PRIMORSKI* DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 75 (9077) TRST, sreda, 2. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. enote revolucionarne vlade osvobodile še tri pokrajinska glavna mesta NEZADRŽNO NAPREDOVANJE JUŽNOVIETNAMSKIH PARTIZANOV PROTI JUGU OB BREZGLAVEM BEGU KOLABORACIONISTIČNIH ČET V Saigonu govorijo o skorajšnjih političnih spremembah v Juž. Vietnamu - Ostra borba za oblast med Thieujem in Cao Kyjem - Začasna revolucionarna vlada obtožuje ZDA kršitve pariškega sporazuma p “^“kpditvijo pokrajin Bind Dinh, Phu Yen in Klianh Boa nadzorujejo >'tlza.ni že 17 južnovietnamskih pokrajin. Na zemljevidu so osvobojena rocja črno obarvana, ozemlje, s katerim razpolaga Thienjev kolabora-cionistični režim se, kot je razvidno krči z neverjetno.naglico l|niiiiuiiiiiii„t,llllllln|||I||m||||1||||n|||||||||mjI||1|Imll||||||tI||||||m||^Ill|j||)|lllllIIIII|||lt|11|ll]l|| PO PODATKIH NOTRflHJEGfl MINISTRSTVA 40 milijonov volivcev na junijskih volitvah ji pet posojil za 72,2 milijarde lir .v "limi tudi tri milijone mladih volivcev, rvič volili, ker so postali polnoletni z 18. je s^’ -l; ~ Notranje ministrstvo 0 de7Bi°C-u nekai uradnih podatkov bodo 'n upravnih volitev, ki n°vitev dp-d,elj°’ 15, •iunija za ol> činskih dezelnih- pokrajinskih in ob-miliistr^f,VetOV' Podatki- ki j* daje milijonpStv°' vsebujejo okrog tri 2l, ip, ® ^uadih volivcev med 18. in ^avnn star°sti, ki so postali ne-lili ic in bodo prvič vo- livcev Skupno število vo- petnaW t0rej 40 milijonov-volili ua junija bodo volivci tov dežel 0°novitev 15 deželnih sve-tutotp i/11,., uPrav z navadnim sta-s Poseh«- ltve n9 hodo v deželah t>°linj a'1?1 statutom in sicer: v Uje® pn„sìa’. na Tridentinskem-Gor-kraiim uiziu, v Furlaniji-Juliiski p , '1 na Sardiniji m nÌ Siciliji. le gg ^nÌÌ”s*j.e volitve pa bodo zaje-krajin Ar^',lnskih uprav, razen po-vie- RaveSte’ B?cna- Tridenta, Pa-•ina in pne’.B™a' Viterba, Avel-uhnovl^o0^.-. Največ bo seveda skUDno d'nsk'h svetov. Teh je Volitve vxLi Tt? P°menk da bodo sk'h in lf..vehko večino pokraiin-^0 krajine Kosovo in vse Jugoslavije ter v ustvarjalnem bogatenju marksistične misli in jugoslovanske samoupravne socialistične prakse. VLADO BARABAŠ V petek sestanek z ministrom za delo o pokojninah RIM, 1. — Tajr štvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL bo imelo v tem tednu dva važna sestanka. Najprej bo v četrtek proučilo enotni načrt, ki ga je sestavil tajnik CISL Storti o pripravah zasedanja glavnih svetov treh sindikalnih konfederacij, ki bo v Rimu okrog polovice aprila. Zatem se bo tajništvo federacije v petek sestalo z ministrom za delo Torosom, da nadaljuje in po možnosti zaključi pogajanja o povišanju minimainih pokojnin. O tem so se sicer med sindikati in ministrom za delo že svoj čas načelno dogovorili, niso pa tedaj podpisali sporazuma. Sedaj gre predvsem za dokončno določitev pravil o povezavi pokojnin s plačami, tako da se bodo pokojnine sproti prilagajale s povišanjem živ-ijenjskih stroškov na osnovi prilagoditve plač. SINOČI NA REDNI SEJI Občinski svet je soglasno odobril ^Z^eSanonifscaut ustanovitev novega muzeja-Rižarner uccimjevi anon escau Razprava o dogodkih na Portugalskem in o neofašističnih napadih - Rodo podrli Terpinovo vilo? Tržaški občinski svet je sinoči soglasno odobril sklep o ustanovitvi muzeja Rižarne. Sklep je samo načelnega značaja ter je odgovorni odbornik socialdemokrat Giorgio Cesare mnenja, da bo lahko do 23. aprila, ko bo svet prenehal z delom, izdelal pravilnik, sestavil komisijo in imenoval vsaj začasnega ravnatelja muzeja, kar je potrebno tudi za dejansko delovanje nove občinske ustanove. V začetku občinske seje je župan prečital dolgo izjavo o dogodkih na Portugalskem in obžaloval, da tamkajšnji demokristjanski stranki niso dovolili nastopa na volitvah. Zelo ostro je obsodil ponovne neofašistične izgrede pred tržaškimi šolami. V kratki razpravi je prišlo do zanimive in dokaj ostre polemike med demokristjanoma Vergeriom in Za-ninijem. Vergerio je namreč potegnil na dan znano teorijo o nasilju z leve in desne, Zanini pa je pravilno ugotovil, da gre — kot običajno — v tem primeru samo za nasilje neofašistov. V razpravo je nato posegel Rossetti, ki je prikazal stališče KPI glede portugalskih dogodkov, in Inwinkl (KPI), ki je točno orisal napade neofašistov v Trstu. Župan je nato poročal o konferenci jadranskih mest, ki je bila v Splitu. Podčrtal je ozračje sodelovanja in konstruktivnih zaključkov glede borbe proti onesnaženju morja, kar je porok tudi za uspeh zasedanja, prihodnje leto v Benetkah. Župan je nato govoril o Finmare in o sklepih glede pomorskih prog ter v tej zvezi izrazil zaskrbljenost za usodo Tržaškega Lloyda. Končno je povedal, da se bo tržaška občina udeležila prihodnje dni zasedanja evropskih občin, ki bo na Dunaju. Odbornik Abate je odgovoril na vprašanje svetovalca KPI Cataruz-ze o socialnem centru v industrijskem pristanišču. Vse kaže, da je ta center še zelo oddaljen, saj o njem šele sklepajo razne komisije, zemljišče zanj pa bodo šele predvideli v varianti k regulacijskemu načrtu. Odbornik De Luca pa je govoril o znani vili odv. Terpina in povedal, da je sedaj v teku upravni postopek. V kolikor bodo ugotovili, da je gradnja proti «javnemu interesu», o čemer bo razpravljala občinska gradbena komisija, besedo pa ima tudi dežela, bodo lahko odredili uničenje vile, obstaja pa možnost plačanja globe v višini celotne vrednosti vile. Občinski svet je nato pričel raz- pravljati o urbanističnih kvotah, ki i dežele, ki ga bo vodil predsednik — ~ ~ J ~ «j o An i onn ' ~ a n; il—: .. so veljale do sedaj od 800 do 1200 lir, po novem pa bodo od 1200 do 5 tisoč lir. Razprava o zapletenem vprašanju je trajala dalj časa ih je med njo svetovalec Costa (KPI) predložil več bistvenih popravkov. Po posegu inž. Coste je župan sejo prekinil, da bodo lahko preučili te predloge in da odločijo, če jih bodo sprejeli ali zavrnili. Zato bodo o tem vprašanju ponovno razpravljali na prihodnji seji. Na Dunaju glavna seja Sveta evropskih občin Od četrtka do sobote bo na Dunaju 11. glavna seja predstavnikov Sveta evropskih občin. Seje se bo udeležilo tudi odposlanstvo 'iz naše deželnega sveta A. Pittoni in v katerem bosta še podpredsednik Va-risco in stalni predstavnik deželne uprave pri organizaciji svetovalec Vicario. Seja, ki jo bo začel s slavnostnim govorom predsednik Henry Cravatte, bo trajala kakor rečeno do sobote, ko bo sprejet zaključni dokument o naslednjih temah: «Evropska skupnost v letu 1980: državljani, občine in dežele in vladni predlogi - model zvezne skupnosti», «Kaj je evropska skupnost» in «Oblast in sodobna družba v Evropi». • Jutri ob 20. uri bo v Ljudskem domu, Ul. Madonnina 19, javni shod, ki ga na temo «KPI po 14. kongresu» prireja avtonomna federacija KPI. Govorila bosta tajnik federacije Giorgio Rossetti in v slovenščini Boris iskra. SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI Mnogo aplavzov tudi za Giorgia Merighija in ostale . Dirigent Bruno Bartoletti Treba je pohvaliti vodstvo tržaškega opernega gledališča Verdi za njegovo posrečeno izbiro letošnjega o-pernega repertoarja. Začelo jo je s Puccinijevim «Triptihom» v počastitev 50. obletnice skladateljeve smrti, nadaljevalo z drugimi, dobro izbranimi operami, med katerimi je bila tudi Puccinijeva «Boheme»; tik pred zaključkom sezone pa smo sinoči doživeli izredno premiero ene Puccinijevih najboljših oper «Manon Le-scaut», ki je bila v tržaškem gledališču predvajana že osemkrat, prvič leta 1894, to je niti leto dni potem, ko je doživela v Turinu uspešno krstno uprizoritev. Sinočnja uprizoritev je bila v glavnem ponovitev predstave, ki je lani doživela velik uspeh na festivalu Treh svetov v Spoletu v režiji znanega italijanskega režiserja Lucchina Viscontija. Puccinijeve opere so predstavljale in še vedno predstavljajo uspeh za vse odre, kjer jih uprizarjajo; Puc- iiiiiiiiiiiniimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitiiiiiiiiniiiiiiiiiiuuiiiiiiD NA PORUDO DEŽELNE UPRAVE V Gradežu začetek zgodovinskega tečaja za srednješolske profesorje / vrsto predavanj’ o novejši zgodovini hoče dežela poudariti vrednote osvobodilnega gibanja V Gradežu se je včeraj začel te-1 Za osem dni si bosta sledili po čaj o sodobni zgodovini, ki ga pri- dve predavanji na dan, posebej pa reja deželna uprava z namenom, da bo delovalo pet raziskovalnih sku- bi tudi na ta način prispevala k proslavam 30. obletnice osvoboditve. Tečaj, ki je namenjen profesorjem srednjih in višjih šol iz Furlanije-Julijske krajine, je s slavnostnim govorom začel deželni odbornik za šolstvo, strokovno izobraževanje in kulturne dejavnosti Volpe. Slovesnega odprtja tečaja, ki bo trajal do vključno 8. aprila, so se med drugimi udeležili gradeški župan Reverdito, deželni šolski skrbnik Angioletti, šolski skrbniki iz Trsta Fidenzi, iz Vidma Marsili in iz Gorice Endriani, predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvoboditve Miccoli (ravnatelj tečaja), in ravnatelj Furlanskega inštituta za zgodovino osvoboditve msgr. Moretti. Tečaju sledi 100 profesorjev, 50 iz nižjih in 50 iz višjih srednjih šol naše dežele. NA SEDEŽU SLOVENSKE SKUPNOSTI Na žalni seji spomin Dušana Govor prof. Zorka Kareja - Pogreb danes ob 11. uri v Gorici počastili Černeta Slovenska skupnost je včeraj na žalni seji počastila spomin prezgodaj preminulega soustanovitelja te politične organizacije Dušana Černeta. Lik pokojnika je orisal predsednik sveta Slovenske skupnosti prof. Zorko Harej, ki je podčrtal njegov plemeniti in dobri značaj ter govoril o njegovi poti iz rodnega Vogrskega, preko Beograda nazaj v Trst. Prof. Harej je govoril predvsem o delu pokojnika kot politika, ki je bil soustanovitelj Slovenske skupnosti, več let njen tajnik, dolgo časa blagajnik in sedaj predsednik nadzornega odbora. V tej zvezi je govoril tudi o njegovem delu in podčrtal, da se je zavzemal za dobre stike z matično domovino in se z vso močjo okleni) ideje, da morajo imeti Slovenci v Italiji lastno po- i Utično organizacijo. Spomin Dušana Černeta je včeraj | počastil tudi tržaški občinski svet, | kjer je o pokojniku govoril odbornik Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar. Pogreb Dušana Černeta bo danes ob 11. uri izpred stolne cerkve v Gorici, ru pristojno upravno sodišče — kot hoče SIOT — ali pa kazensko sodišče — kot zahteva carinska uprava. Na vsak način bo verjetno trajalo dalj časa, preden bo nafta spet stekla po ceveh naftovoda do Avstrije in Bavarske. pin, ki se bodo ukvarjale s specifičnimi temami iz polpretekle dobe in še posebej iz sodobne zgodovine na še dežele. Program predvideva tudi okroglo mizo o temi «Furlanija od fašizma do republike» z nastopom posl. Lizzerà, msgr. Morettija in sen. F. Solarija. • Drevi ob 20. uri bo v Ljudskem domu «Pečar», Salita Monte Valerio 36, na pobudo sekcije KPI «Pra-tolongo» javni shod, na katerem bo Claudio Tonel govoril o 14. kongresu KPI. Sledila bo debata. Kako bo z gradnjo zidanega doka? Komunistična svetovalca v občinskem svetu T. Morgutti in L. Rori-celli sta te dni naslovila na tržaškega župana vprašanje, v katerem ga sprašujeta, ali je res, kar se že dalj časa šušlja v tržaških gospodarskih krogih, da se je namreč vodstvo Tržaškega arzenala - Sv. Marka sporazumno z vodstvom Fin-cantieri dogovorilo z družbo Farsu-ro o tem, da bo slednja kmalu nadaljevala z delom pri gradnji novega zidanega doka. V tej zvezi vedo nekateri celo povedati, da naj bi se bila Farsura obvezala, da bo dok dogradila v roku 24 mesecev. Goldonijev «Lažnivec» z Giuliom Bosettijem Giulio Bosetti, stari znanec tržaškega občinstva, je s svojo igralsko skupino «Teatro Mobile» začel sinoči serijo predstav predzadnjega dela v abonmaju Teatra Stabile in sicer Goldonijevega «Lažnivca». V istem delu smo ga že lahko gledali pred leti, vendar z nekaterimi drugimi soigralci, predvsem pa z Bac-cijevo v glavni ženski vlogi. Goldonijev «Lažnivec» spada nekako na sredino med začetnim in kasnejšim Goldonijem, prepleten je s tipičnimi elementi komedije dell’arte iv s prefinjeno psihološko igrivostjo. Lahko bi skoraj rekli, da cini je dobro vedel kaj hoče in želi široka publika in ji je zato skušal vedno ustreči. Tako tudi v njegovi Manon ne manjka solističnih arij, ki izzovejo vedno in povsod navdušene aplavze. Na sinočnji premieri tudi takih aplavzov ni manjkalo, za kar gre glavna zasluga izvrstni jugoslovanski operni pevki Radmili Bako-čevič in njenemu partnerju Giorgia Merighiju, ki sta vrhunsko odigrala in odpela vlogi nesrečnih ljubimcev. Bakočevičeva razpolaga z žametno mehkim božajočim glasom, ki prihaja do izraza tako v nežnih, kot tudi v bolj temperamentnih arijah; prav tako z lepim in čistim glasom se lahko pohvali tenorist Merighi. Ob njunem petju je prišlo do izraza vse bogastvo Puccinijevih pevskih partov ter močna melodična inspiracija, ki izhaja direktno tudi iz zelo dramatičnega teksta. Zasluga dirigenta Bruna Bertolettija je, da je zablestel tudi orkester, ki je v Puccinijevih operah vedno kristalno prozoren in čist. O Radmili Bakočevič, ki je ljubljenka ne samo jugoslovanskih, temveč tudi najbolj priznanih svetovnih gledališč, lahko rečemo, da je osvojila tržaško občinstvo, ki jo pozna že iz drugih nastopov. Pohvalo lahko izrečemo tudi glede režije in prekrasnih scen, kot tudi glede nastopa ostalih pevcev Ermanna Lorenzi-ja, Lucia Rollija, Pierfrancesca Po-lija, Arancellyja Haengla, Ubalda Ca-rosija, Daria Zeriala in Vita Susce. V letošnji operni sezoni gledališča Verdi so nastopili z uspehom še nekateri jugoslovanski umetniki in sicer dirigent Oskar Danon, režiser Mladen Sablič in scenograf Miomir Denič. MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica 72 vabi na pogovor o sindikalnih vprašanjih TRŽAŠKIH PRISTAN IŠČNI KOV Sodeloval bo slovenski sindikalist Oskar Vatovec. Jutri, 3. aprila, ob 20. uri na sedežu krožka. PD France Prešeren - Boljunec vabi vse vaščane na predavanje dr. Karla šiškoviča «MLADINSKE IN DRUGE ORGANIZACIJE V NOB» ki bo danes, 2. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiši. Ker je tematika zelo zanimiva priporočamo vaški mladini, da se predavanje polnoštevilno udeleži. Gledališča ALFREDO MANDELU V CCA O OPERI «MANON LESCAUT » Danes, ob 18.45 bo umetnostni kri tik in glasbenik dr. Alfredo Mandelli govoril v CCA, Ul. S. Carlo, o operi «Manon Lescaut», ki jo bodo predstavili na odru gledališča Verdi. ROSSETTI Danes ob 20.30 Compagnia Teatro Mobile pod vodstvom G. Bosetti-ja: «Lažnivec» C. Goldonija. VII. a-bonmajska predstava. Rezervacije v Osrednji blagajni (tel. 36-372 - 38-547). AVDITORIJ VI. revija Teatro oggi od 4. do 6. aprila: Bertolt Brecht «Le visioni di Simone Machard» v priredbi gledališke zadruge «Cooperativa Teatrale dell’Atto». je pisan Bosettiju «na kožo», saj lahko v njem pokaže bogato paleto svojih igralskih prijemov. Njegov Lelio je vseskozi prepričljiv, živahen in prav po goldonijansko navihan. Ob njem je tudi Marina Ronfigli bila prepričljiva in dopadljiva Colombina. Posebej je treba omeniti zaradi odlične igre Andrea Matteuzzija kot dr. Balanzonija, očeta Omelie in Colombine, ter Carla Bagna kot izvrstnega Pantalona. V lepo kolektivno igro so se dobro vključili tudi vsi ostali, za kar gre zasluga tudi režiserju Bosettiju, ki je dal predstavi ustrezno lahkoten in dinamičen potek. Za dovolj ustrezne scene in kostume sta poskrbela Lele Luzzati in Giancarlo Bignardi, za glasbene vložke pa Giancarlo ChiraneUdi 1 Precej številno občinstvo je bilo zelo radodarno z aplavzi. Od danes ponovitve. . :lSv iiiiiiiimimiiiuiiiiiiiiiHiiiiimimiiiniimiiiiiiiitummiiiiimiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiii vč£raj stopiu v vcuavo mvc oni SKORO PODVOJENE TELEFONSKE TARIFE Oster protest sindikalnih organizacij Podelitev zemljišča za gradnjo tretjega študentskega doma Ob prisotnosti številnih predstavnikov deželnih in univerzitetnih o-blasti so včeraj uradno dodelili zemljišče za gradnjo tretjega študentskega doma gradbenemu podjetju Tobia Ciocchiatti iz Vidma. Med kratko slovesnostjo je načrtovalec doma arh. Boico orisal kriterije, ki so ga navdihovali ob izdelovanju načrta tako s tehničnega kot z estetskega vidika. Novo poslopje bo stelo pod sedanjo študentsko menzo. V njem bo prostora za 160 študentov. Po sedanjih načrtih bi mòràìó''podjetje dom zgraditi v teku 600 dni. Stroški za njegovo realizacijo znašajo poldrugo milijardoi Z VČERAJŠNJE IZREDNE SEJE Prekinjen dovoz nafte v terminal naftovoda SIOT Carinska uprava ni včeraj dovolila raztovorjenja nafte z grške tankerske ladje «Autentie» zaradi spora z družbo za mednarodni naftovod SIOT. Dokler ne bo SIOT izplačala davka na raztovorjeno nafto — in dolg do carine znaša 3 milijarde lir — bo «pipa naftovoda» zaprta. Tržaški terminal bo torej ostal suh, z izjemo 25.000 ton, ki so že uskladiščene in ki so jih začasno zaplenili. SIOT noče izplačati davka 140 lir za vsako raztovorjeno tono, ki ga določa državni zakon. Od tega bi tržaška pristaniška ustanova dobila 90 lir za vsako tono, kar znaša več milijard lir na leto in bi lahko znatno ojačila strukture tržaške luke. SIOT pa vztraja pri svojem odporu in sedaj se bo moralo izreči kasa-cijsko sodišče, ali je v tem prime- Ob visokem življenjskem jubileju čestitata tov. ALBINI BAVČARJEVI deželna in pokrajinska slovenska komisija PSI ter ji želita še mnogo zdravih in srečnih let. Člani Kraške zadružne mlekarne za čimprejšnjo izgradnjo obrata Dosedanji člani zagotavljajo dnevno količino 80 stotov mleka Včeraj so se sestali na izredni seji člani upravnega sveta in nadzornega odbora Kraške zadružne mlekarne. Na seji, ki se je je udeležil tudi predsednik zadružne zveze «Federcooperative» dr. Miccoli, so vzeli ponovno v pretres vprašanje nove zadružne mlekarne, ki jo nameravajo zgraditi v repentabrski občini. Na sestanku so ponovno ugotovili, da je deželna uprava v tem primeru odpovedala že zagotovljeno sodelovanje, potem ko se je že pred leti hkrati z Deželno ustanovo a razvoj kmetijstva izrekla za gradnjo nove zadružne mlekarne na tržaškem Krasu. Predsednik zadruge Guštin je na zasedanju poudaril, da skušajo določeni krogi na Tržaškem minimizirati razsežnosti in pomen nove zadružne pobude: po njihovih navedbah, naj bi dnevna proizvodnja v novi mlekarni ne presegala 30-35 stotov mleka, medtem ko bi nasprotno že dosedanje število članov in skupen obseg njihovih hlevov prav gotovo zagotavljalo dnevno predelavo 75-80 stotov mleka. Pobudo o gradnji nove zadružne mlekarne pri Repentabru so doslej podprle skoraj vse okoliške občine. Te so poudarile, da smatrajo novo pobudo za važen podvig za ohranitev in pospeševanje živinoreje v vsej tržaški pokrajini. Pričakuje se, da bodo vse okoliške občine soglasno zahtevale od deželne uprave, naj podpre uresničitev nove mlekarne, ki bo med drugim igrala pomembno ne in gospodarske strukture tržaškega Krasa. Prav tako je pričakovati, da bosta pobudo podprli tudi tržaške pokrajinska in občinska u-prava. K temu predstavniki zadruge dodajajo, da se je dežela doslej angažirala na Tržaškem samo pri dveh ali treh zadružnih pobudah, tako da je upravičeno pričakovati, da ne bo odrekli, svojega sodelovanja pri tem novem podvigu. Člani upravnega sveta in nadzornega odbora so sinoči objavili daljše poročilo o seji in v njem med drugim izrazili pričakovanje, da bo tudi tržaški tisk podprl njihova prizadevanja v zvezi z novo zadružno pobudo na Krasu. G.B. Mislei predsednik vodilnega sveta EZIT Generalni vladni komisar je s posebnim odlokom z dne 25. marca imenoval nove člane vodilnega sveta Ustanove za industrijsko cono v Žavljah. Vodilni svet sestavljajo: G. B. Mislei (predsednik), podpre-fekt dr. C. Pino, R. De Gioia, V. Ruan, F. Ramani, odv. M. Cecovi-ni, dr. E. Licciardello, ing. G. Pel-legrineschi, ing. E. Vitale, ing. M. Belviso, ing. A. Mazzon, G. Francese, E. Antonini, G, Millo, D. Lo-vriha, ing. P. Stuparich, kap. P. Duva, dr. D. Cogoi. ing. B. Umani, dr. S. Alesani, dr. C. Fabricci, dr. Včeraj so stopile v veljavo nove, občutno povišane telefonske tarife, ki jih je prejšnji teden odobril medministrski svet za cene CIP. Trimesečna tarifa za zasebnike se je povišala od 4 na 5 tisoč lir, za «duplex» pa od 2.300 na 3.000 lir. Cena vsakega telefonskega pogovora znaša 37 lir namesto dosedanjih 25 lir, telefonski žeton pa bo še naprej stal 50 lir. Medkrajevni pogovori bodo tudi znatno dražji, saj bo vsaka časovna enota stala 313 lir namesto dosedanjih 256 lir. Abonentom bo SIP tudi zaračunala minimalno število 200 (150 za «duplex») časovnih enot oz. pogovorov in to ne glede, če jih je v tistem trimesečju abonent imel manj. Zelo močne so tudi podražitve za nove namestitve in za premestitve telefonov — od 40 do 166 odst. več. Zaradi teh poviškov so se povišale tudi cene vseh uslug, ki jih nudi SIP: tako bo informacija o telefonski številki abonentov stala kar 111 lir, «budilka» bo stala celih 185 lir, isto vsoto bomo plačali tudi vsakič, ko bomo poklicali «telefonsko tajništvo», za točno uro pa bo treba odšteti 37 lir . Proti podražitvam so že ostro protestirale sindikalne organizacije, ki ugotavljajo, da so poviški neupravičeni, saj so se cene od lete 1972 že podvojile. S poviški, ki so včeraj stopili v veljavo, se strošek za telefonske storitve poprečne italijanske družine poviša za skoro 100 odstotkov. M Slovenskem klubu predavanje o Francozih v Dolini Aosta O današnjem položaju francosko govoreče manjšine v Dolini Aosta je sinoči v Slovenskem klubu govoril goriški časnikar Marko Wal-tritsch, ki je lani obiskal to deželo in imel tam pogovore z deželnimi političnimi in kulturnimi predstavniki. Čeprav imajo popolne jezikovne pravice zajamčene v deželnem statutu in bi na prvi pogled kazalo, da je tam za manjšino vse urejeno, je dejal predavatelj, moramo na žalost ugotoviti, da nimajo francoskih šol, da se ni po vojni nihče šolal na francoskih univerzah, da lahko sprejemajo francosko televizijo šele zadnji dve leti. Proces potujčevanja je zajel vse sloje in šele sedaj deželni voditelji skušajo odpraviti napake preteklih let, zanašajoč se na lastpe sile, kajti francoska vlada in obmejne francoske oblasti ne nudijo francosko govoreči manjšini nobene podpore. Predavatelja je predstavil predsednik Slovenskega kluba Miroslav Košuta. V petek, 4. aprila, ob 20.30 bo v dvorani I. Gruden v Nabrežini Aljoša Žerjal predvajal svoje filme na temo NOB. Veder prireja SPD L Gruden v okviru proslav 30. obletnice osvoboditve. Vljudno vabljeni! Razstave V galeriji «Tergeste v Ul. Battisti 23 je odprla svojo razstavo tržaška slikarka Ondina Brunetti, ki bo razstavljala do 11. aprila. V Kraški galeriji razstavlja Demetrij Cej. V galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, so odprli razstavo del furlanskega slikarja Arriga Pozza. Razstava bo trajala do 11. aprila. V galeriji Corsia Stadion v Ul. Battisti 14. je odprl svojo osebno razstavo Girolamo Di Cara. Razstava sicilskega umetnika bo trajala do 4. aprila. Včeraj- danes Danes, SREDA, 2. aprila FRANC Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 18.33 — Dolžina dneva 12.49 — Luna vzide ob 0.35 in zatone ob 9.45. Jutri, ČETRTEK, 3. aprila ŽARKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,2 stopinje, najnižja 8,6, ob 19. uri 12,1 stopinje, zračni tlak 1011,9 mb, veter 13 km na uro severovzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgiban® temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 1. aprila'jlSTS'r.se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 28 oseb. UMRLI SO: 96-letna Maria Vidrich vd. Vidotto, 70-letni Ugo Bornia, 48-letni Giovanni Gobina, 69-letni Giovanni Sabiz, 66-letna Marcella Spazzali, 59-letna Antonia Banco por. Giorgi. 