Danijel Malalan: Slovensko stalno gledališče bo novo sezono predstavilo 1. oktobra
/8
Konjeniški praznik
KONJI NA KRASU
CEROVLJE, 31. AVGUST, in S- SEPTEMBER
Primorski
Škodo naj poravna, kdor jo je povzročil
Marko Marinčič
Okoljski minister Corrado Clini je v Trstu končno jasno povedal, da so škedenjski železarni šteti dnevi in da je vlada za to, da se čimprej sanira onesnaženo območje, morda za druge proizvodne ali logistične dejavnosti. V isti sapi pa je minister opozoril, da iz Rima ne bo denarja za sanacijo.
Kdo naj torej plača? »Kdor je onesnaževal,« povsem logično zahteva župan Cosolini. Težko je, da bi se za območje železarne prerivali investitorji, ki bi morali pred vlaganjem v novo dejavnost globoko seči v žep za odpravo škode, ki jo je za sabo pustila prejšnja.
Vprašanje je, ali je politika v Italiji sposobna doseči od podjetnikov spoštovanje logike in zakonov v trenutku, ko se opušča proizvodna dejavnost, ki je dotlej potekala v brk zakonom, okoljskim predpisom in brez obzira do zdravja delavcev in občanov.
Primer Ilve v Tarantu je poučen. Izsiljevanje z delovnimi mesti in izmenjava uslug s politiko je podjetniku omogočilo, da je mimo vsake norme izkoriščal dotrajane obrate, v katere je malo ali nič vlagal za modernizacijo in varnost. Primerjava s podobnim južnoko-rejskim obratom, ki ga je ponudila neka tv reportaža, je neusmiljena: v Aziji moderna in »čista« jeklar-na, v Italiji industrijska razvalina vredna 19. stoletja.
V Trstu so dileme podobne. Industrijo potrebujemo, vendar ne za ceno življenja. Delovna mesta in zdravje niso nujno nezdružljivi. Potrebne pa so ustrezne norme in nadzor javnih inštitucij. Vlaganje v sodobnejšo tehnologijo je navsezadnje tudi v korist podjetnikov, če želijo biti konkurenčni v svetu.
dnevnik
SOBOTA, 1. SEPTEMBRA 2012
št. 206 (20.529) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
OBMOČJE EVRA - Po podatkih Eurostata julija brez dela 11,3 odstotka ljudi
Brez dela največ mladih Zaskrbljujoč položaj v Italiji
V Italiji med mladimi kar 35,3 odstotna brezposelnost
OPČINE - Včeraj v parku Finžgarjevega doma
Začetek Drage 2012
Popoldne okrogla miza o zajamčenem zastopstvu, zvečer koncert - Štoka (SSO): Kmalu prispevki za manjšino
OPČINE - Pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah so se včeraj popoldne začeli 47. študijski dnevi Draga 2012. Prvi dan je minil v znamenju okrogle mize o zajamčenem zastopstvu narodnih manjšin, o čemer so
govorili italijanski poslanec v slovenskem parlamentu Roberto Battelli, deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin in koroški odvetnik Rudi Vouk, zvečer pa je bil koncert zbora Alfa in Omega.
Udeležence Drage so pozdravili se-
natorka Tamara Blažina, deželni svetnik Igor Gabrovec in predsednik SSO Drago Štoka, ki je napovedal, da bi morala italijanska država kmalu izplačati prispevke za slovenske ustanove v Italiji.
Na 3. strani
BRUSELJ - Stopnja brezposelnosti v območju z evrom je julija po sezonsko prilagojenih podatkih znašala 11,3 odstotka, kar je enako, kot kažejo popravljeni podatki za junij, je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. V območju evra je bilo julija brezposelnih več kot 18 milijonov ljudi, od tega kar 5,5 milijona mladih, največ v Španiji in Grčiji. Tudi v Italiji je stanje še vedno izredno kritično. Brezposelnost narašča in v drugem trimesečju je stopnja brezposelnosti v Italiji dosegla 10,5 odstotka. Med brezposelnimi je daleč največ (35,3 odstotka) mladih med 15. in 24. letom starosti.
Na 9. strani
V Trstu 4,1 odstotna letna inflacija
Na 4. strani
Ministri se ukvarjajo s škedenjsko železarno
Na 5. strani
Muzeji niso le zaprašene zbirke
Na 5. strani
Načrt tržiške džamije dviga temperaturo
Na 10. strani
Novogoriški astrofizik je nasledil nobelovca
Na 10. strani
Vegetarijanci se niso ustrašili dežja
Na 12. strani
kakšna usoda nas čaka
OBLETNICA - Ves september
Pester spored Bazovice 2012
TRST - Šestega septembra bo minilo 82 let od ustrelitve štirih bazoviških junakov. Obletnice se bodo tudi letos spomnili z nizom dogodkov, ki bodo na sporedu vse do 29. septembra, ko bodo na ljubljanski univerzi odkrili spominsko ploščo.
Osrednja svečanost bo kot znano v nedeljo, 9. septembra, pri spomeniku na bazovski gmajni. Slavnostna govornika bosta kulturni delavec Igor Komel in zgodovinar Franco Ce-cotti, svoj pozdrav pa bo prinesla tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak.
Na 4. strani
2
Sobota, 1. septembra 2012
ALPE-JADRAN
SLOVENIJA TA TEDEN
O pogromih, ki jih ni
Vojko Flegar
/
Pred poldrugim mesecem vatikanska kazen izgona za nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana, ta teden novica o domnevnem očetovstvu Uranovega predhodnika in kardinala Franca Rodeta. O uradno nepojasnjenih razlogih za prvo cerkveno občestvo in širša javnost še vedno zgolj ugibata, o drugem se je zaradi za zdaj nedokazanih očitkov razvnela žolčna polemika o motivih, novinarski (ne)profesionalnosti, senza-cionalizmu itd.. Nič nenavadnega torej, da se je Rodetovemu in Uranovemu nasledniku, ljubljanskemu nadškofu metropolitu in predsedniku Slovenske škofovske konference Antonu Stresu zazdelo potrebno »napad na kardinala« označiti kar za »nov pogrom« proti slovenski katoliški cerkvi.
Da je Stres izjave domnevnega Rodetovega sina in njegove mame, kakor jih je najprej zapisal dnevnik Delo, sprejel z »globoko žalostjo in hkrati ogorčenostjo«, je razumljivo, a govorjenje o novem pogromu proti cerkvi je kljub temu debelo pretiravanje, pospremljeno z nenatančnostjo oziroma dvoumnostjo. Ljubljanski nadškof pojma »nov pogrom« namreč ni umestil v noben zgodovinski kontekst, na drugi strani pa je dejstvo, da si je najbolj aktualne javne polemike, med katerimi je slovenska RKC morala vzeti v zakup tudi marsikatero bridko, torej gospodarsko-finančni polom mariborske nadškofije in Uranov izgon, zakuhala Cerkev sama.
Hkrati pa drži tudi, da noben od omenjenih dogodkov ni prispeval k utrditvi moralnega položaja Cerkve v slovenski družbi. Toliko bolj, kolikor
so uradni cerkveni krogi vedno imeli pri roki neprimerno bolj jasne besede za tiste »od zunaj«, z zamudo, veliko tišje in vsebinsko nejasno pa so se odzivali na dogodke znotraj institucije. Tipičen primer tega je prej omenjeni de facto stečaj mariborske nad-škofije, ki si je povsem v slogu posvetnih tajkunov poskušala ustvariti go-spodarsko-finančni imperij, nato pa nasedla na čereh svetovne finančne krize. Koliko natančno bo obubožana nadškofija za vse večne čase pustila za seboj neporavnanih obveznosti, bo jasno šele čez leta, toda z več kot pol milijarde evrov dolgov, ki jih je ne more servisirati, je največji »posamični« tajkun v državi, kjer ambicioznih in pogoltnih ni manjkalo.
O globoki žalosti in ogorčenosti zaradi tega slovenski cerkveni dostojanstveniki doslej niso zmogli spregovoriti naravnost, pa tudi Vatikan je bil s samo-kritiko in kaznimi zelo prizanesljiv, čeprav je mariborski primer tudi na globalni ravni eden večjih tovrstnih škandalov za Cerkev. Še več, ko se je julija letos razvedelo, da mora nekdanji ljubljanski nadškof Uran, zelo priljubljen med verniki, na »delanje pokore« zunaj domovine, zakaj tako huda kazen, pa ni uradno nihče pojasnil, so se v javnosti pojavila utemeljena vprašanja, s kakšnimi vatli meri Sveti sedež. Česa neki tako zelo za-vržnega je »kriv« Uran, da ga je Vatikan kaznoval strožje od nekdanjega mariborskega nadškofa Franca Kram-bergerja, pod katerega vodstvom se je nadškofija šla tajkuna?
Govorice, da ima najbrž tudi Uran otroke, doslej niso bile niti po-
trjene niti ovržene (nadškof v pokoju sam zanika, da bi lahko bil oče komurkoli, prav tako pa se ni oglasil noben njegov morebitni potomec ), kar na presojo Vatikana seveda meče dodatno čudno luč.
In zdaj primer kardinala Rodeta, v katerem si stojijo nasproti izjave njegovega domnevnega sina in kardina-lovo zanikanje, podkrepljeno z uradno sporočeno pripravljenostjo oziroma Rodetovim pozivom, da gresta skupaj na test očetovstva. A čeprav o tem ne bo mogoče reči ničesar določnega, dokler ta test ne bo opravljen, je že danes mogoče reči, da je bil »krizni me-nedžment« slovenske RKC v vseh treh primerih večja ali manjša polomija, ki dolgoročno ne bo ostala brez posledic. Pater Branko Cestnik iz Frankolovega, eden najbrž najbolj kritičnih slovenskih duhovnikov, je to tezo za časnik Dnevnik strnil takole: »Demokratična družba mora preverjati avtoritete, zlasti moralne in mnenjske. S tega vidika je prav, da mediji preverjajo, ali so besede nadškofa - ali predsednika republike ali kakšne druge javne osebnosti -skladne z njihovimi dejanji, ali se torej njihov nauk ujema s tistim, kar počno.«
Drugače rečeno, Cerkev, ki je bila v polpretekli zgodovini na Slovenskem gotovo tarča diskreditacij in diskvalifikacij, se na problem ogrožene verodostojnosti svoje »moralne vo-diteljske vloge«, nastal zaradi ravnanja njenih predstavnikov, odziva z refleksom iz prejšnjih časov, z iskanjem »zunanjih sovražnikov« in omenjanjem pogromov, kjer jih ni. S tem vtis o neskladnosti med dejanji in lastnimi nauki le še poglablja.
SLOVENIJA-ITALIJA - Tragičen konec zgodbe o volčji ljubezni
Romeo ostal brez Julije
Volk Slavc ostal brez družice Julije, ki so jo nezakonito ubili v bližini Verone
VERONA - Zgodba o domnevno najbolj znanem volčjem paru v Evropi, volku Slavcu iz Slovenije in italijanski volkulji Juliji, se je, kot kaže, tragično končala. Italijanski lovci so namreč v bližini Verone našli mrtvo volkuljo, pri čemer sklepajo, da gre za Julijo, so sporočili iz SloWol-fa. Sumijo, da je bila ubita nezakonito. Projekt SloWolf, ki se je začel 1. januarja 2010 in bo trajal vse do konca leta 2013, je prvi obsežen projekt o volku v Sloveniji.
Julija in Slavc, ki se je skotil v sloven-sko-hrvaškem tropu Slavnik in ga zapustil decembra lani, sta ustanovila prvi trop volkov na območju naravnega parka Lessinia, nedaleč stran od Verone. Slavc je na poti proti Veroni najprej prečkal velik del Avstrije in februarja prečkal mejo z Italijo nedaleč od Cortine dAmpezzo. Zatem naj bi šel skozi alpske doline zahodno od Belluna, nižinski del Veneta, konec marca pa je prišel do regionalnega naravnega parka Lessinia, kjer se je očitno za kratek čas ustalil. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Slavc prehodil že 1500 kilometrov poti.
Sredi aprila pa so iz Italije sporočili, da so zaposleni iz regionalnega parka Les-sinia v svežem snegu našli volčje sledi. Najpomembneje pri tem pa je bilo, da so sledi pripadale dvema volkovoma, ki sta se skupaj gibala. Šlo je za volka in mlado samico.
Italijanski mediji so po znani zgodbi o Romeu in Juliji, ki se je odvijala v bližnji Veroni, mlado volkuljo poimenovali Julija. V italijanskem laboratoriju ISPRA so nato na podlagi neinvazivnega genetskega vzorca volkulje ugotovili, da je Julija italijanskega porekla in da je bil to prvi primer, da sta trop ustanovila volkulja iz italijanske populacije ter volk iz dinarsko-balkanske, katere del so volkovi v Sloveniji.
Medtem v skupini SloWolf, ki je volka Slavca spremljala s pomočjo tele-metrijske ovratnice, ne vedo, kje je, saj mu je ovratnica s pomočjo avtomatskega mehanizma, ki se sproži po dobrem letu delovanja, ko se izpraznijo baterije, ravno ta teden odpadla.
