Poštnina plačana v gotovini Leto LV. V Liubliani. v torek, dne 22. novembra 1927 St. 265. Posamezna številka 2 DH Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS meietno 20 Din polletno 120 Din celoletne 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoleino v Jugo-»lavtfl »O Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrata mali oglasi po I 30 ln 2 D, veCfl oglaal nad 43 mm vlilna po Din 2*50, vellld po 3 In 4 Din. v urednltkem delu vršilca po >0 Din □ Pri večjemo Izide ob 4 zfutrcj razen pondelJKe In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. S til Rokopisi se ne vrača/o. netranklrana pisma se ne sprejemalo r Uredništva telefon šl. 2OSO. upravnlštva št. 232S Političen list sa slovenski narod Uprava fe v Kopltarfevl ul.šl.O * Čekovni račun: C/ublfana štev. IO.SSO In I0.34P xa Inserate, Sarafevo šl. 7563, Zagreb šl. 39.OH. Praga In liunal šl. 24.797 Proračun 1928-1929 Finančni minister dr. Bogdan Markovič je pokazal svoje delo — proračun za 1. 1928 -'29. Že se oglaša predvsem v opozicijskih listili kritika, kako zamotan je novi proračun in da se v njem spozna samo strokovnjak v knjigovodstvu. To je čisto razumljivo: proračun je sestavljen po popolnoma drugih načelih, na podlagi uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih izdatkov in dohodkov z dne 13. maja t. 1. kar bi morala kritika vedeti. Zato ga nt mogoče presojati z istim merilom, kakor prejšnje naše proračune. Naš proračun predstavlja novost v naši finančni politiki in se bistveno razlikuje od prejšnjih. V prejšnjih proračunih so bili našteti vsi dohodki: tako od davkov, —neposrednih in posrednih, monopolov državnih podjetij, ter iz raznih virov; na drugi strani pa so bili vsi izdatki podeljeni po ministrstvih. Novi proračun za 1928-29 pa navaja med dohodki: 1. neposredne, 2. posredne davke, 3. čisti dohodek monopolov (ne bruto dohodek), 4. čisti dohodek državnega gospodarstva (ne samo izdatke pri državnem gospodarstvu) ter 5. razne dohodke. Izdatki pa obsegajo samo faktične izdatke ministrstva, ne pa podjetij, ki spadajo v njih resor. Poleg tega je še nov drugi del. kjer so navedeni vsi dohodki in izdatki državnih podjetij To je moderna metoda bud-žetiranja. Bilanca države je sedaj sestavljena po modernih principih, ki so v trgovskem svetu že zdavnaj uveljavljeni. Prvo, kar mora zahtevati od bilance, je jasnost in samo to nam daje novi proračun v taki meri, da se prejšnji z njim v tem oziru niti oddaleč ne dajo primerjati. Najbolje ilustrira to sledeči primera iz poslovnega sveta: Neka družba (d. d., d. z o. z. ali javna trgovska) je lastnica več podjetij, ali tudi drvgih družb, pa tudi sama ima izdatke in naravno dohodke. Ali ona bilansira za vsa podjetja skupaj? Ne za vsako posebej (evo drž. podjetja), ampak samo ugotovi, koliko denarja je vložila v kako družbo (ta del primere za drž. gospodarstvo ne drži) ter koliko ima od dotičnih družb dobička. Poleg tega pa še sama bilansira svoje izdatke in dohodke. Isti princip je sedaj uveljavljen v drž. financah: Država (družba) ve, koliko dohodkov ima od svojih podjetij, ve pa tudi, koliko znašajo njeni drugi dohodki in izdatki. Kakšen pregled bi nudilo lastnikom bilansiranje vseh podjetij ter družbe skupaj, je vsakemu količkaj trgovsko izobraženemu Človeku jasno. Kako bi izgledalo če bi Trboveljska in Slavenska obe skupaj neločeno bi-lansirali. Če bi bil dobiček Trboveljske večji kakor izguba Slavenske, bi bilanca obeh družb izkazal dobiček. Če bi Trboveljska manj zaslužila kakor Slavenska izgubila, bi bila izkazana izguba. Ob tem praktičnem vzgledu je razvidna nesmiselnost dosedanjega sistema budžetiranja. Sedaj je tehnična sestava novega proračuna res komercielna in ne birokratična. Šele sedaj vemo, kako gospodari država v svojih obratih. Dokler so bila vsa državna podjetja zapopadona v proračunu, je bilo težko ugotoviti rentabiliteto podjetij. Iz končnih številk proračunov državnih podjetij je razviden suficit v znesku 2.2fl(i milijonov, toda od te vsote odpade samo na monopole, kjer je proračun dohodkov 2.270, izdatkov na 513 milijonov Din, 1.757 milijonov Din. Vsa ostala državna podjetja pa izkazujejo med dohodki in izdatki razliko 449 milijonov Din v korist dohodkom. Po posameznih ministrstvih se izdatki iu dohodki razdele ( v milijonih Din): Izdatka Dohodki zdravstvo 32 — 32 prosveta 38 - 59 finance: monopoli 513 — 2270 Belje 202 — 251 promet 2513 — 2583 po^te 374 — 484 kmetijstvo 78 — 92 šume, rude 332 — 465 trg. ind. 14 - 30 Poleg lega je še proračunanih dohodkov od Narodne banke 30 milijonov Din ter od kapitalov in fondov 5 milijonov Din. Če izvzamemo dohodke od Narodne banke ter od kapi talov in fondov, dobimo, da bodo imela drž. podjetja dohodkov 3.997 milijonov, izdati pa 3.582 milijonov Din. torej bi država j gospodarila suficit 415 milijonov Din v svoj< podjetjih. Proračuni posameznih ministrstev bi po starem načinu budžetiranja izgledali sledeče: Naš novi proračun je popolnoma realen V znamenja slave stv. Nikolaja. — Proračun v finančnem odboru. — Zmanjšanje vseh izdatkov. (Telefonsko poročilo »Slovenčevegat dopisnika.) r Belgrad, 21. nov. Finančni minister je v današnji »Pravdi« objavil izjavo, v kateri predvsem ugotavlja radi javnosti, da se je proračun delal na popolnoma realni podlagi. Delalo se je z vso resnostjo in natančnostjo. Pri izdelavi proračuna je odpadla vsaka namera, da se narodni skupščini in javnosti ne bi pokazal realni proračunski položaj. V tem se je šlo celo tako daleč, da se minister ni bal objaviti proračuna z deficitom. Dalje izjavlja, da so neresnične vesti, da je predloženi proračun glede izdatkov večji, kakor lanski. Minister nasprotno trdi. da izkazuje proračun veliko zmanjšanje izdatkov ravno v državni upravi in glede neproduktivnih potreb. Tako so se zmanjšali izdatki za več kot 600 milijonov Din, oziroma za več kot 470 milijonov Din, če se odbije vsota, ki se je odredila za prenos poslov na oblasti. To številko zmanjšanja izkazuje samo proračun splošne državne uprave. V tem oddelku se lahko ugotovijo med drugim sledeča zmanjšanja: Pri notranjem ministrstvu za več kot za 47 milijonov Din, pri finančnem za več kot 54 milijonov Din, pri ministrstvu za vere za 24 milijonov Din itd. Pri razporeditvi proračuna se morajo vzeti v ozir: a) izdatki, ki se v proračunu avtomatično zvišujejo: kakor so izdatki za pokojnine in odplačevanje državnih dolgov. Ti dve postavki povečujeta proračun avtomatično za 300 milijonov Din; b) izdatki, ki povečujejo proračun zato, ker so se vanj postavili tudi vsi tisti proračuni raznih podjetij in ustanov, ki dosedaj niso bile v proračunu, najbrž radi tega, da bi proračun izkazoval manjšo številko. To so ustanove prosvetnega in zdravstvenega ministrstva (kopališča, zdravilišča, lekarne, šole itd.), finančnega ministrstva (Belje, Topola, Čukarica), železniškega ministrstva (ravnateljstvo rečne plovbe). Ti proračuni so prvič v novem celotnem proračunu in izkazujejo vsoto 355 milijonov Din; c) izdatki, ki so se popravili po stvarni potrebi, ki je bila že prej. pa se v proračun njena postavka ni sprejela. Če se na tej podlagi presoja današnji proračunski načrt za splošno državno upravo, izkazuje vsota 7.197,000.000 Din. To je dejansko zmanjšanje, ki se je izvedlo v letošnjem proračunu. Istotako je treba gledati na proračun izdatkov državnih podjetij. Tudi tu so se izvršila velika zmanjšanja. Letošnji proračun izdatkov teh podjetij znaša 3-931,000.000 Din. Če se k temu prištejejo proračuni tistih podjetij, ki so se nanovo sprejela v ta proračun, potem znaša ta proračun 4.286,000.000 Din. Ta Ooveskih žrtev ni nobenih. Peklenski stroj na progi Skoplje—Kumanovo. - že aretirani. Macedonsko delo. — Osumljenci 90 r Skoplje, 21. nov. Na progi Skoplje—Ku-manovti se je v soboto ponoči izvršil atentat s peklenskim strojem. Atentat so izvršili raa-kedonstvujušui. Vest o atentatu je v Skoplju vzbudila vznemirjenje. Atentat se je izvršil na tretji postaji od Skoplja proti Belgradu, Aleksandrovo. Proti tej postaji je vozil tovorni vlak. Ob 9.25 se je na 431 km nenadoma za- (Telefonsko poročilo »Slovenčevegat dopisnika.) cula silovita detonacija. Vlak je takoj obstal in osebje je šlo gledat, kaj da se je pripetilo. Ugotovili so, da je ped zadnjim vagonom eksplodiral peklenski stroj, ki je razdrl del proge in poškodoval poslednja dva vagona. Na j progi so našli še drug peklenski stroj, ki ni eksplodiral. Kraj, na kateerm je eksplodiral i peklenski stroj, je precej skrit Verjetno je, da (v oklepajih odobrene svote za 1927-28; vse zaokroženo v milijonih Din.) 1. Vrhovna državna uprava 120 (122), 2. penzije in invalidske podpore 916 (604); sem so se prenesle iz proračuna soc. pol. 3. drž. dolgovi 868 (602), prenos iz fin. ministrstva! 4. pravosodje 274 (293), 5. prosveta 847 (925), 6. vera 115 (139), 7. notranje 554 (602), 8. zdravstvo 228 (295), 9. zunanje 169 (161), 10. finance 1063 (954), 11- vojska 2429 (2349), 12. gradbe 295 (368), 13. promet 2583 (2579), 14. pošte 374 (417), 15. kmetijstvo 216 (323), 16. šume in rude 332 (353), 17. trgovina 63 (78), 18. Soc. politika 30 (364), prenos pod 2. k penzijam, 19. agrarna reforma 42 (51), 20. ustav, skupščina 0.3 (0.3), 21. rez. krediti 74 (181). Seve-la se postavke posameznih ministrstev ne dajo primerjati med seboj, ker so krediti preneseni v druga ministrstva. To je najbolj razvidno iz proračuna ministrstva za soc. politiko, ki je znašal za 1927-28 363.9 milijona Din, sedaj pa samo 30.2 milijona Din. Kredit za invalidnine in dodatke v znesku 275 milijonov Din je prenesen v part. 49a proračuna penzij kakor tudi odkup invalidnine v znesku 5 milijonov Din, nadalje so partije za vzdrževanje večjih ustanov prenesene na oblastne samouprave, s čimur odpade 10.55 milijonov Din. Nadalje je odpadla iz tega proračuna svota 1,500.000 Din, ki je prišla v proračun gradbenega ministrstva. Končno sliko z vsemi potankostmi pa ai mogoče podati, ker so dosedaj objavljeni samo predlogi proračuna izdatkov za sledeča ministrstva: notranje zadeve, pravosodje, vere, zunanje in socialna politika. Kar se tiče dohodkov, je proračunana manjša svota: neposredni davki 1.673.4 milijona Din (1927-28 1706,25), posredni davki 3456.8 (3505.7) milijonov Din ter razni dohodki 94.1 (116.7) milijonov Din. številka se je v predloženem proračunu zmanjšala na 4.094.000.000 Din, kar pomenja, da ' se je tudi ta proračun zmanjšal za 190 milijonov Din. Minister nadalje izjavlja, da bi lahko tudi on delal tako, kakor se je delalo do sedaj, da bi iz proračuna enostavno izpustil te visoke postavke. »Jaz tega nisem hotel napraviti, ker ne zasledujem cilja, pokazati svetu manjši proračun, kakor je v resnici. Moj cilj je, da bi pokazal realno stanje in da bi vsi enodušno zahtevali realna zdravila za ozdravitev naših finančnih razmer. Potem bi prišli do sklepa, da se naša država v resnici trudi, da ozdravi svoj proračun. To je sklep, ki je v interesu naroda in države.« Minister pravi v i/javi, da je treba z zmanjšanjem proračuna storiti še druge korake in sicer glede zakonodaje in glede zmanjšanja stvarnih izdatkov. Kar se tiče zakonodaje, opozarja minister na nekatere člene finančnega zakona, ki določajo zmanjšanje nekaterih uradov in ustanov. Predvsem opozarja na sklepe ministrskega sveta glede novih zakonov. Tako n. pr. pravi: »Kaj naj povem glede zmanjšanja števila ministrstev in organizacij ministrstev? Poseben odbor ministrov ima nalogo, da konča ta zakonski načrt in ga predloži narodni skupščini v roku enega meseca.« Minister končuje svojo izjavo z besedami: »Hočemo varčevati. Jaz sem za varčevanje v interesu ljudstva. Od tistih, ki kritizirajo proračun v tem pogledu, zahtevam, da tudi oni doprinesejo svoj del k tem naporom. Če hočemo varčevati in zmanjšati proračun, potem se moramo odreči raznim demagoškim navadam. Te navade so do sedaj v našem javnem življenju privedle do velikih proračunov.« r Belgrad, 21. nov. Belgrad slavi slavo poleg sv. Nikolaja najbolj razširjenega domačega praznika sv. Mihaela. Med drugim ga slavi g. Vukičevič, pri katerem so se cel dan zbirali politiki vseh barv. Ministrstva so počivala. Tudi skupščinski odbori radi praznika niso delali. — Za jutri je sklicana seja fin. odbora. Predvsem pride v razpravo proračun. Na njem bo finančni odbor delal najmanj dva meseca. Glede proračuna in fin- zakona se še vedno vrši polemika. Opozicija ga soglasno kritizira, češ da je previsok in da ima deficit. Na ostro kritiko so naleteli posamezni členi fin. zakona. Danes se je s svojo izjavo oglasil finančni minister, ki leži bolan v postelji. V svoji izjavi pobija trditve opozicije in brani svojo politiko in realno budžetiranje na temelju največjega varčevanja. Vsekakor se obeta v fin. odboru živahna razprava. Dr. liouia, češkoslovaški prosvetni minister, ki naj prevzame Beneševo mesto zunanjega ministra. so atentatorji prišli s skopljnnske Črne gore in da so pobegnili v isto smer. S poplavljanjem proge se je takoj pričelo. Peklenski stroj je moral biti postavljen na to mesto med 8 in 9, takoj po odhodu br/ovkika v Belgrad. Progo so takoj popravili in se je promet po eni urj mogel »pet vršiti. Človeških žrtev ni bilo nobenih. Ta atentat je prvi, ki se je v poslednjih letih pripetil na skopljanskem ozemlju. Preiskava brez usmiljenja. Preiskava o atentatu na tovorni vlak n® progi Skoplje—Kumanovo se vrši /. vso energijo. Policija je aretirala sumljive osebe, za katere se misli, da so v zvezi z atentatorji. Misli se, da bodo kmalu vsi atentatorji padlj v roke pravici. Poslanik MiSoševič se posiavija od Duna a. (Telefonsko poročilo »SlovenČevega« dopisnika.) v Dunaj, 21. nov. Včeraj so vsi na Dunaju akreditirani poslaniki priredili v hotelu »Impe-rial« banket jugoslovanskemu poslaniku Milanu Milojeviču, ki odhaja z Dunaja in ki si jc v tamošnjem diplomatskem koru pridobil veliko prijateljev, da mu izkažejo svoje simpatije. Doyen diplomatskega kora belgijski poslanik Ghait je v imenu tovarišev izrazil jugoslovanskemu poslaniku, s kako velikim obžalovanjem ga diplomatski kor vidi odhajati z Dunaja. Milojevič je odgovoril globoko ganjen, zahvalil se je za pozornost in naglasil, da mu bo ta dan kot eden najlepših v njegovem življenju ostal vedno v spominu. Pristavil je, da odhodnico smatra tako, da ne velja toliko njegovi skromni osebi, temveč da v njej prihaja do izraza mnogo plemenitejša ideja, da imajo vsi diplomati sodelovati za ohranitev miru med narodi. Odhodnico smatra tudi v tem višjem pomenu, da velja pozornost tudi njegovi domovini. Belgijska vlada demlsi-lorirafa. v Bruselj 21. novembra. (Tel. »SI.