Redakcija: E. Kramer, Izhaja letno 12 številk po Maribor, Ciril-Metodovaul. ■». 8 strani.- št. 26. Za probleme : Isidor /1» I_I Za kraljev. SHS s poštnino Grofi, Karlovac SHS. J ^ za pol leta 12 dinarjev. Administracija: Mari- I I Fiirs Ausland pro Halbjahr borska tiskarna d. d. v 12 Dinar und Postgebiihr. Mariboru. Anonce po dogovoru. Izdaja: »Mariborski šahovski klub" za »Jugoslov. šahovski savez". Št. 3—4 September—Oktober 1922 I. letnik Londonski turnir. i. U dostojanstvenoj Centralhall-Westminster održao se je internacio¬ nalni šahovski meeting, jedno od najznamenitijih šahovskih natjecanja sviju vremena, na poticaj „British Chess Federation“. Najizabranije društvo iz svijeta političkoga, znanstvenoga, umjetničkoga i klera bijaše prisutno 31. augusta tek. god. kod svečanoga otvorenja kongresa, kod kojeg je lordmayor od Westminstera izjavio, da je House of Commons odredila prvu nagradu od 250 funti sterl. za majstorski turnir. Dobro- došlicu govorio je engleski državnik Bonar Law. Nakon govora lorda Dunsany-a, počelo je prvo kolo. Londonska štampa posvečiivala je ve- likom šahovskom dogadjaju danomice ogromne članke, vijestr a naravno i mnogobrojne karikature, te je time silno porasla i popula nost šahov- skog športa. Neobično velika bijaše dnevna navala publike, u kojoj se je opažalo mnogo stranaca: Amerikanaca, Francuza, Holandeza i. t. d. Glavna pažnja se je posvečivala naravno velikom majstorskom turniru, ali je bilo i drugih šahovskih priredba, n. pr. internacionalni damski turnir. Cjelokupno bilo je 150 učesnika na kongresu. Mnogo napetosti kod šampijonskog turnira pobudila je činjenica, da se nisu več unaprijed, kao obično, odredili parovi, več su bili dnevno izždrijebani odmah pred početkom igre. Takodjer prema engleskom običaju, bijaše pre¬ pisan sasvim brzi tempo igre (20 poteza za sat). Šampijonskom tur¬ niru učestvovali su slijedeči igrači (16): Aljehin (Rusija), Atkins (Engleska), Bogoljubow (Ukrajna), Capablanca (Kuba), Euwe (Holandija), Maroczy (Madjarska), Marotti (Italija), Morrison (Kanada), Reti (Čeho- slovakija), Rubinstein (Poljska), Snosko-Borovski (Rusija), Dr. Tarta- kower (Ukrajna), Dr. Vidmar (Jugoslavija), Wahltuch (Engleska), Watson (Australija), Yates (Engleska). Prvu nagradu (250 funti) dobio je Capablanca, drugu (150) Alje¬ hin, treču (100) dr. Vidmar, četvrtu Rubinstein, petu Bogoljubow, šestu i sedmu razdijelili su si Reti i Tartakovver, osmu pa Maroczy i Yates. Jedan od najsimpatičnijih takmaca bio je svakako naš domorodac dr. Milan Vidmar. Sve novine bez iznimke, naglašujuč njegovo duboko poznavanje šahovske literature, ujedno originalnost, duhovitost i mirnost, su priopčile neobično laskave oejene o njemu. Sam Capablanca smatrao ga svojim najpogibeljnijim protivnikom. Dok je bio dr. Vidmar u prvoj polovici kandidat za prvu nagradu, nažalost, je imao koncem turnira nekoliko nesreče. Za sigurno če doči onaj dan, kad budemo mogli javiti, da si je priborio prvo mjesto. Naša revija priopčit če sve zna¬ menite partije šampijonskog turnira, osobito Vidmarove, i to sa opaska- ma ljubljanskog „Jutra“, koje je sastavio djelomice Vidmar sam. Do- prinesti hočemo takodjer njegovu sliku, tabelarični pregled njegovih turnirskih uspjeha i životopis, kojeg sastavlja njegov uži domorodac F. Poljanec. Združeni jugoslovenski klubovi priredili su 16. 