71-Ietna Maria De Renzis por. Armene, 69-letna Anna Visnovec por. Purinani, 78-letna Giuseppina Trojan vd. Cemuschi, 65-letni Stelio Scampi, 71-letni Enrico Balbi, 86-letna Gemma Salvatori vd. Simonetti, 70-letni Ermanno Bani, 70-letni Pasquale D’Amato, 71-letni Angelo Marzocca, 72-letni Giovanni Xenos, 69-letni Vittorio Pa-rovel, 92-letna Carla Matiasich vd. Missori, 83-letni Matteo Mauro, 84-letna Faustina Cocolo vd. Di Bitonto, 67-letni Giovanni Kirchner, 74-letni Sallustio Mori, 61-letni Alojz Malalan, 67-letna Anna Penko vd. Kus, 68-let-ni Marcello Giormani, 68-letna Maria Figar por. Cossutte, 63-letni Mario Monticco, 82-letna Aurora Bruno vd. Neglia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Ul. DellTstria 7; Leitenburg. Trg. S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AUTgea. Ul. Ginnastica 6: Chiari -Grotti. Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121). Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). Mali oglasi OPREMLJENO SOBO dajem v najem ženskama ali moškima. Telefonirati: 725-955. G. Rodriguez, A, Gerii, M. Criscen-vlogo pri ohranitvi etnične, družbe-‘ti in G. Gosdan. v v TRŽAŠKA HRANILNICA CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste sporoča, da uvaja od včeraj, 1. aprila, v izplačevanju obresti naložb pogoje, o katerih govori nova «MEDBANČNA POGODBA ZA PASIVNE OBRESTI». Enaka skrčenja se bodo nadalje uvedla glede obrestne mere, ki urejajo finančne operacije tekočih kreditov. Vsa bančna okenca so na razpolago za jasnilo. sleherno zadevno po- GLASBENA MATICA - TRST Koncertna sezona 1974-75 V petek, 4. aprila 1975, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Anton Dermota Recital slovenskih samospevov pri klavirju Hilda Dermota Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncert-ta pri blagajni Kulturnega doma. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE prirejata v soboto, 5. aprila 1975, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VII. KONCERT ZBOROVSKE REVIJE «PRIMORSKA POJE 75» Nastopili bodo: Dekliški zbor — Devin Beneški puobje — Podbonesec Mešani zbor «F. Prešeren» -- Boljunec Mešani zbor «SPD Edinost» — Pliberk na Koroškem Moški zbor «Mirko Filej» — Gorica Moški zbor «Igo Gruden» — Nabrežina ženski zbor — Postojna Mešani zbor — Postojna Moški zbor «Franc Zgonik» — Branik Mešani zbor «Svoboda» — Izola sPriNSPPa-s»' v dopoldanskih urah. «pr SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jutri, 3. aprila 1975, ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadstr. PREMIERA DARIO FO MARKOLFA (La Marcolfa) Farsa s prologom (prvič v slovenščini) PREVOD: Marija Kacin SCENA: D. Jurca - Giorgi in F. Vecchiet KOSTUMI: Drago Jurca - Giorgi ASISTENT REŽIJE: Marko Sosič LEKTORICA: Milica Kravos Asistentki kostumografinje in šiviljska dela M. Nadlišek in L. Pribac REŽIJA: JOŽE V O Z N V Ponovitvi v isti dvorani: v nedeljo, 6. aprila ob 18.15 in v ponedeljek, 7. aprila ob 20.30 PD «V. VODNIK» priredi danes, 2. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih predvajanje filmov Aljoše Žerjala na temo NOB v okviru proslav 30. obletnice osvoboditve. Vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trs* Kulturni dom GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Danes, 2. aprila, ob 15-30 A. LINDGREN PIKA NOGAVIČKA (mladinska igra) La Cappella Underground 19.00—21-30 «Sospetto» (1941). Režija: Alfred Hitchcock. Detektivka, v kateri nastopata Cary Grant in Joan Fontaine. Ariston 16.30 «Allonsofàn». M. Mastro-ianni in Lea Massari. Barvni film- Grattacielo 16.00 «Paolo Barca, niae stro elementare, praticamente nudista». Renato Pozzetto. Barvni film. Excelsior 15.30 «Piedone a Hong Kong». Igra Bud Spencer. Barvni film. Nazionale 15.00 Disneyeva risanka «Lilli e il vagabondo». Fenice 16.00 «L’inferno di cristallo»-Barvni film, v katerem igrajo Steve McQeen, P. Newman in William Holden. Eden 16.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film. IS^ jo C. Cardinale, V. Gassman, »• Vitti in G. Giannini. Ritz 15.30 «Zorro». Igrata Alain De-lon in Ottavia Piccolo. Barvni fum- Aurora 16.00 «Una strana coppia sbirri». Barvni film. Capito! 16.30 «La pupa del gangster». Sophia Loren in Marcello Mastro-ianhi. Film v barvah. Cristallo 16.30 «Il bianco. U giaUo: il nero». Giuliano Gemma. Barvni film. Impero 16.00 «Robin Hood». Barvn Filodrammatico 16.30 «La vedova in consolabile ringrazia quanti la c0” solarono». Edwige l'enech. I3ar'' film. Prepovedano mladini pod letom. Moderno 16.30 «Dio mio come sono caduta in basso». Laura Antonj:nj Barvni film. Prepovedano mladi pod 14. ietom. Ideale 16.00 «Pippo olimpionico», rlln Walt Disneya v barvah. Risanka. Vittorio Veneto 16.30 «Romanzo polare». Igrata Ugo Tognazzi in Or nela Mutti. Barvni film. .Abbazia 16.00 «L’uomo dal cerve., trapiantato». Barvni film. Igrata Carrierè in N. Machiavelli. Astra 16.30 «Getaway». Barvni fm"; Igrata Steve McQueen in Ali M " Graw. Prepovedano mladini pod letom. Radio Dvorana rezervirana kroZ CUC. Jutri ob 16.00 «La grande ao-buffata». Barvni film. Igra Ugo --gnazzi. Toc - Mignon 16.00-22.00 «La banda Cronaca criminale del West»-v .barvah. Igra Thomas Miliaf’ Volta-Milje 17.00 «Il viaggio fan» stico di Simbad». Barvni pusto o ski film. Igra John Philippe La Razna obvestila Planinski dom Mangart vabi sv°l® člane na redni občni zbor, ki W v četrtek, 3. aprila, ob 19-3(1 Gregorčičevi dvorani, UL Geppa "• Prispevki Namesto cvetja na grob prijatelj Dariju Starcu daruje Karmelo Lu 10.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. SOŽALJA Dolinska sekcija Slovenske skupnosti izraža ob prerani smrti aktivi® 8 in časnikarja Dušana Černeta pi,za detim svojcem iskreno sožalje- Drnštvo slovenskih izobražencev v Trstu se klanja spominu Dušana neta, svojega člana in odbornika izreka svojcem ob izgubi svoje s0 žaije. Slovenska prosveta izreka svojcen dragega Dnšana Černeta globoko čuteno sožalje. Slovensko ljudsko gibanje sc ob sv^ žem grobu spominja Dušana ver ’ soustanovitelja Slovenske «a zavednega Slovenca in plemeni kristjana, demokrata in antifašista izreka svojcem globoko sožalje- Ob izgubi svojega botra DUŠANA ČERNETA se žalovanju pridružuje R°l,i ^an z mamo in očetom Zadruga «Naš Kras» izreka globoko sožalje svojcem P° 0 člana Dušana Černeta. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancerm bra- LSiki eiUž St; ZčuiVžUjujtuiiU auim-uum/m, ijatcjjcm, — ocegžl tovim kolegom in vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi n dragega MARIA KRALJA (UČA) Trebče, 2. aprila 1975 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C SVOJCI ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in zllancen'Vrago rovalcem cvetja ter vsem, ki so spremili na zadnji poti naso mamo VIKTORIJO VODOPIVEC vd. ROSTJA Franc, Mirko in Emilij® Trst, 2, aprila 1975 PRVIČ BODO VOLILI TUDI OSEMNAJSTLETNIKI Tehnične priprave za poletne volitve so v ustreznih uradih že v polnem teku Tržaška pokrajina bo po novem imela 30 svetovalcev, za kar so ustrezno zvišali število volilnih okolišev Tokratne upravne volitve bodo v znamenju dveh zanimivih novosti: tržaška pokrajina ne bo imela več samo 24, temveč 30 svetovalcev in bo zat0 tudi število volilnih o-,.r.°žij povečalo: prvikrat bodo vo-nh osemnajstletniki in osemnajstlet-n!ce, kar predstavlja za Italijo za-himivo politično novost. Povečanje števila pokrajinskih svetovalcev izhaja iz višjega števila Prebivalcev tržaške pokrajine, ki je Prešlo 300 tisoč enot. S tem pa je Postala nujna tudi drugačna razporeditev volilnih okolišev, ki pa nima drugega pomena, kot da se po oko-bsih izberejo imena izvoljenih svetovalcev na posameznih listah. Za izjemo od skoro vseh ostalih volitev tobčinskih, deželnih in političnih v Poslansko zbornico) namreč pri pokrajinskih volitvah ni preferenčnih glasov in je izvoljen kandidat neke stranko, ki ima v svojem volilnem okolišu najvišji odstotek glasov ved-no v sorazmerju z glasovi svoje stranke. Ker pa so glasovi posa-f^ozne stranke oddani v volilnih oko-usih znani, je tudi logično, da v tem primeru v praksi stranke s sko-to matematično gotovostjo odločajo, kateri kandidat bo na njihovih listah izvoljen. . Prefektura bo ustrezni dekret iz-oala čez nekaj dni in bo objavila tudi zelo podroben seznam, ki dolora meje novih volilnih okolišev. Pri tem gre za dekret, ki je v primerjavi z drugimi po Italiji izjemen, saj akon načeloma določa, da ne sme meti nobena občina v pokrajini več kot polovico izvoljenih predstavnikov v pokrajinski svet. V našem primeru pa so zaradi tega, ker je Trst Povsem prevladujoč, pa tudi zaradi nacionalne sestave in politične usmerjenosti okoliških občin to na-oeio obšli in so določili, da velja pri azdelitvi enostavno sorazmerje. Tako bo od 30 novih volilnih okolišev v tržaški občini, drugi trije pa v mu.iski, dolinski in devinsko - nab- nezinski. filini urad prefekture in volilni uradi občin se v teh dneh ukvarja-i°,z zbiranjem imen in ustreznih okumentov za osemnajstletnike, ki odo prvič volili. Predvsem morajo a vse interesente zbrati podatke ? S0nn ainnen. iriembn*' ^ ^esto Pr^redHev te po-nedeUr,6 bitume manifestacije v je viL90st^ Komen. Uspeh, ki ga vsem ni udeležba zborov in pred-CerkJl-alcev Potrdila najprej v r°šcih v V Post°jni< Pri K°-in v Pr vtikih hribih, v Kopru Tudi tokrat ni izostal. Pretesti me’?Ska. kinodvorana ie občinst’ , • b! i°hko sprejela vse ubranem ’ želelo prisluhniti jonsko jp ...korovskemu petju. Decitele .v °U nodeljski koncert pravi j* Prisad ™neniu marsikoga, ki tošniin, ,al vsem dosedanjim le-W nn£0?C.ertom’ Indi kakovostno zborov smi-.Nastopilo je devet zno eden ■ katerih je bil tokrat savinski mo- ^mojstva, in sicer mla-iz Salerò zbor «Rdeča zvezda» l°žnosti ri u se. 36 ludi °b tej pri-navdušenja3r° iz,ca2:aI *n P°žel ral Pnntìfnf ” Komnu odprl Evgen skih zbomvdpavnik ,Združenja pev-skupnosti r,£-morske ter Kulturne skrbela °hcme Sežana, ki je po-koncertn r^Paf-izacijo nedeljskega Govoru le JVolem Pozdravnem na-dejstvo nnciò najprej podčrtal Ptorska ne- Se ,et°šnja revija «Pri- pr°slavljaniT inU!>ktVirja v sPlošno in zmane nJej ^-letnice osvoboditve zveneva re^ mcija'sizmom, kar izvoženih ner 1Z' samega izbora pred-neje iznrirrf1 fcar 3e najnazor-v Partizanki PrV’ koncert, ki je bil Posvečen tir ?e,fcnm in ie bil borbeni vesm^l3UCn0 Parhzanski in Prinčič*™1 sko pesem in spodbuditi zborovsko dejavnost, ki je bila vselej v bližnji in daljnji preteklosti nosilni temelj naše ljudske kulture. Ko se je govornik zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu prireditve, je obenem izrazil zadovoljstvo, da je revija tudi letos, kot je že tradicija, segla v sežansko občino ter s tem še enkrat prispevala h krepitvi zborovske kulture v teh krajih. Na nedeljskem koncertu so nastopili vokalni oktet «Javor» s Pivke, ki ga vodi Anton Penko, moški zbor Luka - Koper pod vodstvom Ivana Tavčarja, moški zbor «Janko Premrl - Vojko» iz Dvorov nad Izolo, ki ga vodi Ivan Panger, mladinski mešani pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža, ki ga vodi Janko Obad, moški zbor «Lijak» z Vogrskega, ki ga vodi Branko Mar-, vin, mešani zbor «Drago Bajc» iz Vipave, ki ga vodi Darja Žorž. Goriški oktet iz Nove Gorice, moški zbor «Dragotin Kette» iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi Dimitrij Grl j in mešani zbor «Bojan» iz Dornberka, ki ga vodi Jožko Harej. Na vrsti sta sedaj še dva koncerta, oba v zamejstvu. V soboto, 5. aprila, bodo pevski zbori nastopili v Trstu, v četrtek, 10. aprila, pa v Gorici. Osrednja prireditev bo kot običajno, v Trstu, kjer bosta poleg zborov s tržaškega in gori-škega zamejstva ter zborov iz matične Primorske, nastopila tudi zbora iz Beneške Slovenije ter s Ko [n namen rei ' pnudarii pomen roške. Slednji bo gost našega šestimi leti k* kl se ie.r°dila pred, mejstva tudi v nedeljo, ko bo v po-dela in vrj ^ Požrtvovalnega j poldanskih urah nastopil v dvorani svetne ?ii',,~evani Slovenske pro- prosvetnega drušiva «Igo Gruden» e p zamejstvu in Zdru- ■ v Nabrežini. stekla, avtomobilske opreme itd. Kot novost na letošnjem sejmu naj končno navedemo tudi sodelovanje gospodarskih zbornic SR Slovenije in IR Hrvatske z lastnima paviljonoma, v katerih bodo poslovni ljudje prejemali vse informacije v zvezi z zunanjetrgovinskim poslovanjem jugoslovanskih podjetij. Kakor smo že omenili v našem listu, bo dežela Furlanija Julijska krajina tudi letos uradno prisotna na ljubljanski prireditvi. V deželnem paviljonu, ki ga prireja tvrdka Madrigotti iz kraja Pasian di Prato po nalogu videmske in goriške trgovinske zbornice, bodo postavljena v ospredje predvsem mala industrija, obrtništvo, prometne zveze z zaledjem in čezmorjem in storitve tržaške luke. V petek, 4. aprila bo na Alpe-Adria «dan Furlanije-Julijske krajine». V Ljubljano bo za to priložnost odpotovalo večje gospodarsko odposlanstvo, ki ga bo vodil deželni odbornik za industrijo in trgovino. Stopper in v katerem bodo voditelji deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA, predsedniki in ravnatelji štirih trgovinskih zbornic (iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona) ter številni deželni funkcionarji in drugi spremljevalci. Ob 10. uri se bo deželno odposlanstvo na Gospodarski zbornici SR Slovenije sestalo s predstavniki slovenskega javnega in gospodarskega življenja, ob 11. uri pa bo odbornik Stopper na tiskovni konferenci orisal deželni nastop na letošnjem sejmu in koristi gospodarskega sodelovanja med obmejnimi deželami. Zvečer ob 18. uri bo v deželnem paviljonu sprejem. Dneva Furlani-je-Juiijske krajine se bodo udeležili tudi člani konzularnega zbora: med drugimi so se ustreznemu vabilu odzvali jugoslovanski generalni konzul v Trstu I. Renko, italijanska konzula v Zagrebu in Kopru in druge osebnosti. Sejem Alpe-Adria bo odprt do vključno 8. aprila. Na njem bo nastopilo 241 razstavljavcev iz 11 držav, od tega 116 podjetij iz Jugoslavije in 125 iz tujine. RESNA NEVARNOST ZA ZASEBNE IN ZADRUŽNE TRGOVINE Eurostanda namerava v Gradišču zgraditi ogromno blagovno hišo «Ipermercato» Tako ogromnega trgovinskega obrata, v katerem bi prodajali vse, od šivanke do avtomobila, ni mogoče odpreti mimo deželnih smernic za urbanistični razvoj trgovine Strokovnjaki, ki načrtujejo razpo- ] janju distribucijske mreže zahtevam reditev trgovin, so se v zadnjem ča- ' in potrebam delavcev, po drugi stra- su tudi v naših krajih ogreli za njihovo lokacijo v predmestjih ali celo na nenaseljenih krajih vzdolž glavnih cest. Lep primer takšnega trgovskega središča nahajamo ob državni cesti Videm - Tricesimo, kjer so zgradili več trgovskih zgradb. Gre za nov pristop do kupca, ki ima avtomobil in je zanj bolj zanimiva trgovina, kjer lahko parkira, kot pa tista trgovina, ki parkirišča nima. Na to človeško razvado hoče zaigrati tudi veleblagovnica Stantìa, ki je pred časom vložila prošnjo na občino Gradišče, da bi ji dodelila zemljišče na stičišču cest med Gorico in Tržičem, kjer namerava zgraditi «Ipermercato», to je veleblagovnico, v kateri bi bilo mogoče kupiti vse od šivanke pa do avtomobila. Družba Eurostanda bi na tem kraju zgradila trgovski obrat z 20.000 kvadratnimi metri pokrite površine. Ko so demokratične sile izvedele za poskus vdora nenadzorovanega kapitala v naše področje, je nastal hud odpor, ker za izstavitev gradbenega dovoljenja za tako pomemben objekt v distribucijski mreži ni pristojna samo občinska uprava, ampak tudi dežela. Poskus Eurostanda, da se mimo demokratičnega nadzorstva vrine v naš trgovinski sektor in tako postavi na glavo odločitve krajevnih uprav celotnega območja Gradišča, ki skupno načrtujejo urbanistično razporeditev trgovin, so demokratične sile zavrnile tudi zato, ker se skuša tako ogromna pobuda (sestavni del Eurostanda je tudi ustanova za državne udeležbe) uresničiti v trenutku, ko ni mogoče dobiti sredstev za razvoj kmetijskega zadružništva, zadružnih trgovin in delavskih zadrug združenih v zvezo CONAD. Komunistični pokrajinski svetovalci iz Gorice, ki so o tem vprašanju naslovili nujno interpelacijo na pokrajinskega predsednika, nadalje opozarjajo na nezdružljivost namenov Eurostanda s težnjami po sodobni distribuciji, v kateri imajo glavno besedo proizvajalci in kooperanti in v kateri ima tudi zaradi svojih pristojnosti v prehrani (ter s sedanjem nadzorstvu nad cenami) i važno besedo občinska uprava. Komunistični svetovalci se sklicujejo na zahtevo PSI po obravnavi vprašanja draginje ter predlagajo, naj pokrajinska uprava skliče pokrajinsko konferenco o distribuciji, na kateri bi pripravili stališče ža podobno konferenco, ki jo deželni odbor sklicuje na' deželni ravni. Svetovalci Poletto, Paiza, Marega in Marizza zaključujejo svojo interpelacijo z ugotovitvijo, da gre za pravo ironijo, kadar se v demokratičnih ustanovah razpravlja o priiaga- V gorah preti nevarnost plazov Deželna služba za ugotavljanje snežnih plazov je sinoči izdala 'krajše poročilo, v katerem ugotavlja, da so se snežne razmere v zadnjih dneh skoraj povsod v višjih legah naše dežele poslabšale. Medtem ko odžira ob vznožjih gora snežne plasti vztrajen dež, se sneg v višjih legah kopiči in je skoraj povsod presegel meter višine. Največ snežnih padavin so zabeležili na območju Kanina, Montaža in Višarij. Povsod preti nevarnost plazov, tako da je za izletnike in smučarje priporočljivo, naj se nikjer ne oddaljujejo od nadzorovanih poti in prehodov. Sožalje ob nesreči v koroškem Mallnitzu Ob vesti, da je snežni plaz pri Mallnitzu zasul turistični zaselek in zahteval osem smrtnih žrtev, je predsednik deželnega odbora Comel-li včeraj naslovil na predsednika avstrijske Koroške dr. L. Wagnerja brzojavko, v kateri izraža sožalje deželne skupnosti in uprave Furlanije - Julijske krajine. Dejavnost varnostnih organov v aprilu V okviru svoje običajne dejavnosti pri nadzorovanju kriminalnosti so varnostni organi, to je osebje kvesture, prometne policije, karabinjerjev in finančne straže, izvedli tudi v aprilu vrsto cestnih blokov. Pri tem so identificirali skupno 18,636 oseb, pregledali 4.574 vozil ter naložili 116 glob zaradi raznih prekrškov nad prometnim pravilnikom. Obenem so pregledali tudi 37 javnih lokalov. V teku teh akcij so aretirali dve osebi. PD «Jezero», ŠZ «Mladost» in Zveza borcev ANPI iz Doberdoba v okviru proslav 30-letnice osvoboditve vabijo jutri, 3. aprila, ob 20.30 v Prosvetno dvorano, kjer bo časnikar iz Trsta Jože Koren predaval o POHODU 30. DIVIZIJE v Beneško Slovenijo februarja 1944 Vabljeni! ni pa se skuša mimo teh zahtev zgraditi tako obsežen objekt kot je ravno Ipermercato v Gradišču, ki bi v pokrajinskem obsegu v temeljih spremenil gospodarsko in družbeno tkivo ter bi v hipu življenjsko ogrozil vse zadružne in zasebne trgovine. Proslava BO-letnice v livarni Safog V goriški livarni Safog ter v tovarni OMG so s sindikalno federacijo in borčevskima organizacijama ANPI in API imenovali pripravljalni odbor, ki bo skrbel za proslavo 30-letnice osvoboditve. Na zadnji seji tega odbora so sklenili da bodo letošnji jubilej zmage nad na- cifašizmom praznovali 29. aprila. Ta dan bodo priredili slovesnost v tovarni, na katero bodo povabili tudi predstavnike delavskih svetov večjih obratov na Goriškem. Mladinsko srečanje Gorica-Venlo Na pobudo občinskega odbomi-štva za mladino in šport se bodo tudi letos srečali mladinci občin Gorica in Venlo na Holandskem. Skupina mladih Goričanov, od 15. do 19. leta starosti, bo od 6. do 19. julija gost holandskih sovrstnikov, ki bodo kasneje prišli na počitnice v Gorico. Na uradu za mladino in šport na goriškem županstvu sprejemajo prijave mladincev, ki se hočejo udeležiti teh srečanj. PREDAVANJA, RAZGOVORI IN RAZVEDRILO Mnenja mladih udeležencev seminarja v Škofji Loki Pravilen pristop k reševanju mladinske problematike Kot smo že včeraj poročali, se je v soboto zaključil v Škofji Loki mladinski seminar, ki ga je priredila komisija za