«) Da-nes zvečer ob šestih je demisijoniral ministrski svet. Vojni minister je predložil ministrskemu svetu ekspoze o vojaških kadrih, orožju, utrjevalnem sistemu in o redukciji vojaške službe. Iz ekspozeja je izhajalo, da smatra vojni minister, da mu ni mogoče sedaj predložiti zakonskega načrta o skrajšanju vojaške službe, ki bi bil sestavljen tako, da bi mogli z njim soglašati vsi ministri. Predlagal je, da se vojaški problem izroči posebni mešani komisiji v proučitev. Ministri se s tem predlogom niso tnogli strinjati ter so kralju predložili demisijo celokupnega kabineta. Prof. dr. Pitamic o Pan-evropi. V reviji pancvropcjcev je objavil ljubljanski univerzitetni profesor dr. Leonid Pitamic o panevropskem Locarnu naslednjo izjavo: »Moje stališče na Vaš oklic za panevropski Lo-carno si dovoljujem povzeti sledeče: Pobuda, da se preko Evrope raztegne mreža pogodb, podobnih tistim, ki so se sklenile v Locarnu, če ne naenkrat, pa vendar sukcesivno, se mi zdi srečna zveza pacifističnega ideala s praktično politiko.« Grda demagogija. Pri ravnateljstvu državnih železnic je bil odpuščen uradnik Stanko. Odpust in sprejem uradnika je poslovna zadeva, kakršnih se zgodi vsak dnu nešteto, ne da bi širša javnost -ploh zanje vedela in povpraševala po vzrokih- Radi slučaju Stanko pa dviga gvdova stru-ja socialistov in komunistov burjo in vihar, kakor d:i bi šlo za velikansko stvar in kakor da bi na udslovitvi enega uradnika bila delala vlado, parlament in druge neznanske sile, ki so jih nagnali seveda vse klerikalci« na boj proti Stankotu! Sklicujejo protestne shode, sklepajo resolucije, obrekujejo in lažejo, da imajo inaterijal zu hujskanje proti naši stranki. Kaj je v resnici na slvari? Mi nam znano, zakaj da je bil g. Stanko odpuščen. Vemo le to, rta so sc naši poslanci poprej že opetovuno za imenovanega gospoda zavzeli in ga rešiii, ko je bil \ ponovnih nevarnostih, da se mu kaj takega primeri, kot se mu je sedaj. Vemo ludi, da je g. Stanko vse te usluge kvitiral s tein, da je pri vsaki priložnosti krepko udrihal po naši stranki. Storili smo torej specielno napram temu gospodu več kot svojo dolžnost in \eč kot je g. Stanko in katerikoli njegovih ljudi kdajkoli storil napram našim. Nasprotno so ljudje te grupe brez usmiljenja postopali v podobnih slučajih, kjerkoli so imeli vpliv in •noč. Smo proti vsaki krivici. Če je bil g. Stanki,« brez povoda in brez preiskave odpuščen, to obsojamo. Opozarjamo pa, da ga ni odpustil noben naš minister in da naša stranka niti s prstom ni genila v škodo g. Stanku. Kar so storili, so storili njegovi uradni predstojniki in prepričani smo, da je železniško ravnateljstvo zadevo dodobra proučilo, predno je napravilo ta korak, o katerem je itak vedelo, da se bo v javnosti razvil v afere, ker je g. Stanko vodja socialističnih železničarjev. Tudi to je bilo po vsej ve: tnosti železniški direkciji znano, da so se za g. Stanka že zavzemali poslanci, kar je vsekakor vsaj razlog za previdnejše postopanje. Če so se merodajni predstojniki g- Stanka kljub vsem tem okolnostim odločili za tako ostro odredbo, je več kot verjetno, da so imeli mofue razloge za to, kar samim gospodom socialistom bržčas ne bo neznano! Prav gotovo pa je, da tisti, ki slučaj Stanko razpihujejo kot nekako Sacco-Vanzettijevo afero, uganjajo grdo demagogijo, ko radi tega odpusta vpijejo na SLS. Noben naš poslanec, ne minister in nihče drugi ni o odpustu ničesar vedel poprej, dokler ni stvari izvedel iz časopisja. Nihče od SLS ni proti g. Stanku posredoval, nihče naših ljudi mu ni skrivil lasu. Radi g. Stanka se nam torej ni treba zagovarjati. Povedati smo morali gornje radi javnosti. posebno pa radi železničarjev, ki jih Stankovi ljudje hočejo begati na tak način, kot so to storili socialisti spričo predstoječih občinskih volitev na zboru Delavske zbornice v Mariboru, ki so zlorabili to stanovsko organizacijo za svoj čisto političen nastop proti sedanji vladi, proti naši stranki in proti svojim delavskim tovarišem, ki ne trobijo v marksističen rog, da dobijo poceni voliven šlager. Mislimo, da hi predstojniki g. Stanka napravili najprimernejše, če objavijo točno razloge, rad katerih se je odpust izvršil. Socialistom pa moramo o tej stvari znova očitati skrajno nelojalni postopanje in pa grdo demagogijo. Šefa načelstvo SLS. V nedeljo 20. novembra je načelstvo SLS razpravljalo o splošnem političnem položaju in strankinih organizacijskih poslih. Poročila načelnika dr. Antona Korošca, ministra dr. Andreja Gosarja in podnačelnika dr. Marka Natlačena je načelstvo soglasno odobrilo. Poseliej je načelstvo SLS razpravljalo o položaju Slovencev na Koroškem ter Slovencev \ Italija, kjer so v zadnjih mesecih izgubili [M/slednja svoja kulturna in gospodarska oporišča. Z ozirom na to naroča načelstvo SLS strankinim zastopnikom v parlamentu in oblastnih skupščinah, da posvečajo posebno skrb zadevam Slovencev v inozemstvu, krajevnim organizacijam pa, da požive narodnoobrambno delo in pospešujejo delovanje »Slovenske Straže -. _ »Redukcije." V proračunu ministrstva za socialno politiko je partija, ki obsega subvencije in razne podpore celo povečana. Povečala se je zlasti pozicija za podporo renlnikom. ki prejemajo rente iz inozemstva. Od tega imajo koristi rentniki, ki se kakor znano nahajajo v izredno slabem gmotnem položaju. Redukcija v proračunu ministrstva za socialno politiko je samo navidezna, ker se velik del proračuna tega ministrstva prenese na druge proračune (pod penzije ter pod gradbeno ministrstvo.) .Jutrovo" poročanje. »Jugoslovanski škofje pred sodiščem« je naslovilo Jutro« svoje poročilo o pravdi, v kateri j«' bil obsojen Slovenski narod '. Naslov izzveni, kol ' i bilj škofje na zatožni ki. pi, ne p,t »Jutrov« drug »Slov« nsld narod?. Škofje so bili tožilci, so tudi zmagali m »Narodu« dokazali k,- '.nivo porr^anje. Ali >,Tnf.ro« misli, da bo ua-obe n -slov rešil SDSarski tisk blamaže? V Italiji izziva že občinski zvonec. Profesorji in dijaki, poslanci in tajniki hujskajo proti Jugoslaviji in Franciji. -monstrnnte zaprisega jo! — Rovtarski izbruhi onemogle jeze. (Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.) i)c- e Rini, 21. nov. Včeraj so se v nekaterih italijanskih mestih zopet vršile demonstracije proti Franciji in Jugoslaviji. Najbolj burne demonstracije so se vršile v Bari. Tu se je namreč istočasno vršila otvoritev šolskega leta na trgovskem vseučilišču. 7 vseučilišča so se demonstranti pod vodstvom rektorja in drugih profesorjev podali na trg, kjer so položili >e-nec na spominsko ploščo padlim vojakom. Nek fašistični poslanec in nek dijak sta imela hujskaška nagovora. Dijaki in profesorji so se razcepili v dve skupini ter odkorakali proti francoskemu in jugoslovanskemu konzulatu. Demonstranti so hoteli navaliti n«i konzulat. Policija jih je zavrnila. — V Brescii je faši- ii Kako daleč smo še od tega!" Fašisti so se spravili na francoskega poslanika. v Rim, 21. nov. Italijanski listi vidijo, podpirani po enem delu francoskega tiska, v vrnitvi dosedanjega francoskega poslanika Bes-narda v Pariz dokaz za to, da ga je Quai d'Or-say pustil pasti, ker jc preodkrito in prepo-šteno nastopal za zopetno zbližanje med Francijo in Italijo. Odpor v Parizu mu je moral zagreniti njegovo mesto Temu primer-r ' '-1a-den sprejem, ki se pripravlja r' a- sledniku. »Tribuna« pravi: L? -e- ureditev politike na Quai d'Orsayu napram Italiji more privesti do načelne izpremembe odnošajev med obema državama. Če pride naslednik z enakimi nameni kot njegov prednik v Rim in čc sc mu posreči pripraviti svojo vlado do takega naziranja, se bo moral umakniti, tako da sc bodo odnošaji obeh držav izčrpali v vrsti poslanikov, ki bodo drug drugega zamenjavali. Da bo francoski poslanik mogel delati, bo moral biti avtoriziran za stični pokrajinski tajnik zaprisegel demonstrante. V Treviso se je pričela demonstracija z zvonenjem občinskega zvona. Nato je predsednik Fašističnega dijaškega društva prečital znani članek iz »Foglio d irdini«, glavnega glasila fašistične stranice, v katerem se Jugoslavija popisuje kot neznatna, gnila država, kntero estavlja deset narodov med njimi tudi ciganski. Nato se je vršila demonstracija po mestu. Demonstracije so" se vršile tudi v Sira-cusali in Saferi na Sardiniji, v Spezii, Rovigu in Firervi. Fašistični tajnik v F.ren/i je pozneje i-'dil ukaz, ki strogo prepoveduje vsake liadal nje demonstracije proti Franciji, oziroma Jugoslaviji. program realnega skupnega delovanja, ki bo temeljil na splošnem priznanju italijanskih pravic in historičnem priznanju nove Italije ter njenega režima. Toda kako daleč smo še od tega! Prišli smo do francosko-jugoslovanskc pogodbe, ki pomeni nazadovanje. Iz sovraštva do Itafile tudi za »Asischhsss"? v Pariz, 21. nov. (Tel. »SI«) Posebni poročevalec lista *Echo de Pans« piše, da je imel intervju z bivšim jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem o tako z vanj nemški nevarnosti na Balkanu. V eni točki si politični nameni Nemčije in Italije najrdločnejše nasprotujejo, to je v vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji. S to priključitvijo bi Nemčija dobila pristop k Trstu, kar pa Italija nikakor ne bo trpela. Z izdatno trgovinsko propagando skuša Nemčija pridobiti naklonjenost Jugoslavije ter je nevarnost propagande v tem, dn bi se Jugoslavija morda res iz sovraštva proti Italiji izjavila pripravljeno, da pripusti priključitev Avstrije brez protesta. Torej kako strmoglaviti režim? Kmetska stranka zboruje v senci bajonetov. — Stranka bo organizirala pasivno rezi-stenco državljanov, da ne bodo dajali davkov, ne rekrutov. — Maniu in Jorga sta se sporazumela. — Avarescu odbit. (Telefonsko poročilo »Slovenčovegac dopisnika.) v Bukarešt, 21. nov. Včeraj je bila v Bukarešti! konferenca parlamentarcev in podeželskih delegatov narodne kmetske stranke. Vlada je zato odredila velike vojaške varnostne odredih. Konferenca je trajala do pozJ&ga večera. Glavna vsebina razprave je bilo raz-motrivanje o tem, s kakimi sredstvi bi se mogel strmoglaviti sedanji režim. Soglasno je bil sprejet sklep, s katerim se protestira proti pre-prečenju kongresa stranke v Albi Julii in proti drugim protiustavnim odredbam vlade, lii zlorablja svojo moč in je uvedla odkrito diktaturo. Stranka izjavlja, da bo z vsemi zakonitimi sredstvi delala r.a to. da se Bratianov režim čimprej odpravi in vzpostavi zakonita svoboda. Izvršnemu odboru stranke se naroča, da v skrajnem slučaju organizira pasivno rezistenco državljanov, da ne plačajo davkov in ne pošljejo regrutov. Opoldne je prišla pred poslopje, kjer se je vršila konferenca, večja skupina pristašev Jorgove stranke, ki so Ma-niuju priredili ovacije. Maniu jim je odgovoril, da upa, da bo s pomočjo naroda mogel vreči sedanj) režim. Na konferenci je izjavil Maniu, da vprašanje princa Karla sedaj ni aktualno. Glede zedinjenja opozicionalnih strank so se vsi udeleženci konference izjavili za skupno nastopanje z Jorgovo stranko, sodelovanje z Avarescom pa je bilo odklonjeno. Titulescu ne gre v Rim. v Bukarešt, 21. nov. Zunanji minister Titulescu bi imel jutri odpotovati v Rim, da obvesti merodajne italijanske kroge o stališču Romunije v zadevi madjarskili optantov. Radi lahkega obolenja pa je moral potovanje ndgo-diti. Iz Rima bo potem šel na zasedanje Društva narrdov v Ženevo. v Pariz, 21. nov. (Tel. »SI.«) Pariški listi živahno razpravljajo o napovedanem obisku romunskega <;unanjega ministra Titulcsca v Rimu. Levičarski »Soir« spravlja obisk zunanjega ministra neposredno po sklepu francosko-jugoslovanskc pogodbe v direktno zvezo s tem ter ga označuje kot političen dogodek največjega pomena. Ni izključeno, da bo Titulescu iz Rima šel v Pariz, da doseže sporazum med obema vladama. Trockij bo še nevaren. v Bukarešt, 21. nov. (Tel. »SI.«) List >Ade-verul« poroča iz Konstance, da so v južni Rusiji Ln v vsej Ukrajini izbruhnili veliki nemiri proti sovjetskemu režimu v zvezi z izključitvijo Trockega in tovarišev iz komunistične stranke. Pristaši opozicije so v Odesi, Niko-lajevu in drugih ukrajinskih mestih priredili manifestacije za Trockega, pri čemer je prišlo do spopadov z rdečim vojaštvom. V vojnem pristanišču Sebastopolu je mnogo mornarjev zapustilo vojne ladje v znak protesta proti izključitvi Trockega. Trockij govori v slovo Joffeju. v Moskva, 21. nov. (Tel. »SI.«) Pri pogrebu Joffeja je prišlo do velikih manifestac j opozicionalnih elementov, čičerin je imel spominski nagovor, na kar je povzel besedo Trockij, ki je slavil Joffeja kot zvestega pristaša Ljen na. Zbrane množice so Trockemu priredile ovacije. Ra^en Trockega so govoril; tudi drugi ooozicionalci. Najzavedne5ši okrai v mariborski oblasti. V okraju Maribor levi breg se vlagajo te dni kandidatne liste in čas gre že h kraju. Do danes smo prejeli iz občin prva obvestila. Od 05 občin, mod katerimi jih pa 18 nima volitev, torej prav za prav od 77 občir. je do zdaj že v 47 občinah vložena samo lista SLS. V ostalih no obči h l>o pa SLS odnesla sigurno •zmago. Tako enod"«no in složno ne nastopa noben drug okraj in častitaino našim zavednim organizacijam in somišljenikom celega okraja Maribor levi breg—Šent Lenart! I Kdaj zbudi Otto lil. madiarsko Trnulčico? v Budimpešta, 21. nov. (Tel. SI.) Madjarska visoka aristokracija jc o priliki rojstnega dne Otona habsburškega priredila banket. Grof Ivan Zichy je imel govor, v katerem je napovedoval oboroženo akcijo in vstajo Ma-djarov. Rekel je: Ko se bo madjarski narod za svoj greh spokoril, bo prišel mladi kralj k speči Trnulčici, bodisi skozi ograjo trnja, bodisi skozi ognjeno morje gorečega sveta, da svoj zvesti narod s poljubom zbudi iz dolgega spanja. Študenti se pretepavajo. v Budimpešta, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Na raznih visokih šolah v Budimpešti in po deželi je daner zopet priš!o do krvavih ckscesov proti židovskim dijakom. Na filozofski fakulteti so do krvi pretepli židovskega slušatelja. V Pcčuhu so se židovski študenti zbrali v učni dvorani, kamor so potem udrli njihovi nasprotniki in je prišlo do divjega pretepa-vanja. Le z velikim trudom so ločili obe stranki. Orško-bolgarska pojar.ja. v Atene, 21. nov. (Tel. *S1.