9. t. god. u „Narodnoj kavani" u Ljubljani u čast svome drugu-pobjedniku dr. Vidmaru srdačnu i animiranu večer. Pozdrave je otvorio starosta ljubi, šah. kluba g. pokrajinski tajnik Pfeifer, kao zastupnik Saveza je česti- tao g. Perška iz Zagreba, g. Mirko Kragelj održao je svečani govor u verzima, članica gospodjica Spacapanova je poklonila majstoru lovor- vijenac jugoslovenskom trobojnicom i natpisom: „Svome prvaku jugo- slov. šahisti." U imenu pokrajinske uprave čestitao mu je vladni tajnik dr. Novak, u ime gradskog magistrata i gradske opčine magistr. sa- vjetnik F. Govekar, u imenu litijskog šah. kluba g. Ed. Pleničar, dalje delegat šišenskog šahov, kluba predsjednik g. Zdravko Koren. Nakon toga je g. prof. Frankovič pročitao brzojavna i pismena čestitanja šah. kluba u Splitu, Pančevu, Osijeku, Karlovcu, Mariboru i dr. Naš majstor še je duboko dirajučim riječima zahvalio i naglasio, da šahovska umjetnost združuje sve Ijepote i diže njene prijatelje do onog idealizma, kojega našemu narodu u dobi današnjeg materijalizma silno treba. II. Kao ihto ce bhah, BHAMap je CAaBHo npoiuao! Oh hm 3 caMO no^a noeHe Matoe o a A^>exHHa, a no^a BHiue oa Py6nHiiiTajHa. A 3H3Te jih, ko cy AjbexHH h Py6HHUiTajH ? To cy ohh, kojh cy no3Ba;iH Kana6^aHKy Ha Man 3a. cbctckh uiaMnHOHaT. BHAMap ra h h je no3Bao (nena 3a to HajnoroAHHje BpeMe), am TpeSa 3H3 th Aa ttera maxoBCKH — 19 CBeT CMaTpa 3a 036HJbHHjer KaHAHAaTa oa OHe ABojnue. C npaBOM ce Moace pehn, Aa je BHAMap Mopamrn no6eAH^au jiohaohckot Typ- HHpa. To MO)Ke MyAHOBaTO Aa 3ByHH, a.ra KaA ce to 6yAe o6jacHH.ro ca HeKOJiHKo peHH, Hahn he to cb3kh Kao npnpoAHy CTBap. Kao uito caM jeAHOM npH^iHKOM HanoMeHyo, neTHpn roAHHe BHAMap He nrpa maxa (meroBH TaKMau« cy cbh npocjjecHOHaroH maxHCTH), Beh He- yMopHO paAH Ha HaywoM no^y, Kao npoKhbco Ham croBHH BHAMap! XHJbaAH-TH HaM ce ob3Kbh Hamn cy- rpatjaHn! J. M. OBaAnja, „BpeMe“, BeorpaA. III. Das dritte Londoner Weltturnier gehort nunmehr der Schach- geschichte an und hat ebenso wie die beiden vorigen iiber die Hege- moniefrage entschieden: Wie im Jahre 1851 der deutsche Mathematik- professor Dr. Adolf Anderssen sich als der starkste Schachspieler der Welt erwiesen hatte, wie dann im Jahre 1899 der ebenfalls deutsche Mathematiker Dr. Emanuel Lasker seinen offiziellen Championtitel mit iiberwaltigender Kraft verteidigte, so hat auch im gegenivartigen Turnier der kubanische Attache Jose Raoul Capablanca di Graupera alle Aspi- rationen seiner Rivalen erfolgreich abgewiesen und einen iiberlegenen Schachsieg mit l l /s Punkten Vorsprung errungen. Die besonders rebel- lischen Geister, wie BogoIjubow und Reti, warf er hiebei trotz helden- miitigen Widerstandes zu Boden, so dafi sogar die Grofimatadore Aljechin und Rubinstein eingeschiichtert vvurden und fast noch im Er- offnungstadium dem sicheren Remishafen zustrebten. Auch qualitativ lieferte Capablanca in seinen Gewinnpartien, u. a. gegen Morrison, die schonsten und originellsten Opferkombinationen. Stets lachelnd, von Tisch zu Tisch spazierend oder mit seinen Bekannten konversierend, vollbrachte Senor Capablanca (wie ihn die Londoner nennen) mit Leichtigkeit und Grazie seine Kraftleistung. So feierte er auch beim Champagner seinen Triumph im fashionablen Hotel »Metropole”, wohin er seine Schachkollegen, das gesamte Kongrefikomitee, sowie die Mit- glieder des kubanischen diplomatischen Korps eingeladen hatte. Von hohem sportlichen Sinn sind auch die Bestimmungen erfiillt, die er ftir die Austi;agung