Slavca so februarja opazili v zasneženi dolini Pustertaal
arhiv
SLOVENIJA - Preiskava o balonarski nesreči
Pilot brez veljavne licence, brez potrebnih dovoljenj tudi organizator tragičnega poleta
LJUBLJANA - Glavni preiskovalec nesreče balona na Barju Roman Rovanšek je včeraj predstavil uvodno poročilo preiskave. Slednje je potrdilo večino do zdaj znanih okoliščin nesreče, ni pa razkrilo končnih vzrokov zanjo. Na te bo po besedah Rovanška treba počakati do konca preiskave, ko bo izdano končno poročilo. Iz poročila je razvidno, da pilot ni imel veljavne licence, potrebnega spričevala letalskega prevoznika pa, enako kot vsi ostali ponudniki komercialnih poletov z baloni v Sloveniji, ni imelo niti podjetje Balonarski center, ki je organiziralo omenjeni let.
Kdaj bo preiskava zaključena, ni znano, mora pa biti po besedah vodje službe za preiskovanje nesreč na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Rovanška končana v letu dni, sicer mora pojasniti, zakaj temu ni tako. Ro-vanšek ob tem poudarja, da je edini cilj preiskave ugotoviti posredne in neposredne vzroke nesreče in okoliščine ter na podlagi tega izdati varnostna priporočila, ki bi lahko v prihodnje preprečila podobne nesreče. Povedal je še, da prepoved komercialnih letov z baloni za vsakega prevoznika velja do takrat, dokler ne pridobi spričevala letalskega prevoznika, s katerim dokazuje, da lahko zagotavlja varno letenje.
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Prehod v odraslost
Otrok se rodi in nato raste. Potek razvoja mu je zapisan v genih, okolica pa od njega pričakuje določene stvari in postavlja svoje zahteve. V nekem življenjskem obdobju nastopi puberteta, ki ji pravimo tudi mladostništvo ali adolescenca. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) definira adolescenco kot zgodnjo v obdobju od 10. do 14. leta, srednjo od 15. do 19. leta in pozno od 20. do 24. leta. To je prehod od otroštva v odraslost.
To je čas, ko se razvijeta občutek lastne vrednosti in samozavest. Vsi mladostniki si želijo, da bi bili v družbi sprejeti in da bi jim uspelo navezovati stike, vendar so nekateri preplahi oziroma se družbe bojijo in so negotovi, kot popolno nasprotje tistih vrstnikov, ki učinkujejo s svojim vedenjem napadalno. Navadno se staršem in na splošno odraslim zdi, da takih „plahih" otrok ni težko vzgajati, saj ne izvajajo pritiskov, v resnici pa trpijo zaradi najrazličnejših strahov. Najpogosteje gre za strah pred ločitvijo, strah pred stiki z drugimi, vendar gre tudi lahko za strah, da bi izpadli kot nesposobni pred odraslo osebo, ki jim je za vodnika, ali ker menijo, da niso kos uspešno nekaj izvesti ali vzpostaviti zvezo z vrstnikom ali drugo osebo, ker „ni-so dovolj dobri". Na osnovi notranje verbalizacije, se lahko veliko doseže. Učinkovitost posameznika se poveča, če lahko mladostnik izreče že sam pri sebi svoje
misli in dvome. Tako notranja verbalizacija lahko pomaga pri sa-morefleksiji in samoregulaciji, zunanja verbalizacija lastnih misli pa olajša izvajanje naloge, ker je pozornost usmerjena k pomembnostim same naloge. Verbalizacija daje posamezniku lahko občutek,
da neuspeh pri novih ali težkih nalogah sploh ni možen.
Skratka, kadar posameznik ni sam pri sebi zmožen prepričanja »sam bom to zmogel«, lahko omenjeni strahovi dobijo kronično obliko. Čim več časa traja strah, tem bolj se razvija telesu negativen in škodljiv stres. Lahko se celo zgodi, da mladostnik zboli. V začetku gre morebiti le za simptome utrujenosti, splošnega nezadovoljstva, raz-draženosti in zmanjšanje storilnosti, kasneje pa se iz tega razvijejo še srčne bolezni in bolezni krvnega obtoka, psihosomatske težave ali se pospeši navzemanje odvisnosti.
Nove terapevtske raziskave kažejo, da proti pretiranemu strahu pred družbo in socialnimi stiki pomagajo posebni programi treningov, zlasti pri mladostnikih, da bi pravočasno preprečili zmanjšanje njihovih osnovnih učnih sposobnosti in usihanje njihovih nagnjenj.
Skupinska terapija, ki jo uporabljajo celo že pri otrocih od 7. do 10. leta starosti, izkorišča tudi starševske resurse. S tematsko anamnezo najprej izvedenci ugotovijo obstoječe sposobnosti staršev na različnih področjih samospoštovanja. To se razume kot vsebinsko zelo blizu izkušnji, da si življenju dorasel in da lahko zadostiš svojim potrebam, kar pomeni, da posameznik zaupa v lastne sposobnosti mišljenja, učenja, razsojanja, odločanja in uspešnega reševanja osnovnih nalog in izzivov, ki mu jih življenje postavlja nasproti. Hkrati pa tudi verjame, da ima pravico do sreče in uspešnosti, da je pomemben, da ima pravico uživati sadove svojega dela in zadoščati svojim potrebam. Tako samospoštovanje ni neposreden učinek nekega lastnega ali tujega delovanja, pač pa je bolj posledica nekih določenih osebnih nastavitev in življenjskih praks.
Svojo življenjsko klimo lahko zgradi vsak posameznik tako, da npr. živi zavestno, skladno z realnostjo, ki ga obdaja. Svoje duševne sposobnosti mora primerno in zavestno usmerjati, jih izkoristiti na najboljši način, se otresti vsakega
avtomatičnega in samo zaradi navade in miselne lenobe sprejetega načina življenja. V življenju mora biti dejansko navzoč, sposoben izbirati iz množice informacij le najbolj tehtne o pomembnih dejstvih in dogodkih in spremljati odzive nanje; biti mora sposoben videti svoje napake in jih popraviti. Tak človek želi vedno vedeti, kje je sam, v primerjavi z masovnim prizadevanjem in željami in v okolju, v katerem živi.
Samega sebe mora sprejeti, sam sebi ne sme biti v nasprotju. Človek, ki sam sebe sprejema, pozna svoje občutke, jih opazuje in se iz njih uči. Brez lastne odgovornosti pa pravega mesta v življenju ni. Za to, kar počne, mora sprejemati odgovornost, ne pa iskati krivca zunaj sebe. Odgovorna oseba bo pri vsaki nalogi, ki jo dobi, znala izpostaviti osebne prioritete: ekonomijo s časom, izbiro cilja, način, kako kaj narediti in kako komunicirati z drugimi ljudmi. Odgovornost je tudi sposobnost kontrole nad svojim življenjem in preprečuje posamezniku, da bi se pomiloval ali se prepustil resignaciji.
Zadovoljen odrasel se odkrito sooča s svojimi zanimanji, odprto zastopa svoje mišljenje in svoje prepričanje, saj ga vodi želja, da bi svoje misli uveljavil oziroma se primerjal z drugimi, ko izraža svoje želje in svoje težnje.
Svojega življenja ne prepušča usodi, pač pa si zastavlja cilje, ki so natančno definirani. Vanj vlaga svoje sile, je pri tem ustvarjalen, produktiven in izraža na tak način svoje naravne darove in svoje sposobnosti. Seveda mora pri tem svoje vedenje uskladiti z vrednotami, ki jih sam poudarja, s svojim prepričanjem in ideali. Tako je zagotovljena osebnostna integriteta, ki posamezniku ne dovoli, da bi se usmerjal v dvojno moralo in postal nezanesljiv.
Skupinske vaje, ki smo jih omenili, s pomočjo iger z vlogami pomagajo utrjevati pozitivno naravnanost. Pri njih je posvečena velika skrb verbalnemu in neverbal-nemu izražanju, s katerim naj bi posameznik utrdil svoje socialne veščine in bil sposoben samozavestnega nastopa v družbi.
Ko nastopi puberteta, se šele nakazuje bolj ali manj »trnova« pot do odraslosti. V teoriji mnogi starši vedo, kaj to mladostniško obdobje prinaša s seboj, vendar je praktično doživljanje te izkušnje pogosto čisto nekaj drugega. Tako drugačno je, da lahko družino spravi iz ravnotežja.
Puberteta je za otroka čas spremembe in preobrazbe. Otrok se mora v tem obdobju rešiti družinske zaščite, saj bo samo na tak način lahko začel svojo pot k odraslosti. Če se je otrok od rojstva zanašal na starše, da ga bodo ščitili, zanj skrbeli, da je od njihove pomoči odvisen, se sedaj stvari obrnejo in se otrok skuša vse te odvisnosti in zaščite otresti. Ob tem povzroča v njegovi notranjosti pravi vihar sproščanje hormonov. Tudi na zunaj se veliko spremeni: naenkrat odpade vsaka otroška telesna harmonija, na katero so bili starši in otrok navajeni. Pri fantih se pojavi mutiranje, razvijejo se zunanje spolne značilnosti, pride do prve menstruacije in prvega izliva semena. Kdaj se bo točno vse to spreminjanje zgodilo, je odvisno od vsakega posameznika. Praviloma pa so prva na vrsti dekleta. Predpuberteta se lahko začne že pri desetih letih.
Vse telesne spremembe in ne-ravnovesja imajo svoj vpliv tudi na bistvene duševne spremembe, tako da se prejšnje otrokovo ravnovesje poruši. (jec)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 1. septembra 2012
3
DRAGA 2012 - Včeraj popoldne na Opčinah začetek 47. študijskih dni
Različni modeli in rešitve zajamčenega in olajšanega zastopstva
O tem so govorili Roberto Battelli, Damijan Terpin in Rudi Vouk - V večernih urah koncert zbora Alfa in Ornega
OPČINE - Zajamčeno zastopstvo lahko postane realnost, če ima ustavno kritje, za Slovence v Italiji pa to v nasprotju z olajšanim zastopstvom za zdaj ne pride v poštev, na avstrijskem Koroškem je glede tega v ognju več želez oz. modelov, zajamčeno zastopstvo pa imajo Italijani v Sloveniji, kar ima svoje sončne in senčne plati. Tako bi lahko strnili prvi dan letošnjih 47. študijskih dni Draga 2012, ki jih Društvo slovenskih izobražencev tudi tokrat prireja pod šotorom v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah.
Včerajšnji dan je potekal v znamenju problematike zajamčenega zastopstva, o čemer so na okrogli mizi govorili poslanec italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu Roberto Battelli, deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin in koroški odvetnik ter letošnji Tischlerjev nagrajenec Rudi Vouk.
Koroška: v igri več modelov
Prvi, ki je po uvodnih besedah predsednika DSI Sergija Pahorja in modera-torke Erike Jazbar, spregovoril v mikrofon, je bil Vouk, ki je orisal položaj na avstrijskem Koroškem in zgodovino zastopanosti Slovencev, ki jih danes ni v deželnem zboru zaradi nekdanje ideologije, neprimernega volilnega zakona in avstrijske politike. Kljub zadoščenju ob aferah, ki trenutno pretresajo koroško deželno politiko in v katerih so se znašli prav tisti, ki so po Voukovih besedah vodili protimanjšinsko gonjo, da bi prikrili korupcijo, se slovenski predstavniki zelo bojijo glasno izpostaviti manjšinska vprašanja. To kaže, kako potrebno bi bilo neko zajamčeno zastopstvo, za kar so formulirali več modelov: eden naj bi predvideval oblikovanje enega okrožja, v katerem bi bil izvoljen en predstavnik manjšine, drugi model je kombinacija ja-vno-pravnega pluralnega manjšinskega zastopstva, katerega predsednik bi imel mesto v deželnem zboru, tretji pa se nanaša na evropsko raven.
Italija: zajamčeno
in olajšano zastopstvo
Za Voukom je nastopil Terpin, za katerega je pravica do zastopanosti ena od temeljnih človekovih pravic manjšine, saj ji omogoča obstoj. Tajnik SSk je orisal stvarnost v Italiji, kjer je opozoril predvsem na trenutno pomanjkanje ustavnega kritja za zahtevo po zajamčenem zastopstvu, čeprav so v Italiji rešili že marsikatero slično vprašanje. Ob številnih primerih je Terpin poudaril predvsem razsodbo Ustavnega sodišča iz leta 1998, ki je za protiustavno razglasilo to, da volilni prag onemogoča ladinskim manjšinskim strankam izvolitev lastnih predstavnikov, kar je za Terpina pravno-usta-vna podlaga za manjšinsko stranko kot dodatno reprezentativno vrednost.
Obstajata tudi vsaj dve obliki olajšanega zastopstva: prvi je zakon o izvolitvi italijanskih poslancev v evropski parlament, ki za stranke, ki so izraz francoske, nemške in slovenske manjšine predvideva možnost povezovanja z drugimi strankami, drugi pa volilni zakon dežele Furlanije Julijske krajine, na podlagi katerega je SSk na zadnjih volitvah v povezavi z Demokratsko stranko izvolila predstavnika v deželni svet. SSk upa, da bo do povezave z DS prišlo tudi na prihodnjih deželnih volitvah, glede volitev v državni parlament pa je Terpin dejal, da je glede tega zaščitni zakon zelo ohlapen, vendar je v manjšini prišlo do določenega premika in je zajamčeno zastopstvo postalo vprašanje celotne narodne skupnosti. Tajnik SSk sicer ne pričakuje, da bo v Rimu razprava o volilnem zakonu šla daleč, v manjšini pa bi se morali zedini-ti tudi za model olajšanega zastopstva, v tem smislu pa Terpin pričakuje tudi odločen poseg Slovenije.