<) Poseben pooblaščenec odpotuje nemudoma v Sofijo radi ureditve grško-bolgarskih visečih vprašanj, posebno radi ureditve odškodnine grškim vojnim oškodovancem. Venizelos se vrača v domovino. v Atene, 21. nov. (Tel. »SI.«.) Venizelos pride tekom lega ledna s svojo soprogo v Atene, dn ostane tam nekoliko dni pred svojim odipotovnn em v Francijo. Odkar je šel prostovoljno v pregnanstvo, e sedaj prvič vrne v Atene. Zakon o sodnikih in sodiščih. Vlada ima samo namen ustvariti dobro pravo-sodstvo v celi državi. (Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.) r Belgrad, 21. nov. Radi raznih vesti c ukinitvi stalnosti sodnikov so nekateri časopisi poročali, da je radi tega v vladi nastal spor. Raditega je pravosodni niin.ster dal sledečo izjavo: »Vest, da je v vladi spor med radikali in demokrati radi nove organizacije sodišč, ni resnična, kajti v vlad. je soglasno mnenje glede tega. da se sodniki vseh sodišč postavijo o priliki formiranja novih sodišč na razpoloženje. Neresnična je vest časopisja, da bedo ostali sodniki dve leti na razpoloženju. Novi zakon bi imel stopiti v veljavo 1. aprila 1929, ko se ukinejo vsa stara sodišča in se formirajo nova. Samo tisti sodniki, ki se ne bi do ponovno izbrali, bodo ostali na razpoloženju, dokler se ne vpokoje alj dokler ne dobe drugih mest Izpraznjena mesta se bodo spopolnjevala prvenstveno iz vrst teh sodnikov. Postavljanje na razpoloženje nima nobenega političnega cilja, marveč samo to, da se omogoči boljše formiranje sodišč, kakor to zahteva nova organizacija in nova zakonodaja. Vlada se ozira na sledeča dejstva: 1. Nova organizacija sodišč zahteva novo izvolitev najboljših in najsposobnejših sodnikov. 2. Samo dobri in sposobni sodniki lahko prouče in pravilno izvršijo novo zakonodajo. Z ozirom na ti dve dejstvi se bo z zakonom o sodnikih predvsem uredila nova plača sodnikov, sodniški stalež pa se bo izločil iz uradniškega zakona. V zvezi s tem je vlada z zakonom o sodnikih izločila sodnike iz celokupnega strankarskega življenja in po dobrem disciplinskem sodišču zagotovila pravilno poslovanje sodstva. Zakon o ureditvi sodišč in zakon o sodnikih imata za cilj, da nudita jamstvo za pravilno izvrševanje novega pravosodja. Novi zakon o sodnikih, o ureditvi sodišč in nova organizacija sodišč s spremembo njihovih krajev in stvarnega delokroga imperativno zahtevajo, da se izvede nova izvolitev sodnikov v celi državi. Ta namera ni nasprotna uslavi, marveč je celo z njo v soglasju, ker odgovarja njenemu zmislu in vsebini. Sicer pa ni nobene upravičene bojazni, da bi vlada storila kake zlorabe ob priliki formiranja sodišč: 1. Obstoja poseben sistem, po katerem se bodo izvolili sodniki. Ta sistem jamči pravil-nost volitev. Vpliv vlade se zmanjšuje na najmanjšo mero. 2. Vlada ne bo s to organizacijo pričela takoj, ker stopi zakon v veljavo dne 1. aprila 1929, tako da vlada niti sama ne ve, ali bo ona ali katera druga izvršila to izbiro. Nezmiselno bi bilo, predpostavljati, da bo vlada izdala zakon, ki bo škodljiv za njene namere. Njena namera je. in druge namere nima, da ustvari dobro pravosodje, kakor to ljudstvo širom cele držav« iskreno želi.« Obljubite, da bo Ba!dwin šel! v London, 21 nov. (Tel. >Sl.c) Danes po. poldne so prikorakali brezposelni rudarji i? \Valesa v London. Prišlo jih je 260 in so po-tovali 12 dni. Pozdravile so jih velike množice pristašev delavske stranke in komunistov. Tajnik strokovne zveze rudarjev Cook je izjavil, da so rudarji potovali peš, da pokažejo prebivalstvu brezsrčnost Baldvvina napram usodi rudarjev in da mu izročijo odpovedno pismo. Cook je navzočne pozval, da se zaobljubijo, da mora Baldvvin kmalu biti odstranjen. Prisotni so obljubo z navdušenjem večkrat ponovili. Odoz ena te zmagala. v London, 21. nov. (Te!. »SI.«) V četrtel bodo v angleškem parlamentu razpravljali o razorožitveni politiki Društva narodov. Da odvzame debati strupeno želo, je vlada v vsej iglici sklenila, da ugodi zahtevam opozicije glede razorožitve ter je dala Japonski in Ze-dinjenim državam koncesijo v zadevi križark. Rusko-frencoska p-ga anja že v decem&ru. v .Pariz, 21. novembra. (Tel. »SI.«). List >La Runiur« doznava, da je sovjetska vlada stopila v oficijelni stik s francosko vlado, da bi zvedela za mnenje francoske vlade o obnovitvi francosko-ruskih pogajanj. Sovjetska vlada je sporočila, da pride novi ruski poslanik Dovgalevski približno sredi decembra na svoje mesto v Pariz. v Paril, 21. nov. (Tel. »SI«). Kakor doznava Vaš dopisnik iz dobro poučenih francoskih političnih krogov, se bodo francosko-ruska pogajanja obnovila takoj, ko pride v Pariz novi ruski poslanik. Francoska vlada zastopa mnenje, d^ so se pogajanja prekinila le radi odpoklica Rakovskega. Nova pogajanja se ne bodo vršila morda samo za vprašanje dolgov in kredita, temveč bodo šla tudi za tem, da se sklene pakt nenapadanja. Svoboda nad vse! v Madrid, 21. nov. (Tel. »SI.«) Opozicio-nalni list »Libertad« je naslovi! poroč lo, da je Kitajska odpovedala Španski pogodbo, z: »Današnjih Špancev ne spoštujejo nitj Kitajci . Cenzura je naslov črtala pred izdanjein listn. Ko pa je diktator Rivera o tem zvedel, je listu • naložil 3000 neset kazni! Mariborčani! Hiše pričajo za Leskovarja. Taka stanovanja so postavljali pod sorijalislienini občinskim režimom. Začetek pomladi na Jezerskem Na pobudo narodnega poslanca Brodarja se je vršil v nedeljo 13. novembra na Jezer, skem gospodarsko-političen sestanek. Poleg narodnega poslanca Brodarja so se tega sestanka udeležili obl. preds. dr. Natlačen, oblastni odbornik dr. G r e c e 1 j, vseučiliški protesor arhitekt Vurnik, domači jezerski župan Muri ter vse polno domačinov. Predmet razgovoru je bil, kako naj se jezerski občini pomore iz bednega položaja do znosnih življenjskih razmer. V nabito polnih prostorih Kazina se je vršilo zborovanje pod predsedstvom župana Murija. Na poziv poslanca Brodarja, naj domačim sami izrazijo svoje želje, je gospod Ofner pojasnil bedni položaj Jezerskega, ki je povsem ločeno od države in doslej zanemarjeno od vseh oblasti. Jezersko je bilo kot znano letovišče v prejšnjih časih zelo priljubljeno. Imelo je dvakrat na dan poštno zvezo z vozom, iz Železne Kaplje in iz Kranja. Sedaj ima samo Selško poštno zvezo z oddaljenimi Fužinami, kar silno ovira ves tujski promet. Jezerčani ne vidijo zdravnika niti enkrat na mcsec. Navzlic mnogim članom okrožnega urada za zavarovanje delavcev in smrtnih poškodbah teh zavarovancev. V izredno težkih primerih si more poklicati zdravniško pomoč samo premožen človek. Na to sta poslanec Brodar in oblastni predsednik dr. Natlačen zagotovila, da bosta zastavila vse moči pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani in ministrstvu v Belgradu, da dobi Jezersko redno poštno zvezo z vozom od Kranja, ker brez take zveze je dejansko ves tujski promet na 32 km dolgi cesti za manj premožne izletnike in letoviščarje otežkočen. Oblastni odbornik dr. Brecelj ie omenil, da bo prešla s 1. aprilom zdravstvena uprava na ljubljansko oblast in da bo skušal urediti zdravniško službo potom okrožnega zdravnika tako, da bodo imeli Jezerčani v poletni sezoni zdravnika najmanj enkrat na teden na razpolago, v drugem letnem času pa vsaj po dvakrat na mesec. Arhitekt Vurnik je na željo domačinov razložil, kako bi se dale napraviti enodružinske hišice za letoviščarje z majhnimi stroški tako, da bi dobivali letoviščarji udobna poletna stanovanja po zmagljivih cenah, domačini bi pa imeli v letoviščarjih lep prihodek. Omenil je tudi načine, kako bi se dale napraviti večje hiše za letoviščarje, ki bi imeli skupno oskrbo. Posl. Brodar je iz svoje lastne izkušnje dajal zelo nazorne nasvete, kako naj si Jezerčani izboljšajo svoje gospodarstvo, zlasti pašnikov in živinoreje, ki bi mogla poleg gozdarstva znatno povzdigniti blagostanje Jezerskega. Navzlic snežnemu metežu so si ogledali pri posestniku Verniku po domače pri ogledali pri posetniku Verniku po domače pri Štularju kraj, kjer naj se postavi prvo novo poslopje za letoviščarje. Pričakovati je, da se bo po tem sestanku začelo na Jezerskem novo življenje, ker bo ljubljanska oblastna samouprava gotovo podpirala težnje Jezerčanov, da postane Jezersko priljubljeno letovišče, kar po svoji izredni legi (900 m nadmorske višine) in naravnih krasot gotovo zasluži. Jezerčani naj pomnijo, da velja tudi zanje: Pomagaj si sam in Bog ti pomorel — Da, moj mali, učenjaki so ugotovili, eta bivajo na luni tudi živa bitja. — Je že dobro, trula kam jrredo takrat kadar ni lune? Natančne številke. Mestna občina je dala neposredno zaslužiti raznim stanovom v sledečem redu: Gradbena, betonska ln kamnoseška dela 11,186.261-92 Ključavničarska dela 500.706-40 Steklarska dela 296.077-38 Tesarska dela 430.574-30 Mizarska dela 1,776.017.— Pečarska dela 570.420-26 Kleparska dela 519.911-37 Pleskarska dela 403-807.— Slikarska dela 363.190-33 Tapetniška dela 170.176-33 Dimnikarska dela 30.640,— Asfaltna dela 635.018.33 Kovaška dela 78.500.35 Elektrotehnična dela 314.875.— Dobava materijala 2,550.885.95 Mestni delavci 4,613.426.64 Vozniki 1,066.920.— Dela, Izvršena z brezposelnimi 24,535,— Razna dela in dobave: nad 2,000.000,— To so številke, ki povedo, kaj je dala občina delavcem in obrtnikom neposredno zaslužiti. "M tem, da je občina zidala, je ves ta denar krožil še dalje, je bilo torej boljše gospodarsko življenje — tudi pri trgovcih, gostilničarjih in drugod. Številke so, ki govore, da je župan dr. Leskovar in da je SLS dejansko reševala gospodarska in socijalna vprašanja in ne kot socijalisti — z besedičenjem! Naši kandidati. Kandidatna lista SLS za občinske volitve v Mariboru: 1. Dr. Josip Leskovar, odvednik in župan. 2. Dr. Anton Jerovšek tisk. ravnatelj. 3. Franjo Zebot, narodni poslanec. 4. Franc H o h n j e c, mesar. 5. Vid Murko, trgovec. 6. Dr. Alojz J u v a n , odvetnik. 7. Ignac O z v a t i č, davčni upravitelj. 8. Jože S t a b e j, višji oHctjal. 9. Henrik S a b o t y , vpokoj. podpolkovnik. 10. Miha L a ho v i 5, poštni poduradnik. 11. Henrik Senekovič gostilničar. 12. Franc H r a s t e I j, oblastni poslanec. 13. Lambert A 1 j a n č i č, zasebni uradnik. 14. Ivan VVurzinger, adjunkt državne železnice. 15. Anton Golež, trafikant. 16. Dr. Andrej V e b 1 e , oblastni poslanec in odvetnik. * 17. Franc D o m i t e r , nadsprevodnik v p. 18. Ivan M a c h e r, strojevodja. 19. Ivan L o r b e r, 20. Ivan L o r b e k , 21. Martin K o r e s , poslanec. Franjo Kopi na, trafikant, invalid. Franc V e r o n e k , delovodja državne že- ji o va mestna insa zu urade in stanovanja v frančiškanski ulici. Vlaganie kandidatnih list. SLS ima prvo skrinjico. Maribor, 19. novembra. 1927. Za danes ob pol 8 zjutraj je bil uradno določen čas za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v Mariboru. Vse stranke so se pripravljale za to, da dosežejo prvo Skrinjico. Kakor znano, so socialisti že pred tedni, še preden je bilo reklamacijsko postopanje končano, vložili svojo listo, ki pa jim je bila vrnjena. Tudi Nemci so že pred nekaterimi dnevi prinesli listo na glavarstvo, a so bili poučeni, da naj pridejo tedaj, ko bo reklamacijsko postopanje končano. Nocoj so posamezne stranke poslale svoje »stražarje« pred poslopje velikega županstva z namenom, da si priborijo prvo mesto. Ko so bila ob 6 odprta glavna vežna vrata, so odposlanci strank kot predlagatelji kandidatnih list odšli pred sobo št. 3 okrajnega glavarstva, kjer je bil določen prostor za sprejemanje list. Zastopnika Slovenske ljudske stranke narodni poslanec Franjo Žebot in g. Fr. M a -r a t sta bila prva in sta tako uspela, da ima Slovenska ljudska stranka prvo Skrinjico. Liste sta sprejemala g. glavar, vladni svetnik dr. Marko I p a v i c in okrajni glavar g. dr. V r e č e r. Prve tri liste so bile vložene do 8 zj. Socialni demokrati še do lega časa niso vložili svoje liste, ker je prišlo do nesoglasij radi vrstnega reda kandidatov. Velik del starih socialistov, domačinov iz Maribora, jc proti temu, da bi bil nosilec liste novinar Viktor Eržen. Posebno nemško orientirani sodrugi kažejo očitno svoje nezadovoljstvo z listo in trdijo, da so se na prva mesta vsilili takozvani »privandranci«. »Obrtna lista«, ki jo sestavlja bivši socialist g. Krajcar, šc tudi ni gotova. Dne 17. t. m. so imeli Krajcerjevi obrtniki svoj sestanek pri gostilničarju g. Emcršiču na Aleksandrovi cesti radi financiranja volilne agitacije. Ncmci imajo listo že gotovo, komunisti tudi. Sedaj se začenja volilna borba. Slovenska ljudska, ki jc uvedla s svojimi zmožnimi in poštenimi predstavniki v občinskem svetu red v občinsko gospodarstvo in je skozi tri leta res mnogo storila za napredek Maribora, i<"'va splošne simpatije. Tudi mnogi taki, ki sicer niso pristaši SI S javno to priznavajo in izjavljajo, da bodo 18. decembra glasovali za našo stranko. slikar, posestnik. ključavničar in oblastni 22. 23 leznice. 24. Anton Novak, kapetan v pokoju. 25. Drago Tratnik, pasar in zlatar. 26. Ivan V r e ž e, profesor v pokoju. 27. Alojz Masten, kotlar državne železn. 28. Vekoslav F i 1 i p č i č, poštni poduradnik. 29. Ivan Staudinger, mizarski mojster. 30. Miroslav Ferjančič, kaznilniški paz- 31. Janoš Goleč, vojni kurat v pokoju. 32. Franjo K a i s e r, ?.elezniški uradnik. 33. Ignac Jan, urar. 34. Rudolf Kuhar, komisijonar. 35. Martin P r a v d i 5, krojaški mojster. 36. Dr. Adolf Obran, jurist. 37. Ivan Deschmann, steklar. 38. Franc W e b e r, orožnik v pokoju. 39. Matko B o ž i č e v, poštni poduradnik. 