von Weltmeisterschaftskampfen ausgearbeitet hat. Gegen- vvartig hat er sich seinem ersten Herausforderer, dem polnischen Grofi- meister Rubinstein, dem ersten Sieger so vieler internationaler Turniere (Ostende, Karlsbad 1907, Petersburg 1909, San Sebastian, Breslau, Pistyan 1912 usf.), zur Verfugung gestellt, wahrend als nachster An- — 20 - -vvarter der Russe Aljechin ungeduldig Iauert. Was die schachvvissen- schaftlichen Ergebnisse des Londoner Turniers betrifft, hat sich ins- besondere ein Postulat mehr denn je als unumganglich erwiesen: Tiefe und GroBziigigkeit der Partieanlage! Die hypermoderne Schule, die in einigen letzten (freilich schvvacher besetzten) Turnieren groBe Erfolge erzielte und deren Wesen darin besteht, daB sie schon das Eroffnungs- stadium der Partie auf bloB taktischen Finessen aufbaut, hat diesmal eklatante Niederlagen erlitten (Bogoljubow, Reti), obwohl Capablanca selbst in seinen Tagesberichten dem phantasievollen Gcdankenflug dieser Kunstler Bewunderung zollte. Hingegen hat Aljechin die Gefahr einer seichten Partieanlage rechtzeitig erkannt und ist zu einem tieferen, breiter ausholenden Stil umgesattelt (Prachtpartien gegen Yates und Bogoljubovv), so daB er nicht nur vvahrend des ganzen Turniers mit an der Spitze verblieb, sondern auch (ebenso wie Capablanca) ohne Ver- lustpartie endete. Anderseits zahlen auch Vidmar, sovvie Rubinstein von jeher zu den besten Reprasentanten der alten „strategischen“ Schule und Letztgenannter hat nur durch sein Parforce-Gewinnenwollen gegen Aljechin seine Chancen auf den zweiten Preis verscherzt. Es eriibrigt sich noch, in schachtheoretischer Hinsicht festzustellen, daB in London fur alle gefiirchteten Eroffnungen vollkommen sichere, ja sogar chancen- reiche Verteidigungen des schvvarzen Spieles zur Anwendung gelangten. Aufsehen erregte hiebei das tiefdurchdachte Defensivsystem der indischen Damenbauerpartie (nach 1. d4 Sf6, 2. Sf3 d6, 3. c4 g6), das Reti gegen Capablanca, Aljechin, Rubinstein und andere GroBen anvvandte, wobei er uberall zum Gegenangriff gelangte. An sonstigen Verteidi- gungsarten des Damengambits ist die nachtragliche Annahme desselben durch Aljechin (in seirjen gehaltvollcn Partien gegen Bogoljubow und Rubinstein) sovvie der befreiende GegenstoBc6—c 5 in der orthodoxen Damengambitverteidigung (Partie Aljechin—Capablanca) besonders be- merkensvvert. Als Grundsatz galt es im Londoner Turnier: Jedes Opfer annehmen 1 Tatsachlich drangen dieselben nur selten (zum Beispiel die Glanzpartie Vidmar—Yates) durch. Die Schachvvahrheit ist im Marsche, nichts mehr vvird sie aufhalten konnen. (Dr. Tartakovver, „N. Fr. Pr.) Partije z londonskega turnirja. — 21 — Opombe: 1. Tarraschova varijanta, ki je pa prišla čisto iz mode, kakor vse prejšnje normalne obrambe damskega gambita. 2. Schlechter-Rubinsteinov napad, katerega je posebno Rubinstein analiziral v različnih smereh. 3. Najbrž odločilna napaka, čeprav poteza ne izgleda slabo. Isto poteza je igral dr. Vidmar kot črni proti Rubinsteinu v Karls- badu leta 1911 (glej dr. Vid¬ marjevo Kongresno knjigo, 1. del, str. 111). Dotična partija jo kon¬ čala v 61. potezi z remijem. Ru¬ binstein je nadaljeval ravno tako, kakor tukaj dr. Vidmar, vendar pa ni izvedel napada tako ener¬ gično. — Za najboljšo obrambo za črnega velja danes 12. SXd4, 13. Dxd4 Da5 14. b4! Da3. 