Slovenija: »dolga brada«
zajamčenega zastopstva
Zajamčeno zastopstvo za predstavnike manjšin v Sloveniji je po Battel-lijevih besedah zgodba, ki ima »dolgo brado«, saj je posledica velikih upov in pričakovanj v dejansko uveljavljanje člove-
kovih pravic in vrednot demokracije, ki so zajeli Slovenijo proti koncu 80. let prejšnjega stoletja. Določila o zajamčenem zastopstvu, ki jih je kot član takratne ustavne komisije pisal tudi Battelli sam, so takrat šla skozi brez posebnih težav, za italijansko manjšino je vladalo veliko zanimanje in so tri četrtine prebivalstva podpirale ohranitev in celo razširitev pravic Italijanov v Sloveniji. Težave so nastopile po mednarodnem priznanju Slovenije in njenem vstopu v Svet Evrope, Združene narode in druge forume: takrat se je začelo spodkopavanje ustavnih določil o pravicah, začelo se je primerjati raven pravic Italijanov v Sloveniji s tisto, ki so jo uživali Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, slovenska diplomacija je začela pritiskati na sosednje države, slovensko javno mnenje pa so naščuvali proti italijanski skupnosti. V bistvu je prišlo do zamrznitve izvajanja zakonodaje o italijanski skupnosti, stvari pa so se premaknile komaj s prvo vlado Janeza Janše in z vlado Boruta Pahorja. Battelli, ki v slovenskem parlamentu sedi od leta 1990, ima o zajamčenem zastopstvu mešane občutke, saj morajo Italijani v Sloveniji zaradi maloštevilnosti imeti zajamčene sedeže celo v svetih krajevnih skupnosti. Seveda imajo sicer možnost opozarjati na manjšinsko problematiko, vprašanje pa je, če jih kdo posluša. Po dvajsetih letih je zato obstoj italijanske manjšine zelo vprašljiv, tudi zato, ker v zadnjih letih zelo narašča govorjenje o fašizmu, fašizem in protiitalijanstvo sta po Battellijevih besedah celo postala steber slovenske nacionalne identitete.
V večernih urah so imeli udeleženci Drage možnost prisluhniti koncertu zbora Alfa in Omega z instrumentalisti, danes pa se bodo študijski dnevi nadaljevali ob 16.30 s predavanjem klimato-loginje Lučke Kajfež Bogataj na temo Planetarne meje - ovira za rast, izziv za razvoj. Dopoldne pa bo ob 10. uri okrogla miza v okviru 21. Drage mladih, kjer bodo teolog Ivan Štuhec ter novinarja Ivo Jevnikar in Andrej Černic govorili o idejni in vrednotni dediščini Jožeta Peterlina ob stoletnici rojstva.
Ivan Žerjal
Od leve: Battelli, Vouk in Terpin z moderatorko Eriko Jazbar
kroma
DRAGA 2012 - Napoved predsednika SSO Draga Štoke
Kmalu denar za manjšino?
Rezija: slovenske organizacije bodo ostale v domu na Ravanci - Pozdravila tudi Blažinova in Gabrovec
OPČINE - Slovenske ustanove v Italiji naj bi kmalu, ob koncu septembra ali v začetku oktobra, prejele italijanske državne prispevke za letošnje leto. To je v svojem pozdravu pred začetkom včerajšnjega prvega srečanja Drage 2012 na Opči-nah napovedal predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki je v tem smislu prejel sporočilo slovenskega veleposlanika v Italiji Iztoka Mirošiča, katerega je telefonsko obvestilo italijansko finančno ministrstvo. Ni znano, ali bodo zdaj izplačali celotno vsoto ali le njen del, je dejal Štoka, vendar bi morala biti skupna vsota prispevkov verjetno enaka lanski.
Predsednik SSO je tudi sporočil, da se slovenskim organizacijam v Reziji ne bo treba seliti iz kulturnega doma na Ra-vanci, kar mu je prav včeraj v telefonskem pogovoru zagotovil župan Rezije Sergio Chinese. Glede tega je Štoka opozoril, da je svojčas nekdanja Jugoslavija oz. Slovenija, ki je dom na Ra-vanci zgradila, zagrešila napako, ko ga je potem podarila krajevni občini in ne slovenskim organizacijam. To danes plaču-
jemo, je dejal predsednik SSO, za katerega pa je dober uvod v prvo zasedanje manjšinskega omizja pri italijanskem notranjem ministrstvu bližnje srečanje predstavnikov manjšine z italijansko notranjo ministrico Annamario Cancellieri, ki prihaja v FJK.
Do prve seje omizja pri notranjem ministrstvu naj bi verjetno prišlo v začetku septembra, ob tisti priložnosti pa bodo izpostavili vprašanje zamujanja pri izplačevanju prispevkov, je v svojem pozdravnem nastopu dejala senatorka Tamara Bla-žina, ki je glede problematike zajamčenega zastopstva dejala, da je razprava v zvezi z novim volilnim zakonom še pri predlogih in ni še predloga, na katerega bi lahko »obesili« tudi predlog, ki bi upošteval določila zaščitnega zakona.
Udeležence Drage je pozdravil tudi deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je težave s prispevki označil za ciklične, kar je nesprejemljivo in nerazumljivo. Glede manjšine pa je dejal, da smo premajhni, da bi se izolirali, saj potrebujemo druge, ker več glav bolje razmišlja in tako se pride do boljših rezultatov. (iž)
SLOVENIJA - Podatki za 2. četrtletje
Padec BDP za 3,2% vzbudil veliko skrbi
LJUBLJANA - V Sloveniji se je BDP v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. Na finančnem ministrstvu so nad podatki zaskrbljeni, a zagotavljajo, da rebalans proračuna ne bo potreben. Gospodarsko dogajanje je v drugem četrtletju zaznamovalo zlasti zelo izrazito zmanjšanje domačega trošenja. Še bistveno bolj izrazito se je zmanjšalo investicijsko trošenje. Medtem ko so na padec BDP zelo negativno vplivale tudi investicije v zaloge, je na spremembo BDP močno pozitivno, za 3,4 odstotne točke, vplival saldo menjave blaga in storitev s tujino. Vendar pa sta se hkrati v tem obdobju zmanjšala tako izvoz (za 0,5 odstotka) kot uvoz (za 5,4 odstotka).
V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so zaskrbljeni zlasti nad podatkom o padajočem izvozu. "To je bil do sedaj glavni dejavnik sicer šibkega gospodarskega okrevanja. Ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah je bil namreč izvoz prvič po dveh letih nižji," je poudaril direktor Umar-ja Boštjan Vasle.
Za ekonomista Janeza Prašnikarja podatek ni nepričakovan. Ko je padel pokojninski zakon, je to zastraševalno delovalo na potrošnjo, je pojasnil. Po mnenju ekonomista Jožeta Damijana ter ekonomista in pravnika Mitje Kovača dinamika BDP v Sloveniji kaže tendenco, da se recesija poglablja.
K takojšnjemu ukrepanju so vlado in DZ pozvali tudi v Gospodarski zbornici
Slovenije (GZS). V zbornici so zaskrbljeni, ker se razmere zaostrujejo, "pravih odgovorov na razmere pa še vedno ne uspemo najti, niti pripraviti, kaj šele izvajati".
Na ministrstvu za finance so opozorili na dejstvo, da se tako Slovenija kot članice EU letos soočajo z nadaljnjim peša-njem gospodarske aktivnosti ter zaostrovanjem razmer v vseh gospodarskih panogah. Spodbude iz zunanjega okolja, od katerega je slovensko gospodarstvo odvisno, pa so prav tako skromne.
Nov rebalans letošnjega proračuna po zagotovilih ministrstva ne bo potreben. Ministrstvo sicer še ne razpolaga s podatki o gospodarskih gibanjih do konca leta in čaka na jesensko napoved Umarja, ki bo podlaga za pripravo proračunov za 2013 in 2014.
Statistični urad pa je popravil podatke za lansko leto, v katerem je Slovenija vendarle beležila gospodarsko rast. "Na osnovi trenutnih podatkov lahko rečemo, da so bile gospodarske razmere lani boljše, kot smo ocenjevali februarja letos. Po trenutnih ocenah je BDP lani se povečal za 0,6 odstotka, in ne padel za 0,2 odstotka," je povedala vodja sektorja za makroekonomske statistike Karmen Hren.
Na padec BDP so se parlamentarne stranke odzvale različno. V koaliciji jih je večina za vztrajanje pri sprejemanju nujnih protikriznih ukrepov, po mnenju opozicije pa je padec BDP posledica napačnih odločitev vlade.
SLOVENIJA - Oktobrske predsedniške volitve
Türk vložil kandidaturo za svoj drugi mandat
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je včeraj na Državno volilno komisijo vložil kandidaturo za svoj drugi mandat, podprto z več kot 13.000 podpisi državljanov. Odslej naprej bo, kot je dejal, vso energijo posvečal opravljanju funkcije predsednika republike. Türk zagotavlja, da je povezovalen predsednik ter predsednik vseh državljank in državljanov.
Podpise državljanov so podporniki kandidata Türka zbrali v dveh tednih oz. devetih delovnih dneh, kar je po kandidatovih ocenah zelo lep rezultat. Državljani in državljanke so po njegovem mnenju v velikem številu s podpisom pokazali, kako močno podpirajo njegovo kandidaturo. Türk je za podporo hvaležen in verjame, da bo nadaljevanje njegovega prizadevanja za ponovno izvolitev uspešno.
Kandidaturo je Türk vložil razmeroma zgodaj, kot prvi kandidat, saj je rok za to 17. oktober. Po vložitvi kandidature je novinarjem pojasnil, da bo odslej vso svojo energijo, "kot da ni nobene volilne kampanje", posvečal opravljanju funkcije predsednika republike. Poudaril je, da so njegovo delo, vsa njegova energija in znanje posvečeni državljankam in državljanom. "Sem predsednik, predsedniški kandidat in bom predsednik vseh državljank in državljanov Slovenije," je zagotovil Türk. Kljub nekaterim očitkom v preteklosti zagotavlja, da je zelo povezovalen predsednik, kar da kaže tudi podpora, ki jo ima v javnosti. (STA)
Na primorski avtocesti 15-kilometrska kolona
LJUBLJANA - Na primorski avtocesti med razcepom Nanos in počivališčem Ravbarkomanda proti Ljubljani je bila včeraj popoldne kolona vozil dolga 15 kilometrov. Kolona je nastala zaradi povečanega prometa predvsem pa zaradi delovne zapore dela cestišča. Desetkilometrska kolona je bila na tudi na cesti od Pivke proti Postojni, osemkilometrski zastoj pa na cesti Dragonja-Koper.
Kandidat za varuha človekovih pravic tudi Sint DiRicchardi
LJUBLJANA - Generalni tajnik Zveze Sintov Slovenije Rinaldo DiRicc-hardi - Muzga je napovedal kandidaturo za varuha človekovih pravic. S kandidaturo želi javnosti pokazati, da je dozorel čas, ko lahko pripadniki marginaliziranih skupin dokažejo, da znajo empatično doživljati sočloveka. Svojo kandidaturo za varuha človekovih pravic napovedala tudi sedanja informacijska pooblaš-čenka Nataša Pirc Musar.
POTOPIS	Sobota, 1. septembra 
2012	4
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
BAZOVICA 2012 - Predstavili niz spominskih svečanosti in spremljevalnih dogodkov
Na bazoviške junake bo odslej spominjala tudi plošča v Ljubljani
Na osrednji proslavi v Bazovici bosta spregovorila Igor Komel in Franco Cecotti
Goriški kulturni delavec Igor Komel in zgodovinar Franco Cecotti bosta osrednja govornika na letošnji proslavi v spomin na Ferda Bidovca, Franja Maru-šiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valen-čiča. Proslava bo v nedeljo, 9. septembra, ob 15. uri na bazovski gmajni, kjer bo prisotne pozdravila tudi slovenska ministrica Ljudmila Novak. Kulturni program bodo oblikovali pevski zbori Ivan Grbec (Škedenj), Igo Gruden (Nabrežina) in Valentin Vodnik (Dolina) ter Godba ljubljanskih veteranov.
Spored spominskih svečanosti in niza spremljevalnih prireditev, ki bo letos zajel ves september, je Odbor za proslavo Bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici predstavil včeraj v Narodnem domu. Milan Pahor je poudaril, da je počastitev bazoviških junakov prerasla krajevne okvire in prišla v zavest celotnega primorskega prostora ter počasi prodira tudi v italijanski demokratični svet. Kljub povabilu pa ni bil na včerajšnji tiskovni konferenci zastopan noben italijanski medij.