40. Ivan G a j š e k , železničar. 41. Avguštin Š p a r 1, komi vikar. Namestniki: Razlag Jakob, polkovnik v pok.; Senfar (Alojzij) Slavko, žet. uradnik; Štancer Ljudevtk, žel. uradnik; Brezočnik Roman, mesar; Ferenčak Miha, pis. pom. železničar; Muraus Rupert, žel. poduradnik; Piefergal Rudolf, trgovec; Macuh Ivan, poštni poduradnik; Fabič Anton, kroj. mojster; Majhen Ivan, poštni uradnik; Kukovič Josip, posestnik; Korban Josip, poštni uradnik; Šmid Ivan, krojaški mojster; Tkavc Anton, stolni vikar; Lipša Josip, sejmar; Lajh Franjo, cestni mojster; Gulin Franc, polic, pristav v pok.; Krebs Fric, žel. delavec; Mar-čec Franc, čevljarski mojster; Marat Franc, nared. vodnik v pok.; Radolič Josip, višji sodn. oficij. v pok.; Bohak Viktor, vlakovodja; Polše Anton, delavec cementar; Žunec Matija, kotlar; Sekolec Anton, nadpregled.nik drž. žel. v pok.; Medvešek Martin, kovač drž. žet.; Gnus Miha, nau.' -ojevodja drž. žel.; Kočevar Miha, delavec; Košar Martin, železničar; Pečar Josip, kovaški mojster; Korent Franjo, vpokojenee; Leben Franc, mesar ln gostilničar; Keuc Vinko, poštni poduradnik; Ver Franc, zidar drž. žel.; Muršak Jurij, sprevodnik drž. žel.; Gro-bovšek Leopold, železničar; Gračner Jakob, preglednik fin. kontr. v pok.; Pivec Rupert, pom. gen. komisar v pok.; Auer \nton, klobučarski mojster; Zoher Ivan, sodni sluga. Ako hočejo stanovanjski najemniki taka stanovanja, naj se le pustijo od socijali.stov vleči za nos! Proti nahodu in proti mnogmi nalezljivim boleznim GRIPOSAN (varstvena znamka) po dr. Besaroviču deslnficirafoCa masi za nos. l) IJ. nei>ne norice 1 KOLEDAR. Torek dne 22 novembra: Cecilija, Maver, Fi-lemon. * * * ^ Pozor onim, ki se jih tiče! Koncem teko-fcega meseca ustavimo pošiljanjo »Slovenca« vsem p. n. naročnikom, ki dotlej ne bodo poravnali naročnine. Dolžni znesek imajo vsi prizadeti označen na položnici, ki so jo prejeli tekom zadnjega tedna. V lastnem interesu naj se p. n. naročniki takoj poslužijo doposlrnih jiin položnic. ir Volitve v vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče. Kjer naše članstvo ni še izvršilo volitev, priporočamo sledeče kandidate: Redna člana t. Ti-homir lvostiž, učitelj v Belgradu, 2. Toma Kostič, učitelj v Belgradu. Namestnika: 1. Čeda Todorovif, učttel v Belgradu, 2. Pera Vuksanovič, učitelj v Belgradu. — Poverjeništvo U. J. U. v Ljubljani. ir Pravilnik k stanovanjskemu zakonu je izšel v -.Uradnem listu« z dne 21. t. m. ir Kaj bomo izbrali svojim dragim za Miklavževo ali božično dirilo? Najkoristnejše darilo je lepa knjiga polna plemenite vsebine. Med take knjige spada tudi vzgojna knjiga Antona Cadeža, »Most v življenje-, ki je izšla in se dobi v prodajalni K. T. D. II. Ničman v Ljubljani. Stane 16 Din. Istotam so izšle tudi ljubke »Dekliške pesmic, spe snil Silvin Sardenko, prav primerne za naše ml;: denke. Cena 18.— Din. Za mladino vzgledna in koristna knjiga je gotovo tudi »Življenje sv. Gabri-ela od Žalostne Matere Božje-- priredili ljubljanski bogoslovci. Izšla je v Isti založbi in stane Din 10.—, po pošti vsaka knjiga Din 1.50 več. ir Znameniti zgodovinski dnevi 22. novembra: 1911 je umrl v Novem mestu juristični pisatelj dr. E. Volčič. — 1707 se je rodil Andrej Hofer. — 1780 so je rodil komponist Kreutzer. ir Časnikarski koncert. Kakor vsako leto pri-rede časnikarji tudi letos na dan 1 decembra v Ljubljani v veliki dvorani Uniona koncert. Ta prireditev obeta biti tudi lotos ena najlepših. Spored je zelo pester in nekaj novega za Ljubljano. Po koncertu bo zabava, pri kateri bo sodeloval močan orkester. Tudi za letošnji koncert vlada veliko zanimanje, kar dokazuje, da je časnikarski koncert najpriljubljenejša prireditev. ir Poštninska prostost. Po ministrskem obvestilu so zadruge in ravnateljstvo za poljedelski kredit v zmislu točke 0 čl. 41 zakona o poljedelskem kreditu oproščene poštnine za dopisovanje v medsebojnem prometu in v prometu s svojimi ra-ilrugnml ter z državnimi, samoupravnimi in občinskimi oblastvi. Poštnine za denarne pošiljke in za pakete pa niso oproščene. ir Izpremcmba uradnih nr v ministrstvu in na poštnih ravnateljstvih. Po ministrski odredbi traja delovni čas v pisarnah poštnega ministrstva in na poštnih ravnateljstvih od 16. sept. do 30. apr. ob delavnikih od pol 8. do 14. in ob sobotah od pol 8. do ia., v času od 1. maja do 15. septembra rxa od 7. do pol 14. in ob sobotah od 7. do 13. Na Pletenine so na/lepše in najboljše dan cerkvenih praznikov se uraduje od 8. do 12. Ob nedeljah in državnih praznikih se ne uraduje V vsakem odseku oziroma sekciji in pisarnici pa mora navzlic temu opravljati službo od 9. do 11. po en dežurni uradnik in zvaničnik. Stranke se sprejemajo ob delavnikih od 11. do 12. ir Lovska troleja. V soboto se je odpravila družba kočevskih lovcev z Loserjevini avtomobilom v kočevske gozdove tin volke. V bližini Novih Laz pri Kočevski reki so se ustavili in čakali nu plen. In ne zaman! Hipoma sta pridrvela dva volka in v ravno istem hipu počila sta tudi dva strela. G. Loser in g. Eppieh sta pogodila vsak enega. Z volkovoma in z lisico, ki so jo še med potjo ustrelili, so se ukrcali v avto, potem v hitri naglici pridrčali v Kočevje. Izmed volkov jo ena samica in en samec. Volk tehta 36 kg, volkulja pa 38 kg. ir V prodajalni K. T. D. H. Ničman v Ljubljani. je izšla knjižica otroških pesmi, spesnil Janke. Samec: »Za naše male«. Stanejo Din 8.—, po po pošti —.75 par več. Ravno tam se dobi tudi knjiga »Zgodovina Šentjernejske fare na Dol.«, spisal Anton Lesjak. Cena Din 25.—, po pošti 1.50 Din več. ir Ogenj v prodajalni. Dne 9. novembra t. 1. med 1. in 2. uro popoldne je izbruhnil ogenj v prodajalni Florjana Sajeta v Mirni peči, ki pa je bil pegišen, predno se je mo-je. razširiti po celi frgo-vini. Povzročena škoda ziaša okrog ' "00 Din. ki pa je krita z zavarovalnino. Kaj da je povzročilo požar, se ne ve, ker je ogenj izbruhnil ravno v času. ko je bil Saje v kuhinji pri kosilu. ir 1051) kg težkega vola je v zadnjem času kupil Pibernik Josip, trgovec z živino v Zajasov-niku pri Motniku od nekega kmeta v bližini Vranskega Drugi vol pa tehta 750 kg. Oba kupljena vola sta bila odgnana v ponedeljek, 21. novembra v Kranj na živinski semenj. ir Skala se je zvalila na delavca. Vpokojeni rudar Matija Deželak iz Trbovelj je bil po vpoko-jltvi zaposlen pri podjetniku Haucku v cementnem kamnolomu kot strelni mojster. V soboto popoldne, ko je vrtal mine, se je sprožila skala, katero je spodjedlo deževje in po snegu omehčana zemlja, ter padla na njega. Zlomila mu ie oprsje, desno roko in nogo. Živel je po nesreči še nekaj ur. Mož je bil priden in zvest delavec in med rudarji čislan. Tragično v njegovi družini je to, da se mu ie v poletju ubil njegov edini sin poduradnik Ivan, ko je padel iz drugega nadstropja. ir Razpis mesta učitelja glasbe. Na šoli Glasbene Matice v Ljubljani je prosto s 1. januarjem 1928 mesto klavirskega učitelja. Mesto je državno, zvezano s prejemki II. uradniške kategorije drž. uradnikov. Z dokumenti opremljene prošnje naj se pošljejo na naslov odbora Glasbene Matice v Ljubljani. V poštev pridejo v prvi vrsti klavirski absolventi kouservatorijev. ir O Miklavžu pomagajmo tudi naši knjigi. Kupite -otrokom »IvanSkov sveti večera, ki je dragocena mladinska knjiga — za odrasle pa so najprimernejše darilo Iv. Cankarja zbrani spisi ali r>a Finžgarjevi zbrani spisi. To so darila, ki nikoli ne ne izgube svoje vrednosti, lepa knjiga vodi človeka v lepše življenje. Oglejte si knjige pri Novi založbi v Ljubljani — Kongresni trg. ir Tatvina na železnici. Dne 17. novembra t. 1. so organi železniške policije v Novem mestu aretirali železniškega delavca H., ker je pokradel več blaga v železniškem skladišču na škodo neko tvrdke. Nekaj ukradenega blaga se je našlo pri hišni preiskavi. H. jc bil izročen okrožnemu sodišču v Novem mestu. ic Nesreča na morju. Pred tednom dni so nekateri lesni trgovci odpluli z otoka Hvara v Ma-knrsko z ladjo, polno drv. Na ladji ie bilo pet potnikov. Na odprtem morju je ladjo presenetil vihar in jo vrgel na breg. Naslednjega dne so našli ladjo na bregu brez vsakega potnika. Iskanje brodolom-cev je bilo brezuspešno in jih še do sedaj niso našli. •k Tatvina. Pretekli teden je bila ukradena v Kočevju g. .oblastnemu poslancu g. Alojziju Pe-terlinu velika množina medu iz čebelnjaka, ki ga ima g. poslanec poleg vile g. dr. Sajovica. O storilcu tatvine ni ne duha ne sluha. ir Na smrt obsojeni pobegnili iz ječe. Iz jetnišnice v Bihaču je pobegnilo pet nevarnih roparjev, od katerih so bili štirje obsojeni na smrt, peti pa na osem let težke ječe. Smrtna obsodba prvih štirih bi se morala izvršiti že prihodnje dni. Roparji so razorožili jetniškega paznika ln ga nato zaklali. Ker so bili vsi vkovani v težke okove, so pobegnili kar z okovi, katere so kasneje našli pre-piljene ne daleč od visi Nebljuši, okraj Dolnji Lapac. -k Prijet roparski morilec. Blizu Zagreba so te dni prijeli Vinka Možino, rojenega leta 1900 v Spodnji Lokvici, ki je izvršil tri umore. Leta 1923 je Možina vlomil v hišo posestnika Alojzija Hribarja pri Smarjeti, okraj Krško, in ukradel 4000 dinarjev in srebrno žepno uro. Ob tej priliki je umoril 13 letnega Hribarjevega sorodnika Josipa Peternela. Dne 7. aprila 1925 je Možina umoril 75 let starega posestnika Antona Mohorja in njegovo 62 lotno ženo Ano v Srednjem Zrečevju, občina Šent Peter pri Novem mestu. Poleg teh umorov ;e Možina zagrešil še nešteto tatvin in vlomov. Možino bodo izročili novomeškemu okrožnemu sodišču. iiimiiiiiiiiiiim Mladostno sveža polt. Vporabljajle sa negovanje polti le Nivea-cremo. Ta crema vsebuje Eucerit, ki vpliva na ras-pokuno in lisasto polt neprimerljivo ublažujoče in lečilno. Kdor si hoče ohranili mladostno svežo polt in nežno kožo, naj se redno poslužuje Nlvea-creme II1SBBI1IB1EIIIIIIII OHLADILA rVKDKE t MAČEK Ljubljana Aleksandrova 12 8o najboljša in najcenejša. ir Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19. ■A" Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef-- gren-čica slobodno kroženje krvi in zvišuje dušno in telesno delovno zmožnost. Vodilni kliniki potrjujejo, da je »Franz-Joselc-voda tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske posebno odlično sredstvo proti zaprtju. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in specer. trgovinah. Miklavžev večer v »Unionu« dne 5. decembra ob 7 zvečer s pestrim sporedom prekrasnih, popolnoma nanovo urejenih dekoracij, ho kot običajno vsako leto ena nujlepŠih in najveličastnejših prireditev te vrste. Prireditelji sc hočejo potruditi. da bo prireditev čim lepša in popolnejša. Vse pomanjkljivosti se bodo odstrnnile; skrbelo se bo, da se prireditev zučne točno oh sedmih zvečer, tako da sc konča obdarovanje otrok vsaj že ob 9 zvečer. — Vabimo starše, katerim je nu srcu veselje in radost njih otročičev, dn iste privedejo na prireditev, Ker z veseljem otročičev sc bo povečalo zadovoljstvo staršev. S krasnimi, v sno-dostojnimi prizori in ob zvokih podbe se bodo otročiči iskreno zabavali in veselili v pričakovanju daril, tako cIl ne bodo pogrešali spanca. Cfulhlfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. O Odlikovanje. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Mestnem domu slovesno odlikovanje trea prostovoljnih gasilcev in dveh privatnih nameščencev. Slovesnosti so se udeležili zastopniki oblasti in mnogih javnih korporacij. Vladni komisar dr. Mencinger je imel daljši patriotični ^ovor. na. kar je načelnik prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva g. Jos. Turk pripel odlikovanim gasilcem odlikovanja. Odlikovani so bili: za štiridesetletno zvesto službovanje pri društvu s zlato medaljo 74 letni g. Ignacij Kvas, s srebrno kolajno za 25 letno službovanje pa g. Anton K a -d u n c in g. Tomaž Kavčič. Nato je mestni komisar g. dr. Mencinger izrazil v imenu velikega župana izročil medalji za državljanske zasluge blagajniškemu slugi Kranjske hranilnice g. Josipu Kurentu in ključavničarju Strojnih tovarn in li- varn g. Avgustu Vidmarju. Prvi je v službi Kranjske hranilnice od leta 1889., drugi pa je v službi Strojnih tovarn in livarn od leta 1886. Oba še dandanes vršita svoji službi v največje zadovoljstvo svojih delodajalcev. Odlikovanju je sledila zahvala zastopnikov odlikovancev. Slavnost se je zaključila s prigrizkom, katerega je odlikovancem na čast priredila mestna občiua. 0 f) našem tisku bo diskuzijski večer Slov. kat. starešinstva v sredo, 23. t. m. oh 8. uri zvečer v Akademskem domu Referentje: dr. I.ukman, Finžgar in dr. Campa. Z ozirom na važni in aktu-elni tema vabimo vse starešine, akademike in vpe-ljrne goste. Predsednik. (T) Prcdavarjc o romanju na Vcbhrad je bilo v nedeljo zvečer v veliki unionski dvorani zelo dobro obiskano. Dvorana je bila popolnoma zasedena. P. Učalt je svoje zanimivo predavanje Ilustriral s številnimi skioptičnimi slikami. Predavanje sla poselila s svojim obiskom tudi škof dr. Jeglič in češki konzul Resi. »Ljubljana« je krasno zapela tri pesmi. © 90 letnico je praznovala v soboto v krogu svoje družine gospa Elizabeta Eberle, mati uglednega juvelirja gospoda Jos. Ebcrla v Ljubljani. 0 Umetnostna razstava brez vstopnine. Svojo kolektivno razstavo v Jakopičevem paviljonu sta slikar St Cuderman in grafik Miha Maleš zaključila zadnjo nedeljo. Ker pa prireditelja želita, da razstavo posetijo tudi vsi oni, ki jim vstopnina sicer ne dopušča obiska umetn. prireditev, sta sklenila za dva dni odpreti razstavo vsem za brezplačen obisk. Zato bodo v torek in v sredo, dne 22. in 23. t. ni., vrata Jakopičevega paviljona p. t. občinstvu široko odprta in jc vsakdo brez izjeme, — študent in delavec, obrtnik, uradnik in učitelj — vabljen, da si ogleda dela mladih umetnikov. S tem želita razstavijalca vzbuditi v najširših krogih zanimanje za moderna umetniška vprašanja in za lepoto sploh. Zalo pričakujeta bogatega obiska, predno definitivno zatvorita svojo prvo razstavo. Poset razstave je, kakor rečeno za vsakogar brez kjeme popolnonv brezplačen. Odprta je razstava v torek in v sredo od 10.—1. popoldne. 