4. Glej citirano partijo Rubinstein- dr. Vidmar, Karlsbad 1911, kije — izvzemši nebistveni izpre- membi, da sta tamkaj skrajna kmeta belega damskega krila že,na a3 in b4 —še nekaj po¬ tez popolnoma slična tej partiji. 5. Videti je, da je kmet d3 izgub¬ ljen, ber na d3—d2 sledi Db5 —e2. 6 . Črni najde ženijalno rešitev za kmeta. Na 22. Se4X sledi nam¬ reč Dd5 ! (z grožnjo Lf2 4-) 23. Sc5, Tc5 in v sledeči po¬ tezi De5. 7. Ta odgovor je dr. Vidmar dal takoj. Moral je torej imeti že iz- računjene vse konsekvence in preračunjeno celo sledečo igro, medtem ko je njegov nasprotnik preračunaval žrtev Se4X. Glej zlasti 33. potezo ! Z dr. Vidmar¬ jevo 22. potezo se pričenja od¬ ločilna kombinacija, obsegajoča naslednjih 11 potez, ki jih je dr. Vidmar vse izvršil a tempo. Snosko-Borovski se ni mogel braniti z 22. Sc3, ker bi bilo sledilo 23. Td7 Sb5 24. TXg7-j-, Kh8 25. Tg5-t- in mat v prihodnji potezi. Tudi na f2 ni mogel črni očividno vzeti z nobeno figuro, ostala mu je to¬ rej samo igrana poteza po ka¬ teri so vse ostale poteze izsiljene. 8. Vrhuneccele krasne kombinacije! 9. To potezo je bilo treba videti že pri 22. Td3Xll, ker za od¬ ločitev en sam kmet ne bi bil zadostoval. Za vseh 46 potez je dr. Vidmar porabil 1 uro 29 minut. Londonski iisti označujejo to partijo kot naj¬ lepšo igro ll. kola. Partija št. 9. • V III. kolu dne 3. avgusta je imel dr. Vidmar za nasprotnika silnega dunajskega mojstra doktor Tartakovverja. „Tartakower ist ein in allen Satteln gerechter Kampe von scharfem Typus; im Angriff kiihn, in der Verteidigung zah und schlau. Das sind Eigenschaften, die ihm stets Erfolg gewahrleisten .“ pravi o njem »Deutsche Schachzeitung". V letih 1920 in 1921 ga najdemo med zmagovalci na turnirjih v Goteborgu, Berlinu, Budimpešti in Haagu. V velikem mednarodnem turnirju v Peštaneh aprila 1922 je kot edini porazil ruska matadorja Bogoljubowa in Aljehina. Potek partije je sledeči; — 22 - Holandska obramba. _ Beli: Dr. Vidmar. Črni: Dr. Tartakovver. Opombe : 1. Črni hoče igrati holandsko par¬ tijo (1- d2—d4, f7— f5), ne da bi pripustil napada 2. e2—e41, ki je — posebno v zvezi s kasnejšim (Laskerjevim) f2— f3 — naj¬ močnejše in zelo nevarno orožje proti holandski obrambi. Seveda krene beli po 1.e7—e6 lahke z 2. e2—e4 v francosko igro. 2. V holandski igri na sme beli pripustiti, da mu napravi črni dvojnega kmeta na c3 in c4. 3. Črni adoptira Teichmannov si¬ stem, obstoječ v tem, da se iz¬ sili kmetu e6 korak na e5. 4. Beli pripusti e6—e5, izsili pa zato oslabitev črnega kraljevskega krila, nakar postane dijagonala c3—h8 odločilnega pomena. 5. Morda je tutakoj d6Xe5-(-boljše. Beli bi bil odgovoril c4—c5. 6. Izgleda zelo rizkantno, toda od¬ pre dijagonalo c3—h8 in po- menja začetek silnega napada. 7. Črni se že sedaj prav dobro zaveda slabosti kraljevskega kri¬ la, zlasti točke g6, in da bo moral to točko kriti z damskim stolpom, kateremu torej odpre pot. Vsekako je težko najti za črnega boljšo obrambo. 8. Na 17. ... f5Xg4 18. h3Xg4, sledilo bi seveda 19. Dc2Xe4! (Sg4—f2 20. De4—e51). 9. Na 21. ... Lf7Xc4 odloči 22. Lc3Xf6 takoj (22. ... De7—e6 23. TdlXd7). 10. Najtežja poteza v partiji. Tež¬ ko je moralo biti belemu opu¬ stiti nadaljevanje direktnega na¬ pada na krajevo krilo in odločiti se za udarec na centrum. Hotel pa je izsiliti c7—c5 in dobiti vroko važno točko d6. In res odloči ta izborno premišljeni manever uso¬ do partije prav v kratkem. 11. Grozi Ddl — d4 in prisili čr¬ nega, da prepreči to namero s potezo c7—c5. 