mladino in šport pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi in katerega se je udeležilo 40 mladih s Tržaškega in z Goriškega. Brez dvoma je bil seminar velikega pomena za mlade, ki delujejo na športnem, političnem in kulturnem področju, saj so bila predavanja kvalitetno zelo dobra. Poleg tega je mladinski seminar v Škofji Loki imel še drugi cilj: nuditi Goričanom in Tržačanom podlago za tesnejše stike ter čas za poglabljanja in razpravo tega ali onega vprašanja, ki ga mladi srečujejo v našem narodnostnem življenju. Ob vrnitvi v Gorico smo vprašali nekatere goriške mladince za mnenje o tem seminarju. Iz njihovih odgovorov lahko sklepamo, da so v teh dneh predavanj, pogovorov in tudi razvedrila odnesli veliko novega gradiva, ki ga bodo sedaj uporabljali pri delu v športnih, prosvetnih in kulturnih društvih. DAVID SOŠOL (vzgojitelj) : «Mi- 9IIIIIIIII11 lllll llllllllllllll IIIIIIIIIHIII Hilli III llllfllllliaiiini || im iiuilllll lili Ulili || || HIIIIIUIIIUUJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Ulili Hill Ulili lili lllllllllllilllllll Hlinili Ulili lil Ul* PODATKI O UVOZU IN IZVOZU V prvi polovici lanskega leta je presegla zunanjetrgovinska menjava B9 milijard lir Na prvem mestu Jugoslavija, na drugem pa Zvezna republika Nemčija Zaradi zvišanih cen visok odstotek porasta v primerjavi s prejšnjim letom V prvi polovici lanskega leta je bilo na področje goriške pokrajine uvoženo direktno v podjetja, ki tu delujejo, raznega blaga v vrednosti skoro dvajset milijard lir, prav tolikšno vrednost v blagu pa so posoš-ka podjetja izvozila. Točni vsoti sta: 19.763.481.000 lir uvoza in 19 milijard 977.764.000 lir izvoza. Glavna postavka v uvozu je bila živina ali meso: skoro pet milijard lir. zatem smo imeli razne vrste kovin (3, 7 milijarde), razne jestvin-ske proizvode (2,5 mii.), tekstilne izdelke (2,1 milijardi), les in premog (2 milijardi). V izvozu pa so na prvem mestu stroji (skoro osem milijard vrednosti), plastični in gumijasti izdelki (skoro tri milijarde), tekstilni izdelki (1,7 milijard), izdelki iz kovin (1.3 milijarde^ V primerjavi s prvo polovico prejšnjega leta se je uvoz povečal za 80 odstotkov, izvoz pa za 71 odstotkov. Seveda je treba velik del tega povečanja pripisati zvišanim cenam tako uvoznih kot izvoznih artiklov. Dejanska trgovinska menjava je torej manjša od omenjenih odstotkov. Beležimo tu namreč le vrednost v lirah. Na prvem mestu trgovinske menjave za Goriško je sosedna Jugoslavija. Tu so upoštevane vse menjave, tako na podlagi vsedržavnih kot krajevnih sporazumov. V prvi polovici lanskega leta smo iz Jugoslavije uvozili blaga za 3 milijarde 624.036.000 lir (leto prej za 1 milijardo 937.382.000 lir). Na področju uvoza sledijo Zvezna republika Nemčija s 3.011.004.000 lirami (leto prej 1.168.193.000), Francija s 1.770.266.000 lirami (744.841.000), Švica z 1 milijardo 364.840.000 (1.151.186.000), Nizozemska z 1.163.547.000 (1 milijardo 140.729.000). Iz vseh držav skup- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllIlllllllIlllliillIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIIIIIIUIIIIHI NA PRVEM LETOŠNJEM IZLETU SPD Prvi skupinski stik planincev iz Gorice in Beneške Slovenije Slike bodo v prihodnosti še bolj poglobili Za cilj prvega letošnjega spomladanskega izleta so goriški planinci izbrali Beneško Slovenijo. Kot vedno so na izlet šli na velikonočni ponedeljek. To je že ustaljena tradicija, ki se ponavlja leto za letom od obnovitve društva po drugi svetovni vojni. Goriški planinci, pa tudi iz Podgore, štandreža in Sovodenj so do kraja napolnili avtobus, ki je kmalu dospel v Čedad. To je bilo prvo srečanje z Benečani. Naše izletnike je v Čedadu sprejel Jožko Kukovac, predsednik nedavno ustanovljenega beneškega planinskega društva. Goričane je Kukovac spremljal po sovodenjski dolini do vasi Jeronišče pod Matajurjem. žal ni bilo vreme naklonjeno in tako je bil marsikdo prikrajšan. V domačem gostišču na Peroni- Prosvetno društvo «Naš prapor» Oslavje Pevma - štmaver priredi jutri, 3. aprila 1975, ob 20 uri v zgornjih prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju FILMSKI VEČER Goriški fotoamater Zdenko Vo grič bo predvajal 4 barvne krat-kometražne filme: odkritje spo menika padlim v NOB na Vrhu. otvoritev kostnice v Gonarsu, množični izlet v Železnike ter pustovanje v Doberdobu. šču so naše izletnike sprejeli zvoki znanega beneškega harmonikarja E-lizeja lusse, njemu sta se pridružila še dva harmonikarja in člana planinskega društva Ivan Zavadlal iz štandreža s «kontrabasom» domače proizvodnje, kar je povzročilo veliko veselja. Sledil je srečelov z lepimi običajnimi dobitki. Ves popoldan so bili naši planinci v veseli družbi z domačini. Omenimo le nekatere med njimi. Poleg Kukovca sta bila še podpredsednik domačih planincev prof. Hijacint lussa in predsednik društva beneških godcev Laurenčič. Zvečer so se goriški izletniki najedli okusne beneške gubance. Za vesele poskočne so poskrbeli beneški in goriški improvizirani muzikanti. Izleti Mladinski krožek Gorica in športno združenje «Dom» prirejata avtobusni izlet v Pordenon, kjer gostuje moška odbojkarska ekipa Doma. Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti izleta, ki bo v nedeljo, 13 aprila, obveščamo, da se lahko vpišejo pri Elijani Bensa na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ulica Malta 2, tel. 24-95 ali pri odbornikih obeh organizacij. Točen čas odhoda avtobusa bomo objavili naknadno. Vodstvo ENARS — AGLI priredi v dneh 23., 24., 25. in 26. maja avtobusni izlet v Rim. kjer si bodo izletniki lahko ogledali stari del mesta z vsemi zgodovinskimi zanimivostmi. Za vpisovanje in podrobnejša pojasnila se je treba zglasiti v uradu ENARS—AGLI v Ul. 24. maja 5, tel. 83-336. nega evropskega tržišča je bilo u-voženega blaga za 7,6 milijard lir, leto prej skoro 4 milijarde). Iz držav vzhodnoevropske gospodarske skupnosti (COMECON) pa je uvoz dosegel višino dveh milijard in pol (leto prej pa samo milijardo lir). Tudi v izvozu iz goriške pokrajine je bila na prvem mestu Jugoslavija s 3.933.755.000 lirami (leto prej 3 milijarde 557.030.000 lir). Izvoz se je torej le za malenkost povečal, dejali bi celo, da se je zmanjišal, kajti zelo se je povečala cena italijanskemu blagu. V Jugoslaviji pa so bile takrat tudi razne uvozne restrikcije. Tudi tu imamo na drugem mestu Zvezno republiko Nemčijo s 3.695.572.000 lirami (leto prej pa samo 2.251.868.000 lir). Na tretjem je Francija z 1.346.760.000 lirami (leto prej samo 555 milijonov). V države skupnega evropskega tržišča smo izvozili blaga v vrednosti skoro šestih milijard lir, leto prej -pa samo tri milijarde in pol. V države COMECON pa je izvoz dosegel vrednost milijarde in pol lir, leto prej pa miliiarde in dvesto miliionov lir. Podatki za vso našo deželo pa nam povedo, da je bilo v lanskem prvem polletju uvoženega blaga za 180 milijard lir (leto prej za 105 milijard), izvoz pa je lani dosegel 199 milijard lir, leto prej pa 164 milijard. Naša dežela je torej morala za uvoženo blago plačati veliko več kot v prvem polletju prejšnjega leta. Podatki za drugo polletje niso : '.-cer še znani, brez dvoma pa bodo še bolj deficitni za naše gospodarstvo. V drugi polovici leta je veljala odredba, da je treba za vse uvoženo blago deponirati na Banco d’Italia 50-odstotno vrednost. Prav tako je veljala prepoved uvoza živine iz držav, ki ne spadajo v Skupno evropsko tržišče. Sestanek šolskih sindikatov _ V Gorici so se sestali voditelji šolskih sindikatov CGIL, CISL, UIL. Preučili so vrsto vprašanj sindikalnega značaja, med temi predvsem točko 6, ki predvideva pregled statutov oosameznih šolnikov in revizijo plač. 9 V krožku Stella Matutina bo jutri ob 18.30 predavanje o knjigi, ki opisuje dva Furlana, ki so ju italijanske vojaške oblasti internirale v času prve svetovne vojne. Predaval bo pisatelj Quirino Principe iz Milana. Govoril bo o knjigi Goričana Camilla Medeota, ki je opisal dogodivščine Tita Birchebnerja iz Tapo-gliana in Remigia Blasona iz Gradišča, ki so ju italijanske vojne o-blasti aretirale takoj po okupaciji maja 1915 in internirale v notranjost Italije, ker sta bila za vojaško oblast politično nevarna. Interpelacije svetovalcev KPI Komunistični deželni svetovalci Zorzenon, Pascolat. Colli in Betto- PD «Jezero», ŠZ «Mladost» in Zveza borcev ANPI iz Doberdoba v okviru proslav 30-letnice osvoboditve vabijo v soboto, 5. aprila, ob 20.30 v Prosvetno dvorano, kjer bodo nastopili člani amaterskega odra Prosek - Kon-tovel z veseloigro Neila Simona v štirih dejanjih ZARES ČUDEN PAR Režija: Stane Raztresen Vabljeni! li so poslali predsedniku deželnega sveta vprašanje v katerem ugotavljajo, da je deželna finančna družba Friulia že tri leta neaktivna in da ima precej denarja naloženega v bankah. Svetovalci hočejo vedeti kakšne investicijske programe ima deželna družba. Svetovalca Zorzenon in Bergomas sta tudi poslala predsedniku deželnega sveta vprašanje o položaju v oddelku «Fiocco» v podgorski predilnici in omenjata, da je nad 200 delavcev v popolni dopolnilni blagajni. Svetovalca hočeta vedeti ali ve pristojni deželni odbornik za resnične vzroke zastoja v tej tovarni. KOMISIJA ZA ODRAŠČAJOČO MLADINO pri SKGZ prireja letovanje otrok v Zg. Gorjah in v Savudriji od 8. do 29. avgusta 1975. Vpisovanje in podrobnejše informacije dobite na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča člane, da bo jubilejni občni zbor v sredo, 9. aprila, v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 13. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi moški zbor «Oton Župančič» iz štandreža. Vsedržavno vodstvo ONMI razpisuje natečaj za 30 mest otroške negovalke. Kogar to zanima, bo dobil vsa ustrezna pojasnila na sedežu ON MI v Gorici, Korzo Italija 55. Davčni izterjevalec bo na županstvu v Sovodnjah pobiral davke v četrtek, 10, aprila od 8.30 do 11.30. slim, da je bil seminar v Škofji Loki povsem pozitiven, saj smo poleg predavanj imeli možnost vzpostavljanja novih stikov z mladinci iz Trsta, kar se mi zdi zelo važno in koristno za našo narodnostno skupnost. Predvsem je važno, da sem na tem srečanju opazil veliko novih, mlajših ljudi, kar pomeni, da se zamejska mladinska skupnost krepi.» SERGIJ JAKIN (delavec): «Zame je bilo to nekaj novega, saj sem bil tokrat drugič na takih mladinskih seminarjih. Tudi z manjšinsko problematiko sem se soočal le v zadnjem času, tako da so imela zame predavanja dvojni pomen.» IGOR KOMEL (vzgojitelj) : «Dovoli mi, da od tega seminarja poudarim predvsem prisotnost 40 mladih aktivistov, kar je veliko število, ki ga nismo v zadnjih letih še zabeležili. Mislim, da moramo kot organizatorji biti zelo veseli nad tem seminarjem, saj sta udeležba in pozornost mladih do načetih vprašanj presegla naša pričakovanja (povedati je treba, da je Komel član komisije za mladino in šport pri SKGZ op. ur.)». ALEŠ FIGELJ (dijak): «Kot najmlajši udeleženec tega seminarja mislim, da sem dojel veliko novega glede manjšinske problematike, še posebno o mladinskem vprašanju. Brez dvoma sem spoznal stvari, ki jih na šoli ne obravnavamo in v katere se ne poglabljamo. Osebno me je najbolj pritegnilo predavanje, na katerem se je razpravljalo o zgodovini slovenskega naroda.» STANKO RADIKON (delavec): «Kot delavec v italijanskem okolju pomeni zame ta seminar veliko, saj sem dojel stvari, ki so mi bile doslej tuje. Moram pa reči, da sem določena predavanja spremljal s precejšnjo težavo prav zaradi mojega poznega vključevanja v manjšinske organizacije.» DAMJAN KLANJŠČEK (dijak): «Poleg predavanj, ki so bila vsa zelo zanimiva in koristna za mladega človeka, mislim, da je bilo na tem seminarju važno tudi medsebojno spoznavanje. Imeli smo namreč priložnost, da smo razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo mladino nasploh.» P. R. ‘Kino Gorica VERDI 20.30 gledališka predstava: J. P. Sartre «Le mani sporche». CORSO 17.30—22.00 «Un fiocco nero per Deborah». B. Ford, M. Malfatti. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Corruzione al palazzo di giustizia». F. Nero in F. Rey. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 «Babj'». A. Corner in M. Hiln. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.15—21.30 «Una donna per sette bastardi». R. Harrison in D. Lassander. Barvni kinemaskope. Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič AZZURRO Zaprto EXCELSIOR 16.00-22.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film. PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Ceravamo tanto amati». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Timon», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Strelska črta», ameriški barvni film ob 18,00 in 20.00. DESKLE «Mož z avtoriteto», ameriški barvni film ob 19.30. iiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiititHUiHiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiHiiiimiiiHiiiiiimiufiiiuiHiiHt NOVA POBUDA IZNAJDLJIVIH FURLANSKIH OPERATERJEV Za sejem «Agricola 1975» veliko zanimanje med kmeti Samo v prv’h pelili dneh 11.000 obiskoval, cev tega specializiranega sejma v Vidmu V razstavišču ORMU v predmestju Vidma je odprt kmetijski sejem, ki so ga poimenovali «Agricola 1975». Razstavišče ORMU, ki so ga odprli v zapuščeni tekstilni tovarni, (celoten objekt je urbanistično in arhitektonsko urejen ter zaokrožen v celoto, ki obsega poleg velike pokrite razstavne površine tudi urade vodstva razstavišča, parkirišča in igrišča) s pridom uporabljajo za specializirane sejme, ki jih je v Vidmu precej in med katerimi sodi razstava sodobnega gradbenega materiala in hišne o-preme «Casa moderna» prav gotovo v najstarejše in tudi najbolj uspešne razstaviščne pobude sposobnih in marljivih furlanskih operaterjev. Čeprav so odprli kmetijski sejem v slabem razdobju — od njegovega odprtja v četrtek dalje je neprestano deževalo — ga je v samih petih dneh obiskalo okoli 11 tisoč oseb, kar predstavlja velik uspeh za takšen sejem, ki praviloma zanima omejen krog ljudi. Morda pa je prav tako visoka udeležba dokazala da človek, ki ga pesti hiter ritem sodobnega življenja, išče izhod iz svojega položaja v razvedrilu in v usmeritvi na dejavnosti, kakršno je kmetijstvo, ki so še do nedavna, prav gotovo pa še pri naših dedih predstavljale poglavitno zaposlitev in tudi najvažnejši vir, pri katerih so črpali dobrine potrebne za preživljanje. Kakor je v navadi, je bilo v ORMU na sporedu več kulturnih in zabavnih prireditev, vendar je slabo vreme prekrižalo načrte, ker je prireditveni prostor brez strehe. Pač pa je bila zelo lepo sprejeto sklicanje shoda o drevesnicah in go- jenju trtnih sadik v naši deželi, pobuda, ki jo je izpeljala ustrezna vsedržavna zveza. Za razstavo «Agricola 1975» ne vlada veliko zanimanje samo na Videmskem, kjer je kmetijstvo z vsemi svojimi specializiranimi panogami izredno razvito ter ima tudi zaradi velikih obdelovalnih površin tudi velike možnosti razvoja, ampak so si sodobno kmetijsko tehnologijo ogledali tudi strokovnjaki in posamezniki iz Jugoslavije. Razstave V umetnostni galeriji «Pro Loco» na Korzu Italija je odprta razstava slik skupine padovanskih umetnikov. Razstavni prostori bodo ob delavnikih odprti od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega orada ROJSTVA: Maria Lucia Demurc Deborah Zuliani, Loma De Luca, Si' via Santin, Antonella Tropeano. SMRTI: 72-letni Guido Pesciani, 8( letna gospodinja Margherita Centi vd. Gregorig, 78-letna gospodinja An tonia Visintin. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Iržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Centrale. Trg Republike, teh 72-341. siìksA NOVOSTI NA SLOVENSKI KNJIŽNI POLICI Nova serija iz zbirke Humor Serija obsega pet knjig, od katerih so štiri dela tujih avtorjev, peto delo pa je znani Fridolin Žolna slovenskega avtorja Milčinskega Giulio Bosetti v Goldonijevem «Lazniku» Pred meseci smo poročali o prvih petih knjigah iz zbirke Humor, ki jo je zasnovala založba Mladinska knjiga, da v njej posreduje najboljša in najbolj značilna dela domače in svetovne humoristične in satirične literature. Zdaj imamo pred seboj nadaljnjih pet knjig štirih tujih in enega slovenskega avtorja, knjig, ki nam podobo literature s humorjem in satiro še bolj zaokrožujejo. Ni odveč poudariti kvalitete te zbirke, ki se kaže že v izboru izbranih pisateljev in njihovih del. Ker pa je založba poskrbela, da so slovenski prevajalci in uredniki napisali tem knjigam tudi kratke spremne besede, je vrednost teh izdaj še toliko večja. Skrbna oprema in sorazmerna cenenost teh knjig, k čemur je pripomogla tudi visoka naklada (9000 izvodov), pa navsezadnje tudi precej prispevata h kvaliteti te svojevrstne zbirke. Gabriel Chevallier: CLOCHEMERLE Francoski pisatelj Gabriel Chevallier (1895-1969), avtor več romanov, je svoj največji uspeh dose- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu JUŽNOAFRIŠKI BELI RASISTI IMAJO VELIKO DENARJA Novačijo izkušene vojake proti črnskim rodoljubom Rodesijec nemškega porekla je zbiral nemške «saldale», pa so ga zaprli Za vadbo nimajo časa, zato mora biti «prostovoljec» izvežban vojak V muenchenskem tisku se je nedavno pojavil oglas, v katerem so iskali «oboroženo spremstvo za safari v Rodeziji». Za to na videz zabavno službo se je ponujala izredno visoka mesečna plača. To je za-hodnonemški policiji dalo slutiti, da se za tem krije kaj drugega. In res je zahodnonemška policija, ki se je lotila preiskave, prišla na sled nekemu Edgarju Thelenu, rodezij- llllllllllirilllllllllllalllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Delovanje jugoslovanskih likovnikov v Parizu PARIZ, v začetku aprila. — V Parizu ne mine mesec, da bi ne bilo tu razstave kakega jugoslovanskega umetnika. V zadnjem desetletju se je tu naselilo več jugoslovanskih likovnikov. Nekateri pa prihajajo v to slikarsko Meko le občasno, da tu prikažejo svoje stvaritve. Tako sta bili na primer letošnjem februarju kar dve lepi razstavi jugoslovanskih likovnikov. V galeriji Nane Štern je razstavljal Zoran Pavlovič, ki sicer poučuje na beograjski akademiji in je znan tudi kot likovni kritik, v galeriji Recate pa je razstavljal prav tako znani likovnik jugoslovanskega porekla Radovan Kragulj. Pavlovičeva razstava je bila dejansko poslovilna razstava, ki jo je srbski umetnik priredil ob zaključku enoletnega bivanja v francoskem glavnem mestu. Na tej razstavi je Pavlovič prikazal zelo velike akvarele in še večja, lahko rečemo ogromna olja, ki zrcalijo duhovno sedimentacijo iz tu preživele dobe, duhovno sedimentacijo človeka, ki je leto dni preživel o silno razgibanem velikem mestu. Razumljiva nam je bila še posebej vsebina olj: spomenik, ki se v temni noči visoko dviga kot nekakšna opominjajoča — prozorna prikazen iz slavne preteklosti mesta. Prav enaka preteklost diha tudi iz zastrtega obraza častitljive dame, ki se pogreza v objem temnega ozadja. Znatnejša poglobitev je pri opazovanju potrebna pri ogledovanju akvarelov, dokler ne spoznamo, da so v njih upodobljene monstruozne spake le likovne konkretizacije človeških slabosti in strasti. V teh slikah izstopa monumentalnost oblik, ki so orisam s tankim prepletom rahlih živih barv. In prav mojstrsko ravnotežje med tema dvema sestavinama jim daje čar in težo enkratnih, neponovljivih umetnin. Povsem drugačne, naturalistično stvarne pa so velike risbe Radovana Kragulje ki so nam znane že iz lanskega bienala grafike v Ljubljani. Smisel industrijsko vodene živinoreje nam ponazarja slikar z raznimi domačimi živalmi, zajetimi v okolje, ki je daleč od vsake idilične predstave narave. Ta tematika o «surovinah za množično proizvodnjo mesa» pa nam je razumljiva brž ko zvemo, da je slikar, ki danes živi v visoko industrializirani Angliji, kot deček pasel ovce po bosanskih planinah- Mesečni priročnik, ki ga izdajajo pariške galerije, prinaša tudi imena tistih slikarjev, katerih dela imajo na prodaj. Med temi so na primer tudi naš znani Goričan Zoran Mušič, znani jugoslovanski mlajši umetnik Veličkovič, sloviti Lackovič pa tudi Lakovič, nadalje smo na tem seznamu zasledili Milkoviča, Mihajloviča, Miliča, Mra-a in druge ter Ljuba Popoviča, H je sredi komaj minulega meseca odprl lastno razstavo v neki znani galeriji blizu Louvra. Milko Bambič skemu državljanu nemškega porekla. Najprej je mož vse zanikal. Ko pa so mu navedli vrsto dokazov, je priznal, da je na račun neke afriške vlade zbiral v Zahodni Nemčiji pia-čano vojsko. Rodezijec nemškega porekla je zahodnonemškim preiskovalnim oblastem priznal, da se ukvarja z vojaškim poklicem vse od svojega 17. leta in da je, preden se je lotil zbiranja vojakov — najemnikov za Smithovo vojsko, služil že v francoski tujski legiji v Alžiriji in ko je tam zaradi prenehanja bojev izgubil kruh, se je1 udinjakv ameriških posebnih enotah v Vietnamu, končno pa je prišel v policijsko službo Južne Afrike, c od. koder jso ga kot človeka nemškega porekla poslali v Zahodno Nemčijo. Kot vidimo, je Thelen zares kvalificiran, rekli bi celo visoko kvalificiran strokovnjak, ko gre za zbiranje pustolovcev, ki bi bili pripravljeni za lepe denarce služiti belopolti južnoafriški vladi za borbo proti . črnskim osvobodilnim gibanjem, verjetno ne v Južnoafriški uniji, pač pa v sosednjih deželah. Zahodnonemško sodišče pa ni imelo razumevanja za Thelenovo «strokovnost» in ga je stlačilo v zapor, kjer bo moral počakati sodni proces, na katerem bo moral odgovarjati za kaznivo dejanje novačenja nemških državljanov za tuje oborožene sile, ki ga po zakonih Zahodne Nemčije strogo kaznujejo. Prepričani smo, da mož ne bo kdove kako strogo kaznovan, saj smo mogli že velikokrat ugotoviti, da so zahodno-nemške oblasti dokaj popustljive, ko gre za tovrstno dejavnost, Zadeva s Thelemanom se še ni pomirila, ko so v treh mestih in sicer v Londonu, v Stockholmu