6. septembra, natanko 82 let po ustrelitvi, se bodo junakov najprej spomnili na gmajni v Bazovici: ob 6.43 se jim bodo poklonili člani skupine Mladi Tigr in srednješolci pod vodstvom režiserja Marjana Bevka. Ob 11. uri bo slovesnost pri spomeniku na pokopališču pri Sv. Ani, kjer bo prisotne nagovoril novinar Peter Verč, nastopil pa bo Mladinski pevski zbor Tončka Čok. Istega dne bodo ob 17.30 v mali dvorani Narodnega doma predstavili spomine soborca bazoviških junakov Draga Žerjala, ki jih je uredil zgodovinar Alek-sej Kalc, ob 20. uri pa bo v cerkvi v Bazovici še maša zadušnica, kjer je predviden nagovor odvetnika Petra Močnika in nastop Mepz Lipa.
Naslednjega dne, v petek, 7. septembra, bo v Prešernovem gaju v Kranju spominska slovesnost ob spomeniku, ki so ga tržaškim antifašistom postavili že leta 1931. Spregovorila bo sovodenjska županja Alenka Florenin, zapel pa združeni zbor Skala-Jezero.
Dan pred osrednjo proslavo bo v znamenju tabornikov Rodu Modrega vala, ki bodo s člani Slovenske zamejske skavtske organizacije sicer sodelovali na vseh spominskih slovesnostih. Taborniki tudi letos prirejajo Bazoviški orientacijski pohod (BOP); zbirališče ob
Milan Pahor
kroma
15.30 pri spomeniku na gmajni, kjer bo ob 21. uri tudi taborni ogenj. Ljubitelji pohodništva se bodo v nedeljo dopoldne lahko udeležili tudi tradicionalnega spominskega pohoda v organizaciji ŠZ Sloga, ŠZ Devin in SPDT; ravno s pri-
hodom pohodnikov k spomeniku se bo ob 15. uri pričela osrednja svečanost.
Športno obarvano bo dogajanje tudi teden kasneje (15.-16. septembra), ko bo v repenski telovadnici 39. pokal bazoviških žrtev. V ženskem delu turnirja se
bodo v soboto pomerile ekipe Grobničan, Zreče in Zalet C, v moškem pa Mežica, Olympia in Sloga.
To še ni vse. 20. septembra ob 19. uri bo ob spomeniku na bazovski gmajni zaživela predstava Slovenskega stalnega gledališča Kobarid 1938 (Kronika atentata). Nekaj dni kasneje pa se bodo bazoviškim junakom poklonili tudi v Ljubljani. 29. septembra, na dan, ko bo v Cankarjevem domu slavnostna akademija ob 85-letnici ustanovitve Tigra, bodo na rektoratu univerze odkrili spominsko ploščo. Kot je pojasnil Pahor, so ploščo leta 1931 postavili študentje iz Julijske krajine, leta 1942 pa so jo italijanske oblasti odstranile. Sedemdeset let kasneje bodo tako bazoviški junaki dobili tudi obeležje v slovenski prestolnici.
Pahor se je zahvalil vsem društvom in posameznikom, ki pripomorejo k uspehu obsežnega niza dogodkov Bazovica 2012, in napovedal, da bo odbor v bližnji prihodnosti sklical širše zasnovan sestanek, na katerem naj bi preučili že večkrat omenjeni možnosti: uvedbo postopka za državno priznanje bazoviškega spomenika in za revizijo prvega tržaškega procesa. (pd)
TRŽAŠKA OBČINA - Porast inflacije
Cene v enem letu +4,1 %
Avgusta cene poskočile za 0,7 odstotka - Stanovanja, voda in energija plus 9 odstotkov letno
Avgusta so se cene v tržaški občini povečale povprečno za 0,4 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa je porast kar precejšen: plus 4,1 odstotka. Porast inflacije je zaznaven, saj so se julija cene povečale za 0,2 odstotka, letno pa za 3,6 odstotka.
Podatke je posredoval statistični urad tržaške občine. Avgusta so se najbolj podražili prevozi (+2,7 odstotka), sledijo usluge gostinskega sektorja (+1,1 odstotka), medtem ko so se prehrana in brezalkoholne pijače podražili za 0,6 odstotka. Med drugimi beležijo nadalje podražitev v sektorju komunikacij (+0,4 odstotka), rekreacije, prireditev in kulture (+0,3 odstotka), hišne opreme (prav tako +0,3 odstotka), alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov (+0,2 odstotka).
V preteklem mesecu pa so se pocenile zdravstvene usluge (-0,2 odstotka),
oblačila in obutve (-0,1 odstotka) in drugi servisi, ki jih beleži statistični urad (0,1 odstotka).
Cene v dveh sektorjih so ostale nespremenjene. To velja za stroške za vzgojo in stroške za stanovanje, vodo, električno energijo in goriva.
Mnogo bolj zaskrbljujoči so podatki o letnih razlikah cen na nekaterih področjih. Predvsem izstopa podražitev stroškov za hišo, vodo električno energijo in goriva. Medtem ko so ostale cena tega sektorja v zadnjem mesecu nespremenjene, gre beležiti v letni primerjavi porast stroškov za kar 9 odstotkov. To je sektor, ki je v zadnjem letu najbolj »stanjšal« denarnico tržaških družin (in posameznikov). Občuten je bil tudi porast stroškov za prevoze: plus 7,6 odstotka.
Nad letnim povprečjem inflacije (+4,1 odstotka) so se znašli še stroški za alkoholne pijače in tobačne izdelke (podražili so se za 6,3 odstotka) in stroški za gostinske usluge (podražitev znaša +6,1 odstotka).
Vštric z letno inflacijo so se sukali stroški za oblačila in obutev (+4,1 odstotka), manj pa so se podražili prehrana in brezalkoholne pijače (+3,3 odstotka), stroški za pohištvo (+2,7 odstotka), stroški za vzgojo (+1,5 odstotka) in stroški za rekreacijo, prireditve in kulturo (+0,6 odstotka).
V zadnjem letu so se cene v dveh sektorjih celo pocenile. To velja za stroške za komunikacije (minus 1,6 odstotka) in za stroške za zdravstvene usluge (minus 0,7 odstotka).
ZAHODNI KRAS - Prosecco DOC
Kaj pa Prosek?
Prosecco DOC na Barcolani, Prosek pa povsem pozabljen
Naposled je Prosek ostal brez ... prosecca. Tak je grenki konec zgodbe o prazniku zaščitene penine, ki jo bodo med letošnjo Barcolano bogato ponujali (in prodajali) vinogradniki iz Veneta in Furlanije. Vas, po kateri zaščiteno vino nosi ime, pa je bilo pahnjeno ob stran.
Tako je zapisano v tiskovnem sporočilu, ki ga je izdal rajonski svet za Zahodni Kras. Prav je, da je trgovinska zbornica izkoristila odmevno regato za promocijo penine prosecco, pričakovati pa je bilo, da bo tudi domača vas pri tem soudeležena. To pa se ni zgodilo. Prireditev bo tako šla vprid vinski bojni ladji iz Veneta, proti kateri je kraška ščifa brez moči.
Rajonski svet je ocenil, da je to rezultat politično-ekonomske raču-nice nekaterih, njihovih volilnih interesov (deželni odbornik za kmetijstvo Violino?). Na ta način pa na-stradajo vrednote, vezi z ozemljem in priložnosti za boljši jutri.
Prav rajonski svet je bil pobudnik številnih srečanj za ovrednotenje krajevnega vinogradništva. Februarja so se na pobudo odzvali »vsi institucionalni dejavniki, z izjemo deželnega odbornika« (spet Violino!). Zgodilo se je celo, da so vinogradniki iz Veneta ob prisotnosti tamkajšnjega deželnega odbornika za kmetijstvo izbrali prav Prosek in sedež rajonskega sveta za napoved praznika penine prosecco ob Bar-colani. Pričakovati je bilo, da bi bila tudi vas soudeležena. Če bi se bil zdel rajonski sedež neumesten, bi lahko v ta namen izkoristili sedeža gospodarskih društev na Proseku in Kontovelu, »a nihče nas ni niti povohal,« je žalostno ugotovil zahod-nokraški rajonski svet.
Svetniki bodo kljub temu še vedno pozorno sledili zadevi, nadaljevali bodo s prizadevanji, da bi institucije vendarle posegle v prid krajevnemu kmetijstvu.
OBČINA TRST - Proti združitvi
AcegasAps - Hera? Opozicija pravi: Ne!
Napovedana združitev tržaškega podjetja AcegasAps z bolonjsko Hero je izzvala oster protest opozicije v tržaškem občinskem svetu. Ljudstvo svobode je na tiskovni konferenci napadlo levosredinsko občinsko upravo, češ da hoče razprodati eno od temeljnih mestnih podjetij, saj bi iz združitve potegnila krajši konec, ker bi vse odločitve o bodočem delovanju novega podjetja sprejemali v Bologni, Trst pa bi jim moral le pasivno prikimavati.
Gibanje 5 zvezd pa je pripravilo ljudsko peticijo z naslovom Acegas je tudi tvoj, branimo ga skupaj. S podpisi Tržačanov bo skušalo »prepričati« župana Roberta Cosolinija, naj opusti povezavo tržaškega podjetja s podjetjem Hera, ki deluje večinoma v Emili-ji-Romagni in Markah.
V peticiji je razčlenjeno pojasnjeno, zakaj bi bila ta poslovna poroka škodljiva za Acegas. Z združitvijo bi Občina Trst, večinski lastnik podjetja Acegas, izgubil nadzor nad podjetjem, kar bi predstavljajo pravcato razprodajo
mestnega premoženja. Acegas bi se dejansko odrekel upravljanju krajevnih javnih služb, pa tudi ne bi imeli nobenega jamstva za ohranitev delovnih mest in za kakovost službe.
Gibanje 5 zvezd s peticijo tudi zahteva zamenjavo sedanjega vodstva podjetja AcegasAps, ki je »odgovorno za nenadzorovano zadolžitev podjetja.« Leta 2005 je znašala zadolžitev 228 milijonov evrov (ob 596 milijonih evrov prometa), konec 2011 pa je zadolžitev dosegla 447 milijonov evrov,medtem ko je promet znašal 585 milijonov evrov. V šestih letih se je torej zadolžitev skoraj podvojila, medtem ko je ostal promet dejansko nespremenjen. Zato peticija poziva župana, naj novi upravitelji pripravijo načrt, da bi »pozdravili« finančno stanje podjetja. Obenem bi morali opraviti podrobno analizo o kakovosti služb podjetja,pa tudi proračune hčerinskih podjetij.
Vprašanje nameravane združitve podjetja AcegasAps s podjetjem Hera bo po vsej verjetnosti na dnevnem redu po obnovitvi dejavnosti občinskega sveta.
NABREŽINA
Odšel je
Rino
Caldi
Po dolgi bolezni se je v Na-brežini poslovil Vittorino (Rino) Caldi, župan, občinski svetnik in človek zdrave pameti. Bil je star 82 let, pogreb bo v sredo, 12. septembra, ob 11. uri na nabrežin-skem pokopališču. Med prvimi se je na Caldijevo smrt odzval de-vinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, ki se je spomnil njegovega doprinosa za družbeno rast in za uveljavitev kulture sožitja v občinski stvarnosti. Pokojni, ki je bil po poklicu bolničar, zapušča ženo Mario ter hčerki Sonio in Renato, slednja je žena občinskega svetnika Walterja Ulcigraia, tastovega sopotnika v italijanski socialistični stranki ter aktualnega občinskega svetnika iz vrst županove levosredinske liste.
Caldi se je rodil v Križu (njegova mama je bila Križanka), nato se je preselil v Nabrežino, kjer je bil leta 1964 prvič izvoljen v občinski svet. V občinski skupščini je sedel trideset let vedno kot zastopnik PSI, bil je podžupan v času županov Albina Škerka in Bojana Brezigarja, leta 1991 pa je bil izvoljen za župana za krmilom le-vosredinske koalicije z demo-kristjani in s Slovensko skupnostjo. Po razpadu takozvane prve italijanske republike in razkroju povojnega strankarskega sistema se je Caldi umaknil z aktivne politike, malce je bil razočaran, a nikoli zamerljiv, saj vsaka stvar ima začetek in konec, je dejal.
Zadovoljen je bil, da se je leva sredina na zadnjih volitvah spet prebila na oblast v Devinu-Nabrežini. Njegovo srce je bilo na levi, pod silo razmer, kot mi je večkrat pripovedoval, pa je moral pristati na politične kompromise. Verjel je v socialistično idejo, v prijateljstvo med Italijani in Slovenci ter v antifašizem, ni maral sek-taštva in ideoloških bojev, ki ne vodijo nikamor.
Pokojni Rino ni imel za sabo šol, vse kar se je naučil, se je naučil iz vsakdanjega življenja, kar velja tudi za znanje, ki ga je pridobil na političnem in upravnem področju. Za razliko od mnogih sedanjih politikov in upraviteljev je dobro poznal zakone in upravna pravila, predvsem pa občinsko »kolesje« in vsakega občinskega uslužbenca posebej. Ni bil vzvišen in je vedno trdil, da mora župan biti med ljudmi in delati zanje, zato je užival spoštovanje tudi med političnimi nasprotniki, predvsem pa med občani. Primorskemu dnevniku je bil vedno na razpolago z informacijami in predvsem z vljudnostjo ter lepo besedo. Tudi zaradi tega ga bomo ohranili v lepem spominu.