12. Zadnji poizkus. Črni je popol¬ noma zvezan in onemogel. Morda se da še kaj napraviti s kakimi šahi, katerih se pa beli po vsej pravici ne vstraši. 13. Če prepreči beli preteči šah na el s 30. Kel —dl, sledilo bi Da5 —a8. Nato bi bila poteza 31. Td6 —d8 (z namenčm žrtvo¬ vati stolpa na f8) napačna za¬ radi 31. ... Da8Xd8 32. Dd5X d8, Tf7—d7—)—in črni dobi kra¬ ljico nazaj. 14. Končno še nekaj za galerijo.Vse- skozi mojstrsko izvedena partija 1 — 23 Partija št. 10. IV. kolo. 4. avgusta. Odklonjeni damski gambit. Opombe; 1. Črni igra na »viseče kmete". 2. Začetek nekoliko nasilnega na¬ pada. 3. Nepotrebno. 4. Na 19. g2—g3 sledilo bi Sa5 Xc4, 20. Tcl'c4 Tc8Xc4 21. Se5Xc4, Dg5—d5. 5. Riskantno. 6. Močnejše je bilo d4 — d5, kar pa vodi do nepreglednih komplikacij. 7. Ne 25. DdlXd3 zaradi Dg3X e 5. 8. Na 31. Tfl —dl bi sledilo e6 — e5! 9. Ta poteza je najbrž prezgodnja, čeprav zelo ovira belega. 10. Črni je pričakoval 45. Tc2— c8, na kar je nameraval g5 — g4! 46. Tc8-f8-f-,Kf5-e6 47. h3Xg4, h5Xg4, 48. f3*g4, Ta3 —g3, 49. Tf8 — g8, Ke6 —d5, 50.g4-g5, Kd5—e6!, 51.Tg8 —e8-{- (z namenom dati same šahe, ker kralj ne sme vzeti g5), Ke6-d6! 52. Te8-g8, Kd6 —e7! in čmi dobi. Na 50. Tg8 —g7 sledi Kd5— e41 51. Tg7-g8, Tg3-a3, 52. — 24 — g4-g5, Ta3-a2-f, 53. Kf2 — gl, Ke4-f5! 54. g5-g6, KfS -g4, 55. g6-g7, Kg4—g-3! 56. Kgl-fl, Ta2—al-+-, 57. Kfl — e2, Ta2—a7, 58. Ke2-fl, Ta7 —e7! in črni dobi. 11. Na 48. Te2—b2 sledi takoj e5—e41 ker je Ld5 izgubljen. Opombe: 1. Tako nastane solidna igra v „starem“ stilu. 2. Važna poteza. Beli hoče igrati 9. d4*c5 Ld6X c 5 10. e3—e4, da bi mogel črni nadaljevati z ne neprijetno potezo Lc8 —g4. 3. Črni hoče na 10. e3—e4 od¬ govoriti s 05^ d4 11. c3Xd4 d5X e 4 12. Sd2Xe4 Sf6—d5 in nasledujočim Sc6—d4. 4. Yeliko močnejše kakor c3Xd4. 5. Črni bi moral tu igrati 12. d5 Xe4 13. Sd2Xe4, Sf6—d5 14. De2—h5f7—f5, vzlic temu, da dobi potem slabega kmeta na e6. Bilo je to vsekako manjše zlo, kakor silen napad, ki ga uvede sedaj beli na črnega kralja. 6. Črni ne potegne Lc8—b7, ker je nato pričakoval Ld3—a6. 7. Seveda Le7Xg5 ni dosti boljše. 8. V zraku visi sedaj Sh7 in Lh6:. 9. Žrtev ali obup ? Žrtev, če- prav izgleda nevarna, je neko rektna. Sicer je bilo pa že jako težko za črnega najti zadostn oobrano. Napad je vehementen, in če pride še f2—f4 in Tf 1 — f3, je kata¬ strofa tu. 10. Če vzame dama takoj na e5, sledi seveda Lh7—(— in SXf7-}-. 11. Optična prevara, če je črni mislil, da se mu posreči ujeti tekača na g5. 12. Če bi bil črni naprej videl vse, bi bil seveda že tu igral Db2:, nakar ima sicer tri kmete, toda izgubljeno pozicijo. 13. Tega črni ni videl, ko je žrtvoval konja. 14. Na Kf8 sledi Te3—c3 in grozi Tc8+. Partija št. 12. Neslednjo partijo, ki jo je dr. Vidmar v VI. kolu dne 7. avgusta dobil proti angleškemu mojstru Yatesu (zmagalcu nad Bogoljubo- vom), so priobčili vsi londonski dnevniki označujoč jo kot najlepšo v turnirju igrano, ki bo sigurno dobila „brillancy-price“ (20 funtov). — 25 - Odklonjeni damski gambit. 33. f5—f6 Df7Xd5 34. Th4Xh6-f- 11 ) črni se vda. Opombe: 1. Damski gambit v starem stilu. 2. Pillsbury je začel napad jako slično proti dr. Tarrasch-u v Ha¬ stingsu 1895. 3. Zavaruje za dalj časa dam- sko krilo. 4. Seveda ne v nadaljnje ogro¬ žanje kmeta e4, temveč da ojači dama napad na kralja. 5. Črni ne sme vzeti kmeta: 25. LXd5, 26. TXh7, KXh7, 27. Dh3+, Kg8, 28. Th4, Kf8, 29. Th8-h Dg8, 30. SXd5. 