0 Smrtna kosa. V ponedeljek je umrla gospa Frančiška G o r š i č, hišna pcsestnica v Krakovski ulici 23. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. — V bolnici je umrla gospa Marjeta J u g o v i č, soproera preglednika finančne kontrole iz Zagorja. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne. — V Kotoru je umrl Ljubljančan g. Ferdinand Moravec, podnarednik že-lezničarske čete. Pokopali so ga 16. t. m. v Kotoru. © Domača umetnost. V izložbenem oknu mestne elektr. prodajalne na Glavnem trgu sta razstavljena lestenc in svetilka, izvršena v našem narodnem slogu. Oboje je Izgotovljeno v delavnici pa-sarja J. Megušarja, Karlovska cesta 2, po načrtu U MIKLAVŽA priporoča svojo bogato izbero elegantnih darili krasne kravate, nogavice, rokavice, usnjene in trikot čepice ter vse modne potrebš^i c po izredno ugodnem nakupu — tvrdka mnnpn - Ljubljana Frumencij X. Oddih Lepa navada je. da hodijo ljudje poleti na i oddih. Marsikdo gre tudi na dopust, ta ali oni pa na počitnice. Vendar si je vse kolikor toliko podobno. Kakor bi tudi pomenilo isto, če bi dejal po j domače, da grem na vakance. Prijatelj Jaka trdi, da je ta, dandanes ponekod še običajna beseda lep ostanek iz sholarskih časov — le da mu jaz redkokdaj verjamem Gosposko in moderno pa je pri j nn«, če ]>orečeš, da greš na ferije. To je zadnji adut. Vendar bi dejal, da je razlika med vsemi temi poimenovanji. Na oddih gredo visoke osebnosti — na Bled, na morje, v Marijine Lažne ali na rivi-|ero ... Komur pač nese in lahko gre. Na dopusu še pod a, a jo, kolikor pač morejo, državni uradniki. Na počitnice gredo drugi zemlja ni, največ študentje. Na vakance pa pride sosedov Janez, ki je že j eno leto v latinskih šolah (ko bi res latinske bile i). A na ferije hodijo vsi spodobni državljani SHS. Taka je ta rež. Pravim, da je lepa navada, če lahko greš na oddih. na dopust... na počitnice, oziroma na vakance ali ferije. Posebno, če si izbereš kraj, ki je precej Bogu za hrbtom in dobro pred svetom zaplankan, kakršnih še imamo nekaj v naši slovenski dežili. Sprememba mora hiti. Po previdni in modri navadi imaš en teden pred odhodom vedno beležnico pri sebi, da si sproti zapisuješ, kakor ti pač na misel prihaja — na promenadi. v kavarni, pri delu, v postelji — kaj K treba vzeti s seboj. Ko je treba napraviti prtljago, pa vidiš, da »i I opisal skoraj ves svoj inventar in da bi bilo ko maj, ko bi se kar z vsem skupaj pivselil... Ven dar črtaš dve tretjini ih napolniš dvn kovčetra Ko pa sediš že na vlaku in moliš glavo skozi eku« — kljub m nogo jezični prepovedi: Ne naginji se kroz prozorl — in ti sapa meša frizuro, se spomniš, da si navzlic vsej skrbljivosti pozabil doma — glavnik. Kar je, je. in '-o tc na lojtrniku tret,e, da misliš, da bo drob in dušo iztreslo iz tebe, se stoično tolažiš prav tako. V svoji kamri se za silo udomačiš. Vsebino svojih dveh kovčegov razpostaviš in razložiš po mizi, policah, omari, peči in skrinji, kovčega razpoloženju t pa porineš pod posteljo. Vidiš, da je idilično. Skozi malo okence kuka vinska trta. Razgled imaš na dvorišče ir hlev. Za hlevom je sadovnjak in še dalje so hribi in gozd. Pod večer se ti oglasi murenček Izza peči, a iz bližnje mlake čuješ žabjo podoknico. idila. Pošta prihaja samo vsak drugi dan. 0 telt-grafu in tele'cmi; ?ve ne sluha ne duha. Čim manj si s svetom v stiku, -m bolje za tvoje živce. Zato s: na — oddihu I Ogleduješ si kraj. Hodiš po stezah in kolovozih. Izza vsakih plank te zijajo otroci. Če jih ka, povprašaš, zbežijo. Na vsakem pragu stoje mame in staTe mame in te ogledujejo. Vsak očanec pri delu obstane in gleda za teboj. Micka, ki le sreča, st sramežljivo obrne v stran in se pritajeno hihiče, rdeča ko makov cvet. Vsak Janez potegne v zadregi klobuk na oči. lit od hiše do hiše gre glas Nazadnje si — noroda! — ne upaš nikamor. Edino sosedu se malo približaš. Mož je grča. Kategorično daje svoje Izjave o politiki in marsičem drugem in trdovratno zastopa svoje mnenje, brž ko bi ga hotel malo popravili .. Najhvaležnejši predmet razgovora je poč vreme Suša grozi in dežja ni. Venomer se pripravlja od zapada, grmi zamolklo, pade pa nič. »Vse je zdivjano,« ugotavljajo sosedov stric, • nič več ne moreš reči o vremenu Odkar je vse po nnvem, se ne moreš ver zanesti, naj kaže knrknli « čakaš pošto, ki pride šele čez dva dni. Pa be.reH časopise, ki si vaujo imel zavito obleko ln prtljago in ki si jih že zdavnaj prebral. Čudovito dosti zanimivosti še najdeš v njih. Ne maraš si pa priznati, da ti je dolgčas.. In ko dobiš pošto, so vmes razglednico s Pri-morj«, odtod in odtam: ■».... izvrstno se zabavamo. Morje je sijajno i Plavamo, silnčimo se, veslamo ...« In ti sede? in pišei: »Imam sq sijajno. Pokrajina je čudovita. Mti, kot si ga bolj ne morem želeti. Jem žgance in kislo mleko in čakam, da se zredim ...« To so slovenske vakance. In je, pri mojdunaj, še najbolj fletno tako. Znanstva dobiš in s fanti prepevaš zvečer in ti je i na vsezadnje hudo ob slovesu. Tatov? na kolesih. Kolesarji! Pozor! Mnogo jih je med vami, ki vam je bilo v zadnjem času ukradeno kolo. Ta jo prišel ob svojega Adlerja, drugi ob svojega Pucha, tretji ob Kintn, Styrio, Jogo itd. itd. Bog sam ve, kje se vozi sedaj vaša številka 3357, 8453, 1037, 5)004... Ni več sledu ne o kolesu no o tatu. Jezni motrite vsako dvokolesno vozilo, kt švigne mimo vas, in gledate, če ni mogoče ravno vaše, vaš /.nntnka, vaša številka. Po vaej božji pravici ste lahko jezni, kor morate hoditi peš, ko vendar ze star pregovor pravi, da se je boljše slabo voziti kot pa dobro hoditi. Policijska kronika beleži ravno letos čuda visoko številko takih tatvin. Kajne, če bi dobili tatu in pa če bi ga mogli, ej, to bi ga! .. A to je težko. Kajti tatovi so dobri pešci, še hitreje pa izgineji seveda z dobrim kolesom — slabih itak noben ta. niti ne novoha. Zato ie v i nI premi vankeorn Inli. ki ni zgrešil poklicu, da ima pri rokah, oziroma pr, I nogah tudi kolo. In vi, neprevidni kolesarji, pa s svojo lahkomiselnostjo podpirate nepošteno delo. Tudi od policije ne moremo zahtevati, da b) prišla vsakemu tatu na sled. No, pa sled se že dob) — tatu pa je težko. Kdo bi bil pa tako neumen, da bi še kradel, če bi pridna policija vsakega izvohala ! In policijski psi tudi niso tako nespametni, dn bi dirjali in cvillii za ljudmi, ki nc diše po klo basah. Posebnega duha pa tat tudi za pasji nos nima. Le malo je zaradi tega slučajev, ko se lastniku posreči, da pride zopet v posest svojega vozila. Kako torej priti do drugega, neobhodno potrebnega bicikeljna? Ukrasti ga? Boljše nikar, kajti z Belcebubom ne kaže izganjati hudiču. Kupiti no-vrga in dati zanj tri tisoč dinarjev? To je prevečl Kako torej? Prav enostavno! Kupite srečko dru?e stadionske loterije, pa boste kmalu zopet lastnik prvovrstnega kolesa svetovno znane znamke P U C II Tako dohite nazaj za deset dlnariev novo koto namesto ukradenega, ld se, preoblečeno v drug*, barvo in zaznamovan z drugo številko, vozi bogve kje okoli vas. Dvajset prvovrstnih koles znamke pucn bo razdelil odbor druge stadionske loterije med one, ki hočejo. Oglejte si jih pri tvrdki Vok. Tavčarjeva ulica! Sicer bo žrebanje za kolesa nekam v nepripravnem času — 1. decembra, ko je pon;, vadi največ snega na cesti in se ne da voziti, toda bolje enkrat kot nikoli. Ga bomo pa čez zimo gledali in šmtrall, da bo spomladi bolje tekel, če bi gn slučajno dobil kak nepoklicani »neznanec« v roke, ki bo rabil deMo Smlrano kolo. da bo hitreje izginil. Sicer nas na Bog varuj teau — oumroi tatu, ne kolesa. prof. Alberta Siča. Namenjeno je za jedilnico in spalnico, opremljeno v istem slogu. Kompozicija je uprav originalna, delo izvedeno mojstrsko. © Prostovoljna javna dražba. Dne 28. novembra 1927, ob 9. dopoldne se bodo na prostovoljni javni dražbi v mestni klavnici (Mesarska cesta 2) prodajali razni predmeti stare mestne klavnice, kakor obešalniki za meso, razno porabilo železo, vrata, okna, (lesena in železna) nosilna opora, koksove peči, vijaki, železne verige, železno omrežje, razno staro železo, 19 dobro ohranjenih mece-snovih oken, nekaj miz. Kupci se vabijo. — 9283 © Angleški kamgarni za obleke in razno vrste sukna dobite po solidnih cenah pri Francu Pavlinu, Ljubljana, Gradišče '3. © Krasne dunajske bluze — Kristofič-Bučar. 0 Tovarna Jos. Reieh sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Proslava frencosko-iugoslo-vanskega bratstva. Najodličnejša družba Ljubljane se je zbrala snoči v opernem poslopju Narodnega gledališča, da prisostvuje proslavi francosko-jugcslovanskega bratstva. Slavnostno razpoloženje je prevladovalo pri vseh, iz vseh obrazov je odsevalo navdušenje. Proslave so se udeležili najvišji predstavniki cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti, univerze ter skoro vseh javnih korporacij. Proslavo je otvoiil pesnik Oton Župančič s krasnim slavnostnim govorom o pomenu prijateljstva med francoskim in našim narodom. Govornik je prispod bil viteštvo, plemenitost, pravičnost in svobodoljubje francoskega naroda z dvema simboloma iz francoskega leposlovja: z Rostandovim Chanteclerjem in Cyranom de Ber-gerac. Poudarjal je, da pomeni današnji praznik praznik miru in praznik bratstva. Njegovemu klicu na veliki in plemeniti francoski narod se je odzvalo vse številno občinstvo z velikim, iskrenim entuzijazmom. Moški pevski zbor Glasbene Matice je nato dovršeno zapel ognjevito francosko mar-seillezo, katero je občinstvo poslušalo stoje. Sledil je svečani govor zastopnika francoskega naroda zagrebškega konzula g. Boissierja. Njegovemu klicu: »Vive le royaume SHS!« se je občinstvo odzvalo z viharnim »Vive la France!« Sledilo je petje drž. himne. Nato so člani opere, drame in orkestra proizvajali razne glasbene ler plesne točke iz Bizeto-vih skladb »La Patrie« in »Carmen«-, Gounodovega »Fausta« ter II. dejanje Rostandovega »Cyrano de Bergerac«. Umetniško najvišja točka večera je bilo gotovo orkestr.dno izvajanje ouverture k Bizetovi »La Patrie-:. Ves večer je potekel izredno svečano in iskreno hkrati, tako kol se spodobi pri manifestaciji za prijateljske stike med Francijo in Jugoslavijo. Marit»or □ Slovesno odlikovanje dveh zaslužnih starih »asilccv. V nedeljo predpoldne sta bila slovesno odlikovana z zlato medaljo člana mariborskega gasilnega društva: Jožef Urbaček in Ivan Jemissi. Prvi je star 86 let in je že 56 let aktiven član, drugi je star 71 let in deluje pri društvu 4<5 let. Ob navzočnosti vseh mariborskih gasilcev v paradi ter ožjih prijateljev in znancev je izročil jubilantoma kolajni g. glavar dr. Ipavic s pomenljivim nagovorom. Zasluge marib. gasilnega društva, ki deluje na občo korist ne le mesta, ampak ludi obeh glavarstev levi in desni breg, je naglašal pb tej priliki g. župan in predsednik oblastnega odbora dr. Josip Leskovar. .Slovesnosti dekoracije se Prepričajte se, da kupite razno perilo za dame in gospode, rokavice, nogavice, kravate, damske torbice in dr, modne potrebščine po znatno znižani ceni pri P. Sferh nas!. miSoš Rs*r^ičtiil* L Wsaia, S fari trg IS je udeležil med drugimi tudi g. poslanec Franjo Zebot. □ Drznost brez primere. Mariborski orjunaši so vzeli v zadnjem času na piko zunanjost poslopja Mariborske tiskarne v Jurčičevi ulici. Pred mesci je bila hiša tiskarne prenovljena in je dobila na ulico napis »Marburger Zeitung« v visokih lesenih gotičnih črkah. Ta napis so pristaši orjunaškega gibanja pred tedni poleg napisa podružnice »Mor-genblatta, v noči polili s terom tako močno, da so morali pri popravilu odpraskati poškropljeni zid in ometati poškodovano steno na novo. Da bi se omililo ogorčenje nad gotičnimi Črkami, je pritrdilo ravnateljstvo pod nemški napis še slovenski »Uprava«. — V nedeljo 20. t. m. ob pol deseti uri predpoldne se je pojavilo več oseb pred Mariborsko tiskarno ob času, ko je Jurčičeva ulica najbolj obljudena. Nekaj jih je prevzelo nalogo, da so zvabili proč od bližine tiskarne policijsko stražo, drugi so prevzeli nalogo veselih gledavcev, trije so se lotili z dolgimi in z železom okovanimi drogi lesenega napisa na tiskarni. Črke so bile z železnimi žreblji močno pritrjene na zid, a so jih pometali vse s stene in pustili le dve: u in i. Na tleh ležeče črke so pomandrali in odšli. Vse to drzno početje je gledalo med smehom in odobravanjem orjunašev več drugih ljudi, med temi celo SDS prvak; a nihče ni stopil po stražnika, da bi bil predrzneže aretiral na licu napada. Popoldne je aretirala policija glavnega napadalca na ta nemški napis, nekega Vin. DrozTa, ki je hišnik v vili g. ravnatelja Vo-deba. Pri hišni preiskavi so našli pri Drozgu list »Orj 'naš« in člansko izkaznico. Po prestani kazni 14 dni zapora od policije, bo izročen Drozg še sodišču. Policiji se bo gotovo posrečilo, da bo izsledila vse udeležence drznega napada in ji hizročila roki pravice. □ Popravljamo. Nedavno smo poročali o avtomobilski nesreči na Glavnem mostu ter omenili, da se je v ponesrečenem avtomobilu g. Volkerja vozil g. Franc Vidovič. Ugotavljamo pa, da g. Vi-dovič ni identičen z bivšim veletrgovcem z Glavnega trga g. Francem VidovlČem. □ Smrtna kosa. V Mariboru je umrl 05 letni zavarovalni uradnik Veras Ivan in bo pokopan v torek ob treh popoldne. — V starosti 73 let je zatisnil za vedno oči viničar Jožef Inhart, ki bo prepeljal v torek proti večeru v Radvanje. — V sredo ob 4 popoldne bo pokopana 70 letna vdova po železničarju Antonija Kristan. □ Radi škrlatinke je ljudska šola na Pobrež-ju zaprta, en teden. □ Samomor. V trenutni zmedenosti si je pognal kroglo skozi sence potnik E. R. na Ruški cesti v nedeljo ob pol devetih zvečer. Težko ranjenega je prepeljal rešilni oddelek v bolnico, kjer je v ponedeljek umrl. Poceni kupite krasne damske plašče in ob"ekc pri Fran Lukič, Stritarjeva 9. Celjfe REZULTAT OBČINSKIH VOLITEV V CELJSKEM OKRAJU. V nedeljo 20. novembra so se v 15 občinah celjsko-vranskega okraja vršile volitve v občinski; zastope. Razen v dveh ja imela SLS v vseh občinah postavljene lastne liste, ki so kot vedno tudi I to pot združile v borbi za ljudsko gospodarstvo \ občini vse poštene elemente v