Sandor Tence
/
POTOPIS
Sobota, 1. septembra 2012
5
ŽELEZARNA - Država pripravljena na sanacijo območja, a je ne misli financirati
Napočil čas za strateške odločitve Kako izkoristiti škedenjsko obalo?
Po srečanju z ministrom Clinijem bo na vrsti še Passera - Zveza levice zagovarja sodobno industrijo in delo
Po četrtkovem večernem soočenju med okoljskim ministrom Corradom Clinijem in predsednikom Dežele FJK Ren-zom Tondom ter odbornico Sandro Savi-no je postalo jasno, da italijanska vlada pozorno spremlja razvoj dogodkov v zvezi s škedenjsko železarno in odločno zagovarja okoljsko sanacijo območja tovarne. Ustrezni birokratski postopki se spodbudno nadaljujejo, vendar teh posegov ne bo financirala država. Clini je sogovornikom razložil, da morajo sredstva priskrbeti krajevne uprave. Sanacija pa naj bi se začela na obmorskem pasu, na območju, ki je v državni lasti.
Minister Clini je pojasnil, da se bo sanacija območja železarne vsekakor začela po zaprtju tovarne, omenjeno obalno območje pa bi lahko izkoristili v sklopu pristaniških logističnih dejavnosti, če bodo med železarno in lesnim pristaniščem zgradili logistično ploščad. To pa bi bržkone pomenilo, da bi se Trst na tem koncu odpovedal industrijskim dejavnostim. »Sanacija je draga zadeva in ima smisel samo, če je njen končni cilj ponovna uporaba zemljišč,« je bil jasen Clini. Strateške izbire in prihodnost škedenjske železarne bodo predmet pomembnega srečanja, ki bo na sporedu 10. septembra. Sestali se bodo predstavniki Dežele, krajevnih uprav, stanovskih in sindikalnih organizacij.
Ministrove besede so naletele na dober odziv sindikalnih predstavnikov, ki so dejali, da se Rim končno zanima
Ko bodo zaprli železarno, se bo sanacija verjetno začela ob morju
kroma
za usodo železarne, med samim srečanjem pa je bilo nekaj napetosti med sindikalisti in predsednikom Dežele Tondom, kar se ni zgodilo prvič. Župan Co-solini je srečanje ocenil pozitivno, kljub temu pa je zelo previden. Dejal je, da trenutno ni zainteresiranih vlagateljev, sanacijo območja pa običajno financira podjetje, ki je onesnaževalo. Med naslednjimi koraki bo vsekakor novo srečanje, na katerem bo navzoč tudi mi-
nister za gospodarski razvoj Corrado Passera, je napovedal župan.
Zveza levice se medtem zavzema za ohranitev industrije, ki pa naj bo »čista«. Pokrajinski tajnik SKP Antonio Saulle, pokrajinska tajnica SIK Bruna Zorzini in deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič so na včerajšnji novinarski konferenci poudarili, da je privatizacija v začetku 90. let poglobila težave v železarskem sektorju, del krivde pa nosijo zmerne, libe-
MUZEJI ZVEČER - Tudi letos velik uspeh večernih programov
Muzej ni zaprašena zbirka
Gledališki in glasbeni programi vsakič privabili več sto obiskovalcev v palačo Gopčevic in vilo Sartorio
Muzej ni zaprašena, statična zbirka predmetov, temveč živ pričevalec zgodovine, neštetih odkritij in anekdot, ki v Trstu zaživijo vsako poletje s pobudo Muzeji zvečer. Vodstvo mestnih muzejev si je pred skoraj dvajsetimi leti zamislilo to posebno doživetje z ne-stan-dardnimi ogledi, glasbenimi in gledališkimi animacijami izven običajnega urnika. Pobuda je v letih romala od muzeja do muzeja, da bi obiskovalcem razkrila različne mestne zaklade; letos se je celo razdvojila, saj so se dogodki odvijali ob torkih v gledališkem muzeju v palači Gopčevic, ob sredah pa v elegantni meščanski rezidenci vile Sartorio. Iz muzejskih arhivov je skupina Lumen Har-monicum črpala glasbene alegorije Guida Cimosa, ki so s salonsko filozofijo in poklonom cesarici Sisi bogatili večere tržaške buržoazije v 19. stoletju. Vodene oglede razstav in zbirk vile Sartorio na temo vrtov in tihožitij so dopolnjevali nastopi violinistov tečaja The New Virtuosi in nova pobuda, ogled štirih avtorskih filmov, ki jih je Cappella Underground izbrala po rdeči niti vrtov. Glasbena šola Scuola di Musica 55 pa je tudi letos sodelovala pri izbiri glasbenih ponudb, ki so v palači Gopcevich prikazale običaje in zabave Tržačanov iz prejšnjih stoletij,
na primer z opernimi zgodbami, ki jih je v tržaško narečje prelil humorist Carlo de Dolcetti (1876-1959). Zabavnim večerom v sodelovanju z deželnim sedežem RAI je sledila sodobna pravljica Gianni-ja Gorija o zvezdi, ki kaže pot do viso-kokakovostne glasbe in še dve gledališko-glasbeni fantaziji baritonista Nicoloja Ce-rianija, najprej o pisatelju Italu Svevu, nato o vinu in pojedinah v glasbi. Ob spremljavi pianista Corrada Gulina je slednji projekt ustvarjalnega pevca ubral politično smer z asociacijami glasbenih fragmentov s korupcijo italijanskih politikov, mafijskimi zločini, položajem kulturnih ustanov. Z grenkim humorjem je Ceriani »pel« s Kramerjevimi notami o praznih dvoranah opernega gledališča, o solistih brez talenta, o neodgovorni upravi Calende, predvsem pa o molku medijev in publike, ki zapušča gledališča, a se nikoli ne izpostavlja z javnim protestom, na primer ker operno gledališče nima plesnega ansambla ali ker Stalno gledališče FJK že dvajset let nima igralskega ansambla.
V pritličju muzeja na kanalu se je tudi razstava o tržaškem scenografu Ser-giu D'Osmu vključila v širšo pobudo z vodenim ogledom, lutkovnimi in gledališkimi prizori (slednji iz zbirke Le Mald-
Tudi zadnji torkov večer je bil v gledališkem muzeju dokaj živahen
kroma
obrie v izvedbi učencev igralske šole gledališča La Contrada pod režijskim vodstvom Francesca Macedonia). Medtem so se v zgornjih nadstropjih odvijali sprehodi po spominih iz salonov in gledališč avstroogrskega Trsta z glasbenimi presenečenji pianistov (z glasbili muzejske zbirke), flavtista in pevke. Otroci pa so imeli na voljo laboratorij za izdelovanje lutk.
Tržačani so navezani na poletno tradicijo večernega ogleda mestnih muzejev in so prihajali v lepem številu (približno 250-300 obiskovalcev vsak večer), čeprav se je letos vse odvijalo »pod streho« omenjenih muzejev in je bilo treba za razliko od prejšnjih izvedb plačati zmerno vstopnino. Ravnateljica Mestnih muzejev Maria Masau Dan je prepričana, da so novosti bolj v skladu z naravo pobude: »Muzejske zbirke se nahajajo v notranjosti, ne pa na prostem, zato je treba privabiti obiskovalce v dvorane. Vstopnina pa je znak zavestne izbire, resničnega zanimanja obiskovalca, ki na ta način daje muzeju priznanje za kvaliteto ponudbe. Muzeji zvečer je tudi promocijska dejavnost tržaških muzejev z upanjem, da kdor vzljubi to živo podobo muzeja in njegove vsebine, se bo tudi vrnil izven posebnih poletnih večerov.« ROP
ralne in reformistične stranke, ki težijo k ukinjanju industrije. Zveza levice je od samega začetka skušala uskladiti interese delavcev in občanov, ker delo in zdravje nista nezdružljiva.
Zveza levice predlaga izkoriščanje spodbud iz medministrske resolucije CIP6 (o obnovljivih virih energije), uvedbo zavarovanja, ki bi krilo škodo v primeru zaprtja podjetja (pri tem naj bi sodelovali vlada, krajevne uprave ter politični in družbeni dejavniki). Anketa je pokazala, da se uslužbenci železarne počutijo kot grešni kozli, žrtve neodločne politike in institucij, ki se niso nikoli resno lotile teme preoblikovanja železarne. Delavci dobro vedo, da je problem onesnaževanja pereč, podjetje pa je pri odlašanju z investicijami spoštovalo zakone, kar je potrdil sam minister Clini. Podjetje mora čim prej najti rešitev, politika in institucije pa prav tako. Zveza levice vsekakor poudarja, da je treba tem delavcem zagotoviti delo v okviru okolju prijaznejših proizvodnih dejavnosti ter primerne dohodke. Železarstvo ni nujno onesnažujoča dejavnost, nemške tovarne lahko služijo za zgled, je bilo slišati včeraj. Železarna je v Trstu osrednji problem, ki mu vodilni razred po mnenju Zveze levice ni kos, saj ga skrbijo samo volilni računi.
Deželni svetniki Demokratske stranke pa so vložili prošnjo za ogled železarne, kjer se hočejo sestati z vodstvom, sindikati in sindikalnimi predstavniki delavcev. Poleg tega nameravajo obiskati tudi sedež podjetja Sertubi, v katerem je dopolnilna blagajna žal spet na dnevnem redu. (af)
Dan judovske kulture
Jutri bodo v Trstu počastili evropski dan judovske kulture, ki je letos posvečen stoletnici mestne sinagoge. V muzeju judovske skupnosti Carlo e Vera Wagner (Ul. del Monte 5) bodo ob 11. uri odprli fotografsko razstavo na to temo, pokrovitelja sta Pokrajina in Občina Trst. Na sporedu bodo tudi vodeni ogledi sinagoge (ob 15., 16. 17. in 18. uri), judovskega pokopališča (ob 10., 11. in 12. uri v Ulici miru 4) in muzeja judovske skupnosti (od 16. ure do 19.30) ter sprehodi po judovskem Trstu (ob 10. in 16. uri z zbiranjem v sinagogi). Informacije na telefonski številki 0406726736.
Kmetijska vprašanja
Tržaški občinski odbornik za kmetijstvo Umberto Laureni in podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc sta se pred dnevi sestala s predstavniki kmečkih organizacij, s katerimi sta govorila o ovirah na poti razvoja kmetijstva na Tržaškem. Odbornika sta se strinjala, da je treba pravilno ovrednotiti kmetijski sektor, Laureni pa se je zavzel za sistemsko reševanje odprtih vprašanj in pozivov, ki prihajajo z ozemlja. Prihodnje srečanje bo 25. septembra, jeseni pa bo na vrsti pokrajinska konferenca o kmetijstvu.
Praznik gasilcevv Prebenegu
V	Prebenegu bo danes vrsta prireditev ob praznovanju 35-letnice ustanovitve občinskega združenja prostovoljnih gasilcev Breg. Z Občine Dolina sporočajo, da se bodo osrednjega programa udeležili inštitucio-nalni predstavniki Dežele FJk, vlade republike Slovenije in drugih ustanov. Sprejem gostov na občinskem sedežu v Dolini bo ob približno 11.30, sledila bo slovesnost v Prebenegu z začetkom ob 12.00 uri.
Flavio Tosi v Trstu
Drevi ob 19. uri bo na prazniku Severne lige (do jutri na Trgu Straulino na mestnem nabrežju) politična debata o prvem letu po upravnih volitvah. Soočenje vodi novinarka Silvia Stern, sodelujejo Pierpaolo Roberti (Severna liga), Francesco Russo (DS), Bruno Marini (LS) in Igor Kocijančič (SKP). Ob 21. uri bo nastopil župan Verone Flavio Tosi. V kioskih ponujajo pijače in ribje jedi.
TV Kocka o Konjih na Krasu
V	sklopu TV Kocke na Slovenski televiziji RAI bodo nocoj ob 20.25 predvajali utrinke s praznika Konji na Krasu, ki v Cerovlje privablja veliko število obiskovalcev in ga prireja konjeniško društvo Skuadra UOO. V intervjuju s predsednikom Ugom Sim-čičem bo mogoče izvedeti marsikaj v zvezi s praznikom in konji.
POLICIJA - Prijeli so ju v Madridu
Brata kriminalca^ sta se skrivala v Španiji
Kosovski kriminalec Agush Cakici je celih šest let bežal pred roko pravice, po navodilih policistov tržaškega mobilnega oddelka pa so ga v četrtek v Madridu končno prijeli španski policisti. Tako se je izšla preiskava, ki so jo v Trstu vodili zoper 32-letnega moškega iz Prištine, obsojenega na šest let in štiri mesece zaporne kazni. Seznam kaznivih dejanj je dolg - od ropa v obte-ževalnih okoliščinah in izkoriščanja prostitutk do spolnega nasilja, tatvine in posedovanja orožja.