6. Sedaj grozi Tg6, Df8, SXf6-f-. 7. Brez te žrtve bi bil položaj za belega nevaren. Zato je moral dobro premisliti vse konse¬ kvence, predno se je v prejšni potezi odločil za Se4X. Res je porabil dr. Vidmar za potezo Se4X pol ure. 8. To potezo je bilo silno težko predvideti. 9. Najboljša obrana je bila Te3X, nakar je dr. Vidmar na- meraval 32. h3!I z grožnjo, Tg6Xh6-K 10. Edino pravilno. Če gre dama na h5, potem Th4 ne more v pravem trenutku udariti na h6. 11. Tg6Xh6-(- ni z daleka tako močno. 11 . Errata corrige! Partija št. 1 14. poteza (črni) Sb8—d7 (ne Sc8—d7) „ „ 2 7. „ (črni) e7—e6 (ne d7—d6) „ „ 3 18. „ (črni) Ld6Xe5 (ne Le6Xd5) „ „ 5 22. „ (beli) Tgl—dl (ne d3—d4) „ „ 5 30. „ (beli) Sg3-f5+ (ne Se3—f5+) „ „ 7 17. „ (črni) c5Xd4 (ne e5Xd4). Problem št. 3 (Gross): manjka — es fehlt — črni Sb2. Hastings. Končni rezultat turnirja šestih mojstrov: I. Aljehin, Rubinstein, III., IV. Bogoljubov in Thomas, V. dr. Tarrasch, VI. Yates. — 26 — Iz kronike naših klubov. I. Maribor. Da ustrežem željam uredništva lista, ki naj bi kot prvi šahovski list Jugoslavije objavljal tudi podatke o razvoju šahovskega gibanja po naših provincah, prinašam nekaj važnejših podatkov o šahovskem živ¬ ljenju v Mariboru, kakor se je osredotočilo v našem klubu. Pred preobratom 1. 1918. je bila šahovska igra v našem mestumnogo manj razširjena kakor danes. Pač je od 1. 1897. do 1907. obstojal „Marburger Schachzirkel", okrog 12 igralcev, ki so v kavarni „Meran“ (sedaj „Beograd“) imeli svoje zbirališče. Ko je 1. 1903. „Grazer Schachgesellschaft" obhajala 30-letnico obstanka, je poleg dunajskih mojstrov Schlechter in Marco k slavlju oficijelno povabila tukajšnji „Schachzirkel“, in se je odzvala vabilu deputacija, koje vodja je bil naš sedanji častni član ravnatelj I. F. Peyer, šahovski prvak pred¬ vojnega Maribora. Po preobratu je postala „Velika kavarna" (»Theresien- hof“) središče šahovskega življenja. Po inicijativi podpisanega se je 16. maja 1919. ustanovil »Mariborski šahovski klub“. Prvi definitivni odbor se je izvolil 25. septembra 1919, in sicer je bil predsednik podpisani Ivan Favai, podpredsednik polkovnik v. p. St. KobyIanski (ki je pred leti v velikem armadnem turnirju na Dunaju bil med zmagovalci) in tajnik kapetan Gj. Mravinac (ki je pozneje v Zagrebu postal eden glavnih ustanoviteljev saveza ter prvi začasni predsednik istega in je bil v zagrebškem lokalnem turnirju 1920. med zmagovalci, sedaj pa biva kot major v Kragujevcu). Še isto jesen se je priredil prvi klubov turnir na katerem je bil prvi zmagovalec I. F. Peyer. Tedaj je klub štel okrog 30 članov. Za 1. 1920. je prevzel predsedstvo kluba sodnik E. Kramer; število članov se je prihodnje leto pomnožilo z mnogimi jakimi igralci, kakor so B. Kruglevski (ki je prišel k nam kot ruski begunec; žal nas je nedavno zopet zapustil), inž. A. Nejepsa in drugi. Na občnem zboru sredi julija je bil podpredsednik banskega stola v p. L. pl. Raizner izvoljen predsednikom, dr. J. Stefančič tajnikom. Na 1. saveznem kongresu sta bila Favai in Kramer naša delegata, na sa- veznem turnirju pa je Kramer navzlic obolelosti dosegel časten uspeh. Kmalu nato se je vršil klubov kvalifikacijski turnir za nove člane, v ka¬ terem si je priboril 1. mesto nadebudni dijak M. Stupan, ki je od 20 možnih točk dosegel 17’/ 2 . Sledil je gambitni turnir (Evans- in nor¬ dijski gambit), ki je močno po¬ spešil teoretično naobrazbo čla¬ nov (1. zmagovalec Kramer, 