občinah. Demokrati niso niti r eni občini postavili svoje liste, temveč so begali volivce z razniiiii gospodarskimi in združenimi lislami, ki jih danes — drugi dan po volitvah — že nihče več ne pozni, niti demokr&li sami ne. Vedeli so pač pri postavitvi liste, da fii ma SDS ne pritegne nikogar in so radi tega segli po laži in prevari. Kaj drugega kot laž je tako zvana »gospodarska stranka«! Kjer niso mogli uspeti z izmišljeno firmo, so se poslužili terorja in izsiljevanja. V tem so se zlasti odlikovali v Grižah in v Št. Pavlu pri Preboldu. Socialisti imajo islim sredstvom demokratskega kova zahvaliti znatno šlevilo glasov, ki so jih dobili v celjski okoliški občini. Vol>če pa so tudi te volitve pokazal«, da stoji slovensko ljudstvo strumno jxk1 praporom Slovenske ljudske stranke. V naslednjem podaja mo izid volitev po posameznih občinah: 1. Občina Celje okolica. V tej občini sta bili dve volišči, eno na Bregu, drugo v Gaberju. I. Slovenska ljudska stranka je dobila na Pregu 120 glasov, v Gaberju pa 75 glasov. Pripade ji pet od-borniških mest. Izvoljeni so kandidati: Golob Karel, mizar; Vrunč Jožef, posestnik; Svetličič Leopold, državni uradnik; dr. Godnič Josip, odvetniški kon cipist; Košič Blaž, posestnik. — II. Slovenska ktnot-skh zveza (SLS) je dobila ua Bregu 228, v Gaberju pa G4 glasov ter ji pripade osem odborniških mest. Izvoljeni so: Mihelčič Alojzij, trgovec; Slrenčan Jurij, posestnik; šlander Franc, posestnik; Kovač Leopold, posestnikov sin; Dorn Franc, posestnik; Ivan Glinšek, posestnik; Pišek Jožef, jxisestnik; Zuža Franc, posestnik. — III. Demokratska združena slo. venska gospodarska stranka je dobila na Bregu 134, v Gaberju pa 85 glasov ter 5 ddbornikov. — IV. Lista združenih socialističnih delavcev 'n km? tov je dobila na Bregu 92, v Gaberju pa 221 glasov ler skupno 8 odbornikov. — V. Bernotovi socialisti imajo na Bregu 24, v Gaberju pa 14 glasov in enega odbornika. — VI. Radikalna lista je lo bila na Bregu 31, v Gaberju pa 37 glasov in dva odbornika. — VII. Nemci so prejeli na Bregu 48, v Gaberju pa 115 glasov in bodo Nemce zastopali v odboru 4 odborniki, -t- Zaslužen je padec demo kratov. Doslej so imeli v občinskem odboru kar 9 odbornikov, padi' so ledaj za cele štiri, če so seveda bili celi. Naša stranka jo porasti« za 1 mandat, socialisti pa za dva. Socialisti so v Gaberju uganjali teror nad ubogim delavstvom na način, ki presega najrafiniranejše orjunaške metode. Bernotovci so zreducirani od prejšnjih dveh na enega odbornika. Da v celjski okolici ni 163 Nemcev, je jasno. Jasno pa ni, da se najdejo slovenski ljudje, ki pomagajo zviševati narodno manjšino na račun lastno narodne kože. Našel se je celo Slovenec, ki je javno agiliral za 7. skrinjico. 2. Sv. Jeronim. Občani vseh strank so postavili enotno listo, ki je bila proglašena kot izvoljena. V občinskem odboru bo sedelo 11 naših mož, 5 sainostojnežev in 1 demokrat. 3. Svetina. Vložena je bila samo lisla SLS. Izvoljenim je proglašenih 9 naših mož. 4. Višnjavas. Edina lista je lista SLS ter je tako vseh 9 odbornikov naših. 5. Šmarino v Rožni dolini ima vseh 17 odbornikov iz vrst SLS. 6. Dobrna. Vloženi sta bili dve listi, obe SLS. Ofieiclna prva je prejela 179 glasov in 10 odbornikov, druga s priimkom »gospodarska-t je prejela 140 glasov in 7 odbornikov. Dobrna je prejkoslej trdno v taboru SLS. 7. Polzela. I. SLS ima 213 glasov in 11 odboi nikov, II. Združena gospodarska stranka pa I2i, glasov in 6 odbornikov. SLS je sicer nekoliko nazadovala, a to gre na račun številnih mlajših kan- j didatov na naši listi, ki bodo pa zato znali marsikaj urediti v občini, kar je doslej oslalo neurejeno. 8. Sv. Pavel pri Preboldu ie imel kar štiri skrinjice. Demokrati so nastopili pod firmo »Lista sloge in napredka« ter dobili 227 glasov in 12 id-bornikov. SLS je na svojo listo združila 156 glasov ter dobi 8 odbornikov. Gospodarska lisla SLS jc dobila 26 glasov in 1 odbornika. Socialisti imajo 74 glasov in 4 odbornike. - Treba ie javno kon-statirati, da je igralo pri teli volitvah kot tudi že prej uradništvo predilnice v Št Pavlu tako vlogo, da bomo prisiljeni nastopiti javno proti tvrdki, k, zaposluje uradništvo, ki ima interes na uspehu demokratov. Po zaslugi teh privandravcev ima sicei danes Št. Pavel proti odločni volji zdravega domačega prebivalstva v občinskem odboru relativno večino demokratov, a demokrati naj vedo, da jim Šentpavelčani za tako delo njihovih oprod nismo hvaležni. Ako hoče tovarna iz dejstva, da je v njej zaposlenih tudi mnogo domačinov, potom svojega uradništva kovati politični kapital za demokrate, bomo tudi znali najti pota. da se terorja obvaru. jemo. 9. Vojnik. I. Združeni gospodarski stranki trga Vojnik 70 glasov in 5 odbornikov. — II. Obrl Vodi Ino marka na svetovnem tržišču M. Joss & Lowenstein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za gospode na gospodarska delavska lista 15 glasov in 1 odbornika. — 111, Združena obrtno gospodarska stranka 47 glasov in 3 odbornike. Vse liste imajo tipie-no lokalni značaj in vsebujejo pristaše raznih strank. 10. Prankolovo. L SLS je dobila 66 glasov ter 5 odbornikov. — II. Združeni nasprotniki so dobili 140 glasov in 12 odbornikov. — Pripomniti je treba, da jo na Frankolovem igral večjo vlogo krajevni kot politični moment. 11. Nova cerkev. 1. Združeni nasprotniki imajo 83 glasov ler 9 odbornikov. — II. Slovenska kmetska veza (SLS) pa 79 glasov in 8 odbornikov. V tej občini je graje vredna silno velika abstinenca, ki je bistveno pripomogla, da je SLS v manjšini. V ostalem je pa od zadnjih občinskin volitev v številu odbornikov za 1 mandat porastla. 12. Griže so imele liar pet skrinjic. I. Narodno delavska gospodarska lista je ujela 82 glasov in 3 odbornike. — II. Slovenska krnelijska stranka ima 38 glasov in 2 odbornika. — III. Slovenska ljudska stranka je dobila 112 glasov in 5 odbornikov. — (Delavska zveza (SLS) ima 75 glasov in 3 odbornike. — V. Združena socialistična lista je pritegnila 82 glasov in ji pripadejo 4 odborniki. — Poudarili jo treba, da so pri prvi skrinjici igrali glavno vlogo rudniški uradniki iu pa grižki šolski upravitelj. 13. Grajska vas. I. Maloobrtniška in kmečka lista 32 glasov in 3 odbornike. — II. Neodvisna lisla 8 glasov in 1 odbornika. — III. SLS 29 glasov ter 3 odbornike. — Prvi dve listi nista nikald opozicionalni listi, kot jn nazivlje »Ponedeljek«, ki niti pojma nima o razmerah v Grajski vasi, če sploh ve, kje tc občina leži Občili, bo predsedoval poštenjak iz vrst SLS. 14. Vransko. V tej občini doslej SLS sploh ni imela nobenega občinskega odbornika. Pri predzadnjih volitvah jih je imela pet. Kljub temu in kljub grožnjam in podkupovanju je SLS dobila pri teh volitvah lepo štev;lo 82 glasov in 6 odbornikov. Nasprotniki so dobili 130 glasov in 11 odbornikov, med katerimi je 1 radikal, 3 socialisti in 7 demokratov. 15. Sv. Rupert nad Laškim nam vsled oddaljenosti še ni javil rezultata. Vič Umrl je včeraj popoldne g. Schubert Aleksander, delovodja tvrdke Vojnovič et Cie v 67. letu. Pogreb se vrši v sredo iz hiše XVll-8 na Viču. Vsled prevelikega števila udeležencev Krekova mladina ne sprejema več priglašencev za nemški tečaj. Na prvi občinski seji se bo obravnavalo med drugim ludi vprašanje o najetju posojila za gradnjo vodovoda. Trbovlje Kmetijska nadaljevalna šola. Po zgledu rudarjev, trgovcev in obrtnikov so se zganili tudi naši kmetje, ler so naprosili Kmetijsko podružnico, da je z današnjim dnem otvorila kmetijsko nadalje, valno šolo. Pouk se vrši vsak pondeljek od 2—5 popoldne in v četrtek od 9—12 dopoldne. Poitk in učila so brezplačna. Nn zabavali rabijo razgreti ljudje I da so obvaru-'jejo prehlada, lualioda iu in fluence. Tc na stilje ne 110 . , ,,, , trebuje'o poi Rdinecrn priporočila, ker so znane po celem svetu rad svojega preizkušenega iu sigurn-ga učinka. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Torek, 22. no \embra: Zaprto. Sreda, 23. novembra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Red D Četrtek, 24. novembra: Zaprto. Petek, 25. novembra: DVA BREGOVA Red C. Sobota, 26. novembra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 27. novembra: IDEALNI SOPROG. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. g o v a hči«. Zgodilo se bo to na željo premnogih, ki se prve predstave niso mogli udeležili. Danes zvečer se bo ob običajnem času vršil sestanek vsega članslva Ljudskega odra na Koroški cesti. Udeležba je za vse strogo obvezna. Pred sestankom bo kratka seja artističnega vodstva. Naše dij a št v o Občni zbor Slovenske dijaške zveze je preložen na sredo dne 23. I. m. ob 2. uri popoldne v lokalu Danice. Udeležba za vse delegate obvezna. — Odbor. Naznanila Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes popoldne ob 4 izredno širšo odborovo sejo na Mestnem trgu št. 1.9/III. Obravnavali se bodo predlogi k reviziji urad. zakona. — Predsednik. Združenje jugoslo\. inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, priredi javno predavanje v petek dne 25. novembra ob 20. uri v lastnem družib-nem lokalu na Kongresnem trgu št. 1. Predaval bo g. dr. ing. Miroslav Kasal o dveh temah: 1. Problem računanja dna železobelonskega rezervoarja v barjanskem terenu. 2. Problem armiranja belouške plošče pri visokih zgradbah. Vabljeni so člani iu vsi, ki se zanimajo. V Zagrebu se je vršila te dni 100 letnica rojstva najbolj popularnega hrvatskega igralca in pisatelja narodnih igrokazov Josipa Freudenreicha. Najbolj znan njegov komad so Graničarji, narodna igra iz slikovilegu življenja senjskih Uskokov. Freudenreich je v tej igri izvrstno združil zgodbo o nesrečnem Andreju, junaku igre, s prekipevajočim življenjem veselega naroda v senjski okolici. Ljubljanska Krekova mladina je v posrečeni razdelitvi vlog postavila na oder la izborni narodni igrokaz in čudno je, da se je njenemu pozivu občinstvo v tako malem številu odzvalo. Upa pa, da bo obisk pri predstavi v nedeljo 27. t. m ob osmih zvečer (Ljudski dom) takšen kot ga igra Graničarji in spomin na Freudenreicha zaslužita. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje od 6 zvečer dalje v prostorih Krekove mladine na Starem trgu 2, I. nadstr. Seja Krščanskega ženskega društva bo v sredo ob 4 v Jugoslovanski tiskarni. Celje. Krekova mladina Celje. Danes ob 8 zvečer skioptično predavanje: Nova Kitajska v društvenih prostorih pri Belem volu. Poizvedovanja Našel s« Je en komad moške obleke. Dobi se pri šentjerucjskem cerkovniku. Jugoslovanska strokovna zveza. Strokovni tečaji. Od 26. nov. dalje se vrše strokovni in organizacijski tečaji JSZ ob nedeljah in praznikih in sicei: na Jesenicah, v Tržiču, Domžalah, Ljubljani, Trbovljah, Celju, Prevaljah in Mariboru za vodite. Ije organizacij. Vabimo našo somišljenike iz tistih krajev, kjer nameravajo ustnnoviti krajevno orga-nizacijo, da pošljejo po okrožjih na te iečaje svoje zastopnike, da pridobijo temeljno izobrazbo za vod-| stvo naše strokovne organizacije in o nalogah obratnih zaupnikov. Vsi tisti, ki se žele teh važnih tečajev udeležiti, naj javijo svoje naslove takoj Jugoslovanski strokovni zvezi, ki jim pošlje potrebna pojasnila. Tzscljeniški odsek. V svrho točnega in hitrega poslovanja odseka prosimo, da prizadeti, ki se obračajo na Izse-ljeniški odsek« Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani, Stari trg 2/1., napišejo na kuverto točen naslov našega izseljeniškega odseka kakor zgoraj, 1 v pismu pa navedejo natančen naslov svojega biva-i bšča, svoje zadeve natančno in resnično popišejo in priložijo potrebne dokumente, ki se po uporabi vrnejo lastnikom. Gospodarski odsek. Vse skupine in ekspoziture JSZ prosimo, da nam takoj sporoče, koliko izvodov knjig »Žena i zaprtimi očmk, katero v kratkem založi JSZ, želijo prevzeti v razprodajo. Cena izvodu bo 20 Din. Povest, ki je izhajala v »Pravici«, je zbudila povsod veliko zanimanje. Knjiga bo služila tudi kot lepo božično nli novohlno darilo. kupujtTšrečke II. STADIONSKE LOTERIJE OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer Torek, 22 novembra: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Red A. Sreda, 23. novembra: Zaprlo. Četrtek, 24. novembra: BAJADERA. Red D. Petek, 25. novembra: Zaprto. Sobota, 26. novembra: Tosca. Red B. Nedelja ob 15. uri pop.: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Izven. Mariborsko gledališče Torek, 22. novembra ob 20. uri: IGRA S SMRTJO. Ab. C. Kuponi. Sreda. 23. novembra ob 20. uri: REVIZOR. Ab. D. Kuponi. Četrti k, 24. novembra ob 20. uri: EVA. Ab 15. Petek, 25. novembra ob 15. uri: REVIZOR. Dijašk predstava po jako znižanih cenah. Zadnjikrat. Mariborski Ljudski oder V nedeljo dne 27. 