ter v Johannesburgu hkrati odkrili nove «centre» za novačenje najemnikov proti osvobodilnim gibanjem v Afriki ter proti deželam, ki so tako rekoč na pragu neodvisnosti. V svojem intervjuju listu Afton Bladet je švicarski državljan Hans Lenzlin-ger izjavil, da skuša ustanoviti «armado» 1000 najemnikov, ki naj bi Mozambik in Angolo «ponovno vrnila beli upravi». Švicarski «vojskovodja» nudi svojim «novakom» čedno plačo. Podčastnik dobi 700 funtov plače na mesec, 280 funtov pa dobi tisti, ki se z vojaškimi zadevami «še ne ukvarja poklicno». «Obetavni» Švicar podčrtuje, da «nima nikakršnih političnih motivov» in da na vso to svojo akcijo gleda izključno kot na «preprost posel». V Londonu se je istočasno o-glasil bivši plačanec iz Konga Sam Kasidi z izjavo, da je v njegovi «zasebni vojski» v Južni Afriki kakih 100 ljudi, ki so «pripravljeni na akcijo v Mozambiku in Angoli». Mož se je v Kongu bojeval skupno z Ircem, ki je bil znan kot «nori Mike». On ne prikriva, da so mu denar za orožje in opremo njegove «zasebne vojske» dali predstavniki velikih poslovnih družb v Angoli in Mozambiku. In še en bivši «junak» iz Konga ponuja v nekem južnoafriškem listu po 1500 dolarjev za «operacijo v Angoli». Njegova ponudba je objavljena v oglasu z nenavadno vsebino. V oglasu beremo: «Klub plavili gosk išče aktivne in mlade bivše vojake». Plava gos je bila emblem plačane, najemniške vojske, ki se je borila v Kongu. Za Angolo se sedaj nabirajo le izkušeni bivši vojaki, to se pravi le takšni vojaki, ki lahko dokažejo, da so se že bojevali v Afriki, ali pa tudi kje drugje, toda vedno v razmerah, ki so podobne afriškim. Nekaj časnikarjev, ki so skušali odkriti ta šifrirani sistem novačenja, so doživeli neuspeh. Niso mogli prodreti skozi «labirint» vseh mogočih zahtev in razlag, po katerih bi lahko prišli do poveljstva, o-ziroma do vodstva tistih enot, ki se pripravljajo za nastop v Mozambiku, Angoli in tudi kje drugje. Bivši najemniški vojak iz Johannesburga pa je vendarle nekaj odkril. Pristal je na nekatere podrobnosti. Po tem, kar je povedal, se najbolj iščejo preizkušeni piloti. Prostovoljci, točneje najemniki ali plačanci morajo biti pripravljeni, da se odpravijo «v akcijo» najkasneje 48 ur potem, ko dobijo vabilo za akcijo. V Južni Afriki, pravi «vodja» iz Johannesburga, ne bodo najemnikov vadili. Mož pa pri tem svojem razlaganju ni povedal nekaj drugih zelo zanimivih podrobnosti. Ni povedal na . primer, da. za «najemniški posel» ne nudijo le krepke denarne nagrade, pač pa tudi dolgoročne sporazume, iz; česar izhaja, da bi mogle-operacije-dolgo trajati; nadalje zagotavljajo najemnikom življenjsko zavarovanje, letni dopust s plačano vožnjo in še marsikaj. Bivši najemniški vojak nit’ ni povedal, od kod tolikšna sredstva; ni povedal, kdo vse to plača ir kdo bo poveljeval, oziroma kdo bo naročal akcije v teh afriških deželah. Izkušnje z najemniškimi vojskami so posebno v zadnjih časih zelo negativne in zato je težko verjeti, da je na zemlji še kdo, ki resno misli, da bo s takšnimi enotami, z najemniško vojsko, ki jo sestavljajo pustolovci, mogel ustaviti ali celo preprečiti tok zgodovine. Peščica najemniških pustolovcev ne more preprečiti črnski večini, črnskim množicam, milijonom črncev, da u-resničijo svoje pravice. gel z romanom Clochemerle, ki so ga prevedli v mnoge jezike, njegovo delo pa je filmska in televizijska ipodobitev še povečala. Chevallier, ki si je za osnovo svoje zgodbe izbral zaplet, ki v majhnem podeželskem mestecu nastane ob o-tvoritvi javnega stranišča, v svojem duhovitem romanu ni ostal samo pri komičnosti, temveč je s svojim pisanjem ustvaril družbeno kritiko ljudi in razmer na francoskem podeželju v času med obema vojnama. Res je, da se je pisatelj lotil obravnavanja snovi predvsem s satiro, vendar je bil pri tem tudi resnicoljuben, saj je s kancem pelina ošibal vse resnične slabosti vseh svojih glavnih junakov. Posegel je v najbolj občutljiva področja človeškega življenja, v njegovo intimnost in ustvaril podobo, ki se bralcu zlepa ne zbriše spred oči. Čeprav je v svojem pisanju realist in čeprav je to svojo resnicoljubnost podčrtal še s kopico delikatnih prizorov in sočnih izrazov, pa njegovo pisanje vendar razodeva toplo simpatijo do soljudi, do junakov podeželskih zdrah in zapletov, ki jim je postavil svojevrsten spomenik. Ker roman poznamo že po eni prejšnjih izdaj, dobro pa tudi iz filma in televizije, bo nova izdaja še toliko bolj dobrodošla. Kot prevajalec jo je pripravil Rado Bordon, ki je napisal tudi sočno spremno besedo o avtorju in njegovem delu. Slavko Kolar: ALI SMO ALI NISMO Hrvatski pisatelj Slavko Kolar, ki ga poznamo predvsem po noveli Svojega telesa gospodar, je v zbirki Humor predstavljen z izborom iz svojega obširnega dela. Ko ga avtor izbora Miha Mate predstavlja slovenskemu bralcu, pravi, da je Kolarjev humor posegel v kmečko življenje hrvatskega Zagorja m ostro tudi v podeželsko malome-ščanščino. Vendar njegovo humoristično pisanje ni samo sebi namen, temveč imata njegov humor in satira globlji socialni in politični pomen. Ta humor je kritika življenjske stvarnosti, istočasno pa tudi lirska obramba človeka. To je i-ronično - poetska meditacija o človeku in o večnem razkolu človeka med ramim seboj in okoljem, ki ga obdaja. Kolar, ki je pisal predvsem novele, je v naši izdaji predstavljen z izborom. Tako imamo ciklus novel z naslovom Ali so kravam res potrebni repi, nato ciklus z naslovom Ali smo ali nismo, pa novelo Politična večerja in Mi smo za pravico. Knjiga, ki nam daje prerez skozi humoristično delo pred desetletjem umrlega pisatelja, bo našla med slovenskimi bralci, že zaradi sorodne tematike, ki nam je blizu, še toliko več bralcev. Delo sta prevedla Nika Pirjevec in Tone Potokar. Ilf - Petrov: ZLATO TELE Ruska pisatelja lija llf (s pravim imenom Feinsilberg) in Evgenij Petrovič Petrov (s pravim imenom Ratajev) sta doživela precej različno življenjsko usodo. Oba sta bila sicer doma iz Odese in oba ie življenjska pot zanesla v Moskvo, kjer sta se posvečala pisanju in u-rejanju humorističnih časopisov. Toda 11] je kmalu po vrnitvi iz Amerike in objavi romana Enonadstropna Amerika umrl za jetiko leta 1936, Petrov. pa je doživel še veliko popularnost s svojimi feljtoni in podlistki v času druge svetovne vojne, v kateri je tudi padel ob evakuaciji Sevasto-pola. Oba pa sta skupaj napisala več romanov, ki so v času pred ostrino stalinizma zaradi svoje humoristično - satirične vsebine doživeli izjemen uspeh. Med temi deli pred-stalinističnega obdobja je tudi roman Zlato tele, v katerem pisatelja pripovedujeta o velikem kombina-torju, Ostapu Benderju, ki je kot bister, a vendar prismojen potepuh, rokomavh, lisjak in prevarant prišel v svetovno književnost kot prototip tovrstnega junaka. Oba pisatelja in njun roman, ki ga sedaj vnovič dobivamo v novi izdaji na slovenski knjižni trg, sodijo v vrh sovjetske satirične literature, ki je dolgo časa cvetela, potem pa je bila na silo zatrta. Da je ustvarila tudi imenitna dela, kot je na primer Zlato tele, pa se bodo prepričali tudi slovenski bralci. Zanje je izdajo pripravil 'tudi spremno besedo) kot prevajalec Cene Kopčavar. Giovannino Guareschi: DON CAMILLO Italijanski pisatelj Giovannino Guareschi je precej podoben fran- sebe poimenoval pisatelj, pa zgodbe o Butalcih in slednjič še povest Muhoborci. Zgodbe iz tega in drugega cikla ali povesti so po svoji snovi različne. Nekatere govore o pisateljevi družini, o zgodbah in nezgodah otrok, druge imajo širše obeležje. Muhoborci in Butalci pa pripovedujejo o tem, kako mali ljudje žele postati veliki. Vse pisanje je prežeto z dobrodušnostjo in tudi vzgojnostjo, povsod pa je pričujoč humor preprežen z rahlo satiro, kar daje vsem spisom prikupen pečat hudomušnosti pa tudi tople dobronamerne človečnosti. Takega pisanja ni nikoli preveč in zato ni dvoma, da bodo tudi v tej izdaji spisi Milčinskega dobro sprejeti. Besedo na koncu knjige je napisal Slavko Pregl. Sl. Ru. iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiii Namišljena vas bogatih in revnih NEW YORK, 1. aprila. — Kolikokrat smo že listali po raznih letnih poročilih, ki jih izdajajo razne u-stanove Združenih narodov, ki se u-kvarjajo z ekonomskimi, socialnimi, šolskimi, energetskim.’' in drugi- „ . mi problemi in razbirali podatke, ki cos emu kolegu Tudi on m samo SQ kazali koliko je b at ta ali onlj satirik m realist, temveč tudi hu- .j » manist. Tudi on v svojih delih pri- poveduje o povojni Italiji in o od mevih političnih in družbenih dogajanj v manjšem, nepomembnem kraju Padske nižine. Če je v Che-vallierovem pisanju še kanec idiličnih razmer po prvi svetovni vojni, je v Guareschijevih zgodbah več družbeno politične aktualnosti ob prikazovanju sodobnih italijanskih razmer. Pisatelj (1908 -1968) je znan zlasti po knjigah iz cikla Mali svet. Iz tega cikla o župniku Don Camillu in komunističnem županu Pepponu je tudi roman Don Camillo in Peppone, ki ga prinaša slovenska izdaja Guare-schija v zbirki Humor. Oba junaka, župnik in komunistični župan, politična nasprotnika in prijatelja, sta v teh zgodbah predstavljena v vsej plastičnosti povojnih italijanskih razmer, s polno satiričnostjo in človeško toplino. Kolikor bralci tega dela še ne poznajo, bodo ob novi izdaji s knjigo Ve« kot va-dbimljni. Roman je prevedel France Sirk, ki je tudi avtov,.. spremile besede. itm. Fran Milčinski: FRIDOLIN ŽOLNA Slovenskega msatelja Frana Milčinskega (1867-1932) niti ni treba predstavljati. S svojim pisanjem, zlasti z deli za mladino, se je a-vrstil med priljubljene slovenske pisatelje. Njegovo pisanje, za katerega je snov zajemal iz svoje bogate sodniške kariere, je našlo trajno mesto v slovenski literaturi za mladino. Pomemben pa je tudi kot pisatelj humoristično - satirične literature, ki se nam v izboru njegove hčerke Brede Slodnjak predstavlja tudi v zbirki Humor. Knjiga zajema zgodbe iz cikla o Fridolinu Žolni, kakor je samega iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHliliiiiiiiiuiliiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiRminiuiiiiiiiliilllliuiliililiilliiiliiiiuiiliiiiiiiiiiHmiiiiiiliilliliiniiilllliilliiiiiiliiiliiillliimiiiiiiiiiiiiliiiiiliia S POTI PO BLIŽNJI ISTRI V partizanski vasi Škrljevac spoznaš da so junaški spomini odšli z ljudmi V vasici škrljevac živita danes le dve družini in vseh prebivalcev naselja je 11. Pet je odraslih ljudi, šest je otrok. Nekoč je tu živelo petkrat več ljudi; škrljevac je štel 55 prebivalcev. Od teh so nekateri umrli, drugi so se izselili proti morju, v vasi sta ostali dve družini, za razliko od drugih krajev bolj mladi ljudje, ki poznajo zgodovino svojega naselja le po tem, kar so jim pripovedovali starši, ki so jim imeli tudi kaj povedati. Na primer tudi o dobi narodnoosvobodilne borbe. Tega je bilo za to majhno vas res veliko. Vasica se iz doline momjanskega Potoka, po kateri pelje cesta, sploh ne vidi. In pot, ki vodi v Škrljevac, je ozka in strma in se vije po klancu skozi gozd. Pravimo, da se vije, kajti veliko je o-vinkov na njej. Zato ni nič čudnega, če so v času, ko so Istro zasedli nacisti, prisl: v Škrljevac nemški vojaki le en sam krat. Nemcu zares ni moglo biti prijetno, napotiti se po ozki in strmi ovinkasti cesti proti Škrljevcu, ko pa ga je lahko za slehernim ovinkom čakala partizanska zaseda. Zaradi tega je bil škrljevac — majhno naselje blizu Momjana — v času narodnoosvobodilne vojne pravo partizansko središče in oporišče, v katerem so se ves čas shajali aktivisti in borci iz notranjosti Istre in z obalnega območja. Lahko bi rekli, da so v časih NOB vse partizanske poti na Momjanš-čini vodile skozi Škrljevac. V škrljevac so ženske iz vseh vasi Momjanščine nosile hrano, obleko, pošto za partizane, medtem ko so se na domovih v Škrljevcu zbirale in pripravljale skupine mladih ljudi iz okolice Momjana, ko so odhajale v partizanske e-note ali v odrede okoli Buzeta, o-ziroma proti Učki. Stranske poti iz vasi San Mauro, Smiloviči, Brda, Brič, Oskuruš itd., Id so vodile proti Momjanu in do Škrljevca, danes niso več prehodne, kot so bile pred 30 in več leti, ko so ženske iz teh krajev s košarami ali jerbasi na glavah nosile partizanom kosilo, večerjo, ali kaj drugega. Steze in stezice so ovite v robido in porasle z grmovjem. Pred desetletji pa so se po njih ponoči pa tudi čez dan pomikale kolone partizanov v smeri Topolovca ali proti Buzetu in dalje v Čičarijo, proti Učki. Od tedaj do danes je tu umrlo veliko ljudi, veliko se jih je odselilo. Zato živi škrljevac kot nekdanja «partizanska komanda» le še v spominih redkih starejših ljudi tega območja, ki so bili nekoč kmetje ali šele kmečki fantje, nato so postali vojaki, oziroma borci NOB in se nato spet prelevili v kmete ali obrtnike. Veliko je žensk. ki so nekoč skoraj sleherni dan, v soncu ali dežju, neredko tudi bose in slabo oblečene obložene z vsem, kar je bilo ljudski vojski potrebno, prebijale po stranskih poteh, da so neopažene prišle do Škrljevca. Še danes, ko potnik prestopi stari mostiček čez momjanski Potok in se napoti po samotni ozki poti med hribi in gozdovi, in katerega spremlja le šumenje gozda ali žuborenje momjanskega Potoka, ki se prebija skozi globoko korito, se mu lahko zazdi, da se bo srečal z boso žensko ali dekletom s košaro ali jerbasom na glavi, ali s skupino mladeničev v uniformi ali v civilu, toda s puško v roki. In ko popotnik prispe v Škrljevac, kjer sta ostali le dve družini, ga bo zajela žalost, kajti začutil bo, da so mnogi spomini, lepi, junaški spomini odšli z ljudmi. T. F. Izgubljen prestrašen pogled Vietnamca, ki ga je zajel sedanji žalostni vrtinec državljanske vojne kolikšna je razlika med industrijsko razvitimi in nerazvitimi deželami, koliko porabi za življenje državljan ZDA ali Švedske, torej dežel z najvišjim standardom, in koliko eržavijan kake Indije, da ne govorimo o Volti ali kaki drugi prav tako zaostali deželi. Pri tem pa smo vrdno ugotavljali, da so številke ;e številke, Ki ne ponazorijo v celoti te razlike. Zato je zanimiva primerjava, ki jo je s tem v zvezi pripravi n e' 'pina znanstvenikov, ki si je zamislila zelo enostaven, sicer zelo posplošen, vendar pa hudo zgovoren primer. Zamisel je, kot smo rekli, enostavna: vseh prebivalcev na svetu je 4 milijarde. Vso to ogromno število ljudi predstavlja v tem primeru vas s 100 prebivalci. Vsa svetovna razmerja so znanstveniki prenesli na teh 100 ljudi. Po njihovem računu je 70 prebivalcev js vasi -J^h^jffemenih, eden pa ima visokošolsko izobrazbo, iz česar izhaja, da -pride na vsem svetu po en fakultefeko'"izobražen človek na 100 ljudi. Nekaj nad 50 prebivalcev tega namišljenega naselja je kronično lačnih, nič manj kot 80 pa jih ž’—' v slabih stanovanjskih razmerah. To se pravi, da je na svetu le 20 odstotkov ljudi, ki imajo primerna stanovanja. Seveda ne smemo prav tega podatka jemati tako tragično, kajt' neprimerno stanovanje na hladnem severu ali skrajnem jugu ne pomeni enako neprimernega stanovanja na zmernem ali celo tropičnem področju, na pri mer sredi Afrike ali sredi Latinske Amerike. Kljub temu premožni ljudje tudi teh krajev živijo v bogatih ali vsaj dostojnih stanovanjih, ker je to vendarle bolje kot v zasilni hiši ali kolibi brez vseh higienskih in drugih udobij . . . Da bi prikazali, kako so bogastva neenakomerno razdeljena med bo gatim in siromašnim svetom, so znanstveniki napravili tudi sledečo razdelitev ali točneje primerjavo: od omenjenih 100 prebivalcev namišljenega «svetovnega naselja», bi jih šest bilo Američanov, torej državljanov najbolj bogate dežele na svetu. In samih teh šest ljudi bi porabilo nič manj kot 30 odstotkov vse energije, kolikor je porabi vsa vas, kolikor je torej porabi ves svet. še več, od vseh dohodkov, kolikor jih ima vsa vas, vseh sto njenih prebivalcev, bi si teh 6 «Američanov» prilastilo kar polovico, kajti tako je v resnici v svetu. Na vseh 94 ostalih prebivalcev namišljene vasi pa bi prišlo osta lih 50 odst. dohodkov. V skupini znanstvenikov, ki so si zamislili in izdelali gornjo pri merjavo, je bilo več Američanov, ki so si postavili povsem logično vpra šanje: «Ali bi šest prebivalcev na mišljene vasi, šest kmetov «svetovne vasi» moglo mirno živeti med ostalimi 94 sovaščani, s katerimi je bila zgodovina krivična, ali vsaj ne dovolj pravična?» Odgovora sicer niso dali, ker je preveč jasen. Pri tem pa vendarle velja dodati, da je v ostalem delu «vasi», torej tudi izven «ameriške kolonije» šestih «kulakov» nekaj takih, ki še zelo udobno in celo bogato živijo na račun zelo siromašnega in celo bednega življenja tistih, ki tudi umirajo od lakote. Tudi tistih 50 odstotkov svetovnega bogastva, ki odpade na preostalih 94 odst. prebivalcev, namreč ni pravično razdeljenih. SREDA, 2. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.30 šola 12.30 Poljudna znanost: Motorji 12.55 Anketa o poklicih: GEOLOG, drugi del 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Sodobni vzgojni problemi 16.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše INDIJSKA FANTAZIJA, odlomek iz Vernovega dela: V 80 dneh okoli sveta 17.35 Bing in Bung, risani film 17.45 Program za mladino: Disneyland 18.30 La Fointainove pravljice: LEV IN MIŠKA (risani film) 18.45 Vzgojni problemi Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Kam gre Amerika: SPREMEMBE Danes bo . a vrsti drugo nadaljevanje oddaje z naslovom «Kam gre Amerika». Danes bo govor o eni izmed značilnosti ZDA in sicer o njihovih velikanskih prostranstvih in o nekakšnem nomadskem življenju ameriškega človeka ter o energiji, ki je potrebna za to, da v ZDA človek preživi. Velika država ZDA se je rodila tako rekoč z bistvenostjo ali z značilnostjo resničnega nomadizma. Pomislimo glede tega na velike premike prvih pionirjev, pomislimo na dejstvo, da so prišli ir. Ameriko naselili v glavnem evropski naseljenci, torej ljudje, ki so bili izkoreninjeni v svoji domovini, v Ameriki pa še niso dobili novih korenin. Toliko gleda konkretnega nomadstva, ki je tudi psihološko utemeljeno in ki ustvarja vedno nekakšno psihično napetost, ker človek ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. To pa ustvarja v življenju ZDA nekaj, kar se ne more nikoli pomiriti, pač pa vodi k neprestani napetosti, k neprestanemu iskanju novega. Od tod tudi neprestana napetost v družbenih odnosih, od tod problemi integracije vedno novih in novih manjšin, ki težijo k združitvi, vključitvi v večino, kajti bistvo napredka posameznika je v vključitvi v množico, v maso, v vključitvi novinca, doseljenca v življenje tistih, ki so se že zasidrali . . . Pa še nekaj drugega je, kar govori o «spremembah» in o nomadstvu Američana. Gre za ameriški avtomobilski park. gre za ameriške avtomobilske ceste, gre za milijonske občasne selitve 21.45 Športna sreda Kronike športnih dogodkov iz Italije in tujine 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 Ob 7. uri zvečer: Glasbena prireditev, ki jo vodi Christian De Sica 20.00 VEČERNI KONCERT 20.30 DNEVNIK 21.00 Mojstri filma: Vittorio De Sica TERESA VENERDÌ’ Vittorio De Sica je film Teresa Venerdì režiral leta 1941. V njem igrajo poleg njega samega še Adriana Benedetti, Anna Magnani, Guglielmo Bernabò, Giuditta Rissone, Irasema Dilian, irgilio Riento in drugi. Film govori o ljubavni prigodi zelo znanega zdravnika, ki je zaposlen v sirotišnici za ženske. Tu se zaljubi v brihtno in ljubeznivo dekle, Terese Venerdì. Dekle je v zdravnika tako zaljubljeno, da tudi ko ugotovi kako njegovo nečedno zadevo, nadaljuje v svojem mladostnem ognju. Mladi zdravnik je poln dolgov, že zaročen in je spravil v težave tudi neko umetnico, toda vse to dekleta ne spametuje, nasprotno, loti se «reševanja» mladega zdravnika 22.35 -Filmske premiere JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.10 TV šola: Makedonija, Lutke v knjižnici. Nove knjige, Zagrebški solisti, Prirodoslovje, Bitka na Sutjeski, Mleka, Fizika v športu 17.30 Viking Viki: Leteča ladja, risani film 17.55 Obzornik 18.10 Zdravo, mladi — Pripravila zagrebška TV Splitska skupina «More» bo nastopila za uvod s pesmijo «Piovi barka». Mladi Neven Belamarič bo ob klavirski spremljavi Meri Stojilkove zapel Straussov «Tajni poziv». Na vrsti bo tudi ameriški jazzovski glasbenik Jimmy Smith, sledil mu bo še Ringo Starr. Ob 80-letnici filma bodo zavrteli tudi nekaj prizorov iz filmov, v katerih nastopajo v glavnih vlogah živali. . . življenje v šoli in izven nje DNEVNIK Film tedna: ČIEKIN PORTRET Miniature: Trio Barney Cessel DNEVNIK 18.45 19.30 20.05 22.10 22.30 KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 Košarka: Zadar — Crvena zvezda 21.45 Optični labirint — zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- za mladino; 16.01' Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 18.05 ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Pisan .glasbeni spored; 20.20 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 novno na sporedu; 21.15 Shaw: «Poklic gospe Warren». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.50 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Zbor in folklora; 20.00 šport; 20.35 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama. Simf. koncert; 22.00 Pesmi brez 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za besed. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.1o Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; vsakogar; 12.40 Smem na kavo?: 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored, 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 2u.00 Sestanek: 8.30 Mali umotvori velikih moj- petih; 21.40 Program s Paolom Vil-......................... ~ laggiom; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19-00 Poročila; 6.50 Rekreacija: 0-1. Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Temelji marksizma; 10.15 Urednikov dnevnik; 11-15 Z nami doma in na poti; 12.30 K®®' tijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam.-J 14.10 Naši operni pevci; 15.45 Lo- strov; OTO Glasbeni cocktail; 9.30 Prisluhnimo jim, 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasvet; 11.45 Orkester «La vera Romagna»; 12.00 Glasba po željah: 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.10 Plošče; 14.40 Mali juke box; 15.00 Polke in valčki; 15.30 Ansambel; 15.45 in 16.10 Poskočne; 16.45 Gojenci postojnske glasbene šole; 17.15 Primorski kulturni ustvarjalci; 18.00 Progresivna glasba; Ì,8;30 Pr,0^ači-pevci; 19'00 Pren°s to'vrtiljak; 16.45 Orkester Norveš-RL; 19.30 Pisana glasba; 20.00 kega radia; 17.00 Aktualnosti; 1L?_ Zbori; 21.00 Literarna 22.00 Pop jazz. NACIONALNI PROGRAM oddaja; Zbor «Lira» in APZ Tone Tomšič: 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam . . .; 19.40 Ljubljansk ------------- • iju.ii.hj vaili . . lil .tu i-ij „ 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- jazz ansambel; 19.50 Lahko na- ročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program otroci!; 20.00 Koncert iz našega studia; 21.35 Lepe melodije-22.20 S festivalov jazza; 23.05 L1' terarni nokturno; 23.15 Melodij jug. pevcev. jo tudi nevšečnosti. Ena takih 1® Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spoznali boste, da vam neki znanec ni bil prijatelj. Zvečer si privoščite nekoliko zabave. BIK (od 21.4. do 20.5.) Več potrpljenja s sodelavci, kajti sicer bo kaj narobe. Tudi v čustvenih zadevah ne bo vse gladko. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pri svojem delu ste tako zavzeti, da pozabljate na zdravje. Skušajte zadostiti željam ljubljene osebe. RAK (od 22.6. do 22.7.) Neznatni, toda nič kaj prijetni spori. Nekdo skuša podnetiti ljubosumnost med vami in vam drago osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo vam bo dal zelo koristno informacijo. Izkoristite jo. Uredili boste neko družinsko zadevo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Reševati boste morali zelo staro in nevšečno zadevo. Vest ali pismo, ki vas bo močno razveselilo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Če se ukvarjate s trgovino, boste i-meli opravka z nevarnimi tekmeci. Ne iščite nove družbe. ŠKORPIJON (od 23.10. dò 22.11.) V vsakdanjem življenju se pripeti- danes na vrsti. Utrujeni boste-STRELEC (od 23.11. do 20-^-' Nepričakovana pomoč, ki va.nl„nj prišla kot nalašč. Nerazpolo boste, toda brez vzroka. _ 1 \ KOZOROG (od 21.12. do Glede svoje i načrta se ne °P1 t:e te na 'ujo pomoč. Resno naspi osebe, ki je doslej soglašala vami. a_a. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) niti boste morali svoj P0}0^’,„^0 ka zamuda vas bo spravila v si V0RIBI (od 20.2. do 20.3.) Okončine so kar primerne, le d°m0. volje manjka. Otresli se boste re, ki vas že nekaj dni tlači- § Davčna posvetovalnica V tej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo (ista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. SESTAVLJAJTE Z NAMI DAVČNO PRIJAVO Ifre o delovnih ,n pokojninskih prejemkih Prejemki, ki izvirajo iz podreje-, , , , nega dela ali iz pokojnin, so pod- °b™ pl\ave za vrženi, kakor vsi ostali dohodki, dohodke ^ dela ln..po" davku na dohodke fizičnih oseb in j koj“n, ’ ^ (VSaj Z3 PnjaV° morajo biti potemtakem predmet} dohodkov za ^ 19'4) ostala Pri cev avgusta lanskega leta. Zaradi zaspanosti in neprožnosti odgovornega vladnega sektorja pa so pozabili istočasno spremeniti določbo v na dohodke fizičnih oseb in j , i „ biti potemtakem Predmet 140m°iIi.°^ davčne prijave. Prijavljenec mora P° splošnem sedaj veljavnem pravilu prijaviti v tem pogledu tako svoje kakor dohodke žene in mladoletnih neemancipiranih otrok. Piohodninar, ki — vedno skupno z ženo in mladoletnimi otroki — ni Presegel v letu 1974 840.000 lir dohodka, in to vključno na področju delovnih in pokojninskih prejemkov, j6 oproščen vsake obveze glede kakršnekoli prijave. Če pa je bil deležen kakršnegakoli drugega, tudi najmanjšega dohodka (na pr. od zemljišč in zgradb, od honorarjev avtonomnega dela, nagrad za izvr-SPY?nje javnih funkcij, kot so žetoni občinskih svetovalcev itd.), je vsekakor dolžan izpolniti in predložiti Prijavo na obrazcu 740 z navedbo dohodkov v ustreznih okvirih, prija-^e- Za izračunavanje dohodkov od dela je treba vzeti vedno v poštev Prejemke brez prispevkov obvezne-8a socialnega zavarovanja v breme delojemalca. Za vse velja načelo, da nekatere vrste dohodkov niso predmet prijavo in da se zaradi tega sploh ne Prištevajo k dohodkom, ki jih je obvezno prijavljati. To pa zaradi tega, ker so ali po zakonu oproščeni Vsake davščine (vojne pokojnine, studijske štipendije, premije in o-presti državnih vrednostnih papir-Jov in poštnih bonov itd.) ali ker J® vso davščino že definitivno pora! pri viru sam dajalec dohodkov obresti na bančne in poštne vloge, obresti na obligacije, zadetki na sPortne stave itd.). Tako ni obvez-na Prijava za upokojenca, ki ni V vsakem opisanem primeru bo zadostovala preprosta predložitev v enem samem izvodu (izključno na davčni urad) obrazca «Mod. 101». Obvezanec, ki ne predloži v roku navedenega obrazca, je kaznovan z globo v višini od 10.000 do 50.000 lir, ki je v primerjavi z globami za druge prekrške najmilejša. Polagatelj obrazca 101 pa ne sme pozabiti na podpis pod posebno že natiskano izjavo na koncu certifikata. Zgleda, da bo imel zavarovalni zavod INPS precej težav za pravočasno izvočitev predpisanih certifikatov upokojencem, čeprav je pred odgoditvijo roka za prijavo od 31. marca do 30. aprila obljubljal, da bo dokument zainteresiranim na razpolago najkasneje do 24. marca. Zelo važno opozorilo je, da bodo morali prejemniki mezd, plač in pokojnin (iznad 840.000 letnega dohodka) vsekakor izpolniti in predložiti prijavo 740, če so njihovi dohodki izvirali iz več l^akor enega samega dajalca, pa tudi če so v 1. 1974 prejeli kakršenkoli znesek iz naslova odpravnin ali zaostankov, ki jih je prijaviti v posebnem okviru, o katerem bo govor nekdaj kasneje. Prijava od dela ali pokojnin je zelo preprosta. Okvir C, ki je namenjen prijavi dohodkov, o katerih teče govor, predvideva ločene navedbe za prijavljenca, za ženo in za mladoletne otroke. V prvi in drugi vrsti je prostor za navedbo delodajalca ali dajalce pokojnin. (Tvrdka A.A., INPS itd.). V tretji vrsti je potrebno navesti delovno kvalifikacijo in kategorijo, kakršni izhajata iz obrazca 101. V četrti vrsti okvira C (postavka 1) je treba prepisati znesek ali skupne zneske, ki so v certifikatu ali v certifikatih 101 navedeni v postavki št. 3. V postavki 6 ■ okvira je skupiček vseh dohodkov. (Glej 5. postavko certifikata). V zadnji vrsti (skupni znesek odtegljajev) je prepisati števOko, ki jo dobimo pod postavko 20 certifikata delodajalca ali dajalce pokojnin. Če so prijavljencu, njegovi ženi in mladoletnim otrokom izplačali kakršenkoli znesek od potnin, jih bodo navedli v okviru C pod postavko št. 4 s prepisom zneska, ki je naveden v certifikatih prav tako pod štev. 4. V zadnji vrsti pa bodo prišteli znesku, ki so ga prepisali iz postavke 20, še znesek, ki je morebitno naveden v 21. postavki certifikata. Certifikat ali certifikati morajo biti priloženi prijavi, njihovo število pa mora biti navedeno v posebni vrsti na koncu okvira, če prijavljenec ne priloži predpisanih certifikatov, je lahko podvržen globi od 100.000 do 1.000.000 lir! če mu dajatelj plač in pokojnin ni hotel ali ni mogel pravočasno izročiti predpisanega certifikata, mora prijavljenec to okoliščino vsekakor navesti v anotacijah v izogib nemajhnim nevšečnostim. Filmska proizvodnja v Indoneziji Filmska proizvodnja v Indoneziji I živeče Kitajce, da so ustanovili zavzema pet značilnih obdobij, ki so lastno proizvodnjo. K temu jih je pomembna za razvoj njihovega fil- silil velik uspeh kitajskih filmov, ma. V prvo obdobje spada proizvod- ki so prihajali iz Kitajske in Hong nja nemih filmov, v drugo rojstvo j konga in so se ljudem zelo prilju-zvočnega filma, tretje obdobje ob- bili. K naglemu razmahu filmske sega prodiranje indonezijskih značilnosti v film, četrto je nedvomno obdobje japonske okupacije in peto rast filma v samostojni republiki. Prve filme v Indoneziji sta posnela v letih 1927-1928 Evropejca G. Krugers in Ph. Carli in s tem postala pionirja filmske proizvodnje v Indoneziji. Snemala sta v mestu Bandung na Javi. Krugers je v svojih filmih prikazoval vsakdanje življenje Javancev in se posluževal izključno indonezijskih igralcev. Car- proizvodnje je namreč pripomogel predvsem dober zaslužek, ki ga je prinašal film. Filmskih podjetij v Indoneziji je bilo vsak dan več. Največji uspeh so želi domači kitajski filmi, ki so po vzorih filmov iz Kitajske prikazovali stare kitajske pravljice in legende in patriarhalno družinsko življenje. Eden izmed takšnih filmov — «Lily z Jave» — je bil posnet že s samo kitajskimi igralci, opremljen pa s kitajskim in kitajsko-ma- li se je loteval z domačimi in ho-1 iajsk™ . b“edllom'■ Seveda s0 bili ■’ še vsi ti filmi nemi. S pričetkom zvočnega filma pa se je pri Indonezijcih pričela naglo buditi narodna zavest, zlasti še, ker so dosedanje filme, čeprav so bili landskimi igralci v svojih filmih družbenih tem z več ali manj o-strimi socialnimi problemi. Veliko zanimanje za film, ki je vse-bolj raslo, je napotilo tudi tamkaj ■iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinniniiliiniiniiiiiiinim,,,,,,,,,,!!!,!!!,,!,,,!!,!!, Odvetnik svetuje QUADRO C. Redditi di LAVORO DIPENDENTE (e assimilati) del dichiarante e delle altre persone i cui redditi si cumulano con quelli del dichiarante Datori di lavoro o enti eroganti Qualifica rivestita; categoria 1. Emolumenti lordi (stipendi, pensioni, tredicesima e altre mensilità aggiuntive, indennità, ecc.) (1).................................................................. L. 2. Indennità, compensi, gettoni, ecc, corrisposti da terzi (1)........................... » 3. Indennità, gettoni di presenza o altri compensi corrisposti dallo Stato, Regioni, Provincie e Comuni per l’esercizio di pubbliche funzioni (1).......................... » 4. Indennità di trasferta, assegni di sede all’estero, indennità di cui alla lettera d ) dell’art. 47 del D.P.R. 29-9-1973, n. 597, per la parte imponibile (1)................ » 5. Rendite vitalizie ed altri assegni periodici di cui alle lettere e) ed /) dell’art, 47 del D.P.R. 29-9-1973 n. 597 (1).......................................... >, 6 TOTALE REDDITI IMPONIBILI » ___________________7 Ammantare complessivo delle ritenute d’acconto applicate (2) » Dichiarante Coniuge Figli minori (1) Indicare gli imporli al lordo delle ritenute d’imposta e al netto dei contributi previdenziali e assistenziali obbligatori. (2) Indicare le ritenute di cui ai punti 20 e 21 del certificato del datore di lavoro (mod. 101) meno l’ammontare eventualr itualmente indicato al rigo 23 del certificato stesso. Si allegano n..................certificati dei datori di lavoro o enti eroganti. Patronat KZ - IN AC svetuje . „—_________upokojenca, „. - _ , eSel 840.000 lir izvirajočih iz j im,IIIIIIIIIIIIIIIIU,H,im,Hlini,im,Hilli,„„111111111,1,,,,,,n,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,|,,l|||||||||, pokojnine, čeprav je imel mo- ! r®bitno milijonske dohodke iz obre- : s 1 hranilnih vlog, obligacij itd. Sestava prijave delovnih in po-°jninskih prihodkov je dokaj olaj-ana, ker mora vsakemu prejemni-■ u, dehxiajatee ah dajalec pokojnin lottati cert>fikat (obrazec - Mod. via ’• k^rega so med drugim raz-ni* naslednji elementi: 1. bruto Pac® ali pokojnine; 2. zneski ob-Zruh prispevkov za socialno zava-vanje v breme prejemnika; 3. či-lahk ob<*avčljiva osnova. Tako bo Drnko ,vsah na zelo preprost način na pr- be so njegovi do-nki iznad ali izpod že večkrat stuVedene višine 340-00() hr. Zad°-VoVa razbere obdavčljivo osno-2 ’ ki je navedena v postavki št. ^Hjsnega certifikata, ali v po-m„V/1 št. 4, če je bil deležen poleg Drrt • ali plače še izplačil zaradi 1 "ln >n dnevnic, ki so v obrazcu k« n,avedene. kolikor te postav-5° 12.000 lir dnevno (15.000 lir 'nozemstvo) niso obdavčljive. Se^K b* nmejili poplavo papirja, ki Ur ,° vsako leto stekla v finančne » ,cle' so določili, da dohodke od 10 le'].ei?ega dela in od pokojnin do pr:.rrilIii0nov lir letno ni potrebno le lavijati na obrazcu 740, vendar 11 j6 Zena in mladoletniki niso ime-se jt0VTStnib prejemkov. Razume borii® dnhodninar ne sme imeti do-tnu Qv hnjgačne narave. Kljub tene h*3 dei°iemalcu ali upokojencu 740 - h^rebno poseči po obrazcu dohnai6- morehitni skupni družinski Pre k'. od dela in pokojnin niso Znan • * * * * v *- i^4 4 milijone lir. drii?;0 i ,e namreč. da se dohodki -nskih članov obdavčujejo loče-ločen° Vls,ne 5 milijonov. Zvišanje 4 m ?.^a °hdavčevanja od prvotnih bilo 1 ,’onov na 5 milijonov lir je v Parlamentu odobreno na parlamentar- V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čitatelje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. ODKUP PRISPEVKOV HČERE PO POKOJNEM OČETU Vpr.: «Moj pokojni mož je bil ro- [ na INPS prošnjo za odkup delovne jen 3. marca 1907 in je umrl pred dobe po pokojnem očetu. Prznati bi DJ7 — __ _i_- i. • •„ _‘i. _ JI. Predl°g komunističnih dvajsetimi leti. Bil ni nikjer zavarovan, čeprav je delal za čevljarja že od dvanajstega leta starosti. Jaz sem se ponovno omožila, iz prvega zakona pa imam 30-letno hčer, ki je bolehava in ni nikjer zaposlena. Večkrat sem brala v vaši rubriki, da lahko tudi svojci odkupijo delovno dobo 1920-26. Rada bi vedela, če lahko naredim jaz to prošnjo ali pa moja hči in če so možnosti, da bi priznali pokojnino po možu.'» S. J. Prva ugotovitev, ki izhaja iz vašega opisa, se nanaša na obstoj pravic po pokojniku: s tem. da ste se vi ponovno omožili, ste avtomatično izgubili vse pravice po svojem pokojnem možu. Odkupa delovne dobe 1920-26 za rekonstrukcijo pokojninske dobe ne morete opraviti, saj bi celo izgubili pravico do že obstoječe družinske pokojnine. Vendar pa lahko izkoristi ta odkup vaša hči. Najprej naj naslovi morali tri leta in enajst mesecev delovne dobe: od marca 1922 (ker priznajo podrejeno delovno razmerje le po 15. letu starosti) do 28.2.1926. Ta zavarovalna doba sicer ne bi zadostovala za priznanje družinske pokojnine, ker obstoječa zakonska določila zahtevajo vsaj pet let zavarovalnih prispevkov. Vendar bi tudi to praznino lahko dopolnili s simboličnimi prispevki, če je pokojnik služil obvezni vojaški rok, v našem primeru vsaj 1 leto in 1 mesec. Tako bi bilo zadoščeno pogoju vsaj petih let zavarovanja in vaša hči bi imela pravico do 40 odstotkov očetove pokojnine, ki pa bi jo zavarovalni zavod dopolnil na minimalni znesek za podrejene delavce (48.550 lir mesečno). Seveda moram poudariti, da vaša hči lahko izkoristi to pravico le pod pogojem, da jo priznajo, da je nesposobna za delo in nima dohodkov, ki bi presegali 63.150 lir. STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV V SR SLOVENIJI Vpr.: «29. marca 1972 sem preči-tal v Uradnem listu SR Slovenije zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Rad bi vedel, če je odgovarjajoči Statut že sprejet in koliko znaša pokojnina kmetov.» Statut Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov je bil sprejet 6. novembra 1974. Tako je sedaj tudi kmetom v Sloveniji (v Sloveniji je okoli 88.000 kmetov) omogočeno, da prejemajo starostno pokojnin, v primeru smrti uživalca starostne pokojnine pa družinsko pokojnino, pod pogoji, ki jih predvideva zakon. Temeljni zakon določa sledeče pogoje, pod katerimi kmetje lahko u-veljavijo pravico do starostne pokojnine: 1. 1. januar j a 1973 so pridobili pravico do starostne pokojnine vsi kmetje, ki so dopolnili 75. leto starosti, kmetje borci pa 70. leto; 2. 1. januarja 1974 vsi kmetje, ki so dopolnili 70. leto, kmetje-borci pa 65. leto; 3. 1. januarja 1975 vsi zavarovanci pod normalnimi pogoji, ki jih predvideva zakon, to je 65- let za kmeta in 60 let za kmeta-borca. Poudariti moramo, da po zakonu pripada enemu posestvu ena sama pokojnina. Višina starostne pokojnine je znašala 250 din in se je letos zvišala za 20 odstotkov. Znesek družinske pokojnine je enak starostni. Kmečka pokojnina trenutno ni visoka, vendar obstajajo realne možnosti, da se bo primerno povišala. V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42). O HIŠNIH IN TELESNIH PREISKAVAH V času Mussolinijevega režima | biti izvršen v prisotnosti prizadete in še zlasti v zadnji vojni je bila osebna svoboda kaj relativen pojem; ljudje so bili podvrženi osebnim in hišnim preiskavam, priporom itd. tudi brez vsakega tehtnega razloga, kar je le stopnjevalo samovoljo in ustrahovanje nad posamezniki v duhu takratnega družbenega reda. Povojna ustavodajna skupščina je hotela slovesno uveljaviti človečanske pravice o osebni svobodi ter je izdala ustavne norme, ki so danes vsebovane v členih 13 in 14 republiške ustave. Člen 13 izrecno določa, da je 0-sebna svoboda nedotakljiva ter da niso dopustne nikakršne osebne preiskave ali pripor, če niso utemeljeni s sodnim sklepom v skladu z zakonom; če v izrednih primerih pride do začasnih ukrepov organov javne varnosti, morajo ti biti javljeni v času 48 ur sodni oblasti, ki jih bo v enakem času preverila in potrdila, v nasprotnem primeru bodo postali neveljavni. Člen 14 določa, da je bivališče (domicilio) posameznika nedotakljivo ter da ni dovoljena preiskava le-tega razen v primerih predvidenih po zakonu in ob upoštevanju osebne svobode prizadetega. Kazenski zakonik in zakonik o kazenskem postopku, oba iz predvojnih časov, sta morala biti prilagojena novim ustavnim normam, oziroma še točneje, sodnim in policijskim organom je dana odgovornost, da uveljavljajo zakone v duhu o-sebne svobode, zaščitene v republiški ustavi. Razen izjemnih primerov (če je kdo zbežal iz zapora ali ravnokar izvršil zločin), se preiskave vršijo na sodni ukaz, kot je predvideno v členih 332-336 zakonika o kazenskem postopku. Preiskovalni sodnik (ki je v primerih tudi okrajni sodnik ali državni pravdnik) izda sklep, v katerem so navedeni razlogi, ki utemeljujejo da je preiskava potrebna; sodnik izvede preiskavo osebno ali pa poveri nalogo policijskim organom, ki jih za to določi (orožniki, finančni stražniki itd.). Preiskava se na pismeni ukaz sodnika vrši tudi ponoči, vendar le v izjemnih primerih, drugače se ne bo smela napraviti preiskava bivališča po «eni uri po sončnem zatonu do ene ure pred sončnim vzhodom» (člen 333 ZKP). Ves potek hišne preiskave mora osebe, kateri mora biti izročen že ob samem začetku ustrezen sodni sklep, če je prizadeti odsoten, je treba poiskati drugo osebo (sorodnika, vratarja ali celo soseda), ki naj prisostvuje pregledom; v primeru, da ni mogoče dobiti nikogar se bo preiskava vršila vseeno, z o-membo v zapisnik, da ni bilo prič iz objektivnih razlogov. Ob izvedbi hišne preiskave more sodnik ukazati — z utemeljenim primernim sklepom — tudi telesno preiskavo oseb, ki jih najde v bivališču. Postopek je prilagojen 0-kolnostim in mora upoštevati človekovo dostojanstvo. Tako se n.pr, telesna preiskava pri ženski izvede z ženskimi policijskimi uslužbenkami, če je to le mogoče. