošno socialno podobo tako migrantov kot nemigrantov .
Podobna situacija, vendar v nasprotnem smislu, se ponovi pri analizi tistega dela
rezultatov, ki zadevajo kazalce naćinov preživljanja prostega časa . Rezultati prvih dveh
analiz res napeljujejo k ugotovitvi, da je migriranje prediktor manj razgibanega prostega
časa, analiza kompozicije spremenljivk v faktorje pa nas prepričuje o tem, da so ravno ti
kazalci med najbolj pomembnimi, med "najtežjimi" sestavnimi deli vzorca migrantove
kvalitete življenja .
Kakorkoli, že pred analizo rezultatov je bilo zapisano, da nas ne bo zanimala kvaliteta
življenja glede na to, katera agregacija ima česa več in katera česa manj, torej kvantitativna
razsežnost, temveč njeni sestavni elementi in njihov pomen .
Sklep
Na začetno vprašanje, ali se vzorci kvalitete življenja različnih migracijskih agregacij
v Sloveniji pomembno razlikujejo, je mogoče odgovoriti pritrdilno . Da, razlikujejo se
pomembno; črta ločnica pa poteka med nemigranti in migranti ter med kazalci socialnega
izvora na eni strani in kazalci materialnega standarda in načinov preživljanja prostega časa
na drugi strani. Tako pa je potrjena tudi upravičenost vseskozi živega raziskovalnega
interesa za socialni izvor, ki zdaj le obotavljivo kaže na povezanost prostorske in socialne
mobilnosti, na zvezo, ki je predvsem v sociologiji migracij skrita v kazalcu "razlogi za
selitev". Iskanje (boljše) zaposlitve in pri tem (bolj) ugodnih možnosti za uresničitev
aspiracij po socialni promociji pa sta osrednja razloga, čeprav ne enako transparentna za
iskanje (boljšega) življenja drugje - zunaj izvornega okolja .
OPOMBE
1 Da bi pospešili svojo socialno (generaeijsko) mobilnost, so posamezniki prostorsko mobilni žaradi
podjetniških interesov-ko je posameznik zaposlovalec drugih v večjem ali manjšem številu . Ti so prostorsko
najmanj mobilni, zaposlujejo se v različnih organizacijskih enotah podjetja oz . korporacije, ko so te
prostorsko razpršene in različno pomembne za njegovo vertikalno mobilnost, ali pase "vzpenjajo" po lestvici
svojeprofesije . Zato je Savage strategije, ki jih posamezniki pri tem uporabljajo, tipologiziral kot podjetniške,
organizacijske in poklicne (Savage, 1988 : 560) .
2 Kako to, da niso bile v 60.letih medregionalne migracije bolj razsežne? Za naše potrebe sta žanimiva dva
odgovora: demografski in ekonomski . Demografi to zatišje pripisujejo dejstvu, da so bolj razvite regije lahko
žadovoljevale potrebe po delovni sili iz svojih virov - iz kmečkega prebivalstva in naravnega prirastka .
Ekonomisti (Kosta Mihailovič, n .pr .) pa so odgovorili, da so bolj razvite regije uskladile nižji prirastek
prebivalstva s hitrejšo rastjo zaposlovanja . Zakaj pa ugodni ekonomski tokovi v teh regijah niso sprožili tudi
medregionalnih migracij? Mihailović ponuja spet dva odgovora ; prvega - ekonomskega - je potrebno
utemeljiti še s sociološkim . V preučevanju jugoslovanskih migracijskih tokov veljajo 60 .leta za obdobje
"lebdečega čakanja na migriranje" . Odločilno vlogo za to "lebdeče" stanje je imel delež nezaposlenega in
nezadostno zapostenega kmečkega prebivalstva v vseh regijah (kot do tedaj še nepresežena značilnost
jugoslovanske industrializacije kot industrializacije ekonomsko zaostale dežele ; v le- teh je populacijska
preobremenjenost podeželja stalni pojav) . Celo več, delež nekmečkega prebivalstva se ni večat žaradi
154
socialne tranžicije kmečkega prebivalstva v nekmečko, temveč zaradi povečanega naravnega prirastka. S
tem pa še ni bil sprožen pritisk delovne sile s populacijsko preobremenjenega podeželja na industrijske centre
in delovna mesta (verjetno predvsem zato ne, ker jih industrija še ni odprla) . Po drugi strani pa se migracije
kažejo kot dvostopenjski pojav, kjer je prva stopnja regionalno migriranje v 50 . in v začetku 60.let kot
"čakanje v preddverjih centrov" in druga stopnja prehod v meddržavno migriranje sredi 60 .let v Zahodno
Evropo . S tem pa se števito nezapostenih v Jugoslaviji ni bistveno zmanjšalo, saj seje kontingent zaposlujočih
stalno napolnjeval iz povojnega "baby booma" in tranzicije kmečkega prebivalstva v nekmečko (Mežnarić,
1986 : 34). gele s tem premikom seje populacijsko preobremenjeno podeželje začelo pomembno prazniti .