1. m. bo ob pol 5 popoldne Ljudski oder ponovil v prostorih Zadružne gosp. banke Raupacliovo žaloigro: »Mlinar i u nje- Ljubljana. Za svečano spumembo A. M. Slomška v nedeljo dne 27. t. m. ob 5 popoldne so vstopnice v predprodaji v trgovini N i č m a n. Ljubljanska sodaliteta se snide v sredo dne 23. nov. ob 17 v semeniški kapeli in dvorani. Poroča g. vseučiliški profesor dr. Frančišek G r i -v e c »O srbski cerkvi in srbskem verskem življenju«. — Predsednik. Prosveta Krakovo-Trnovo vabi na redni občni zbor in predavanje s sldopličnimi slikami: »O južni Srbiji«, ki se vrši v sredo dne 23. t -ni. ob pol 8 zvečer v društvenih prostorih. Mladinski dom na Kodcljcvcin. Nedeljska premijera >Hasanaginice« je napolnila dvorano do zadnjega kotička, tako da mnogo občinstva ni dobilo prostora. Požrtvovalnost in volja igralcev kot režiserja sta bila od publike s še preglasnimi aplavzi poplačani. Gdč. Zaletlova jc kreirala Hasanagi-nico z le prvovrstno iu poklicnemu igralcu lastno rutino. Tudi g. Potokar se je odlikoval s svojo igro in s svojo zmožnostjo nadkriljeval ostali ansambl. Vso pohvalo zaslužijo tudi ostali igralci. Tudi olro. ci so dobro igrali. Publika pa si naj v bodoče preskrbi vstopnico v predprodaji, da bo lahko točen ■ začetek. Ileprizu bo v soboto zvečer. Zborovanje Delavske zbornice v Mariboru V najizrazitejšem delavskem središču Slovenije, v Mariboru, je zborovala danes plenarna seja Delavske zbornice za Slovenijo. Mariborsko delavstvo je ob tej priliki pokazalo, da se živo zaniina za delovanje svoje stanovske zbornice, zato sta se ua predvečer vršila dva zelo dobro ubiskana shoda tako shod kršč. socialcev kot socialistični. V dvorani gledališke palače so se v nedeljo zbrali člani Delavske zbornice. Ob 9 je predsednik Čobal otvoril zborovanje, pozdravil je navzoče, posebej župana dr. Leskovarja, inšpektorja Šorlija kot zastopnika ministrstva za soc. politiko, zastopnika belgrajskega osrednjega tajništva D. Z. prof. Muzikoviča in zastopnika zagrebške D. Z. prof. Berberoviča. Spomnil se je umrlega člana zbornice g. Duha iz Ruš in pozval navzoče, da so v počašče-nje spominu tovarišu vstali. Naznanil je še ostale izpremembe v članstvu zbornice. Omenil je, da so trije predlogi predloženi in sicer, da bi se zbornica nazvala Zbornica delavcev in nameščencev, predlog za starostno zavarovanje in pa da vsaka delavska zbornica vpošlje svojega zastopnika v Gospodarski svet. Dnevni red zborovanja se je sprejel takole: 1. Odobritev zapisnika o zadnji seji. 2. poročilo predsedstva, 3. poročilo tajnika, 4. poročilo blagajnika, 5. poročilo finančne kontrole, 6. računski zaključek za leto 1926-27, 7. sklepanje o izdatkih iz gradbenega fonda, 8. sklepanje o novem volivnem redu za skupščino, 9. razno. Pred prehodom na dnevni red je podal predsednik besedo g. dr. L e s k o v a r j u , mestnemu županu, ki je zbor v imenu mesta iskreno pozdravil. Klubom pa je naročil, da jih v imenu občine povabi na kosilo v Grajsko klet. — Za njim 90 pozdravili zbor inšpektor Šorli, oba zastopnika iz Belgrada in Zagreba. Skupščina je pozdrave živahno aklamirala. Volitev dveh odsekov. Izvoliti je bilo treba dva odseka in sicer finančnega ter za volivni red. V odsek je poslala vsaka skupina svojega zastopnika. V finančnem so: (Semenič (krščanski socialist) Žabkar (nar. del.), Svetek (9oc.). V drugem odseku pa so: Franc Žužek (krščanski socialist), dr. Bohinjec (nar. del.) Ln Sedej (socialist). Poročilo predsedstva. Predsednik Čobal je poročal pred vsem o zidanju palače Delavske zbornice. Poudaril je, da je minister za socialno politiko dr. Gosar to akcijo na celi orti podpiral. Zbor naj sprejme to na znanje in potrdi. — Pragmatika, ki je bila že svoj čas predložena, še ni odobrena. — Borze dela bo sedanji minister za socialno politiko dr. Gosar defi-nitivno uredil in ustalil. — Zbornica je predložila pravilnik o pobijanju brezposelnosti in podpiranju brezposelnih. Upa, da ta predlog ne bo zavrnjen. Poročilo tajnika. Tajnik Uratnik je v svojem poročilu poudarjal, da so pri prejšnji seji vloženi predlogi vsebovali celotni socialno politični program. Upravni odbor se je z uiimi bavil in v njihovem zmislu posloval. Imel pa je velike ovire, posebno v upravnih poslih in zidanju palače. Poleg tega pa, da je tudi duh ča6a sovražen vsem stremljenjem Delavske zbornice, kar se utemeljuje s splošno gospodarsko krizo. Na posameznih strokah je nato kazal znake te gospodarske krize, v koliko dejansko obstoja in v koliko ne. Postavil je odločno trditev, da se mora vpeljati splošno starostno zavarovanje. Obširneje je razpravljal o stanovanjskem vprašanju, o zavarovanju, o rudarskem pravilniku in o zakonu o delavskih zaupnikih. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Čelešnik, se je podrobnejše bavilo z razdelitvijo 1,375.000 Din za najrazličnejše delavske svrhe kot za knjižnice, čitalnice, brezposelne, borze dela, dečja zavetišča, obrtne šole, posredovanja in izseljence. Blagajnik je poudarjal, da je upravni odbor bil v finančnih vprašanjih vedno soglasen. Kot posebno važno je priporočil v bodoče vpeljati delavske kuhinje. O izdatkih iz gradbenega fonda. Blagajnik Čelešnik je poročal, da znaša gradbeni fond 3,326.957, Din od teh je 1,500.000 ?e izplačanih, torej ostane še 1,826.957 Din. Za upravo dvorane, azila itd. se bo porabilo 300.000 Din, za zgradbo ekspoziture v Celju 450.000 Din in za zgradbo ekspoziture v Mariboru 1,000.000 Din. Del tega denarja je sicer še pri delodajalcih, a je po zakonu že zapadel in se bo tekom leta zbral. — Razdelitev v omenjenem smislu se je soglasno potrdila. Za finančno kontrolo Je poročal Ošlag in poudaril, da se je sicer proračun prekoračil, da pa se je sicer poslovanje vršilo v popolnem redu. Debata. Sodr. Ajdižkova (socialistka) je stavila zahtevo, da se v bodoče zbornica bolj zavzame za pravice delavk, katerim naj da zastopstvo v upravnem odboru. Kosem (narodni socialist) je poudarjal, da je treba pomen delavske zbornice bolj popularizirati, Jelo zbornice naj se bolj specificira, zbornica naj Ddločno nastopi za 8 urni delavnik v trgovinah. Pukšič (kršč. soc.) je poudaril, da je potrebno storiti vse, da se delavske kuhinje ne bodo parti-cansko izrabljale. Pr. 2uiek (kršč. socialist) je poudarjal, da je prav, da zboruje danes Del. zbornica v Mariboru, ki je proletarsko mesto Slovenije, bolj kot Ljubljana. Pozival je zbornico, da z lojalnim ene nim nastopom brani pravice delavstva, ki se jih je že Maribor, 20. novembra 1927. priborilo. (Govorniku so živahno aklamirali tudi z galerije.) Tov. Kores (kršč. soc.) poziva zbornico, naj se s posebno spomenico obrne na prometno ministrstvo, da se ukine prometna služba 24X24 ur, kar je nekaj nečloveškega. — Enako je opozoril na veliko važnost vprašanja komercijalizacije železnic, katero vprašanje se ne sme rešiti brez delavske zbornice. Ivanka Godeša (kršč. soc.) kritikuje poselski red, ki je sicer zakon, a nima kazenskih sankcij. Tozadevna anketa naj bi pomanjkljivostim cdpo-mogla. Leskovšek (Bernotova skupina) je napada! velikega žujiana mariborskega in pogreval mežiško afero. Gajšek (kršč. soc.) je v daljšem govoru poudarjal, da naj delavstvo nastopa enotno, vsaj kadar gre za delavske pravice. Delo zbornice je skupno delo, ne le ene skupine, zato se naj vsi te skupnosti zavedajo. Juvan (nar. soc.) je skušal ugovarjati na izvajanja tov. Gajška, toda dobil je v medklicih toliko odgovorov, da je umolknil. Obenem je speljal debato na politično polje, zakar je skupščina sklenila, da se debata zaključi. Govorila sta v smislu poslovnika le še dva govornika. Gajšek, ki je krepko zavrnil vse očitke Juvanove in Svetek, ki je zagovarjal delo upr. odbora. Končno se je upravnemu odboru dal absolutorij. Nov volivni red za skupščino. Izpremeimba volivnega reda je bila sklenjena že na prvi seji. Zato se je pripravil osnutek, ki je bil vsem predložen, da so ga mogli preštudirati. Pri osnutku, na katerem se je veliko delalo, predlaga še izpremembe § 3, 4, 10, 27, ki preurejajo način in kraj volitev, da čim bolj olajša volitev vsakemu delavcu. Ker je po poročilu tajnika Uratnika govoril proti izpremembi volivnega reda Juvan (nar. soc.) češ. da se prehitro vrši, mu je odgovoril tov. T e r s e g 1 a v , da je zdaj najbolj pripraven čas za to in da se je ta volivni red 2 meseca debatiral na vse strani, tako da se sme smatrati kot relativno jako popoln. Izvajanje Terseglava je želo odobravanje cele zbornice, nakar je klub nar. socialistov izjavil, da umakne svoj predlog, da naj bi se sklepanje o novem volivnemu redu odložilo, glasovanja pa se bo klub vzdržal. Nato je bil volivni red z glasovi soc. demokratov, kršč. socialistov in ber-notovcev, ki so se istotako izjavili zanj, z velikim odobravanjem sprejel. o predlogu, ki je izšel iz večine Del. zbornice, popolnoma presenečeni, ker o tej aferi nismo do tega trenutka ničesar vedeli, in smo temu primerno stavili predlog, da se stvar odstavi z dnevnega reda, dok'er se brezsporno ne dožene objektivno stanje. Ker se nas je pa od merodajnega funkcionarja Strokovne komisije zagotovilo, da je stvar res taka, kakor jo je predlagatelj predstavil, smo glasovali za resolucijo v popolni veri in zaupanju, da se je Stanku res zgodila krivica, dasi je bilo od večine skrajno nelojalno nas presenetiti in na ta način spraviti v težak položaj. Če se pa dožene, da se je naša znana in do skrajne meje idoča lojalnost na ta način zlorabila in zadeva namenoma predstavila v napačni luči, da se politično izrabi, bomo izvajali primerne konsekvence in svoje dosedanje stališče nasproti večini Del. zbornice temeljito revidirali in se napram njej popolnoma preorientirali. V tem slučaju bomo preskrbeli, dn se zbornica, ki je nepolitična javna stanovska korporacija, ne bo nikoli več v partizanske namene zlorabila. Moreni Vas zagotoviti, da smo že po postopanju večine, ki je že po načinu, kako je bil stavljen njen predlog, naše dveletno dosledno lojalno sodelovanje na zelo ne-fair način poplačala, po pravici užaljeni in da bo to dejstvo zelo vplivalo na naše bodoče zadržanje napram njej. Pridobival** nnvifi naročnikov! M. Lyle >. onmvk, mož iiuthe Etder, pričakuje svojo ženo v ne\vyorškem pristanišču. Ruth Elder zahteva za 100 predstav 100.000 dolarjev. Drag enga-gement I lilumcnsteiii, avtor znane ponarejevalne afere v Parizu. Kulturni BOŽIČNA RAZSTAVA UMETNIN V JAKOPIČEVEM PAVILJONU. Na razna vprašanja o načinu prireditve odn. prodaje umetnin in umetnoobrtnih izdelkov na Božični razstavi v Jakopičevem paviljonu jiodaja prireditelj naslednja pojasnila: Razstava je zamišljena predvsem kot prodajna razstava umetnin in uinetnoobrlnih izdelkov to je vsakovrstnih del sodobnih in preminulih umetnikov odnosno mojstrov. Pri tem lahko vsakdo, ki je v posesti kake umetnine, to je slike ali kipa odnosno umetno-obrtnega izdelka manjše izmere na primer vaze, ure, skrinje, narodne noše i. t. d. iste nudi na Božični razstavni prodaji. Predvsem so obljubili sodelovanje naši poznani domači umetniki, ki bodo nudili občinstvu za Miklavža, Božič in Novo leto po ugodni ceni izbrane umetnine manjših izmer, to je oljnate slike, akvarele, grafična dela ter manjšo plastiko. Izbira bode tudi v keramičnih izdelkih in vezeninah, ki jih nudita prodaji naši domači šoli tako keramična kakor ženska obrtna šola Zastopane bodo tudi antikvitete manjših izmer tako. da bode imel posetnik-kujiec bogato in pestro izbero. Slovenska Malica objavlja: Do sedaj so se ustanovila poverjeništva v naslednjih okrajih (krajih) in so prevzeli poverjeništva gospodje: 1. Ljubljana: Anton Lovše, gimn. prof.; Anton Špende, društveni admin. tajnik; 2. Maribor: Ivan Favai, gimn. prof.; 3. Bled: Josip Zirovnik, naduč. v p. in posestnik; 4. Cerknica: Toussaint Oljšak, vodja ..„—i; i,/.,„ ac t^ firtt-Mii nrn/1 * "Frane. Doinžale-Jarše); 7. Domžale - Jarše (in okolico): Ivan Stenovec, učitelj; 8. Kozje: Fran Humar, šolski upravitelj v Bučak (za ces okraj); 9. Kranj: dr. Simon Dolar, gimn. prof.; 10. Lilija: Josip Zupančič, učitelj (za ves okraj, izvzemši Zagorje z okolico); 11. Logatec: Franjo Malner, pregl fin. kontrole; 12. Novo mesto: Josip Kovač, gimn. prof.; 13. Radeče: Robert Lindtner, višji davčni upravitelj v pok. in posestnik (za ves okraj); 14. Rimske Toplice: Bogomir Milost, postajenačelnik; 15. Trbovlje: Rudolf Pleskovič, učitelj; 16. Tržič: Rudolf Pečjak, strokovni učitelj mešč. šole; 17. Vič -Glince: Josip Mesec, izvrš. uradnik; 18. 61. Vid nad Ljubljano: Ivan Šmajdek, šolski upravitelj (tudi za Medvode in vso okolico); 20. Zagreb: Fran Brecelnik, višji žel. uradnik pri žel. direkciji. V nekaterih drugih okrajih je ustanovitev pover-jeništev že v teku, v ostalih se ustanovijo v najkrajšem času. A. CERKVENIK: ROKA PRAVICE. Krstna predstava izvirnega slovenskega dela. Režira in iuscenira Bratina, menda edini slovenski režiser, ki mu je dano, otimati bisere iz duš nepriznanih in slovenski Taliji plaho se bližajočih piscev. Tretje ali četrto Cerkvenikovo delo je »Roka pravice«, ki je šlo svojo pot skozi stvarileljske sfere Bratine in odjeknilo v mehkih srcih igralcev - dile-tantov ter užgalo v dušah maloštevilnih gostov redke slavnosti iskro vere v umetniško poslansivo Cerkvenika. »Roka pravice« je fotografija miljeja, v katerem robota in životari, upa in obupava, se žrtvuje in »zabušava« ne javni nameščenec iz dobe uradniških sabelj temveč iz dni demokracije in svobode, reete poniževanja in provizij. Avtor je dejanje razdelil v osem slik, ki so vsaka zase zaokrožena ilustracija. Veže jih le usoda Možine, poštenjaka, ki je prespal rojstvo novodobnega načina uradniškega življenja in tudi rojstvo novodobne pravice. Cerkvenikova veseložalostna igra je bič, ki tepe sodobnost v njenem perverznem pojmovanju pravice, za katero naj bi bil merodajen zgolj socialni položaj, pripadništvo h gotovi stranki in — prebrisanost. Klic je po odrešenju tejitanih in za-ničevanih, ker je v njih dušah biser, ki zanj svet nima očesa. V Bratini je Cerkvenik našel adekvatnega interpreta. S svojevrstno inscenacijo (neutralni obok, v katerem je realnost scene zgolj nakazana) je Bralina vzel delu konkretnost in mu vdaril pečat splošnosti. S koncentracijo dejanja na čim ožji prostor je dal povdarka psihološkemu žitju, ki ga je podpirala še intimna razsvetljava. Ali je namenoma ali vsled jx>manjkanja sredstev opustil po avtorju predvidevani način projiciranja Možinovih vizij, mi ni znano. Vsekakor bi pa bii s tem efekt znatno večji — V režiji je Bratina pokazal mojstra. Če izvzamemo sceno pred sodiščem, ki je bila pač prekričava in pretirano karikirana, si ne moremo želeti nič boljšega. Težo igre je nosil z vlogo Možine Bratina sam. V solosceni IV. slike je njegova igra trium-firala v uspehu, ki nnm ostane neizbrisen. Scena zahteva od igralca ogromno tehnično silo ter skoro vsemožnost doživljanja. Bratina je tu segel po najboljšem, kar je v duši. V končnih slikah je nekoliko odnehal, poznala se mu je zmučenost, a »vodil« je vse do poslednjega »Na pomoči« zajemljivo Pfeifer je bil kot Miklavčič verjeten načelnik likvidature. Njegova igra je mestoma klicala po večji umerjenosti in poglobljenosti. V igri in go- voru je bil dosleden. Rija Lovrečeve kaže na umetniško silo, ki naj v Bratini najde umnega vodnika. V njej je več, kot zna dati. Perca odlikuje naturnost njegove igre in zlasti neafektiran govor, ki je tako neprijeten pri nekaterih Zabkar je v nastopu impozanten, njegova igra pa boluje na neiskrenosti. Tudi v govoru naj bi se odvadil deklamiranju. Čepinov