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da so danes preiskave dopustne le iz utemeljenih razlogov, ki jih presoja in odloča sodna oblast, za katero se more trditi, da daje garancijo proti zlorabam, ustrahovanjem in poniževanjem, ki so jih doživljali posebno naši ljudje v preteklosti. Velja omeniti tudi, da zakon strogo kaznuje javnega funkcionarja, ki bi kršil obravnavane določbe. Člen 615 kazenskega zakonika določa zaporno kazen do enega leta zoper kršitelje, ki bi na primer ne pokazali ali izročili takoj sodnikovega sklepa o preiskavi, otežkočali prisotnost prizadetega pri pregledih, ne poiskali potrebnih prič itd. Po istem členu 615 je določena celo kazen od enega do petih let zapora, če bi kdo (vedno javna oseba) brez sodnega dovoljenja vstopil in se zadržal v bivališču posameznika v preiskovalne namene. Čitatelju naj bo v drugih besedah jasno, da nima nihče pravice, niti policist ali orožnik v uniformi, stopiti v stanovanje, če ni za to sodno in dokumentirano pooblaščen, razen seveda, če ga prizadeti sam ne povabi v hišo, kot katerega koli zasebnega gosta. Poglavje zase predstavljajo preiskave in kontrole finančnih preiskovalnih organov (policija tributaria), ki lahko v vsakem trenutku pridejo v urade podjetij in v druge javne lokale ter vršijo določene preglede; isto velja za funkcionarje drugih javnih ustanov (INAIL, MAM. M PS itd.). Gre za preiskave, urejene s posebnimi zakoni, ki jih prizadeti iz poklicnih razlogov prav gotovo poznajo. posneti doma, proizvajali samo v tujih jezikih, največ v holandščini in kitajsko-malajščini. Zvočni film je kot prva v Indoneziji leta 1930 posnela družba Tun-Wong-Bros-Co in z njim dosegla lep uspeh, čeprav je bil očitno pod vplivom uvoženih kitajskih filmov. Tudi druge domače proizvodnje so sledile temu primeru. Prodor čisto indonezijskega filma «Terang Bu-lan» («Svetli mesec»), ki je prikazoval resnično življenje indonezijske vasi je dal filmskim delavcem novih pobud za še večjo osamosvojitev domačega filma. Leto 1935 je najpomembnejše za indonezijski filmski razvoj. Takrat je bil prvič napisan specialni scenarij za film «Pareh» in to ne v kitajsko-malajskem jeziku, ampak v čistem malajskem. Film je režiral Holandec Mannus Franken. V filmu je bilo objektivno prikazano življenje v indonezijski vasi. V njem so nastopali samo indonezijski igralci. Vse je kazalo, da bo končno indonezijski film krenil na umetniško pot. Iz komercialnih ozirov pa je začela vse preveč vplivati na indonezijski film ameriška produkcija, ki je s svojimi senzacionalnimi filmi vse bolj osvajala domače občinstvo. Tako so pod vplivom ameriškega filma «Tarzan in princesa džungle» Indonezijci posneli film «Hči džungle». V tem obdobju pa je vendarle dosegel omembe vreden umetniški uspeh že imenovani film «Terang Bu-lan» («Svetli mesec»), za katerega je napisal scenarij poznani novinar Searun, čeprav je bil še močno pod vplivom filma «Pareh». Posneli so ga leta 1937 z družbo ANIF, ki je bila sicer povezana s holandskim kapitalom, v filmu pa so vendarle nastopali izključno Indonezijci. Glavni vlogi sta igrala pomembna indonezijska igralca Raden Mechtar in Rukijah. Uspeh tega domačega filma je bil povod, da je proizvodnja filmov kvalitetno naglo rasla. Ustanovile so se bile nove domače družbe, kitajski filmski podjetniki na indonezijskih tleh pa so bili prisiljeni preusmeriti svojo proizvodnjo pravljičnih filmov na realnejše prikazovanje življenja, če so hoteli še nadalje uspevati s svojimi filmi. Tik pred izbruhom vojne na Pacifiku je bil posnet domači film «Kar-tinah», v katerem je bilo tudi nekaj prizorov, ki so prikazali letalske napade na mesto, kar je bilo za indonezijski film nekaj povsem novega. V filmu so sodelovali tudi člani protiletalske zaščite, ki so bili dobro pripravljeni za primer japonske invazije. Publika je sprejela domači film z velikim zanimanjem in zadoščenjem. Ko so Japonci okupirali indonezijske otoke, so vso kitajsko filmsko proizvodnjo ustavili, indonezijsko pa vključili v svoj propagandni aparat. Razen igranih filmov so Japonci, ki so tedaj še vedno ve- ljali za drugo velesilo v proizvodnji filmov, snemali tudi žurnale in dokumentarne filme propagandnega značaja. Po končani vojni in po proglasitvi Indonezije za samostojno republiko so v državi spet oživele nekatere prejšnje filmske družbe. V kratkem času pa so bila ustanovljena še nova filmska podjetja, ki pa so od kitajske proizvodnje v Indoneziji neodvisna. Med najpomembnejša samostojna indonezijska podjetja sodijo danes PERFMIA (Indonesian National Film Association), PERSARI (Asso-ciation of Artists of the Republic of Indonesia) s sedežem v Džakarti in podjetje Film Division of the Hi-buran Mataran v Jogjakarti, vse na Javi. Ministrstvo za informacije pa je leta 1950 ustanovilo v Džakarti še državno filmsko podjetje PFN (Perusahaan Film Negara - State Film Enterprise). Državno podjetje PFN je edino v Indoneziji, ki proizvaja razen igranih filmov tudi žurnale in dokumentarne filme. Vsa druga podjetja, ki so zasebna, proizvajajo samo igrane filme. V zadnjih letih je število podjetij naraslo na trinajst, od katerih je šest kitajskih, sedem pa indonezijskih. Kako naglo rase proizvodnja filmov v Indoneziji, naj služi primerjava, da zdaj proizvajajo osrog dvainšestdeset igranih filmov na leto, medtem ko so leta 1948 posneli komaj dva. Barvnega filma, po katerem kar kličejo lepote narave, zanimivi ljudje, njih noše in običaji, žal še nimajo. Danes Ima indonezijska filmska produkcija na razpolago petnajst filmskih ateljejev, med katerimi so nekateri opremljeni z najmodernejšimi tehničnimi napravami. Podjetja pa, ki ne razpolagajo s svojimi a-teljeji, najamejo za čas snemanja atelje pri drugem podjetju Zlasti državno filmsko podjetje PFN rado posoja drugim družbam svoje a-teljeje in laboratorije. S tem hoče pospešiti čim širši razmah indonezijskega filma, s svojimi modernimi tehničnimi napravami pa pripomoči k njegovi čimboljši kvaliteti. U-metniška raven naglo raste Nekateri indonezijski filmski delavci so prakticirali v Ameriki in v Evropi in od tam prinesli v domovino nova izkustva in znanje. Podjetja pa jih še vedno pošiljajo v tujino. Film «Si Pintjang» («Hromi deček») državne proizvodnje PFN pa je leta 1952, ko se je povojna Evropa prvič spoznala z indonezijskim, filmom na filmskem festivalu v Karlovih Varih, doživel svoj prvi mednarodni uspeh. Posebno pozornost je pri inozemskem občinstvu zbudila igra osemnajstletne igralke Dahlie. ki je še danes najboljša indonezijska filmska igralka. Od takrat pa je filmska umetnost v Indoneziji spet občutno napre dovala. Priljubljeni indonezijski igralec Danissaian v iimiu «Buia Ijinia» FRANCI STRLE: PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR 'Me V'i° Se v6 ma'0 zdanilo,» pripoveduje Andrija Bubanj, sko2i lktor šd v tisto hišo in potem je z nekaj naboji času Vs . 0 strelno lino usmrtil po enega ustaša. V tem kinitV]Se 'e.tam prevrgel tudi narednik. Mi smo ob pre-nio bič 0gnja z.ahtevali, da se morajo vdati, drugače bo-vdali ah Tam notri so si menda dajali, ali bi se Tako s 1 ne’ Konec koncev so se le odločili za vdajo... ^ i k t o rim ° k r k 0 ? a osvobodili. Moram reči, če ne bi bilo gli unUv 1 m' dosti hujše žrtve, ker ne bi bili mo- tttieli d"'11 s.ovražnikov skozi strelne line. Mi smo sicer nje str'3, H^hraljcza, morali pa smo ju uporabljati z zad-^egnili 3 T 1/° druS' strani pa bi nam bili morda vsi po-žrtvami lak:o smo Jih premagali z razmeroma majhnimi tttenti Z?vzetju Mrkoplja se partizanski in ustaški doku- v partiz'6111]3-'0’ vendar so podatki o žrtvah in plenu samo samo 1 Iz prvega partizanskega poročila povzemam ls o, kar doslej tu še ni bilo zapisano. hje, jV •.Partizani so bili zapaženi in začelo se je strelja-'hrju ,traia^0_do sedmih zjutraj. Na naš poziv koman-°b a on30 • r?ner’jske Postaje, da se vdajo, smo dobili uri m tako je Mrkopalj prišel v naše roke. Ob tej priložnosti sta padla 2 partizana. Med akcijo sta se 2. in 5. četa s svojima poveljstvoma zelo dobro izkazali. 1. četa je brez povelja zapustila položaj in se umaknila v taborišče 5. čete... Na naši strani je bil še en lažje ranjen (in eden huje). Na sovražnikovi strani so bili: 3 mrtvi (dva žandarja in en domobranec), ujetih 6 žandarjev in 18 domobrancev. Plen: 54 vojaških pušk, 3.000 nabojev, 3 pištole in druga oprema. . » V poročilu ni nobene besede o ustaših, o katerih pa govore vse priče. Možno je, da so jih partizani spravili pod zemljo, ne da bi jih omenjali. Jaša Krašovec je bil navzoč pri pokopu padlih sovražnikov in odločno trdi, da je bilo mrtvih precej več, kot je navedeno v partizanskem poročilu. še istega dne je bil v osvobojenem Mrkoplju partizanski miting, na katerem so si Mrkopaljci izvolili občinski ljudski odbor. Drugi dan, 20. marca 1942, so na mrkopalj skem pokopališču svečano pokopali oba padla partizana. Pogrebnih slovesnosti se je udeležila velika množica Mrkopalj cev. Partizani so se večinoma iz gozda preselili v Mrkopalj. Tu je začela delovati partizanska pekarna, krojaška in obutvena delavnica ter orožarna. Ves Mrkopalj pa je tedaj govoril o Viktorju Kraševcu, junaku dneva, ki je z 19. marcem 1942 postal javni partizan, poprej pa je partizanil tajno, tako da tega ni nihče vedel. Tedaj so se spomnili, da ga že dolgo poznajo kot neprekosljivega strelca. TISTIH ZGORAJ NI VEČ Osvoboditev Mrkoplja, h kateri je tako odločilno prispeval Viktor, je postala spodbuda za pravi razmah partizanstva na tem področju. V enote so se prijavljali novi borci. Med tistimi, ki so čakali, v katero četo bodo raz- porejeni, je bil tudi Viktor. Iz vsake so ga vabili, zakaj tako odličnega strelca si je želel vsak komandir. Sredi Mrkoplja so se zavzeto prerekali trije mladi partizanski oficirji. Da kateri ne bi bil po krivici oškodovan, so se sporazumeli, naj odloči žreb. Vlekli so vžigalice. Tisti, ki potegne najdaljšo, dobi Viktorja. Tako je Viktor pripadel v 5. četo, kar je bilo kar prav, saj je vanjo tudi spadal že od takrat, ko jo je obveščal in o-skrboval na Bitoraju. Imenovali so ga za namestnika komandirja te čete. Po osvoboditvi Mrkoplja je prišla na vrsto Ravna Gora, kjer je bilo 80 domobrancev. Ker je Viktor v Ravni Gori poznal nekega partizanskega človeka, je takoj odšel tja, da ugotovi, kako in kaj. Ravnogorci so sporočili po Viktorju, da že pregovarjajo domobrance, naj se vdajo partizanom, zato bi bilo dobro, da partizani takoj pridejo. Veljko Kovačevič je 21. marca z eno četo krenil tja. Toda domobranci so postojanko zapustili, še predno je četa prišla. Ravna Gora je bila osvobojena brez boja, 22. marca 1942 so vanjo vkorakali partizani... Partizani so organizirali prekopavanje cest, zlasti glavne ceste, ki vodi proti Lokvam, da bi tako preprečili sovražni vdor v Mrkopalj s tanki. Partizanske patrole in zasede so se raztegnile vse do proge in prihajalo je do spopadov. Partizani so enega italijanskega vojaka ujeli, pa tudi Italijani so ujeli partizanskega mitraljezca, ki je bil tako nepreviden, da se je šel sončit, pa je zaspal čisto blizu italijanskega bunkerja. Italijani so ga ustrelili... Tiste dni se je iz Zagreba vrnila Nevenka Kraševec, ki so jo bili ustaši iz zapora izpustili že po mesecu dni, a so jo skrbno nadzorovali, tako da dolgo ni mogla nikamor. V aprilu 1942 pa se jim je izmaknila. Uspelo ji je priti v Vrbovško od tam pa v Ravno Goro. Tja je šel ponjo Boris z vozičkom in jo pripeljal v osvobojeni Mrkopalj. Viktor je tudi poslej veliko hodil po gozdovih blizu italijanskih postojank in oprezoval za Italijani. S seboj je imel manjše oboroženo spremstvo in napadal. Eder prvih takih napadov je bil na železniško postajo Lokve kjer so Italijani nekaj natovarjali. To se je zgodilo 22 marca 1942. V desetdnevnem poročilu štaba Primorsko-goranskega odreda z dne 25. marca 1942 je o tem zapisano: «Tega dne smo poslali skupino partizanov iz 5 čete, da malo postrelja iznad Lokev. Ta skupina je izvršila svojo nalogo in pri sovražniku izzvala strahotno paniko Ta čas je bilo ubitih več italijanskih vojakov pred železniško postajo. Sovražnik je na ogenj odgovoril, toda partizani so se umaknili brez izgub. Opazili so, da je sovražnik v zmedi streljal na lastne vojake. To skupino partizanov je vodil namestnik komandirja 5. čete, ki se je tudi ob tej priložnosti izkazal na zgledni ravni...» V opombi piše, da gre za Viktorja Kraševca, enega najbolj znanih ostrostrelcev v Gorskem kotarju. Potankosti o tem napadu na Italijane izvemo iz pripovedi Andrije Bubanja, ki je bil navzoč na kraju samem, «V tistem času,» pripoveduje Bubanj, «ko smo bili v Ravni Gori in Mrkoplju, Viktorju tista njegova kri ni dala miru in je često odhajal z manjšo ali večjo skupino napadat Italijane... Nekega dne mi je rekel, da se Italijani prerivajo na železniški postaji v Lokvah, češ da bi jih bilo dobro napasti. To je bilo meni kakor nalašč. Prosil sem ga, da bi šli do tiste hiše, kamor so vsako leto prihajali na počitnice Lola (Ivo Ribar), stari (doktor Ivan) Ribar in njegova žena. Lastnica hiše, Petrička, je prosila, naj pridemo k njej, da bi ji svetovali, kaj ji je narediti. Tam so bile zadnje naše straže, tja pa so zahajali tudi partizani in nerodno bi bilo zanjo, če bi jih Italijani kdai pri njej zalotili. ( Nadaljevanje sledi) ŠPORT SPORT ŠPORT SMUČANJE NA FIANCA VALLU Claudia Giordani prva v slalomu Tekmovanje je veljalo za £P - Danes veleslalom PORDENON, 1. — Italijanka C. Giordani si je z izredno vožnjo v prvem spustu zagotovila zmago v slalomu, veljavnem za evropski pokal, ki je bil danes na sporedu na Piancavallu. V prvem spustu si je namreč priborila več kot 2 sekundi prednosti in je zato lahko v drugi vožnji vozila previdneje in le nadzorovala svoje nasprotnice. Tekmovanje se je odvijalo na dobro zasneženi progi, v zelo lepem vremenu. Kljub temu je bila proga dokaj zahtevna, saj je v prvem spustu padlo (in odstopilo) kar 25 tekmovalk, v drugem pa 11. Lestvica današnjega slaloma jel Kili» o • 1. Claudia Giordani (It.) 102”29' 2. Elena Matous (S. Mar.) 104"(M 3: Maria Epple (ZRN) 104”24| 4. Marianne Jaeger (Švi.) 104”54 5. Monica Bervvein (ZRN) 104”6t 8. D. Kuzmanova (ČSSR) 104”7| 7. P. Behr (ZRN) 104 8. W. Gatta (It.) 105” 9. M. Therese Nadig (Švi.) 105”.j2 10. M. Mathis (Av.) 105”4l Jutri bo na sporedu veleslalom. za «Latinski pokal». V zadnjem dnevu je Španija premagala Italijo s 17:7. Lestvica: 1. Romunija, 2. Španija, 3. Francija, 4. Italija. BUENOS AIRES, 1. — Romunija je zmagala na mednarodnem mladinskem rokometnem turnirju Delovanj« študijske skupine dežele F-JK za šport in rekreacijo Študijska skupina, ki jo je pred časom ustoličila deželna uprava za proučevanje obstoječih športnih objektov v deželi Furlaniji - Julijski krajini, je že pričela z delom. Skupini načeluje deželni odbornik za šport in rekreacijo prof. Renato Bertoli, sodelujejo pa še strokovnjaki iz raznih deželnih odbomištev. Študijska skupina, ki je pregledala rezultate dosedanjih športnih štetij, bo med drugim sestavila tudi osnovne načrte za razne športne objekte, tako da bodo interesenti, ki bodo prejeli prispevek za športne gradnje, imeli na razpolago že izdelane načrte. Pobuda spada v splošen deželni načrt za preosnovo celotnega področja. V PONEDELJEK NA LETOŠNJIH 9. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH SPD TRST NA KRVAVCU Borut Deško in Katjuša Ožbot prvaka iger Tekmovalna skupina SPOT dobila ekipni pokal Prireditev je močno oviralo slabo vreme in so organizatorji zato tekmovalni spored skrčili Tekmovalo je skoraj 70 smučarjev - Med nastopajočimi vrsta obetajočih tekmovaleev Devete zimske športne igre, ki so za leto 1975 obsegale najbogatejši program zadnjih let s slalomom v dveh spustih, veleslalomom in tekom, so zaradi slabega vremena pripravile veliko razočaranje. Po začetku sezone ko je bilo veliko pomanjkanja snega, se je prav v velikonočnem času vreme sprevrglo v obratni ekstrem, v preobilico snega! Kakšna žalost je vladala ob božiču, ko je skupina najboljših tekmovalcev trenirala takorekoč na snežnih krpah, in kakšna žalost je bila videti na jutro, ko bi moral biti slalom in ko se je plast snega na pobočjih Krvavca bližala in presegla višino treh metrov! Zgodovina letošnjih iger je bila popolnoma pogojena prav od snežnih razmer. Na nedeljo, torej, ko bi morala biti slalom in tek, je bilo že od ranega jutra jasno, da ne bo mogoče izpeljati tekmovanj. Tekaška proga je sproti izginjala kot so jo začrtali, steptana slalomska proga ravno tako. Poleg obilnega snega (težkega in južnega) je celo nekoliko de- l■lll1lllllllll■IMlIlIllllllIllllllllllllllllltullllIllUllIIlllIIlIllllllllIllllllllUllllllllllllllmllllllllllllllllllIlllllllll■llllflllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllIlnlllllllllllllllllll■ NOGOMET MEDDRŽAVNA PRIJATELJSKA TEKMA proti Zadnji test Italijanov i skromnim Američanom Poljaki so že premagali ZDA s 7:0 - Neposreden TV prenos ob 15.30 Današnja tekma Italija — ZDA bo zadnji test za Bernardinijeve varovance pred pokalnim srečanjem z močno Poljsko, ki je pred nekaj dnevi kar s 7:0 odpravila današnje nasprotnike Italijanov. Po našem mnenju bo današnje srečanje v večji meri služilo Američanom kot Italijanom. Američani so namreč pravi novinci v tej športni panogi in podobne tekme so zanje dragocene priložnosti za nabiranje izkušenosti ter s tem spoznavanja novih igralnih sistemov. Pred izredno važnim srečanjem s Poljsko je torej Bernardini izbral dva udobna nasprotnika: najprej Norveško, sedaj pa ZDA. Poljaki so Američanom nasuli sedem golov. Na Poljskem se je igralo le v eno smer: proti vratom ZDA. Za italijanske napadalce bo torej lepa priložnost, da uveljavijo svoj smisel za gol. Obenem pa bi tako srečanje povečalo doslej razočaranim italijanskim reprezentantom samozavest, da se lahko čim-prej povzpnejo na nekdanjo evropsko raven. Taka lažja srečanja pa bi lahko pomenila za Italijane tudi dvorezen meč, kajti prvo športno pravilo pred vsako tekmo je to, da treba trenirati in igrati proti močnim nasprotnikom. Le naporen trening in težka prijateljska tekma je pogoj, da se nato v uradnem srečanju lahko da vse od sebe. Italija bo danes v Rimu igrala z že najavljeno reprezentanco, in sicer: Zoff, Gentile, Rocca, Cordova, Bellugi, Facchetti, Graziarli, Morini, Chinaglia, Capello in Bettega. Postava Amerikancev pa bo taka: Rigby, Hamlyn, Smith, Barto, Roth, Counce, McBride, D’Errico, Rote, Robostoff in Scurii. Rezerve bodo Demling, Rymarczuk, Gallati, Vanninger in Iwanov. ŠPORT NA TV Italijanska televizija bo prenašala nogometno srečanje med Italijo in ZDA po prvem sporedu s pričetkom ob 15.30. Mednarodno prijateljsko nogometno srečanje bodo prenašali tudi po radiu v raznih poročilih. V večernih urah pa bo italijanska televizija v rubriki «Športna sreda» predvajala s pričetkom ob 21.45 Košarkarsko srečanje Innocenti - Ignis, veljavno za finalno kolo italijanskega prvenstva. ODBOJKA Jugoslaviji «Igmanski marš» SARAJEVO, 1. — V glavnem mestu Bosne in Hercegovine se je končal mednarodni odbojkarski turnir v spomin na herojski «Igmanski marš» s presenetljivo zmago jugoslovanske moške reprezentance. Jugoslovani so v odločilnem srečanju premagali Bolgare s 3:2, z istim izidom pa so vzhodne sosede premagale domače odbojkarice. Tako člani kot tudi članice so na tem turnirju prijetno presenetili. Predvsem velja omeniti zmago «plavih» nad Bolgari, ki je bila prva po desetih letih porazov z odličnimi sosedi. Tudi izredno mlada izbrana vrsta odbojkaric je presegla vsa pričako vanja. Tesen poraz z odličnimi Bol garkami je več kot časten. IZIDI MOŠKIH BiH - Bolgarija 0:3 BiH - Jugoslavija 0:3 Jugoslavija - Bolgarija 3:2 Lestvica: Jugoslavija 4, Bolgarija 2, BiH 0. IZIDI ŽENSK BiH - Bolgarija 1:3 BiH - Jugoslavija 0:3 Bolgarija - Jugoslavija 3:2 Lestvica: Bolgarija 4, Jugoslavija 2, BiH 0. Za najboljšega odbojkarja je bil proglašen Bolgar Simeonov, za igralko pa mlada jugoslovanska reprezentantka Stakičeva. Po uspehu na «Igmanskem maršu» so jugoslovanski odbojkarji odpotovali na veliki mednarodni turnir v Bratislavo. Turnir bo trajal do ponedeljka. Konkurenca bo seveda to pot precej hujša kot v Sarajevu, ko so poleg izbrane vrste BiH igrali le še Bolgari. V Bratislavi pa bodo merili moči tudi Čehoslovaki, svetovni prvaki Poljaki, Madžari, Romuni, Bolgari, Vzhodni Nemci in Kubanci, če izvzamemo SZ bo zbrana praktično vsa evropska odbojkarska elita. Pod vodstvom Todorovskega, sodnika Kirca, selektorja Grozdanoviča in trenerja Krevsla so v Bratislavo odpotovali naslednji odbojkarji: Vračarič, Matijaševič, Jelič, Dobrič, Elezovič, Kisič, Gvozdenovič, Lukač, Bogoevski, Grbič, Čuk, Vuja-šinovič in Stojimirovič. Sam turnir bo za jugoslovansko reprezentanco še posebej zanimiv, ker igrata tudi Poljska in Madžarska, ki sta bili vključeni v isto izločilno skupino kot Jugoslavija na e-tošnjem evropskem prvenstvu. Ta skupina bo igrala v Skopju, kjer se bo priključila omenjenim trem :e-prezentancam še Italija, ki bo verjetno zmagala na kvalifikacijskem turnirju v Italiji (s Švico in Portugalsko). MOTOCIKLIZEM LE CASTELLET, 1. — Na mednarodnih motociklističnih dirkah za «Veliko nagrado Francije» je Italijan Giacomo Agostini (na yama-hi) zmagala v kategoriji motorjev 500 ccm. V kategoriji 350 ccm je zasedel 2. mesto, za zmagovalcem Cecottom iz Venezuele. Japonska hiša yamaha je osvojila kar štiri prva mesta, italijanski motorji MV pa so povsem razočarali. ževalo, tako da ni bilo samo vreme megleno in vidljivost slaba, pač pa so bile tudi proge zelo nevarne (zaradi odjuge) in so organizatorji brez pomisleka preložili tekmovanje. Tako so tekmovalci sedeli v brunarici in debatirali o slabi zimi. Tekači SK Partizan iz Nove vasi (na Bloški planoti) so se redno odzvali, kot so najavili. Tudi zanje je bilo razočaranje veliko, prihod na Krvavec, pa ni bil zaman: tesno sodelovanje ori delu tekaškega odseka SPDT je takorekoč že na papirju. V ponedeljek zjutraj se je ob 9. uri zbrala celotna organizacijska e-kipa, da bi odločila, če tekmovanje bo ali ne bo (v vsakem primeru v okrnjeni obliki). Zbranih je bilo 7 članov SK Snežinka iz Ljubljane, ki so imeli na logo pripraviti proge ter postaviti ABSOLUTNE LESTVICE POKAL ZA NAJUSPEŠNEJŠE DRUŠTVO (Absolutna lestvica ima vračunane vse kategorije) Tekmovalna skupina SPDT 181 SD Vesna - Križ 45 Rod modrega vala 17 Slov. plan. društvo Gorica 16 PD Cankar 12 POKAL ZA NAJUSPEŠNEJŠE DRUŠTVO V OTROŠKIH KATEGORIJAH (Baby, sprint, miški in medvedki) Tekmovalna skupina SPDT 53 Vesna in Cankar 12 Rod modrega vala 6 ABSOLUTNA LESTVICA ZA DOLOČITEV PRVAKA 1975 1. DEŠKO Borut 2. Piščanc Igor 3. Kuret Stojan 4. žetko Aleš 5. Udovič Andrej 6. Obersnel Adrijan 7. Vatovani Savino 8. Plesničar Ivan 9. Don Andrej 10. Mesesnel Marko ABSOLUTNA LESTVICA ZA DOLOČITEV PRVAKINJE 1975 1. OŽBOT Katjuša 2. Jazbec Sonja 3. Mahne Bruna 4. Verginella Marta 5. Pernarčič Damjana 6. Pertot Aleksandra 7. Sosič Vesna 8. Siega Marta 9. Sedmak Gianna 10. Magnani Patricija elektronske priprave za merjenje časa. Kontrolni sodniki (SK Novinar iz Ljubljane in AO iz Radovljice) ožji odbor SPDT (Micheluzzi, Kalan in Šušteršič). Ob 9.30 je bilo stanje še zelo resno, snežilo je in močno pihalo. Ob 10.30 naglo izboljšanje in ravno tako nagla odločitev tis. postavitev krajšega veleslaloma in čimprejšnji start. Traser je postavil tehnično zahtevni veleslalom, vendar tak, da je hitrost omejil. Sneg je bil izredno težak in predvideno je bilo, da bodo jarki že po otroški konkurenci globoki. Bilo je prav tako: otroci so dobro vozili na odlični progi in dosegli do bre čase: že cicibanke so vozile po jarkih in v megli, ki je bila med konkurenco mladincev kar gosta. Taka vrsta snega je bila za marsikoga prav usodna s časovnega vidika, proga je zahtevala sproščeno vožnjo, brez robljenja, brez sunkov, dobro mažo za 3. del proge (kjer je bilo skoraj ravno) in dobro obvladanje tekmovalne tehnike, ker je vsaka tehnična napaka pomenila šop sekund. Najbolj so bili prikrajšani tisti tekmovalci, ki so se močno pognali med kole, orez predčasnega tehničnega računa. Bilo je prav zato po končanem tekmovanju veliko razočaranj ob razglasitvi rezultatov. Katjuša Osbat in Borut Deško sta torej letošnja in povsem upravičeno prvaka iger; vozila sta najhitreje in najboljše. Letošnja organizacija iger je bila zdaleč boljša od prejšnjih let, saj je bila tehnična ekipa zelo številna in na profesionalni ravni; edino opazko lahko naredimo računskemu oddelku SK Snežinka, ki je ob računanju rezultatov opravil nekaj (sicer zgolj računskih) napak in tako je marsikje prišlo (upoštevajoč neuradne rezultate) do sprememb. Rezultat! tekmovanja v veleslalomu BABY SPRINT (deklice): 1. Milič Katja, SPDT Diskv.: Verginella Katja. Vpisana 2, startala 2. BABY SPRINT (dečki): Piščanc Andrej, RMV 3’21”05 Civardi Marko, SPDT Vekjet Dimitrij, SPDT IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUlllllllIlllIllllllllllllllllllllllllllllllllUUIIIIIIIIIlIllUllIlllIllllllllllllllllllIlllllllltllllHIIIIIIIIIIIItllllllllirillllllllflllllllllll KOLESARSTVO V PONEDELJEK V RONKAH Zadovoljiv nastop mladega Sosiča Na ponedeljkovi amaterski kolesarski dirki tretjekategornikov, ki se je odvijala po cestah goriške pokrajine, v glavnem pa po doberdob-ski planoti, je zmagal po sprintu večje skupine tekmovalcev Luigi Tn-vellin iz Trevisa, pred svojim klubskim tovarišem Martonijem. 