3 Do podobnih ugotovitev sta se dokopala tudi Pešec in Tomc v analizi socialne strukture mladih Ljubljančanov
(Pešec, Tomc, 1989). Kljub vsemu pa določajo "modalni" tip imigranta v Slovenijo - vsaj v začetku 80.let,
ko so bile opravljene raziskave, iz katerih črpa informacije Mežnarić - naslednje določnice: v Slovenijo se
je priselil konec 70. ali v začetku 80.let, je delavec "ozkega profila" - priučen, materin jezik je srbohrvaščina,
je poročen, z družino v izvornem okolju, vzdržuje običajno več otrok kot Slovenec in najbolj verjetno prihaja
iz nerazvite občine v Bosni in Hercegovini (Mežnarič,1986 : 72-74).
4 Ćeški sociolog Petr Mateju uporablja ža tovrstno blokiranje celo bolj krut izraz, in sicer "destratifikacija"
kot razrušenje načel sociatne stratifikacije zaradi detovanja socialističnih regulacijskih mehanizmov, kot so
etatizacija privatne lastnine, prividna demokratizacija dostopov v izobraževalni sistem - ta je po eni strani
nesorazmerno sposobnostim participantov povečala njihove izobraževalne aspiracije in zato po drugi strani
znižala kvaliteto rezultatov izobraževalnega procesa - ter odločilna pomembnost potitične kariere za socialno
mobilnost (Mateju, 1990).
5 Ob ponovnem sklicevanju na češkega sociologa Matejuja (Mateju, 1990) lahko ugotovimo nekaj povsem
nasprotnega v češkem primeru . Tu je imel socialni izvor v obdobju vladavine komunistične partije povsem
nasprotni učinek : višji je bil, slabši dostop do kanalov socialne promocije je zagotavljal .
6 Po uporabljeni metodi faktorske analize je končni rezultat število faktorjev, enako številu lastnih vrednosti,
večjih od 1 .00 . V analizi rezultatov pa bomo upoštevali le prve faktorje, saj je mogoče iz spremenljivk, ki
ga sestavljajo, sklepati na "generalno" sliko opažovane podpopulacije anketirancev .
VIRI
Allardt, E. (1976), "Dimensions of Welfare in a Comparative Perspective Scandinavian Study" . Acta
Sociologica, 19
Erikson, R ., Aberg, R., eds. (1986), Welfare in Transition ; Living Conditions in Sweden 1968-1981 . Oxford :
Oxford University Press
Erikson, R . (1989), "Politi-, and Class Mobility : Does Politics Influence Rates of Social Mobility?" . Tipkopis
German Social Report (1987), Social Indicators Research, 19
Hafner-Fink, M . (1989), Ideologija in zavest družbenih slojev v Sloveniji . Ljubljana : Marksistični center ZKS
Košmelj, B. (1983), Uvod v multivariatno analizo . l jubljana : Ekonomska fakulteta
Lazić, M . (1986), "Mobilnost i homogenizacija vladajuće klase u SR Hrvatskoj" . Revija za sociologijo, 16
Lazić, M . (1987), U susret žatvorenom društvu? . Zagreb : Naprijed
Lažić, M . (1988), "Problem klasne homogenizacije u socijalizmu" . V I.Bernik, ur., Stratifikacijske anatiže
sodobnih družb. I jubljana : Sociološko društvo Slovenije
Mateju, P . (1990), "Stratification System and Economy in the Period of Transition - Economic Aspects of
"de-stratification" in the Case of Czechoslovakia" . Tipkopis
Massey, G ., Hodson, R ., Sekulič, D. (1991), "Politička pripadnost i društvena pokretljivost u socijatističkoj
Jugoslaviji" . Sociologija, 33
Mežnarić, S . (1986), Bosanci . Ljubljana : Knjižnica revolucionarne teorije
Social Report on Inequality in Sweden ; Distribution of Welfare at the End of the 1970's . (1983), Official
Statistics of Sweden - National Central Bureau of Statistics, 22
Pešec, M ., Tomc, G . (1989), "Socialni položaj mladih v Ljubljani" . Raziskovalno poročilo . Ljubljana: Inštitut
za sociologijo
Petz, B . (1985), Osnovne statističke metode za nematematičare. Zagreb : Sveučilište u Zagrebu
Rus, V. et al (1988), Stratifikacija in kvaliteta življenja . Raziskovalno poročilo . Ljubljana : Inštitut za sociologijo
Saksida, S . et al (1977), "Društvena stratifikacija i pokretljivost u jugoslovenskom društvu" . Biblioteka "Čovjek
i sistem" . Zagreb : Filožofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Savage, M . (1988), "The Missing Link? The Relationship between Spatial Mobility and Social Mobility" . The
British Journal of Sociology, 39
Sekulić, D . (1986), "Socio-profesionalna struktura u Hrvatskoj" . Revija za sociologiju, 16
Tomc, G., Pešec, M . (1987), "Družbena enakost in neenakost v Sloveniji" . Družboslovne ražprave, 3
155