Preiskavo so spravili na pravi tir v letošnjem juliju, in sicer po prijetju Cakicijevega brata Gazmenda. Agush Cakici je bil uradno na begu od leta 2006, tržaško državno tožilstvo je na njegov račun razpisalo mednarodni nalog za prijetje in predajo. Našteta kazniva dejanja pa sta brata Cakici storila že v začetku prejšnjega desetletja, od leta 2000 dalje. V Trstu sta izkoriščala prostitutke, leta 2001 so ju med drugim ovadili, ker sta med vožnjo po Terezijan-ski četrti imela pri sebi nevarne, zakonsko prepovedane razpršilce. Po pridržanju sta zbežala v Neapelj, tam pa ju je policija spet aretirala. Pozneje sta se brata odselila v tujino, da bi se izognila prestajanju zaporne kazni. S ponarejenimi osebnimi dokumenti sta prispela v Španijo, kjer so ju nazadnje izsledili tržaški preiskovalci pod vodstvom tožilca Pietra Montroneja.
Pri Fernetičih naleteli na obsojenca
Finančni stražniki so med kontrolo na Fernetičih opazili, da je romunski voznik živčen. Izkazalo se je, da so ga v Riminiju leta 2006 obsodili zaradi večkratnega nedovoljenega vstopa v Italijo ter povzročanja škode. Prestati mora še osem mesecev kazni, trenutno je v tržaškem zaporu.
6
Sobota, 1. septembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
PREBENEG - 40-letnica spomenika NOB
Spomin na padle v vasi, ki je veliko dala za svobodo
Po sredini občuteni komemoraci-ji prebeneških kurirk na Opčinah, ob 68. obletnici njihove usmrtitve, se bodo pogumnih deklet in drugih borcev iz Pre-benega ponovno spomnili jutri, tokrat v njihovi domači vasi, kjer bodo ob 17. uri proslavljali 40. obletnico postavitve spomenika padlim v NOB.
Prebeneg je tiha in skromna vasica, daleč od hrupnih vpadnic. Leži 235 m nad morjem in z njegovih obronkov se odpira razgled na Osapsko dolino tja do Šavrinskih brd in na Tržaški zaliv tja do miramarskega in devinskega gradu. Nekoč so se Prebenežani preživljali z živinorejo in poljedelstvom; danes so zaposleni kot delavci v tovarnah, trgovskih, gradbenih podjetjih, v raznih obrtnih dejavnostih, v šolskih poklicih.
Prebeneg je prispeval nekaj samosvojega v kulturno zgodovino tukajšnjih Slovencev; velik in boleč je bil
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 1. septembra 2012
TILEN
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.16 - Luna vzide ob 19.43 in zatone ob 7.23
Jutri, NEDELJA, 2. septembra 2012
ŠTEFAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,1 stopinje C, zračni tlak 1010,7 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 7 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C.
CI3 Lekarne
Sobota, 1. septembra 2012
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. di Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
uk Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 19.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«.
ARISTON - 18.15, 21.00 »C'era una volta in Anatolia«.
CINECITY - 15.30, 17.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 18.20 »The Amazing Spiderman«; 15.30, 19.40 »Lol - Pazza del mio mi-gliore amico«; 15.30, 17.45, 20.00, 21.10, 22.15 »The expandables 2 - I mercenari 2«; 21.45 »Biancaneve e il cacciatore«; 15.35, 16.15, 17.35, 17.50, 20.00, 22.10 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«; 15.05, 17.15, 19.25,
njegov delež v drugi svetovni vojni, saj je bil trikrat požgan; dal je prvo žrtev fašizma pri nas, ko je Andrej Žerjul padel zadet od fašistične krogle ob volitvah 21. maja 1921, nudil je zaklonišče kurirjem komande mesta Koper, imel je partizansko bolnico, smodnišnico, partizansko šolo in 22 partizanov. Prebenežane odlikuje globok čut za skupno delo, za slogo in nesebično združevanje vseh v vasi razpoložljivih moči za dosego skupnih ciljev.
Mala breška vasica pod mogočno strmino socerbskega gradu izžareva včasih kar presenetljivo življenjsko moč, ki ji botrjuje razumevanje med prebivalci, njihova zgledna odzivnost na vse, kar je dobrega in plemenitega. In če bodo člani KD Jože Rapotec in vaščani Prebene-ga še naprej tako vestno in vsestransko dejavni, je v tem porok, da bo doživljal Prebeneg še veliko pomembnih obletnic.
21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«.
FELLINI - 16.45, 18.30, 20.30 »Lol - Paz-za del mio miglior amico«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Monsieur Lazhar«.
GIOTTO MULTISALA 2 - Rod-gers&Hammerstein Musical Festival v angleškem jeziku: 16.30, 20.30 »The sound of music«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La Faida«.
KOPER - PLANET TUŠ - 10.40, 15.00 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 11.30, 16.00 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 10.50, 12.50, 15.10, 17.00, 17.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 20.25, 22.55 »Popolni spomin«; 13.40, 18.10 »Lari-na izbira«; 20.20, 22.30 »Plačanci 2«; 13.00, 19.30, 21.40, 23.50 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 21.00, 23.59 »Bourno-va zapuščina«; 13.30, 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 »Stari je nor«; 12.00, 18.50 »Madagaskar 3«; 19.10, 21.20, 23.30 »Paranorman 3D«; 16.50 »Kuharski mojster.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Midnight in Paris«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Il cavaliere socuro - Il ritorno«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 3: 15.45, 16.40, 18.30, 20.25, 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari 2«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ri-torno«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.15 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa 3d (dig.)«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.40 »Mada-gascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Monsieur Lazhar«.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE IN NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA sporočata, da bo prva seja zbora učnega osebja Večstopenjske šole Opčine v ponedeljek, 3. septembra, ob 10.00 v konferenčni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio, 7.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 11.00 na sedežu šole Gregorčič v Dolini.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 10.00 v konferenčni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 7.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 11.00 na sedežu pri Sv. Ivanu.
ZBOR UČNEGA OSEBJA večstopenjske šole v Nabrežini se bo odvijal v prostorih ravnateljstva v Nabrežini (v stavbi je tudi OŠ V. Ščeka) v ponedeljek, 3. septembra, ob 11. uri.
ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se foto-grafsko-biološka delavnica »Poglej ptička! s poudarkom na plazilcih«, namenjena otrokom od 2. razreda dalje prične v ponedeljek, 3. septembra, od 8.30 do 16.00. Udeleženci naj se zberejo v veži Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa, ul. Weiss, 15 ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj imajo s seboj digitalni fotoaparat, zvezek, peresnico (barvice in svinčnik) in malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Pričakujemo vas! Info: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilmetod@gmail.com
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00.
NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00; navedenega dne ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00. Na srednji šoli S. Kosovela bo prvi dan pouka 10. septembra; na Op-činah od 8.00 do 12.35, na Proseku od 7.55 do 12.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da se pouk za vse stopnje šol začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
OBČINA REPENTABOR IN OBČINA ZGONIK obveščata, da se bosta storitvi šolske menze za otroške vrtce in osnovne šole ter šolskega prevoza za otroške vrtce, osnovne in srednje šole pričeli v torek, 11. septembra.
Danes praznuje
Ivanka Jerič vd. Martelanc
92. rojstni dan
Slavljenki želijo veliko zdravja in dobrega počutja
brat Aleksander, sin Vojko in ostalo sorodstvo

Danes
slavita SD let
srečnega skupnega življenja
Romana in Egon
Da bi vaju ljubezen in dobra volja spremljala še naprej vama želi
vajina velika družina
¿j Čestitke
Temni, gosti, kodrasti lasje, športni, neoporečen stas, veliko takih moških Abraham ne sreča tu pri nas! WALTER, da bi spremljala te zdravje in veselje, to so soletnikov prav prisrčne želje.
Danes na Ljehti bo veselo, ker okoli ROMANE in EGONA se bo vse vrtelo. Da bi na njivi ves plevel pori-li in še dosti krompirja posadili, jima vsi tisti želijo, ki od tega živijo.
50 dolgih let sta hotela skupaj živet. Danes se bo v Repnu harmonika napela, ker se bosta EGON in ROMANA še dolgo rada imela. Naj bo vajina ljubezen kot najbolj poskočna viža, to vama želijo vnuki iz Repna, Sovodenj in iz Križa.
S Izleti
IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, obvešča, da so še prosta mesta za enodnevni izlet v Gardaland, v
vabi na tradicionalni vaški praznik
danes» I.septembra
in
jutri, 1. septembra
Zabaval vas bo ansambel
Toplo vabljeni!
SKD J. Rapotec - Prebeneg in VZPI-ANPI sekcija Dolina, Mačkolje, Prebeneg
vabita
jutri, 2. septembra, ob 17. uri na
MM
40. obletnici postavitve spomenika NOB v Prebenegu
Ob 16.45 zbirališče pri lipi v
Prebenegu in povorka do spomenika.
Sodelujejo mešani pevski zbori iz Brega, Pihalni orkester Breg, vaški otroci, slavnostni govornik Martin Lisjak
47. STUDIJSKI DNEVI
DRAGA 2012
Park Finžgarjevega doma - Opčine Dunajska cesta 35
Danes, 1. septembra Ob 16.30: dr. Lučka Kajfež Bogataj PLANETARNE MEJE - OVIRA ZA RAST, IZZIV ZA RAZVOJ
Jutri, 2. septembra Ob 10. uri: dr. Branko Klun NEMIR SPRAŠEVANJA. TEMELJNA DUHOVNOST IN RELIGIJA
Ob 16. uri: prof. dr. Žiga Turk PRETEKLOST NAVIDEZNE RESNIČNOSTI. KONSTRUKCIJE SLOVENSKE RESNIČNOSTI
Pred popoldanskim predavanjem ob 15.45 predstavitev Petelinovega zbornika in podelitev prve Peteriinove nagrade.
petek, 7. septembra. Izlet je namenjen otrokom in družinam, ter najstnikom, ki bivajo na teritoriju treh občin. Info in vpis do danes, 1. septembra: 3457542164 (Daša). Odhod 7.30 iz Seslja-na pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00.
BAZOVSKA ŽUPNIJA organizira romarski izlet na sv. Višarje v nedeljo, 2. septembra. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Prijave čim prej na tel. št.: 040-226117. Maša in kosilo na Višar-jah, v primeru slabega vremena bomo šli k Gospe Sveti na Koroško. Odhod avtobusa ob 6.30 izpred domače cerkve.
OPZ F. BARAGA vabi na skupno družinsko romanje na Barbano, v nedeljo, 2. septembra, popoldne, ki ga bo vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pi-rih. Vabljene cele družine. Javite se čim prej na tel. št. 347-9322123.
MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov, ki ga prireja ŠZ Sloga v sodelovanju s SPDT in SK Devin. Zberemo se v nedeljo, 9. septembra, ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Vabljeni!
OMPZ »Friderik Baraga« organizira v soboto, 15. septembra, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123.
0 Prireditve
35 LET Združenja prostovoljnih gasilcev Breg bomo proslavili danes, 1. septembra, od 10.00 do 24.00 v parku J. Rapotec v Prebenegu. Ob 10.00 odprtje kioskov in gasilske igre za najmlajše, ob 12.30 svečanost z nastopom Godbe na pihala Breg, sledi veselica s Kraškimi muzikanti. Vabljeni!
SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega in VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje - Pre-beneg vabita na proslavo ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v Prebenegu, ki bo v nedeljo, 2. septembra. Zbirališče ob 16.45 pri lipi v Prebenegu.
KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabita v torek, 4. septembra, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repnu, na predvečer 27. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Gosta večera bosta Maja Haderlap in Miroslav Košuta, pogovor bo vodil Marko Kravos.
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v četrtek, 6. septembra, ob 20.30 na koncert otrok in mladih Glasbene kambrce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barkovlje). Vabljeni v velikem številu!
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v četrtek, 6. septembra, ob 17.30 na otroško predstavo »Heidi«
Združenja prostovoljnih gasilcev BREG
Danes, 1. septembra 2012, od 10.00 do 24.00
Park J. Rapotec - Prebeneg
-	ob 10.00 odprtje kioskov in gasilske igre za najmlajše
-	ob 12.30 SVEČANOST z
nastopom Godbe na pihala Breg
-	sledi gasilska veselica s Kraškimi muzikantu
Vabljeni!
(izvaja Slovenski oder, režija Lučka Pe-terlin). Vabljeni vsi!
GALERIJA DRUŽINA, Krekov trg 1 v Ljubljani vabi v četrtek, 6. septembra, ob 16.30 na odprtje razstave, ki jo je pripravila Branka Sulli- Sulčič o Eneju Sil-viju Piccolomiju, papežu Piju II. Razstavo bo odprl nadškof metropolit dr. Anton Stres, predstavil jo bo zgodovinar dr. France M.Dolinar.
KD RDEČA ZVEZDA vabi v sklopu spremnih prireditev Koncerta za mir 2012 v četrtek, 6. septembra, ob 20.00 v društvene prostore na večer z italijanskim solidarnostnim konzorcijem ICS in zadrugo Cooperativa agricola »Insieme«.
KONCERT ZA MIR 2012 V ZGONIKU v petek, 7. septembra, na prireditvenem prostoru v Zgoniku, ob 18.30 dviganje zastave miru, od 19. ure dalje koncert. Nastopile bodo skupine Elabanda, I 60 Ruggenti, Coroneo S.A., Int. R n r in The Clients ter predstavniki nekaterih občin pokroviteljic: Eleor &Andrej (Občina Trst), Quinta (Občina Komen), plesna skupina Srebrna (Občina Divača) in Domači zvoki (Občina De-vin-Nabrežina). Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik s podporo in pokroviteljstvom Pokrajine Trst, v sodelovanju s Kd Rdeča zvezda in Ašk Kras ter Omizjem za mir FJ-K. Pokrovitelji: Občine Repentabor, Milje, Dolina, Devin - Nabrežina, Trst, Sovod-nje ob Soči in Doberdob, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica, Hrpelje Kozina, Izola, Buje in Novigrad, Veliko Gradište in Kolin.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel.: 040-2908105 ali 348-1334086 (Erika).