2. dr. Stefančič, 3. Favai, 4. Krug¬ levski). Na pobudo našega kluba se je 11. decembra 1921. vršil v Celju match Celje—Maribor kot časovno 1. „interurbanski“ match vjugoslaviji.Vsaka stranka je postavila šest kombatantov, mariborski so bili: Favai, mag. pharm. Hočevar, Kramer, Krug- — 27 - levski, inž. Nejepsa in dr. Stefančič. Zmagal je Maribor z rezultatom 7 V 2 : 4 1 / 2 . Na predvečer tega boja je igral Kramer simultansko proti 11 članom celjskega kluba in dobil 10 partij; od Celjanov je zmagal samo dr. Brunčko. Na rednem občnem zboru 16. januarja 1922. se je v splošno sestavil stari odbor. Častnim članom so bili izvoljeni prof. L. Vagaja v Celju ter senjora kluba I. F. Peyer in St. Kobylanski. V kavarni „Central“ se je ustanovila klubova podružnica. Največji do¬ godek v prvi po¬ lovici 1. 1922. pa je bil brezdvomno match med našim in zagrebškim klubom, ki se je vršil 25. in 26. marca. Zagrebški klub se je odzval našemu vabilu in poslal v Maribor 7 najboljših igral¬ cev, ki so se po jakosti razvrstili takole: Kosta Rožič, Fr. Peyer, Lav Singer, dr. Ante Banekovič, Makso Bazala, Vsevolod Aga- pjejev in Sadi Kalabar. Naši so bili: Kramer, Stu- pan, dr. Stefančič, Kruglevski, inž. Nejepsa, I. F. Peyer in mag. Hočevar. Prvo kolo je končalo 4:3 v prid Ma¬ riboru, drugo 372:3*/,, torej je zmagal Maribor 7 V 2 : 6*/ 2 . Dne 4. in 5. junija t. 1. se bi v Celju imel vršiti match Ljub¬ ljana—Maribor, ker pa ljubljanski igralci niso prišli polnoštevilno in v redu, se je zmaga pripisala Mariborčanom. H koncu še omenim, da je inicijativa za to šahovsko glasilo izšla iz našega kluba. Pričakovati je, da se bo z ustanovitvijo glasila šahovsko življenje še bolj razmah¬ nilo in vscvetelo. 1. F. ©s — 28 K sliki na prihodnji strani: 1. Kavčič (kibic iz Ljubljane); 2. Konig; 3. dr. Erdey ; 4. dr. Banekovič; 5. Vukovič; 6. Rožič ; 7. Peyer; 8. dr. Trstenjak; 9. Kramer; 10. prof. Jakhel (2. vodja turnirja); 11. Tekavčič (kibic iz Ljubljane); 12. Nicifor; 13. gospa Erdey; 14. prof. Vagaja; 15. Poljanec; 16. prof. Ferjan. --- 1 2 . — 29 — 4 . 5 . 6 . 7 . 8 . 9 . 10 . 11 12 . 19. „lPra“. Šaljiv problem (Original.)*) Posvetil gospodu in gospej dr. Bmnčko v Celju dr. Anton Schvvab, Celje. Beli: Ke8 je držalo ure; De3 in Le5 sta kazalo ; Le5 je os ka¬ zala ; kmetje e2, c3, g3, b5, h5, c7, g 7 so okvir (ti ne vlečejo). Črni: Ke5 je Xpivo;, kralj časa, pleše po taktu „tik-tak“ z belo kraljico kot okrasek na uri. g4 je luknja za uravnavo kazala; c4 je luknja za navijanje ure; Tc5 je ključek od ure. Kako spraviš uro v tek, kako jo zopet ustaviš ? Pogojni problem: Beli vleče in napravi v 34-x potezah mat. Rešitev: 1. De3X c 5 (odstraniš ključek) Ke6— f5 2. Dc5—e7 tik! Kf5—e4 tak! 3. De7—g5 tik ! Ke4—c5 tak 1 4. Dg5—e3 tik 1 Kd5—e6 tak 1 i. t. d. ad infinitum. Uro ustaviš, ko razrešiš problem, čim se je po večkratnem krogo¬ toku črni kralj povrnil na prvot¬ no stališče ali pa tudi sicer poljubno n. pr. 2. Ld5—f4 (ali —d4)—(-, torej ob V»8 ali Vj 5 uri, 2. ... K pol¬ jubno (ima 3 polja ne razpvlago). 3. Dc5—e5 mat; ura obstoji. Os kazala se je snela in kazalo po¬ stavilo se je narobe tako, da je sedaj in tudi pri sicernem iz- peljanju mata vedno kraljica v osi. Tako uro lahko tudi po¬ ljubno ustaviš ob V 2 11 ali x [ i 1 uri. Vso gibanje tudi matne poteze izvrši strogo ritmično, da bo slišati lepo tik-tak. *) Ponatis dovoljen le z dovoljenjem avtorjevim. 13 . 14 . 75 . 