87 kilometrov dolgo progo so tekmovalci prevozili v 2.1’ s poprečno hitrostjo 43,500 km na uro. Na dirki, ki jo je organiziral kolesarski klub iz Ronk, je nastopil tudi član lonjer-skega kluba Adria Ivan Sosič, ki je v letošnji ezoni prvič tekmoval v kategoriji amaterjev, potem ko je lani nastopal med mladinci. Na cilj je prispel z minimalno zamudo, takoj za prvo skupino. Kljub temu pa lahko njegov nastop ocenimo pozitivno, saj je med izredno borbeno dirko dokazal, da je kljub prvemu nastopu v izredni formi in bi se lahko z nekoliko večjimi izkušnjami boril tudi za prva mesta. Manjka mu le nastopanje na dirkah in prepričani smo, da bo letos pokazal še marsikaj zanimivega, predvsem -a napornih progah, ki so zanj najbolj primerne. * * # Član ljubljanskega kluba Astra Evgen Pleško je v nedeljo zmagal na krožni kolesarski dirki v Azzanu De-cimu pri Pordenonu. Jugoslovanski predstavnik, ki je bil stalno v ospredju, se je uveljavil v zaključnem sprintu s poprečno hitrostjo 38,849 km na uro. Kolesarji so morali voziti precej počasi, saj jih je stalno oviral močan dež. Radi ANDORA, 1. — Na katalonskem kolesarskem tednu je v drugi etapi zmagal Francoz Fussien pred Merckxom in Van Looyem. Italijan Felice Gimondi se je uvrstil v sprintu na osmo mesto. Na skupni lestvici vodi Belgijec Bruvere s sekundo prednosti pred prvakom Merckxom, Van Looyem, Gimondijem in Knetelmannom, medtem ko je Španec Ocana deseti, vedno s sekundo zaostanka za vodečim Bruverom. KOŠARKA ITALIJANSKA PRVENSTVA Innocenti-lgnis Alco-L Adriatico Težko gostovanje Snaidera - Začetek tekem ob 21. uri WORZBURG, 1. - Na mednarodnem mladinskem vaterpolskem turnirju je Jugoslavija osvojila 1. mesto, pred ZRN in Nizozemsko. Že drevi bo na sporedu 5. kolo prve itahjanske košarkarske lige (v vseh treh skupinah). PRVA LIGA Odločilno kolo bo predvsem za milanski Innocenti, ki bo drevi sprejel v goste državnega prvaka, ekipo Ignis. Trenutno zaostajajo Milančani za vodečo dvojico Ignis — Forst kar za štiri točke, če bi tudi drevi doma izgubih proti Ignisu, potem bi bili avtomatično «odrezani» od borbe za končni naslov. DREVIŠNJE KOLO (ob 21. uri) V Milanu: Innocenti — Ignis V Forliju: Jolly — Mobilquattro V Turinu: Sacià — Sinudyne V Sieni: Sapori — Forst DRUGA SKUPINA SKUPINA B Lloyd Adriatico, ki je še vedno na zadnjem mestu brez točk. bo drevi gostoval v Bologni, kjer bo igral proti Alcu, ki ga trenira Aca Nikolič. Bolonjčani trenutno so brez dveh boljših košarkarjev (Američan De Vries in Benevelli: poškodbe) in so zato v nedeljo visoko izgubili proti rimskemu IBP. Kljub temu pa ne dvomimo, da bi lahko Tržača- IH1III! 1111111111111111 UMI IIIIII lil II Hlinili IIII Hlinil IIIII OBVESTILA ŠZ Bor sklicuje 17. redni občni zbor za ponedeljek, 14. aprila 1975 na društvenem sedežu, Trst, Vrdelska cesta 7. Ob 19.30 bo prvo, ob 20. uri pa drugo sklicanje. * * * ŠK Kras organizira ob priliki partizanskega shoda, ki bo v Zagradcu (občina Zgonik) 6. aprila letos EKIPNI PLANINSKO-ORIENTACIJSKI POHOD s tematiko NOB. Ekipe sestavlja od 4 do 6 oseb. Vpisnina znaša 1.000 lir. Vpisovan.le do petka. 4. aprila pri Zvonku Simoneti, Zgonik 43, (tel. 22 91-20) in pri Ivanu Maru šiču, Slivno (tel. 20 04-95). ni drevi poskrbeli za presenečenje. Težko gostovanje čaka tudi videmski Snaidero, ki bo igral proti ekipi Duco, ki je ena od kandidatov za prestop v višjo ligo. DREVIŠNJE KOLO (ob 21. uri) Alco Bologna — Lloyd Adriatico Trst, Duco Mestre — Snaidero Videm, Pintinox Rim — IBP Rim Rondine Brescia — Prandoni Bergamo. * * * SKUPINA A DREVIŠNJE KOLO (ob 21. uri) Brina Rieti — Ausonia Genova, Canon Benetke — Maxmobili Pe saro, Fag Neapelj — Brili Cagliari, Moretti Chieti — Libertas Brindisi. KOLESARSTVO NA DIRKI PO BELGIJI Maertens kljub padcu vodi na skupni lestvici SOIGNIES, L — Francoz Jean Pierre Danguillaume je zmagal v tretji etapi kolesarske dirke po Belgiji. Na cilj je prispel z osmimi sekundami prednosti pred glavnino, v kateri je bil najhitrejši Nizozemec Šmit. Na skupni lestvici vodi po današnji etapi Belgijec Maertens pred rojakoma Pollentierom in Veerbe-ckom. V sprintu glavnine je na cilju nevarno padel «leader» tekmovanja Maertens, ki so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili le lažje poškodbe. Prireditelji to zagot< vili, da bo belgijski kolesar jutri redno startal na četrti etapi. Vrstni red na cilju 195 km dolge etape od Ostendeja do Soigniesa: 1. Danguillaume v 4 urah 39'25” 2. Šmit 8” zaost. 3. Karstens 4. Raas 5. Veerbeck Skupna lestvica po 3. etapi: 1. Maertens (Bel.) 13.12T9” 2. Pollentier (Bel.) 20” zaost 3. Veerbeck (Bel.) 27” 4. Knudsen (Norveška) 30” 5. Raas (Nizozemska) 39” 41 ”77 44 ”43 97”38 Diskv.: Sedmak Niko in Candot-ti Robert. Vpisanih 7, startalo 5. Tekmovanje te kategorije je bilo zelo zanimivo, posebno dobro je vozil Piščanc, ki se je izkazal za pravega tekmovalnega veterana: krasno je startal in sproščeno vozil med vrati, ne da bi robil (saj njegova teža pri takem snegu tega sploh ne bi dovoljevala) in tako opravil boljši čas kot marsikateri starejši tekmovalec, ki je zaradi teže (in torej hitrosti) moral robiti, kar je pomenilo (za vsako rob-Ijenje) šop dragocenih sekund. Zadovoljivo je vozil Civardi, ki je komaj vstopil med vrste mlajših TS SPDT. MIŠKE: 1. Škrk Aleksandra 61”38 2. Tomšič Kristina, Cankar 74”33 Diskv.: Tomšič Jasna in Košuta Tanja. Vpisanih 5, startale 4. MIŠKI: 1. Gombač Igor, SPDT 47”18 2. Magnani Pavel, SPDT 49”81 3. Carlevaris Andrej, Cankar 55”25 Diskv.: Rebula Franko. Vpisanih 6, startalo 5. Zmagi prvouvrščenih nista presenetili, Škerkova je vozila mimo in gotovo, Gombač pa sodi že od lani med najboljše miške iz tabora TS SPDT. MEDVEDKE: 1. Margon Adrijana, SPDT 2. Slavec Lavra, Vesna 3. Vekjet Tanja, SPDT 4. Kuret Tanja, SPDT Diskv.: Junc Erika. Vpisanih 5, startalo 5. MEDVEDKI: 1. Don Andrej 2. Sedmak Aleks, Vesna 3. Tomšič Aleks, Cankar Vpisani 4, startali 3. Margonova, ki je bila najboljša v tej kategoriji, nas je že drugič presenetila z dobrim časom. Ker je komaj stopila med tekmovalne vrste SPDT, ji zagotavljamo gotov uspeh na tekmah. Tu moramo še omeniti odločnost Tanje Kuret, ki je na Krvavcu zbolela in ležala 1 dni, vstala je malo pred startom in v vsakem primeru hotela tekmovati; dosegla je kar dober čas in ni padla. CICIBANKE: L Siega Marta. SPDT 2. Slavec Ester, Vesna 3. Maver Lavra 4. Rebula Sandra, Vesna 5. Gerdol Giuliana 0. Vigini Ingrid. RMV Diskv.: Gruden Barbara. Vpisanih 9, startalo 7. CICIBANI: 1. Mesesnel Marko, SPDT Diskv.: Pahor Darko. Vpisana 2, startala 2. Pri ženski konkurenci moramo o-meniti, da je bila glavna favoritinja Dora Tomšič odsotna, zato je pa Marta Siega zbrala za to tekmo ves pogum in upravičeno zmagala. Brez konkurence je bil Marko Me- 52”C4 63”03 66”04 74”76 35”50 40”68 56”09 46”57 55”87 59”30 61”13 64”85 91”27 35”68 sesnel, ki pa je odlično vozil, čeprav se mu je poznalo, da vrsta snega ni bila njemu pogodu. MLAJŠE MLADINKE: 1. Jazbec Sonja, SPDT 40”08 2. Mahne Bruna, SPDT 41”02 3. Verginella Marta, SPDT 41”16 4. Pertot Aleksandra, SPDT 44”49 5. Sosič Vesna, SPDT 45”60 6. Udovič Saša, SPDT 55”34 7. Košuta Erika, SPDT 64”84 Vpisanih 7, startalo 7. MLAJŠI MLADINCI: 1 Piščanc Igor, RMV 31”32 2. Udovič Andrej, SPDT 34”18 Diskv.: Bubnič T. Odstopil: Osbat Saša. Vpisanih 7, startali 4. Pri ženski konkurenci smo videli prav v tej kategoriji najlepše spuste, tako slogovno kot borbeno; slogovno bi nagradili Bruno in Marto. Za borbenost bi nagradili Per-totovo, ki se je tako silno zagnala med vrati, da je čilo misliti na zmago, kljub temu pa je ni kronometer nagradil: premočno je robila v vratih in s tem zgubljala dragocene sekunde. Tudi moška konkurenta sta odlično vozila, oba se odlikujeta z gotovostjo in slogovno dovršenostjo. MLADINKE: 1. Osbat Katjuša, SPD GO 36”00 (prvakinja 1975) 2. Magnani Patricija, SPDT 53’'98 3. Lozar Ingrid, Vesna 55”98 4. Merku Jasna, SPDT 60”05 Vpisane 4, startale 4. MLADINCI: 1. Kuret Stojan, SPDT 33”02 2. Obersnel Adrijan, SPDT 35”02 3. Vatovec Savino, SPDT 35' 04 4. Pečenko Davor, SPDT 36”01 5. Siega Boris, SPDT 39”62 6. Kuret Igor, SPDT 53”01 Vpisanih 7, startalo 6. Osbatova je bila v odlični formi in njena naravna nadarjenost za tekmovalno smučanje ji ni prinesla samo naslova v tej kategoriji pač pa tudi naslov letošnje prvakinje. Pri mladincih je Kuret Stojan dobro vozil, bil pa je prepoča- V skupino visokih Borovih košarkarjev sodi tudi Ambrožič (levo) 43”04 52”02 61”00 64”01 31”02 34”09 35”07 36’’01 36”06 41”00 43”08 43” 12 sen pri prvih petih vratih, da °i ogrožal absolutni rezultat. 'Skoda za Igorja Kureta, ki je skoraj na koncu padel; njegov vmesni čas Je bil med najboljšimi. ČLANICE: 1. Pernarčič Damijana, V. 2. Sedmak Gianna, Vesna 3. Rauber Darinka, Vesna 4. Hrovatin Lučka, SPDT Vpisane 4, startale 4. ČLANI: 1. Deško Borut, SPDT (prvak 1975) 2. Žetko Aleš, SPDT 3 Plesničar Ivan, SPD GO 4. Lisjak Henrik, SPDT 5. Jazbec Branko, SPDT 6. Berdon Ivan, SPD GO 7. Bogateč Eni j, Vesna 8. Fachin Pavel, SPDT Diskv.: Juretič Boris. Vpisanih 15, startalo 9. Presenetljivo je pri članicah zmagala Pernarčičeva, ki je s previdno vožnjo dosegla tudi kar dober čas. Pri članih smo pričakovali dvoboj med Deškom, Plesničarjem in Žetkom. Žetko je dobro vozil, vendar ni tvegal niti malo. Plesničar je imel očitno slabo namazane smuči, tako da je združil previdno in počasno vožnjo predvsem na spodnjem delu. Deško, ki se za l®" tošnje igre pripravlja že od začetka sezone prav načrtno in koncentrirano, je vozil vse na vse. Tekmovanje (tako v tej kategoriji kot v absolutnem merilu) je dobil y prvem delu proge, močno je pori' nil od starta do 2. vrat in dobil tako brzino, da je imel skozi vso progo prednost pred vsemi tekmovalci. Letošnje igre so prav gotovo nagradile trenutno najboljšega tekmovalca. VETERANI: 1. Vekjet Žarko, SPDT 50”00 Škoda, da prizadevni Vekjet ni imel konkurence, ostali tekmovalci njegove kategorije, kot smo izvedeli (to velja za dame in veterane) so bili ustavljeni v Bohinju, od koder niso mogli odpotovati, ker cesta ni bila splužena do ponedeljka pozno zjutraj. V Bohinju je zapadlo namreč 1,5 m snega! Končni podatki: Dolžina veleslaloma: 305 m. Vrat: 15. Vpisanih tekmovalcev: 90. Startalo: 68. Selma SMUČARSKI TEK Zaradi preobilice zapadlega sneta je v nedeljo odpadi - tekaško tekmovanje za «2. trofejo Baldan». Tekmovalci, ki bi morali nastopati v tem teku, zaradi nemogočih vrem-m-skih razmer, niso prispeli niti do Trbiža. DAKAR, 1. - V mednarodnem amaterskem boksarskem srečanju je Italija premagala Senegal z 8:2. ...............................................................................................................................................................................................................................................................||I,IllIllRlll■■■"ll",, KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Košarkarska zveza je objavila razpored tekem treh prvenstev Slovenske peterke bodo sodelovale v prvenstvih 1. divizije, dečkov in kadetov Slovensko planinsko društvo iz Trsta obvešča, da bo tekaško tekmovanje za naslov prvaka 9. SŠI meseca aprila. Kraj in datum tekmovanja bosta pravočasno sporočena. Košarkarska zveza je končno sporočila spored prvenstva 1. divizije ter povratnega kola prvenstva dečkov in kadetov. Prvenstvo 1. divizije so razdelili v tri skupine (po pet ekip). V skupini A bodo nastopila kar tri naša moštva: Bor A, Kontovel in Dom iz Gorice ,v drugi skupini pa Bor B in openski Polet. 1. DIVIZIJA A SKUPINA 1. kolo (6. 4.) Bor A - Begliano (10.30), Kontovel - Radici Arte (15.00). Počitek: Dom. 2. kolo Radici Arte - Dom (12. 4. cb 19.30), Begliano - Kontovei (13. 4. on 11.00). Počitek: B-r A. 3. kolo (20. 4.) Bor A - Radici Arte (10.30), Kontovel - Dom (11.30). Počitek: Begliano. 4. kolo Dom - Begliano (26. 4. ob 17.00), Kontovel - Bor A (27. 4. ob 11.30). Počitek: Radici Arte. 5. kolo (4. 5.) Bor A - Dom (10.30), Begliano -Radici Arte (11.00). Počitek: Kontovel. B SKUPINA 1. kolo (G. 4.) Polet - Edera (11.00), Scoglietto -Bor B (11.30). Počitek: Inter 1904. 2. kolo Bor B - Inter 1904 (12. 4. ob 18, uri). Edera - Scoglietto. Počitek: Polet 3. kolo (20. 4.) Polet - Bor B (11.00), Scoglietto Inter 1904. Počitek: Edera. 4. kolo (27. 4.) Inter 1904 - Edera, Scoglietto Polet (11.30). Počitek: Bor B. 5. kolo (4. 5.) Polet - Inter 1904 (11.00), Edera -Bor B (8.00). Počitek: Scoglietto DEČKI C SKUPINA Povratni del — 1. kolo (6. 4.) Servolana - Bor A (11.00), Kontovel - CS Inter (9.30), Ferroviario - L. Adriatico. Počitek: Liber- tas Trst. 2. kolo Bor A 19.30), L. Kontovel (12. 4. ob Adriatico - Servolana, Ferroviario - Libertas Trst. Počitek: CS Inter. 3. kolo Bor A - CS Inter (19. 4. ob 19.30), Kontovel - L. Adriatico (20. 4. ob 9.30) , Servolana - Libertas Trst. Počitek: Ferroviario. 4. kolo (27. 4.) Libertas Trst - Bor A (14.00), Ferroviario - Kontovel (9.30), CS Inter - Servolana. Počitek: Lloyd Adriatico. 5. kolo (1. 5.) Bor A - Ferroviario (10.30), Kontovel - Libertas Trst (9.30), Lloyd Adriatico - CS Inter. Počitek: Servolana. G. kolo (4. 5.) Servolana - Kontovel (11.00), Libertas - L. Adriatico, CS Inter -Ferroviario. Počitek: Bor B. 7. kolo (8. 5.) L. Adriatico - Bor A (9.30), Ferroviario - Servolana, CS Inter -Libertas- Trst. Počitek: Kontovel. D SKUPINA Povratni del — 1. kolo Bor B - Inter 1904 (5. 4. ob 19.30), Don Bosco - Juventus, Ricreatori -Polet (6. 4. ob 14.00). Počitek: Flaminio. 2. kolo (13. 4.) Flaminio - Bor B (11.00), Inter 1904 - Don Bosco, Juventus - Ricreatori. Počitek: Polet. 3. kolo (20. 4.) Juventus - Polet (8.00), Ricreatori - Inter 1904, Don Bosco - Flaminio. Počitek: Bor B. 4. kolo Polet - Don Bosco (27. 4. ob 11. uri), Bor B - Ricreatori (26. 4. ob 19.30) , Flaminio - Juventus. Počitek: Inter 1904. 5. kolo (1. 5.) Inter 1904 - Polet (12.30), Juventus - Bor B (14.00), Ricreatori -Flaminio. Počitek: Don Bosco. 6. kolo (4. 5.) Polet - Bor B (9.30), Don Bosco - Ricreatori, Flaminio - Inter 1904. Počitek: Juventus. 7. kolo (8. 5.) _ Bor B - Don Bosco (10.30), y0-let - Flaminio (9.30), Inter 19M ' Juventus. Počitek: Ricreatori. KADETI C SKUPINA 1. kolo (5. 4.) r Kontovel - Italsider (5. 4. ob 1, uri), Polet - Servolana (6. 4- 0 9.30) . Počitek: Inter 1904, 2. kolo (12. 4.) h Servolana - Kontovel (12. 4. 0 17.00), Inter 1904 - Polet (13. 4. 12.30) . Počitek: Italsider. 3. kolo (19. 4.) Kontovel - Inter 1904 (ob 16- ’ Italsider - Servolana. Počitek: r let. 4. kolo (27. 4.) ,„0i Polet - Kontovel (3.30), Inter - Italsider. Počitek: Servolana. 5. kolo (4. 5.) Italsider - Polet (9.30), Servo na - Inter 1904. Počitek: Konto D SKUPINA 1. kolo (6. 4.) Rn_ Juventus - Bor (12.30), sco • Saba. Počitek: L. Adriaticu- 2. kolo (13. 4.) . . . Saba - Juventus, L. Adriatic Don Bosco. Počitek: Bor. 3. kolo (19. 4.) r Bor - Saba (18.00), Juventus - Adriatico. Počitek: Don Bosco. 4. kolo (27. 4.) pon L. Adriatico - Bor (12-30). ^ Bosco - Juventus. Počitek: ba 5. kolo (3. 5.) . - Bor - Don Bosco (18.00), Sa L. Adriatico. Počitek: Juventus- * * * Bo- Letos proslavlja društvo Dem sco 25-letnico svoje ustanovitve, ._ to organizira turnir za naras ^ ke, na katerem bodo nastopne. -0j deče ekipe: Don Bosco, Flamu Servolana, Italsider, Bor in Jr si5o vel. Igrali bodo dvakrat ted veIr) na igriščih v Istrski ulici, v P j s kolu se bo Bor spoprijel že) | 11 o v-\-> ] <■ x-. 1 x-, x-f/-» C r-, X 1 .X 1 - 1 T7 • liiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHMiumiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiinii BEG PORAŽENIH čas;; m,opoz°rila ministre četrte zaleži]; ,v ad®, ki bi se morebiti ude-n0 kandidati volitev za ustav-str kupščino v imenu določenih govn* nai točno ločijo svojo od-kot člani vlade od svo-VserK • aja V sv°isIvu kandidatov. ^. Priporoča nadalje, naj ne upo-1° nasilnih sredstev v tem po- Utvnkm b°iu- ” usta,, a,nc!Matnih nstan za volitve v vpisno skupščino 25. aprila je listah za volitve v upščino 25. aprila je PortT,1'1'1, nekaj več kot 6 milijonov sWcev CeV' ki bodo izvolili 24.7 K Cev v ustavodajno skupščino, ne t-aif znano, so bile iz te volil-ke ;n rnPanje izključene tri stran-niokranr061, «Stranka krščanske dekanij o* tor dve levičarski gi-redainn, aprdskto volitvah v ustaše lem skuPščino bo verjetno prišlo ianskn i v°btev poslancev v de-v nasici •■>‘ Zborovanja se bo toeh roHn Predstavnikov vseh izvolier,; n eboroženih sil, ki so bili uikov zb°rovanjih 220.000 čast- Va ski,n«^astnikov in vojakov. No- V kaS C'noaKnad0Pestuj° Prejšnjo s° Prei rČ.° bib eastniki, katerim Pajo voisWnVev'1ii nalo8°> da zasto-bil L,,.0' ^den od teh častnikov Poskus li m zaPleten v uporniški ga Polkni7n-ima^:a' Gre za letalske-£0v^jevT k,aiR,?-faela Duraa- ki je ^ancosu na efabakemu oporišču v tola;^’ 00 koder so poletela le-jašnico nr?°c naPadla topniško vo-V t Pn bacevemu. da so S ie treba še omeniti, domovih) n y° .Priprli (na njihovih baje zapleteni caatnikov, ki so bili Med njimi i» puòu IL marca, do Dur^ * t.udl Polkovnik Ricar-ske šole v c VS,1 Poveljnik konjeni-totjnika letakvlaremu ter brat P°-oosu polkovn i gao0p0rišča v Tan-Številni dr0uVpnik? Rafaela Duraa). aretirani aHgi castmki so bili ali druge zannn Pa, Premeščeni v razne Jejo njihow oh^ti Preisku- Pučem. odgovornosti v zvezi s 50 Se sP°ročajo, da Portugalskim ak 'luC!1 razgovori med zadeve mainn-mim™trorn za zunanje tor predstavni v™ Melom Antunesom vniki Osvobodilnega gi- izročila italijanskim kolegom fašističnega kolovodjo Elia Massagran-deja, ki ga italijansko sodstvo dolži vrste hudih kaznivih dejanj: od bomb nih atentatov do politične konspiracije. Kot je znano je pred nedavnim grško vrhovno sodišče • razsodilo, da je zahteva italijanskih sodnikov no ekstradiciji Massagrandeja povsem utemeljena. Fašistični kolovodja je prispel v Rim z linijskim letalom italijanske letalske družbe Alitalia. Na letališču so ga «sprejeli» agenti političnega oddelka rimske kvesture in ga takoj odpeljali v zapor Regina Coeli, kjer je na razpolago sodni oblasti. Massagrande je komaj 32 let star, kljub temu pa je eden od najvplivnejših voditeljev fašističnega terorizma. Konec leta 1969 je bil skupaj s Clementejem Grazianijem med ustanovitelji gibanja «Ordine nuovo», ki ga je nekaj mesecev prej razpustil časnikar Pino Rauti, ko je sklenil, da se vrne v MSI. «Ordine nuovo» je imel kot politično gibanje kratko življenje: 22. novembra 1973 je notranji minister Taviani odredil razpustitev organizacije kot fašistične stranke. V naslednjih mesecih sta Massagrande in Oraziani skušala spet postaviti na noge organizacijo pod imenom «Ordine nero», ki je pripravila vrsto bombnih atentatov. Med drugim si teroristi lastijo očetovstvo pokola v Brescii in na brzcu «Itali-cus» ter atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Massagrande je imel prve nevšečnosti s pravico leta 1971, ko so ga aretirali z obtožbo povzročitve telesnih poškodb. Na procesu proti pripadnikom «Ordine nuovo» je bil i,b sojen na štiri leta ječe, vendar se je vselej pravočasno izognil prekratki roki italijanske pravice. V zadnjih dveh letih je bil vpleten v preiskavo o delovanju Vetrovnice in osumljen sodelovanja pri organizaciji propadlega poskusa državnega udara Valeria Borgheseja. Sodniki so skupno podpisali zanj pet zapornih nalogov za razna kazniva dejanja, ki gredo od bombnih atentatov do politične konspiracije. Kaže, da bo fašističnega kolovodja v prihodnjih dneh zaslišal sodnik iz Bologne Zincani, ki vodi preiskavo o «črni mreži» v Romagni in predvsem o vrsti bombnih atentatov v Moianu, Anconi in Bologni. Po vesteh iz Firenc pa kaže, Ta je kanadska policija na zahtevo italijanske izsledila terorista Augusta Cauchija, ki je skupaj z Mariom Tu-tijem obtožen ; vrste.iatentatov na ie lezniško progo Firence - Rim. Cauchi je pobegnil skupaj z geometrom iz Empolija in prav tako skrivnostno izginil. Če se bo izkazalo, da je terorist pribežal v Kanado, bo italijansko sodstvo začelo postopek za ekstradicijo. Ijali državni udar. V spopadu naj bi bila vojak in narednik huje ranjena, dva konspiratorja pa sta bila aretirana, ko sta skušala zbežati. Policijski podpolkovnik Asrat Boga-le in neki civilist pa sta pobegnila v tujino, preden jih je dosegla roka pravice. Podpolkovnik Asrat je bil namestnik komandanta policijskih sil pokrajine Scioa. Odkar je 8. marca — dan spopada z vojsko — zginil je danes prvič, da je pojasnjen vzrok njegovega bega. Železniška nesreča v Španiji: 50 ranjenih MADRID, 1. — Okrog 50 ljudi je bilo ranjenih v železniški nesreči v Španiji. Na progi Granada - Madrid je pri mestecu Jean v Andaluziji v prvih jutranjih urah iztiril brzec, ki je bil nabito poln potnikov, ki so se vračali domov po velikonočnih praznikih. Nesrečo je povzročil vagon, ki se je na nekem ovinku prevrnil. Doslej vsekakor preiskovalci še niso