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 14. oktobra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnov-ca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.3013.00 in 16.00-19.30. Vodeni obisk v slovenščini ob nedeljah ob 11. uri.
/
POTOPIS
Sobota, 1. septembra 2012
7
□ Obvestila
DRAGA MLADIH (Park Finžgarjevega doma na Opčinah, Dunajska ul. 35) danes, 1. septembra, ob 10. uri uvaja niz jesenskih dogodkov ob 100. obletnici rojstva kulturnega delavca prof. Jožeta Peterlina. O različnih aspektih »Peterlinove dediščine« bodo spregovorili slovenski teolog in filozof Ivan Štuhec, novinar Ivo Jevnikar in mladi časnikar Andrej Černic. Vabljeni!
DRUŠTVO SKUADRA UOO prireja 2. veliki konjeniški praznik Konji na Krasu, ki bo v Cerovljah št. 1/o (pri kmečkem turizmu) danes, 1. in nedeljo, 2. septembra, s konjeniškimi igrami, tekmo kočij, country glasbo in plesom ter kavbojsko gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah pri športnem igrišču in v Cerovljah ob vhodu v vas. Vabljeni vsi!
MALA USTVARJALNA AKADEMIJA -
Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo danes, 1. septembra, ob 11. uri na Livku, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev. Za katerekoli informacije smo Vam na voljo na tel. 040-635626.
SKD GRAD vabi na tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« danes, 1. in nedeljo, 2. septembra, pri Banih.
KRU.T obvešča, da bo društveni sedež s 3. septembrom deloval z običajnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od ponedeljka do četrtka tudi od 15.00 do 18.00. Tel. 040 360072, krut.ts@tis-cali.it.
SKD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg: Organizatorji spominske svečanosti ob 40-letnici postavitve spomenika padlim za svobodo sporočajo, da bo v nedeljo, 2. septembra, zborno mesto udeležencev nekoliko pred 17. uro na prostoru med srenjsko hišo in prebe-neško cerkvijo. Začetek svečanosti bo ob 17. uri pri spomeniku.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: ponedeljek 3. septembra, od 14.00 do 15.00 v kleti Roberta Ote v Boljuncu; torek 4. septembra, od 14.00 do 15.30 na kmetiji Franca Fab-ca, Mavhinje 48/a; četrtek 6. septembra, od 14.00 do 16.00 pri Radotu Mi-liču, Salež 68; četrtek 6. septembra, od 16.30 do 17.30 na kmetiji Paola Fer-foglie, Medja Vas 6; torek 11. septembra, od 15.00 do 16.30 pri Marti Žigon, Zgonik 35; četrtek 13. septembra, od 15.00 do 16.30 pri Renzu Tavčarju, Repen 42.
NK KRAS REPEN obvešča, da bo prvi trening ter informativno srečanje za mlajše Cicibane (letniki 2005, 2006, 2007) ter Cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Rep-nu. Vabljeni tudi novi mladi nogometaši! Info: tajništvo 040-2171044, Srečko 328-0350533, Giacomo 3346649732.
OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 3. septembra, do vključno četrtka, 6. septembra.
PRI MEPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine začnemo z vajami v ponedeljek, 3. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Tedenske vaje bodo potekale ob ponedeljkih in četrtkih. Vabljeni tudi novi pevci in pevke.
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo vadba Pilatesa začela v torek, 4. septembra, ob 18. uri za stare in nove tečajnice; od 19. ure dalje pa za že izkušene telovadke. Telovadba bo potekala v društvenih prostorih gledališča France Prešeren.
SKD VIGRED vabi v torek, 4. septembra, ob 20.30 na pokrit prostor pod vrtcem v Šempolaju na ogled veseloigre »Zbeži od žene« v izvedbi dramske skupine Pd Štandrež.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico začela v torek, 4. septembra, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke.
AŠD SOKOL vabi starše odbojkaric, letniki 1999, 2000, 2001, na predsezon-
ski informativni sestanek, v sredo, 5. septembra, ob 19.00, v nabrežinski občinski telovadnici. Info:348-8850427 Lajris, 335-5313253 Cirila).
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in slovenske filateliste na prvo mesečno srečanje v novi sezoni. Srečanje bo v sredo, 5. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20.
UVODNO PREDAVANJE za brezplačne delavnice »Molitve in življenja« bo v sredo, 5. septembra, ob 19. uri v žup-nišču v Sežani, Trg 28. avgusta 4. Podrobnejše informacije na tel. št. 040421880 ali 340-3864889. Vljudno vabljeni!
VADBA JOGE - SKD F. Prešeren organizira dve brezplačni vadbi za stare tečajnike in nove interesente v sredo, 5. in sredo, 12. septembra, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren. Vse informacije o tečaju in vpisnini bodo javljene na prvem srečanju.
MINI TEČAJ ZA PRITRKOVALCE; vabljeni vsi, ki bi radi osvojili osnove v starodavni slovenski veščini igranja na cerkvene zvonove. Tečaj bo potekal vsak četrtek v mesecu septembru (začetek 6. septembra) ob 18.30 v Fin-žgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. V okviru Peterlinovega festivala ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 6. in 20. septembra (višješolska mladina) ter 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Pa-trizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterli-novega festivala.
OTROCI, POZOR! V četrtek, 6. septembra, ste ob 16.15 vabljeni na brezplačno delavnico »Izdelajmo si lutko«! Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom, vodijo jo Nina Pahor in Nada Tavcar ter lutkarji Devinskega vrta ustvarjalnosti); ob 17.30 vabljeni na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Peterlin). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala.
SLOVENSKA PROSVETA, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Finžgarjev dom vabijo vse kulturne in prosvetne delavce, animatorje, pevovodje ter ljubitelje slovenske kulture na aperitiv s pogovorom na temo »Vzajemna pomoč, koordinacija in načrtovanje skupnih projektov«. V četrtek, 6. septembra, ob 19.30 v okviru Peterlino-vega festivala. Sledil bo, ob 20.30, koncert otrok in mladih Glasbene kam-brce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barkovlje. V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. (pobudnika Slovenska prosveta, ZCPZ).
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 10. septembra. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do petka, 7. septembra.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa od petka 7. do nedelje 9. septembra, v Gročani. Ples in zabava s skupinami Ni panike, Navihani lisjaki in Mladi kraški muzikanti, dobro založeni kioski in stojnice z raz-stavo-sejmom tipičnih pridelkov Krasa in Brega. V soboto ob 19. uri otvoritev sejma, uradni pozdravi in poku-šnja tipičnih izdelkov. V nedeljo ob 18.00 nastop Godbe veteranov iz Ljubljane.
ZNAŠ ŽE IGRAT NA KITARO? Mladinski krožek Dolina prireja orkester za kitare. Informativna sestanka bosta v petek, 7. septembra, ob 20. uri in v soboto, 8. septembra, ob 18. uri v mladinskem krožku v Dolini. Info: 3285761251.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA
tudi letos organizirajo BOP - bazoviški orientacijski pohod, s katerim že nekaj let obeležujemo spomin na štiri bazoviške junake. Potekal bo v so-
boto, 8. septembra, popoldne. Prijave zbiramo na bazoviški gmajni od 15.30 do 16.15. Prvi štart je predviden ob 16.00. Prijavite se lahko tudi preko spleta na bop.rmv@gmail.com. Ekipe so lahko mešane, štejejo naj od 2 do 7 članov. Ob 21.00 bo sledil taborniški ogenj. Vabljeni člani, prijatelji in sim-patizerji! Več informacij na spletni strani www.tabornikirmv.it ali na 339-4120280(Andrej).
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge: OŠ Hrpelje ob ponedeljkih, Območna obrtno podjetniška zbornica Sežana 1. stopnja ob ponedeljkih; 2. in 3. stopnja ob četrtkih, Dom krajanov Ajdovščina 1. in nadaljevalna stopnja ob sredah, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica ob torkih. S seboj prinesite udobno oblačilo in podlogo za ležanje (armafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel. 0036-31 266617.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se bo sezona začela v ponedeljek, 10. septembra. Urniki treningov: 1. skupina (4-6let) - pon. in pet.16.30-17.30 v prostorih Sklada M. Čuk na Opčinah; 2. skupina (7-11 let) - pon.16.30-18.00, sre. 18.0019.00 in pet.17.18.30 OŠ F. Bevk na Opčinah; 3. skupina (12-15 let) - pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00 OŠ F. Bevk na Opčinah; 4. skupina (nad 15 let) - pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.00-21.00 OŠ F. Bevk na Opčinah. Za info in vpis: 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com
NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE za pomlajevanje predstavitev tečaja pri Skladu M. Čuk, Proseška ul. 131, bo v ponedeljek 10. septembra, ob 18.30. Dodatne info: Maša 340-9116828, masha.pre-garc@gmail.com
ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE -Slov.I.K. zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org.
ZA DIJAKE Slov.I.K. zbira prijave za vpis na program Ekstra. Program, ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org.
ZA ŠTUDENTE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slo-vik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org.
KRU.T obvešča članstvo, da na sedežu redno deluje posvetovalna fiziatrična ambulanta, obvezna predhodna prijava. V njenem sklopu deluje fiziote-rapija, ki predvideva tudi individualno obravnavo. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - BOR ATLETIKA - Š.Z. BOR vabijo srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Koloniji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja, tel. št. 040-51377 od 15. do 18. ure; sport-nasolatrst.bor@gmail.com.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v De-vinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2012/2013. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Urad za šport in prosti čas, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Na-brežini, v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel.040-2017370).
PETERLINOV FESTIVAL (v Finžgarje-vem domu na Opčinah, Dunajska 35) ponuja vsak četrtek v septembru delavnice za otroke (ob 16.15), predstavo za otroke (ob 17.30), delavnice za mlade (ob 18.30), aperitiv s pogovorom za kulturne in prosvetne delavce
na razne teme (19.30), večerno predstavo za publiko vseh starosti in okusov (20.30). Sodelujejo Finžgarjev dom, Slovenska prosveta in njena včlanjena društva, Mladika, Radijski oder, Zveza cerkvenih pevskih zborov.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 04051377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com.
KRU.T obvešča, da v torek, 2. oktobra, začenja skupinska vadba, ki bo potekala ob torkih in četrtkih. Potrditve, prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T - v sredo, 3. oktobra, začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gra-dežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni A1 ob 20.30 in nadaljevalni A2 ob 21.30, v telovadnici ŠC Zarja (veliko parkirišče). Prijave na št. 346-0192763 - od torka do petka, od 15.30 do 18.30! Vpišite se čim prej, da si zagotovite mesto! Pridite, ne bo vam žal! Tečaji začnejo v sredo, 3. oktobra.
S Poslovni oglasi
GROZDJE merlot in cabernet sauvignon, odlične kakovosti, prodam. Možna dostava.
Tel. št.33-91-99-7101
PRODAM naslednje knjige za znanstveni in klasični licej: Intersezioni, English Grammar in Use (3rd Edition) in Od piramid do kaosa. Zainteresirani naj kličejo v večernih urah na 3484661852.
PRODAM pet novih aluminijastih polkn (škure), temno-sive barve, velikost 90x120 cm. Tel. 040-220216.
PRODAM učbenike za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini in S. Kosovel na Proseku. Tel. 040-200622.
STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 040220729.
Id Osmice
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino vabita na pozno poletno osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. 3356067594.
DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni!
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Tel. 040-229439.
OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel.št. 040-2907049.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni!
Prispevki
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Bazovici, 45 kv.m., kuhinja z balkonom, spalnica, kopalnica, hodnik in shramba. Tel. št.: 338-1182211.
PRODAM stanovanje 75 kv.m. v odličnem stanju v Ul. dei Papaveri na Op-činah, dnevna soba, kuhinja, 2 spalni sobi, kopalnica, balkon, parkirni prostor za en avtomobil in shramba. Za informacije lahko pokličete v večernih urah na tel. 349-6058494.
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365.
DAJEM V NAJEM hišo z vrtom na Kon-tovelu. Vhodna veža, dnevna soba s kuhinjskim kotom, dve sobi, kopalnica, velika klet in garaža. Prosta od decembra. Telefonirati na 040-2171371.
DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno. Tel. 339-5840600.
DAJEM V NAJEM stanovanje privatnikom ali študentom, blizu Trga Oberdan, 2 spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in privatna kurjava. Cena: 450,00 evrov mesečno. Tel. 3498430222
IŠČEM KNJIGE za tretji letnik elektronske smeri J. Stefan. Tel 3348229841.
IŠČEM veje domače trte - glere, po možnosti originalne stare trte. Tel. 040418528 v večernih urah.
PODARIM tri male simpatične mucke, 2 tigrasta samčka in 1 črnobeli. Tel št. 337-1017758.
PRODAJAM slive. Tel. 377-1331152.