predsednik je kričav, neverjeten, a v tej režijski koncepciji scene ni bil neprijeten. Sploh bi Vil. sliki želel več prepričanosti. Edini Fedor Gradišnik je na sodišču tak, da vzbudi prepričanje. Ostali nastopajoči so vestno sledili oblikujoči sili režiserja in v resnici dostojno pripomogli k uspehu. Ob vsem tem je nerazumljivo žalostno dejstvo, da je celjsko gledališče ta večer pogrešalo med občinstvom tisto znamenito »sol naroda«. Nismo jih videli, ki ob narodnih slavnostih, manifestacijah in komemoracijah govore »zadnjo« besedo o slovenski kulturi. Prazne lože so zijale na krst slovenske drame, kot bi hotele reči. da ga razumejo v svoji nemosti bolje od kričavih njihovih posetnikov, kadar na odru živi banalnost in povprečnost. Morda je bilo tako bolje. Priznanje, ki ga je žel navzoči avtor, pa tudi režiser in igralci, je bilo zato pristneje in iskreneje. Večer ie pokazal, da je v Celju možnost resnično umetniško ustvarjajočega teatra dana, da pa ga bo treba zasidrati v onih krogih, ki so Cerkvenika razumeli in so mu hvaležni I. P. FR. LKHAR: EVA. Maribor, 20. novembra 1927 Nadpovprečna vsebina in prijetna glasba, jiolna dramatičnih domislekov odlikujeta Leharjevo Evo, ki smo jo na mariborskem odru slišali in videli v soboto. Opereta je bila skrbno pripravljena. G. Bratuž kot tovarnar in gdč. Udovičeva kot Eva sta svoji ne bas lahki nalogi rešila zadovoljivo; gdč. Udovičevi, ki se nam je tokrat zdela nekoliko boječa, želimo dobre šole, tedaj bo mogla doživeti še marsikak uspeh. Tudi ostali so se potrudili, da so dali čiin boljšo igro, tako g. H a r a -stovič (Dagobert), gdč. Lube jeva (Pepita), g. Rasberger in Daneš (knjigovodji, škoda, da Daneš glasovno ni boljši 1), g. Stankov ič (Larousse), ki je zlasti podaril dramatično plat svoje vloge. Orkester je pod vodstvom g. Mitro-v i č a svojo mestoma težko nalogo rešii dobro. Bil je večer, da smo ga bili veseli. Na planini Kofce bo z novo kočo, ki je bila otvor-jena v nedeljo, pripravljena za letošnjo zimo smučarjem in zimskim turistom nova lepa postojanka s krasnim razgledom in dobrim smučarskim terenom. V nedeljo Kofce niso bile tako številno obiskane, ker je večino smučarjev oplnšilo slabo vreme. Slovesna blagoslovitev nove koče se bo izvršila spomladi, ko bo dodelana tudi kapelica, kjer bo jiotem redno ob nedeljah služba božja. ZA JESEN IN ZMO kupujte Vaša oblačiln pri znani, strogo solidni tvrdki Jos. Rcilns, Liubliana, Aleksandrova cesta 3. Gospodarstvo Samoupravne finance. Ljubljana, 21. nov. Kot priloga predlogu proračuna zn 1928-29 je predložil finančni minister izvršujoč odredbo čl. 15. sakona o državnem rnčunovodstvu tabele o stanju vseli samoupravnih dohodkov in izdatkov za 1926 Skupno imamo v naši državi 4.748 samoupravnih korporacij: 4012 vaških občin, 481 mestnih občin',(tu so všteti v Sloveniji ludi naši trgi), 218 okr. odborov, cestnih, okr. zastopov ter 37 okr. in župan, odborov. Vse te samouprave so imeli 1. 1920 izdatkov 2.030.4 milijona Din. Celokupna ta svota pa se ne smo vzeti kot obdavčenje, ker imajo zlasti mesta velike dohodke od svojih podjetij. Ce te izločimo, pridemo do sledečih rezultatov: pribitki so prinesli 048.7 milijona Din, trošarine 253.1 milijona Din in takse 293.1 miljona Din, skupaj torej 1.194.!) milijona Din napram 1.145.6 milijona Din v letu 1926. Ljubljanska oblast. Dohodki 326 kmetskih občin so znašali v leta 1926 20.1 milijona Din (napram leta 1925 + 6.7%). 29 mestnih in trških občin 14.5 (napram 1925 + 4.2%), ter Ljubljane 60.6 miljona Din, skupaj 95.2 milijona Din. Izdatki pa so bili sledeči: 326 kmetskih občin ljubljanske oblasti 21.1 (-1- 8.8%), 29 trških in mestnih občin 14.3 (— 5.7% in Ljubljane 60.6 milijona Din skupni 96.2 miljona Din. Mariborska oblast. Dohodki: 720 vaških občin 25.8 (+ 24.6%, 23 trgov in mest 65.4 (+ 69.9%), skupaj 91.2 milijonn dinarjev. Izdatki: 720 vasi 25.6 ( I-24.6), 23 trgov in mest 63.4 (+ 64.5%), skupaj 89 milijonov Din. Izredno zanimiva je statistika izdatkov občin v celi državi: vasi so trosile od vseli izdatkov: za osebne stroške 31 odst., za prosveto 14 odst.. za ceste 10.7 odstotkov; mestu pa za mater, stroške podjetij 20.5 odst., za ceste 20.3 odst., za osebne stroške za upravo 20.3 odst. Še več izdaikov pa gre za podietjn pri velikih občinah (32.8 odst.). Okrajni zasloni mariborske oblasti so imeli ln"i dogodkov: 12.0 milijona Din O.I^ribor 2.2 C"-Ije 2.1 in Ptuj 1.5) izdatkov pa 124 milijona Din (Mnnbor 2.2, Celje 2.1 in Ptuj 1.5). Dohodkov so imeli od doklad 62.7 odst., izposodili so si 11 odst izdatki so šli največ za zgradbe in ceste 62 odst. davke 9.4 odst. in zn adm. osobje 8.4 odst. Znstopi v ljubljanski oblasti so imeli izdatkov cirka 10 milijonov Din Din, dohodkov pa od doklad cirka 7 milijonov Din. Obdavčenje zaradi občinskih doklad je znašalo v 326 vaških občinah ljubljanske oblasti na 1 prebivalca 35 Din, v 720 marib. oblasti 40 Din; v ma-stih in trgih ljubljanske oblasti (brez Ljubljane) 104 Din, mariborskih pa 187 Din. Nn k r OB tj E EL c/J G r Š B 5" c w r n rji 2. K f—I — —^ B' l S? E P f» a S N S g 0 p g 1 o S 5' C/"' PS f is i « co - 3" g 1 š s £;• s % o M n w .. O ^ K » K* S 10 "B l , tr a- " | p (D B ?al| S - % 5' b s P I < a I S - s c S I £ i -š =c g £ o a 3 £ s n — oo M 'J O 7? E" g K, < <_' S v D S* " * s s 5 _ » B J »s s- S * F t 5 1' f S - jr •• ® F* 111=111= Mlado krneč, dekle išče službe k manjši družini. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9291. I organist (samski) ki jc dovršil orglarsko šolo pred 4 leti z izvrstnim izpitom in obč. tajnik s triletno prakso, išče službe in želi isto nastopiti po novem letu. — Naslov v upravi: št. 9219. MIZARSKI DELOVODJA absolvent mizar, mojster, šole, z večletno prakso, želi vstopiti kot delovodja ali risar v kako mizar, podjetje v Sloveniji, na Hrvaškem ali pa v Srbiji. Ponudbe na upravo pod: »Absolvent« štev. 9208. Lepo opremlj. sobo za dvoje oseb, ter podstrešno sobico, oddam. Elektr. razsvetljava pov-' sod. Tudi dobra hrana. -j Naslov v upravi iL 9275. Pekov, vajenca poštenega, iščem. Hrana in stanovanje v hiši. — FILIP PIRC, Sv. Peter v Savinjski dolini. 921S poslovodkTnjo iščem za mešano trgovino, v starosti od 30 do 40 let, na deželo. - Naslov v upr. lista pod št. 9083. Veletrgovina J*- v Ljubljani sprejme za takoj: Kontoristinjo, veščo slovenske in nem. koresp. 2 trgov, pomočnika galanterijske ali mešane stroke. — Pogoj: starost od 23—30 let, ter samski stan . Ponudbe s sliko, referencami in zahtevo plače pod šifro: »Zavednost do dela« upravi »Slovenca«. Zanesljivi in delavni zastopniki za prodajo drž. papirjev na obroke, se iščejo za vse kraje v Sloveniji. — Zaslužek največji. Oglasiti se pri Trgovski agenciji »UN1TAS«, Beograd, Kralja Milana 14/L Zaseb. kroj. učilišče, Ljubljana - Stari trg 19. Začetkom decembra pouk za krojače, šivilje in nešivilje v skupnem tečaju. Za dame, ki nimaio časa čez dan, pouk v posebnih popoldanskih ali večernih urah. One, ki se želijo izobraziti za samouporabo, specialen znižan honorar. Izdelava krojev. Kroj. pouk s pošto potom učnih zvezkov. KDO POSODI 5000 Din osebi, ki jih nujno rabi. Vrnem 6000 Din, meseč. po 500 Din. Naslov v upravi št. 9292. PREPROSTO SOBO oddam gospodični 1. decembra, blizu gor. kolodvora. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9209. Opremljena SOBA s posebnim vhodom ter električ razsvetljavo, pod Rožnikom, za eno osebo, se odda za 1. dec. - Naslov v upravi štev. 9269. Mlad, soliden gospod išče SNAŽNO SOBO (malo), s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo s 15. dec. Ponudbe z označbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro: »Strogo snažno«. Naprodaj dva camions C^iifoi* 25 i težc- z OdUlCl motorji 40 HP. - Za obširnejša pojasnila in cene nasloviti na »Ditta Ing. F. Ribi & C., Gorizia«, Italia. 9277 Vodna moč izredno dobra, tik okr. ceste, 20 minut od postaje, je naprodaj. - Pojasnila pod šifro »Tovarna 65«, Rimske Toplice KruSno moko n rženo moko veilno svežo, Lupite zelo usodno pri A. VOLH, LJUBLJANA Krsljeva cesta 21. Bulare in knlobarie l opolnoma suhe, izredno poicnl Čebm, VVoHova 1/2 Pekarno kupim! Tudi na deželi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pekarna«. 9253 Družabnika za dobičkanosno podjetje sprejmem. Potreben kapital 200 — 300.000 Din. Ponudbe na upravo pod šifro: »Sigurnost« 9234 Proti naduhi priporoča Astma prašek in Astma cigarete lekarna Bahovec LJUBLJANI«. Kongresni irg. POPRAVILA Meh?nik IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 434. Iflinim 30 do 40 cm l\U}JIMI starih vlitih zohčastih cevi (Rippenrohre). - Ponudbe z zadnjo ceno na Franc IZGORŠEK, Šmartno pri Litiji. Vsakovrstno zlafo hupsifc po nn višjih cenah Čeme, juvelir, Ljubljana VVol fova ulica Stev. t Vsem znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni vnuk Ferdinand Moravec podnarednik želez, čete dne 14. novembra v Kotoru v Dalmaciji mirno v Gospodu zaspal, star šele 19 let. Pokopali so ga 16. novembra istotam. Preljubega rajnika priporočam v molitev in blag spomin. Ljubljana, 21, novembra 1927. Žalujoča stara mati marija dragar. JU Umrl nam je danes 21. novembra t. 1. ob 3 popoldne naš soprog, oče in brat, gospod 3os. fllelis. Schubept lepo pripravljen za odhod v večnost. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 23. novembra ob 2 popoldne iz Gline, cesta XVII., na pokopališče k Sv. Križu. Glince—Ljubljana, 21. nov. 1927. Katarina, soproga. Štefanija, Aleksander, Erna, otroci. Marija, Pavla, Angela, sestre. Kupim skupno ali posamezne predmete (boljše) za opremo gosposke sobe s klubovo garnituro, opravo za jedilno sobo, par večjih boljših preprog in slik. - Oziram se le na boljše predmete. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Pohištvo«. V sredo dne 23. novembra in event. tudi naslednje dni se bo prodajala na javni dražbi v trgovskem lokalu — Prešernova ulica 3» spadajoča v konkurz. maso Matije Trebarj-Začetek dražbe ob 9 dopoldne. N^lfub^ ctlaicse po obrazu in životu sploh, odstranjuje v o minutah zanesljivo, brez bolečin in posledic „Depilaiorkim Venus" Oena: 1 zavitek Din 20'— Za izražena sočuvstva ob smrti našega blagopokojnega očeta, gospoda kakor tudi za darovane vence in šopke ter za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekamo vsem našo najprisrč-nejšo zahvalo. V Ljubljani, 20. novembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGO VEZNICA K.T. D. črtalnica in tvoruico poslovnih knjig V LJUB! JANI, Kopllnrievs ulica 6/II MOLITEV PRIDNEGA. OTROKA ———II ■■■!! i—....... —— I BB —B— LJUBI sv.MIKLAVŽ KUPI Ml DAROVE 'D0JKATESN1 TRGOVINI iN BONBONIERL C BIJANA GLEDALIŠKA ULICA ŠT8 PALAČA POKOJNINSKEGA ZAVODA škj K V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta in svakinja, gospa lafeta jusovic soproga preglednika finančne kontrole danes 21. novembra t. 1. po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 23, novembra t, 1. ob 4 popoldne iz drž, bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana—Zagorje ob Savi, dne 21. novembra 1927. Jurij Jugovič, soprog. — Zorko, Ljudmila in Stanislava, otroci in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena teta, gospodična |F» w«vi vtrav Frančiška Gorsic hišna posestnica v ponedeljek, dne 21. t. m. po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv, vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek dne 22. novembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica 23, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. novembra 1927. žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod. Kolumbovo jajce to sicer nI, pač pa potezno sito MKomplelta" čajne ročke, bi omogoča dovršeno pripravo čaja in nudi s Icm najvišji čajni užitek. Vonj, moč in izdalnost so popolnoma razviti in čajni listi temeljito izkoriščeni. Vi prejmete ..Komplefta" ročko potom tvrdke IJ. Majzel, Maribor, ako ji vpošljete prazne omote čaja znamke »Čajna ročka" v vrednosti prodanega čaia od 3 hg, nadalje h te} spada-jočo puščico za sladkor ali vlivalko za smetano ali čajno skodelico, ako ji pošljete praznih omotov za 1 kg vrednosti prodanega čaja. sprejme z Novim letom 1928 DR. IVAN SAJOVIC, odvetnik v Kočevju, 9084 . % % % < J, '4 S Za jugoslovansko podružnico nel;e inozemske, tudi v Jugoslaviji dobro :'nane solidne tvrdke se Išče v nafern ali nakup ali skladišče v izmeri najmanj 100—300 kvadr. metrov v Ljubljani ali na njeni periferiji. — Ponui.be z nalaučno navedbo objekta naj se pošljejo priporočeno pod šifro „Ausliindische Geseliscliait No. 35—3" na „luterreklaw" d. d. v Zagrebu, Marovska 28. mm* s svojimi IN5 cm dolgimi divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste ■ sled uporabe poinade, katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepi tev la/.vitka za goste in za ojačenje las. Pospeši pri damah, gosoodi in otrocih razvitek gostih in krepkih las in |im da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred prera-nirn osivenjem tja do visoke starosti. Čilag-pomada odbrani prhljaj tekom 4K ur Nobeno drugo sredstvo no vsebuje toliko hranljivih snovi za lase. kakor Cilag-j> o m a d a, ki je po vsej pravici oridobila si svetovni sioves. ker dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosr žejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma že po nekaj dneh ip pokaže se takoi nova rast. Ta uspeh dokazuje moi 5C letni lubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem lih prejela iz celega sveta. Cena velikemu lončku Č i I ag-poinade Din 60'—, dvojnemu Din 90"—. K vsakemu lončku je potrebno I slekl Speciat Shampoo ('a 20 kratno izmivanje glave) Din 25-—. — Poštnina posebej. Razpošilja se oroti pov«etju ali predplačilu iz tovarne za S. II S. Laboratorij „Aurora", Sremska Kamenšca £1. 7. /3 rt mmmiemmtismmi banka ijssm ct. Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta tO Telefon it.2057,2470 n 2979 Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 250,000.000- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'V/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreči* Državne razredne Soterijpe.