ugotovili, zakaj se je vagon prevrnil. Demonstracije proti tajniku sindikatov SZ Obisk tajnika sovjetskih sindikatov Šeljepina v Londonu je dal povod za ostre demonstracije proti bivšemu načelniku tajne sovjetske policije KB G. Val kritik se je zgrnil tudi nad sindikalno zvezo TUC, ki je povabila šeljepina v London. Na sliki: demonstranti na letališču obstopajo avto šeljepina iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimi«i«iuiiiiiii SLAB TEDEN PO TRAGEDIJI V SANTI MARII MAGGIORE PRI D0M0D0SS0LI Dve osebi zgoreli v silovitem požaru ki je uničil hotel «La Perla» v Co r va ri Debela plast snega, ki je obdajala hotel, je rešila življenje gostom, ki so v smrtnem strahu poskakali z oken - 30 ljudi se je pri padcu na tla huje poškodovalo - Sneg znatno oviral reševalno akcijo Ipsaro iz Capri Leone pri Mesini, ki pa je bival v Milanu, ter 23-letni Franco Ziccarelli, ki je tudi bival v Milanu. Nesreča se je pripetila v podjetju gradbenega podjetja «Faldi» v Ul. «Delle rimembranze di Greco». Podjetje «Faldi» je na tem področju gradilo dolg (kakih 70 m) zunanji zid podjetja, ki služi za skladišče. Zid je bil baje zgrajen v kratkem času ter je nosil na svojem vrhu polico, ki je segala nekaj več kot 80 cm čez samo steno. Danes so delavci hoteli namestiti na polico žleb. Nameščeni so bili sicer v višini štirih metrov in nekaj čez jekleni drogovi, kjer so delavci delali, toda nenadoma se je zrušila polica v dolžini kakih 70 metrov. Težki bloki cementa so pokopali pod seboj Antonia Ipsara, ki je bil takoj mrtev. Ziccarellija pa 1.........1..................................................................................................... Oborožen spopad med ciprskimi Grki in Turki NIKOZIJA, 1. — Na demarkacijski črti v Nikoziji, ki loči ciprske Grke od ciprskih Turkov je prišlo danes ponoči do silovitega oboroženega spopada med pripadniki nasprotujočih si vojska. Gre za najhujši incident po proglasitvi premirja na Cipru. Po prvih vesteh iz Nikozije kaže, da je bil vzrok incidenta nadvse banalen. Nekateri ciprski Grki naj bi hoteli proslaviti 20-letnico vstaje proti Angležem z nekaj salvami iz strojnic. Streljanje na grški strani je dalo povod za odgovor s turške strani in tako so se Grki in Turki obstreljevali s strojnicami in mino-metalci do 4. ure zjutraj, ko je bil končno vzpostavljen red s posredovanjem vojakov OZN. Na srečo ni spopad terjal človeških žrtev. Po dosedanjih vesteh sta bila v spopadu le dva civilista lažje ranjena. Saigonski režim se razkraja pod udarci osvobodilnih sil. Vojaki trumoma zapuščajo bojišča in bežijo proti Saigonu, kot kaže gornja slika, ki je bila posneta pri zalivu Cam Ranh Spodletel poskus državnega udara v Etiopiji ADIS ABEBA, 1. — Etiopski vojaški svet, ki upravlja državo, je danes sporočil, da je v začetku marca padlo v spopadu s policijo in CORVARA (Bočen), 1. — Že spet požar v italijanskem hotelu: tokrat so ognjeni zublji «pogoltnili» hotel «La Perla» v ■ Corvari. V nesreči sta zgoreli dve osebi, okrog trideset pa je bilo huje ranjenih. Požar je izbruhnil okrog 4.30 in se je z bliskovito naglico razširil po vseh nadstropjih, tako da se je poslopje v nekaj trenutkih spremenilo v strahotno baklo. Čeprav so gostje in osebje hotela dali skoraj takoj alarm, so gasilci prihiteli na kraj požara s tričetrturno zamudo. Zasnežene ceste in poledica so jih znatno ovirale, tako da so si le s težavo utrli pot do središča Cor-vare, kjer je stal hotel. Sneg, ki je oviral reševalno akcijo, pa je rešil življenje marsikateremu gostu hotela. Le debeli snežni odeji, ki je prekrila Vse področje Badie gre pripisati dejstvo, da je število žrtev sorazmerno majhno. V blaznem strahu pred ognjenim zidom, ki jim je zapiral pot do stopnišča, je večina od 116 gostov hotela poskakala z oken na ulico. Debela plast snega je znatno ublažila padce, tako da se ni nihče smrtno pripetilo pred slabim tednom pn Novari. ,'.lor.jyi;>nv>A- * .'j. r Reševalci so,;doslej., ugotovili istp, vetnost ene same žrtve: gre za 19-letno Doris Ueberbacher, ki je bi- iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiilililiiiiiuntiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiii la zaposlena v hotelu kot tajnica. Zoglenelo truplo nesrečnega dekleta je danes popoldne identificiral v mrtvašnici Corvare brat, ki je spoznal sestro po značUni kretnji roke pred usti. «Moja sestra — je objokan izjavil fant — je vedno dala roko pred usta, ko je bila prestrašena.» Poleg tega so preiskovalci spoznali v zoglenelih posmrtnih ostankih nesrečno Doris po prstanu, ki ga je imela na roki. De)sle bi. se.,moralo snoči vrniti domov, a se je zadržalo v hotelu še eno noč na prigovarjanje zaročenca:.; Ta ji je namreč: obljubil, da jo bo danes peljal z avtom domov v Ortisei. Ob zoglenelem truplu mlade Doris so posmrtni ostanki druge žrtve, ki je reševalci še niso identificirali. Iz zoglenelih kosti ni bilo mogoče razbrati, če gre za žensko ali moškega, domnevajo pa vsekakor, da je žrtev druga tajnica hotela Fini Reiner, ki se doslej še ni javila preiskovalcem. Dokončen odgovor pa bo možen le, ko bodo reševalci ugotovili, kdo se je rešil iz plamenečega hotela. Število žrtev bi v prihodnjih u-rah lahko znatno naraslo. Od 116 gostov se je doslej javilo turistični ustanovi Corvare le 97 ljudi, vendar preiskovalci ne izključujejo možnosti, da se je marsikateri gost vrnil domov, ne da bi se odzval pozivu oblasti. Točen obračun žr- MELAN, 1. —- Dva delavca sta i je udaril železni drog ter je umrl | to'v vsekakor znan v prihodnjih danes izgubila življenje pri nesreči I nekoliko pozneje. Drugih žrtev ni J u u"1' na delu. Žrtvi sta 59-letni Antonio bilo. Pet drugih delavcev je bilo si- CRNE GRADNJE V MILANU Cementna polica ubila dva delavca Pri nesreči je umrl delavec, ki je prišel v podjetje po plačo • Lastnik podjetja zginil brez sledu kar je dalo takoj povod za govorice o domnevnem požigalcu. Vse kaže pa, da so te govorice neos-novane in da je vsakršno ugibanje o namernem požigu preuranjeno. Dr. Viola je namreč poudaril, da je prišel v Corvaro zgolj iz radovednosti. Mestece je eno od najbolj znanih turističnih središč Tridentinske in Gornjega Poadižja, ki ga poleg gostov iz vse Italije obiskuje tudi na stotine tujih turistov. Ravno včeraj jc prispelo v Corvaro več skupin nemških turistov, od katerih se jih je veliko nastanilo v hotelu «T a Perla». Prav v tem je vzrok, da je bil seznam gostov pomrnjkljiv in da reševalci niso mogli še ugotoviti točnega števila žrtev. Polrcsni sunki v Musini MESINA. L — Seizmografi geološke postaje v Mesini so danes ponoči zabeležili 12 potresnih sunkov, od katerih je nanačji doserei tretjo stopnjo Mercallijeve lestvice. Po izjavah znanstvenikov kaže. da je potres, ki ima epicenter s-edi Mesinskega preliva, le «rep» moč-e-ga potresa 16. januarja, ki je dosegel 8. stopnjo jakostne lestvice. Italijansko sodstvo zahtevalo izročitev fašističnega terorista Angela Angelija ATENE, 1. — Italijansko sedstvo je danes formalno sprožilo postopek za ekstradicijo fašističnega pretepača Angela Angelija, ki je bil pred nekaj dnevi priprt v Atenah. Italijanski sodniki so tudi zahtevali od grških, naj spremenijo pripor v aretacijo. Angelija so priprli v soboto v A tenah, ko so policisti odkrili, da je imel ponarejen potni list. Leta 1972 je bil terorist obsojen v Milanu na tri leta in 11 mesecev zaporne kazni zaradi vrste bombnih atentatov in organizacije polvojaških vežbališč. Po zneje je bil izpuščen na začasno svo bodo, ker je vložil priziv in razsodba kazenskega sodišča ni postala pravnomočna. BONN, 1. — Danes ponoči je v Zahodni Nemčiji umrl kardinal Lo-rentz Jaeger, bivši nadškof Pade-borna. Jaeger je bil eden od najsta-rejiših članov kardinalskega zbora. RIMSKI DOLGOPRSTNEZI SO VESELO PRAZNOVALI VELIKONOČNE PRAZNIKE Tatvina za pol milijarde lir v Rimu Tatovi so z varilcem odprli varnostne predale Kmečke banke in odnesli denar, dragulje in tujo valuto RIM, 1. — Denar, dragulji, tuja valuta in druge dragocenosti v skupni vrednosti 500 milijonov lir so bili plen drznih tatov, ki so tri dni skrbno in nemoteno praznili varnostne predale v rimski podružnici Kmečke banke v Drevoredu delle Milizie. Tatvino so odkrili dopoldne po odprtju banke, ko je neki uradnik po naključju stopil v podzemske prostore, kjer je varnostna blagajna. Takoj po odkritju tatvine so poklicali policijo in karabinjerje, ki pa so lahko le ugotovili «obisk» dolgoprstnežev. V prostorni sobi varnostne blagajne so preiskovalci našli varilno napravo, rokavice, klešče in ves pribor za odpiranje blagajne, v nekem kotu pa celo ostanke hrane, kar je dokaz, da so se tatovi zadržali v banki dalj časa. Agenti so ugotovili, da so dolgoprstneži odprli stranski vhod banke s ponarejenimi ključi in z istim sredstvom so odprli vsa vrata, ki peljejo v varnostno blagajno. Očitno je, da so s pridom izkoristili velikonočne praznike, da so korenito «počistili» varnostno blagajno. Vse predale so odprli z varilcem, pospravili dragocenosti in nato nemoteno odšli, ne da bi pustili sledi za sabo. Policija in uprava bančnega zavoda skušata stopiti v stik z vs,emi klienti, da bi naredili točen seznam dragocenosti, ki so bile spravljene v blagajni. Po mnenju bančnih funkcionarjev bi se lahko izkazalo, da vrednost plena tudi znatno presega 500 milijonov lir. Manj sreče so imeli drugi trije nepridipravi, ki so tudi mislili izkoristiti velikonočne praznike za izredno «delo» v neapeljski banki na trgu Santiago de Chile. Tatovi so vlomili v brivski salon Carla Nico-lija, prebili zid med brivnico in banko in se posvetili odpiranju varnostne blagajne, ko jih je pri tem poslu zasačil brivec. Možakar se jih ni ustrašil, čeprav so bili v treh in je vsakega pošteno mahnil s pestjo. Dva sta kljub temu utekla, tretjega pa je Nicoli zadržal do prihoda policije. V banki so preiskovalci našli raznovrstne priprave za vlamljanje in varilec. Po mnenju ravnatelja banke niso tatovi utegnili odnesti ničesar. cer v bližini, toda rešili so se preden je cementna polica strmoglavila. Tudi v tem primeru gre za ponoven dokaz, vsaj tako kaže, kako so nekateri odgovorni ljudje brezbrižni za varnost delavcev, že sama odsotnost lastnika podjetja. 41-let-nega Ubalda Faldija, dokazuje, da nekaj ni bilo v redu. Lastnik je bil namreč navzoč v podjetju nekaj minut pred nesrečo, potem pa je izginil brez sledu. Zakaj je tako nenadoma izginil iz podjetja? Po nekaterih vesteh naj bi podjetje zagrešilo precejšnje prekrške v zvezi z deli, ki so jih opravljali v skladišču. Zdi se namreč, da podjetje ni dobilo od pristojnih občinskih u-radov dovoljenja za ureditev o-gradnega zidu, vrhne ploščadi ter zadevnega žleba. Zakon pa predpisuje, da je treba predložiti popoln načrt za izvajanje katerega si bodi zazidalnega dela. Ta načrt mora potrditi občinski tehnični urad. Po tem postopku in šele potem ko je bilo uradno sporočeno ime in priimek osebe, ki naj bi odgovarjala za tehnično izvedbo načrta, oblasti izdajo zadevno dovoljenje za gradnjo. V kolikor je znano, nihče ni upošteval teh odločb. Seveda o vsem tem bosta vodila preiskavo pristojni sodnik in inšpektorat za delo. že sedaj sta dr. Marra in inšpektor za delo Adalberto Ausili zahtevala, naj znanstveni odsek policije izvede vsa potrebna merjenja glede dela zidu, ki se je zrušil. Sodeč po nekaterih izjavah, so na zgornji ploščadi zidu skušali pričvrstiti žlebove, ko je minilo šele komaj deset dni ali nekaj več od trenutka, ko so jo namestili. Po mnenju strokovnjakov bi morali čakati vsa jštiri tedne, da bi se gradnja utrdila. Posledice so bile katastrofalne; zgornja ploščad na zidu se je zrušila ter pokopala pod seboj dva delavca. Antonio Ipsaro je umrl, ker je nanj padel težak blok cementa. Bil je pri priči mrtev. Tragedija njegovega življenja je v tem, da v tistem trenutku ni bil na delu. Prišel je v podjetje po plačo, bil pa je na bolniškem dopustu. Ko je šel mimo, se je zrušil nanj cementni blok. dneh, ko bodo gasilci preiskali pogorišče. Kot rečeno je požar izbruhnil zgodaj zjutraj, verjetno v četrtem nadstropju hotela, ki je bil obnovljen pred dvema letoma. Čeprav je bila taverna hotela odprta do 4. ure, so gostje in osebje opazili nevarnost šele malo pred peto uro, ko je dušeč dim zbudil natakarje, ki so spali v podstrešnih sobah. Lesene obloge in preproge iz umetne svile so bili kaj lahek plen za o-genj, ki se je razširil z bliskovito naglico in v nekaj trenutkih se je poslopje spremenilo v plamenečo baklo. Ljudje so v brezupnem poskusu, da si rešijo življenje poskakali na prosto kar z oken. Na srečo je debela snežna odeja ublažila padce in preprečila tragedijo. Podčastnik alpincev Tempesti, ki je med prvimi prihitel na kraj nesreče je povedal, da je skupno z drugimi reševalci prenesel do hotela ročno brizgalno, ker je terensko vozilo gasilcev obtičalo v visokem snegu. «Skakali so z oken kot padalci — je poudaril Tempesti — ženske z otroki v naročju, goli meški, priletni ljudje, ki se po padcu niso mogli dvigniti.» Tržačan Bruno Ferraris, ki je imel sobo v prvem nadstropju hotela, je bil med redkimi, ki so zbežali iz poslopja preden je ogenj zajel stopnišče. «Odpravljal sem se v posteljo — je povedal časnikarjem — ko sem zaslišal prasketanje zubljev. Takoj sem se oblekel in stekel s prijateljem na prosto. Videl sem veliko ljudi, ki so poskakali kar z oken na ulico.» Gasilci, ki so prihiteli v Corvaro iz vseh okoliških vasi, so se borili z ognjem do 15. ure. Iz njihovega poročila izhaja, da je požar izbruhnil v četrtem nadstropju hotela verjetno v dimniku ali zaradi cigaretnega ogorka, ki ga je kdo neprevidno odvrgel na tla. Govori pa se tudi o možnosti, da je požar izbruhnil v pritličju, kot naj bi dokazovala nekatera žarišča v hali. Dosedanji izsledki preiskave kažejo, da gre tragedijo pripisati nesrečnemu naključju ali kvečjemu malomarnosti gosta ali uslužbenca. Kljub temu je popoldne prispel v Corvaro načelnik protiterorističnega oddelka treh Benečij dr. Viola, LJUDOZERSKI POPADKI Dobri stari časi. ko so psi grizli, ljudje pa so se med seboj obdelovali s pestmi, so dokončno minili. Iz kronike italijanskih listov je mogoče u-gotoviti, da so primeri, da pes ogrize človeka, vse redkejši, medtem ko stalno narašča število primerov, ko ljudje obračunavajo med seboj z zobmi. Kaže, da je modernemu'človeku, ki je vsak dan izpostavljen stressom divjega ritma življenja, v poseben užitek zagristi se v nasprotnikovo meso in okusiti človeško kri Zadnji primer ljudožerskega izpada se je pripetil v zaporu v Cremoni. kjer je neki ietnik odgriznil kolegu uho. Kako in zakaj je izbruhnil spor med jetnikoma ni bilo še pojasnjeno, kakor tudi niso pazniki še u-gotovili istovetnosti napadalca z nabrušenimi zobmi. Žrtev brutalnega napada. 34-letni Pier Luigi Capelli pa si tudi ni še toliko opomogel od šoka, da bi lahko pomagal preiskovalcem vri iskanju krvoločnega napadalca. Capelli ie sedaj v Cremonski bolnišn-ci kier so mu kirurgi zašili rano uše sa pa mu vsekakor niso mogli prišiti, saj kaže. da mu ga ie napadalec odgriznil in v isti sapi tudi pohrustal. Iz navedenega bi lahke torej sklepali, da ima londonski stomatolog Tait povsem prav ko trdi, da je 32 zob za modernega človeka odločno preveč. Zdravnik je zato predlagal, na] bi odslej otrokom znižali šte vilo zob od 24 na 20. saj bi z redkejšimi zobmi bilo tudi manj kariesa. Vprašanje pa je, če bi s tem predlogom poleg psihologov soglašali tudi estetski kirurgi. Očitno je namreč da če se bo število ljudožerskih popadkov večalo po dosedanji krivulji bodo v kratkem imeli polne roke dela s celjenjem in prikrivanjem ran. Prav tako jasno pa je tudi. da je veliko težje izlečiti nazobčano rano, ki jo povzročajo razredčeni zobje, pa čeprav bi ti lahko nekajkrat škrtnili v prazno. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina , * . > „ , >• , » , Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno '24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Itaiijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 2. aprila 1975 Za SFRJ Ziro raion 50101-603-45361 «ADIT. . DZS . 61000 Ljubnar»* Gradišče 10/U nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno • upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali 09 8 , 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se _naro<-a|0. p, oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri o- Izdaja in tiska ■r—^ ZTT - Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel J F 1______________. Delež Primorske v slovenski književnosti Ciklus predavanj v organizaciji Narodne in študijske knjižnice v Trstu o slovenski književnosti gre h koncu. V minulem tednu je bilo na vrsti že šesto predavanje, preostali , pa sta še dve. Ciklus bo zaključil |>o-seben večer posvečen slovenski književnosti v narodnoosvobodilnem boju, saj je prav ta herojski čas nudil snov velikemu številu literarnih oblikovalcev. Predavatelj šestega večera je bil naš primorski, v Ljubljani živeči rojak, prof. Lino Legiša, znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vsebina njegovega predavanja je bila «Delež Primorske v slovenski književnosti». Čeprav je bilo predavanje strnjeno v bistveni prerez, je predavatelju uspelo prikazati, kako pomemben delež so primorski književniki prispevali v skupno slovensko literarno zakladnico od začetkov do današnjih dni. Predavanje sta popestrila z recitacijami člana SSG Leli in Rado Nakrst. «Laži zdravnika» na openskem amaterskem odru Mladi violinski virtuoz Črtomir Šiškovič Črtomir Šiškovič sodi med najuspešnejše mlade violiniste, ki so izšli iz šole Glasbene matice v Trstu. K celi vrsti pomembnih uspehov na raznih tekmovanjih v Jugoslaviji in Italiji, je v soboto dodal še enega in sicer prvo mesto v svoji skupini na republiškem tekmovanju glasbenih šol Slovenije v Ljubljani. Črtomir je dosegel maksimalno število možnih točk in sicer 100/100. izvajal je obvezno skladbo J. S. Bacha in še skladbi Pavleta Merkuja in Tartinijev koncert v g-molu. S svojo igro je popolnoma prepričal stroge ocenjevalce, saj je izpričal za svoja mlada leta že kar zreiega izvajalca tako po tehnični kot interpretativni plati. Po tem uspehu, ki dela razen njemu samemu, čast tudi naši tržaški glasbeni šoli in pa seveda njegovemu mentorju profesorju Cirilu Veroneku, bo Črtomir Šiškovič nastopil še v tem mesecu v Sarajevu na zveznem tekmovanju glasbenih šol Jugoslavije. Prepričani smo lahko, da bo tudi tam, v sicer močnejši konkurenci, uspešen. Pri klavirju ima mojstrsko spremljevalko v svoji sestri Mojci šiškovič - Panizon. Demetrij Cej v Kraški galeriji Odrska amaterska dejavnost je doma le pri nekaterih naših prosvetnih društvih, zlasti pri tistih, ki imajo v svojih vrstah več mladine. Med taka sodita predvsem društvi na Proseku-Kontovelu in na Opčinah, pa še kakšno drugo. V nedeljo so mladi pri prosvetnem društvu «Tabor» pokazali, da so se resno lotili dela in v okviru «Mladinskega odra» uprizorili Štokovo burko «Laži zdravnika». S svojo uprizoritvijo so nadvse prijetno presenetili, saj so v igro vložili ne le mnogo izvirnosti, temveč tudi znatno dozo igralskega pristopa in talenta, tako da so bili gledalci, ki so do kraja napolnili dvorano Prosvetnega doma (slika spodaj), l3^.0 upravičeno zadovoljni. Režija je bila v rokah mladega Marka Sosiča, ki je delo Jak® Štoke celo nekoliko posodobil, v posameznih vlogah pa so nastopili Igor Malalan, Valter Sosič, Tanja Čuk, Vinko Kalin, Lilijana Berginc, Bruno Križman, Pavel Sosič, Davorin Šinigoj in Dolfi Purič. Vse vidite na sliki levo. K uspehu uprizoritve so prispevali š® drugi sodelavci. V petek zvečer je bila v Kraški galeriji v Velikem Repnu odprta razstava tržaškega slikarja' Demetrija Ceja. Umetnik je na kamnite stene razobesit "katf dUCBt^Vbjihr novejših det v zanj Značilni tehniki in barvitosti. Slikarja in njegovo delo je na kratko predstavil dr. Drago Gantar, odbornik zadruge «Naš Kras», ki je vse pohvale vredna pobudnica kraške galerijske dejavnosti. Kosovelov večer v Dijaškem domu Fojeva «Markolfa» na odru SAG Kot vsako leto so v Dijaškem domu tudi letos počastili spomin kraškega pesnika Srečka Kosovela. K spomeniku na domskem dvorišču so položili venec in cvetje, v domski dvoranici pa pripravili večer, posvečen Kosovelovim pesmim. Nastopili so izključno gojenci doma z recitacijami (na gornji sliki vidimo prizor iz skupinske recitacije). Med občinstvom je bilo veliko staršev in drugih gostov. Jutri bo v Slovenskem amaterskem gledališču v Ul. Montecchi premiera Fojeve farse «Markolfa»-bo druga letošnja premiera, ki potrjuje življenjskost tega amaterskega kolektiva. Tokrat bo nastopi^ vrsta mladih igralcev, ki se doslej še ni preizkusila na odru SAG. Uprizoritev je pripravil gost _ 0 . Vozny iz Ljubljane, sceno D. Jurca - Giorgi in Franko- Vecchiet, kostume pa Drago Jurca - Giorgi- «Primorska poje 1975» je preteklo nedeljo prvič obiskala kraško metropolo Komen Revija primorskih pevskih zborov «Primorska poje 75» gre h koncu. Preostala sta samo še dva nastopa v Trstu in v Gorici, preteklo nedeljo pa je bil nastop v Komnu, s katerega so tudi naši posnetki. Krajevna ' dvorana je bila za to pHIožnost popolnoma zasedena, med občinstvom pa je bilo tudi precej ljudi iz našega zamejstva, zlasti iz Zgonika, Saleža in bližnjih vasi, saj je med zbori nastopal tudi (kot edini iz zamejstva) mladinski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža. Zbor je pod vodstvom Janka Obada lepo zapel svoje pesmi in požel topel aplavz občinstva (slika desno). Lepo se je odrezal tudi zbor Luka , Koper pod vodstvom Ivana Tavčarja (slika levo). Zbore, pevce in občinstvo je v imenu ZKPO in SPZ pozdravil znani primorski zborovski izvedenec in pevovodja Prinčič (na skrajni levi), ki je poudaril pomen zborovskega petja pri nas, njegovo dolgoletno tradicijo in pa razveseljivo poživitev