1 * 6 . Udeleženci in vodstvo celjskega glavnega turnirja 1921. (»: ..Dom i Svijef) — 30 Mat u 3 poteza. Mat u 3 poteza. Mat u 3 poteza. 24 . Vjekoslav Hofschmidt. Kotor. (Reprodukcija.) Mat u 3 poteza. 23 . Jos Kohn, Osijek. (Original.) Mat u 2 poteza. 22 . Izidor Gross, Karlovac. (Melioracija.) Mat u 3 poteza. 23 . Izidor Gross I Nikola Vesin. (Original.) 20 . Nikola Vesin, Sušak. (Original.) 21 . Izidor Gross, Karlovac. (Original.) 26 . Jos. Kohn, Osijek- (>Hrvatski Pokret«.) lat u 3 poteza. (Posvetio I. Grossu.) 28 . Andrej Uršič, Vogersko. (Original.) Mat u 3 poteza. 30 . Andrej Uršič, Vogersko. (»Running The Gauntlet«j Mat u 3 poteza. 27 . Dr. Anton Schwab, Celje. (Original.) Mat u 3 poteza. 20 . Andrej Uršič, Vogersko. (Original.) Mat v 3 poteza. Ji. Nikola Vesin, Sušak. (Original.) Mat u 3 poteza 32 . Nikola Vesin, Sušak. (»Revue d'Echecs<, Bruxelles.) Mat u 3 poteza. 34. O. W.. Zagreb. (»Dom i Svijet« 1922.) Mat u 3 poteza. 36 . Izidor Gross i S. Steiner. (Kaganturnir Berlin 1922.) Mat u 4 poteza. 33 . Nikola Vesin, Sušak. (»Magyar Sakkujsag« 1912.) Mat v 3 poteza. 33. Nikola Vesin, Sušak. (Original.) Mat u 4 poteza. 3/. Rudolf Sonooda. Vršovlce. (Original.) Samomat (Selbstmatt) u 2 poteza. 0GŠ9®š93ffl®©5^93\9C5S9®3SS3®3SS96i9GN9®S)GS9SS9®S)SS9SS965S©®®š9aš£ A POKUČSTVA I SAGOVA MOBEL- U. TEPPICHHAUS KAROL PREIS MARIBOR GOSPOSKA UL. 20 NA VELIKO Sl EKSPORT K. NA MALO K!SI®659SI©(3®®®fiS9G59®S®SS^9G^6®6^96^®9S®ffi9®9®9®90©^B6SSSS90 ..... = Telefon 230 . - Telephon 230 = ■ j ^Pedition = | MecLjvift^ = Ekspozitura JIEVO Tltl(l[ * Expositur 1 i i i j i i i i i = j PREVALJE j == Dravograd Ulliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MfRfRUfBOfR S $C S BRZOJAVI:— TELEGRAMMADRESSE: TONSPEDIT MARIBOR i I i i i t 11 i i 11 i i i i i = , I i j PRAVALI^ = Unter-Drauburg = ..milili Veletrgovina^^® pohištva ^ ErnestZelenha,llarjbor tapetar in dekorater oblastveno zapriseženi izvedenec Velika zaloga spalnic, \ jedilnic, gosposkih sob in klub-gamštur. 1 ? / Šahovska literatura Ovadija-Bauerreis: Šahovski problemi u dva poteza, Upustva za rešavanje. Sa 100 slika. Izdanje „Beogradskog šah-kluba“. Beograd 1921.Štamparija Savič i Komp., Kosmajska 16. — Zasebno cirilicom i zasebno latinicom. Cena 10 din. Ovadija: Šah. Upustva za učenje ove igre. Izdanje „Beogradskog šah-kluba“. Beograd 1921. Stamparija Karič, Kraljev trg 35. Samo cirilicom. Cena 3'50 din. Za kupce u klubu je ista cena, ali klub ima da zadrži 25%. Knjige se mogu dobiti u svima knjižarama u Beogradu, Zagrebu i Ljubljani, a knji- žare u drugim varošima mogu poročivati kod Rajkoviča i Gukoviča, knjižara u Beogradu. Mieses Jacques : DasEndspiel in d.modernen Meisterpraxis. Die Prinzipien der Endspielfiihrung, dargelegt an 36 der lebenden Partie entnommenen, ausfiihrlich glossierten Beispielen. Zweite, vermehrte Aufl. 60 S. 8° Geh. 1'50 M. (Grundpreis). Ausland mit 100, bezw. 60°' 0 Zuschlag. Buchhandlung Hans Hedewigs Nachfolger Curt Ronninger, Leipzig, PerthesstraBe 10. Mieses, der bevvahrte Meister des Endspiels, bietet in dem Buche an der Hand von 36 instruktiven, anregenden und mit erlau- ternden Anmerkungen versehenen Beispielen, die samtlich der Meister- praxis entstammen, einen tiefen Einblick in den oft komplizierten Mecha- nismus des Endspiels. Fiir den Standpunkt des praktischen Spielers berechnet, gibt der Autor besonders in dem Kapitel „Lehrreiche rehler" auBerst lehrreiche Winke.