PRODAM KNJIGE za jezikovno - C -smer na Liceju F. Prešeren, tel. 3467159152.
PRODAM KNJIGE za vse razrede lice-ja F. Prešeren. Tel. 040-214894 v večernih urah.
PRODAM KNJIGI za elektronski oddelek J. Štefan: »Elettronica - Poto« in »Elettronica ed esercitazioni pratiche - Catallo, Rigan«. Tel. št.: 040-4528575.
PRODAM železna vrata, 2 x 0,80 (200,00 evrov), posodo za grozdje 10 kvintalov (100,00 evrov) in hladilnik detroit s tremi predali (750,00 evrov). Tel. 040-814212.
PRODAM hidravlično stiskalnico (pre-šo) za grozdje, premer 60 cm. Tel. 3498638740.
PRODAM kraško skrinjo iz oreha, okrašena z rožami. Tel. 339-7396098.
Ob 6. obletnici smrti Iga Grudna daruje žena Marta 50,00 evrov za nabre-žinsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Ivota Regenta darujejo Ida, Nevio in Ketty z družinami 50,00 evrov za ŠD Kontovel in 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ivota Regenta darujeta Nina in Fulvia z družino 40,00 evrov za ŠD Kontovel in 35,00 evrov za KD Prosek Kontovel.
V	spomin na drago teto Maro Legiša Pertot daruje Sonja Pertot Mosquin 50,00 evrov za KD Barkovlje.
V	spomin na drago teto Maro Legiša Pertot darujeta Erika in Riky Mosquin z družinama 50,00 evrov za KD Bar-kovlje.
V	spomin na Maro Legiša Pertot daruje Cvetka Pregarc z družino 50,00 evrov za SKD Slavec iz Ricmanj.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24
AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738
ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
8
Sobota, 1. septembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Pogovor z Danijelom Malalanom
SSG v novo sezono s predstavo 110 okusnih let
Abonmajsko ponudbo bodo predstavili 1. oktobra - S predstavo Kobarid 1938 tudi na Nanos
Danijel Malalan se v teh tednih posveča snovanju nove sezone, ki jo bo Slovensko stalno gledališče predstavilo v ponedeljek, 1. oktobra. Malalan je kot znano pomočnik in svetovalec umetniške koordina-torke SSG Diane Koloini; oba je upravni svet gledališča imenoval šele sredi julija, zato je čas, ki ga imata na voljo za snovanje sezone, dokaj omejen. Kaj se gledalcem in abonen-tom SSG obeta v sezoni 2012-2013, ostaja do 1. oktobra skrivnost, zato pa nam je Malalan predstavil nekaj septembrskih dogodkov Slovenskega stalnega gledališča.
V Kulturnem domu na Petronijevi ulici se tačas posvečajo predvsem dvema produkcijama. V sodelovanju s Pokrajino Trst pripravljajo gledališko predstavo 110 okusnih let; ta se po eni strani vključuje v niz Čakajoč na Next - evropski salon inovacije in znanstvenega raziskovanja, ki bo pod geslom Save the Food (Rešimo hrano) potekal konec septembra v Trstu. Po drugi strani pa želi SSG tudi tako počastiti stodeseto obletnico ustanovitve svojega predhodnika Dramatičnega društva, saj bo eno od vodil letošnje sezone ravno omenjena obletnica. 110
Danijel Malalan napoveduje tudi sklop »mejnih predstav«
kroma
okusnih let si je zamislila Sabrina Morena, ki podpisuje tudi režijo, v predstavi pa nastopata odlična poznavalka krajevne kuli-narike Vesna Guštin in gledališka igralka Lara Komar. Dvojezična premiera bo 19. sep-
tembra v tržaškem gledališču zakoncev Ba-saglia. Igralci SSG bodo pogodbe podpisali sredi septembra in v naslednjih dneh ponovno »oživeli« predstavo Kobarid 1938 (Kronika atentata), ki jo je na besedilo Dušana Je-
linčiča režiral Jernej Kobal. 20. septembra bodo predstavo, ki pripoveduje o delovanju an-tifašističnega gibanja TIGR, uprizorili pri spomeniku bazoviškim junakom v Bazovici, dva dni kasneje pa še pri monumentalnem spomeniku na Cerju. Sledila bo uprizoritev v sugestivnem kamnolomu pri Repniču (28. 9.) in na Nanosu (30. 9.), kjer je TIGR nastal leta 1927. Z nekaj odlomki bo SSG sodelovalo tudi na akademiji ob 85-letnici ustanovitvi gibanja TIGR, ki bo 29. septembra v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Čeprav ostaja prihajajoča sezona »top secret«, Malalan zagotavlja, da bo pestra in bo ob samem abonmaju ponujala veliko dogodkov. Abonenti bodo lahko izbirali med raznimi sklopi, med katerimi bo letos tudi tak, v katerega bodo vključili predstave, »ki veljajo za bolj provokativne, mejne, tako da bodo ljudje že vnaprej vedeli, za kaj gre«.
Sicer pa bo SSG še dalje gojilo slovensko, italijansko in svetovno dramatiko in to na določenem nivoju. »Seveda bi lahko tudi mi uprizarjali predvsem muzikale, ampak to ni poslanstvo našega gledališča,« je pripomnil Malalan. (pd)
GLASBA - Bad 25
Pričakovanje za Jacksonov nov album
Pod naslovom Bad 25 bo 18. septembra izšla razširjena izdaja slavnega albuma Michaela Jacksona Bad. Ta bo poleg pesmi s prvotnega albuma vsebovala še neobjavljene posnetke ter CD in DVD s posnetkom Jacksonovega koncerta na stadionu Wembley v Londonu v času svetovne turneje, na kateri je pro-moviral omenjeni album.
Balada »I'm So Blue« in funk skladba »Song Groove (aka Abortion Papers)« nista znani niti tistim, ki so z Jacksonom sodelovali pri ustvarjanju legendarnega albuma. Obe bosta vključeni v nov ekskluzivni paket, ki bo izšel ob 25. obletnici izdaje ene najbolj prodajanih plošč vseh časov. Od tod tudi ime Bad 25.
Prva od skupno štirih plošč v paketu bo digitalno remasterirana različica originalnega albuma. Na drugi bo osem še neobjavljenih pesmi, poleg omenjenih dveh še »Don't Be Messin' Around«, »Streetwalker«, »Al Capone«, »Free«, »Fly Away« in »Price of Fame«. Tretja plošča bo vključevala posnetek Jacksonovega koncerta 16. julija 1988 na londonskem Wembleyju, četrta pa bo DVD z video posnetki takratnega nastopa.
FILM - Nagrada
Na Lidu tudi tržaški Mattador
V sklopu beneške Mostre bo danes tudi tržaško obarvan dogodek, saj bodo na Lidu predstavili novo izvedbo mednarodne nagrade Mattador za najboljši filmski scenarij. Ta je kot znano nastala v spomin na mladega Tržačana Mattea Caenaz-za, ki je študiral na beneški univerzi Ca' Foscari in umrl leta 2009.
Nagrada Mattador, letos jo bodo razpisali že četrtič, predvideva več nagrad, na primer tisto za najboljši scenarij (5.000€) in za najboljšo filmsko temo, ki ob denarni nagradi (1.500€) ponuja tudi strokovno pomoč nekaterih piscev scenarijev. Nagrada Corto 86 pa predvideva produkcijo zmagovitega scenarija: na današnji predstavitvi bodo tako zavrteli kratkometražni film Dirty Tony, ki je nagrado Mattador osvojil lani.
BENEŠKI FILM FESTIVAL - Z zlatim levom za življenjsko delo
Počastili Francesca Rosija
Spike Lee predstavil film o Michaelu Jacksonu - Idol najstnic Zac Efron junak filma o morečem ameriškem podeželju
Dolg aplavz. Velika dvorana filmske palače na beneškem Lidu je bila včeraj polna do zadnjega kotička, ko je na svoj račun prišel tudi on, Francesco Rosi, eden vidnih avtorjev italijanskega sodobnega filma.
Njemu, očetu že skoraj zgodovinskih del kot so Il caso Mattei, Le mani sulla citta, Cristo si e fermato a Ebo-li, La Tregua, so včeraj podelili zlatega leva za življenjsko delo. Pomembno priznanje mu je izročil prijatelj in kolega Giuseppe Tornatore. Dogodka sta se s poklonom želela udeležiti tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je Rosiju čestital pisemsko in eden najpomembnejših režiserjev, Martin Scorsese, ki si je za včerajšnji dogodek zamislil video prispevek z osrednjimi trenutki celovečerca Il caso Mattei. Filma, ki ga je prav Scorsese pred nedavnim dal restavrirati.
Sicer je bil včerajšnji dan Beneške Mostre res natrpan z dogodki.
Za velik filmsko-glasbeni trenu-
tek, je poskrbel Spike Lee, ki je posnel dokumentarec Bad 25, poklon prijatelju iz otroških let Michaelu Jackso-nu. Priljubljeni afroameriški režiser se je včeraj na Lidu izkrcal že šestič, saj je film o glasbi, ritmu in plesu umetnika, ki je uspel spremeniti črnsko glasbo v nadvse priljubljeni pop, že šesti celo-večerec, ki ga Lee predstavlja občinstvu najpomembnejšega italijanskega filmskega festivala.
Prvič po rdeči preprogi pa se je ob velikem odobravanju tudi zelo mladih oboževalk sprehodil Zac Efron, igralec, ki je zaslovel s High School Musical in od takrat postal pravi idol najstnic vsega sveta. Svetlooki petindvajsetletni Američan je tokrat protagonist dela At any price Ramina Bahranija. Trpke zgodbe, postavljene v neprizanesljivi Midwest, večini nepoznano ameriško podeželje, kjer mladini kmalu preprečijo sanje in jo prisilijo, da dela na neskončnih kmetijah. V imenu gesla 'buisness is buisness', so bogati kmeto-
Francesco Rosi	ansa
valci in pridelovalci žita v Iowi pripravljeni na vse, tudi na umor soseda.
Za nadvse trpko zgodbo, ki se prav tako poteguje za zlatega leva, letošnje 69. izvedbe, pa je poskrbel av-
strijski režiser Ulrich Seidl. Beneško občinstvo je tokrat šokiral z zgodbo Paradies: Glaube o verskem fundamen-talizmu. Gre za drugi del trilogije. S prvim je že zadel v črno maja v Can-nesu, kjer je predstavil pripoved o nemških turistkah, ki v tujini kupujejo ljubezen temnopoltih fantov.
Bolečo zgodbo o situaciji saudskih žensk, pa je ovekovečila prva režiserka Saudske Arabije Haifaa Al Mansour z delom Wadjda.
Danes se bo spored še nadaljeval v imenu osrednjih tematik letošnje izvedbe. Krize, seveda gospodarske a tudi pomanjkanja vrednot in odsotnosti odnosov. Fundamentalizma: tako verskega kot političnega in nestrpnosti, ki je tako zaradi krize, kot tudi zaradi fun-damentalističnih stališč, še kako aktualen. Danes bo tako na sporedu film E' stato il figlio, Danieleja Ciprija. Veliko pričakovanje pa vlada za celoveče-rec The Master Paula Thomasa An-dersona. (Iga)
VIDEM - Od danes do prihodnje nedelje cela vrsta kulturnih prireditev
Bianco&Nero, nianse umetnosti v Vidmu
Danes pianist Stefano Bollani - Razstava del Keitha Haringa in »pasjih« fotografij Elliotta Erwitta - Prihodnjo nedeljo koncert orkestra Ennia Morriconeja
Bela in črna sta barvi, ki se prilegata Vidmu. Na športnem področju ovijata nogometaše Udi-neseja, na kulturnem že tretje leto pod skupnim imenom Bianco&Nero povezujeta niz umetniških, glasbenih, filmskih, gledaliških,plesnih in družabnih prireditev.
Letošnja izvedba je mednarodno zaznamovana z nekaterimi res vrhunskimi protagonisti. Med slednje gotovo sodi ameriški likovni umetnik Keith Haring. Njegovo razstavo z naslovom Extralarge, deset božjih zapovedi in poroka med nebesi in peklom bodo odprli jutri v cerkvi S. Francesco. Njemu in njegovemu ustvarjanju je tudi »posvečen« film z naslovom The Universe of Keith Haring, ki ga bodo ob prisotnosti danske režiserke Christine Clauden vrteli v nedeljo v kinu Visionario.
Ze danes pa bodo na videmskem gradu odprli razstavo enega od največjih italijanskih umetnikov dvajsetega stoletja Tranquilla Marangonija.
Danes bo revija Bianco&Nero postregla še z dvema poslasticama: na videmskem gradu bodo odprli razstavo fotografij ameriškega fotografa Elliot-ta Erwitta z naslovom Posvečeno psu. Zvečer pa bo v cerkvi S. Francesco koncert enega najboljših italijanskih pianistov Stefana Bollanija z naslovom Dobro in zlo.
Na glasbenem področju gre nadalje omeniti koncert orkestra Ennia Morriconeja na Trgu Primo Maggio.V nedeljo, 8. septembra, bo nekakšna predpremiera njegovega najnovejšega koncertnega popotovanja z angleškim naslovom Ten 2002/2012.
V soboto, 8. in v nedeljo, 9. septembra bo v
Pariška fotografija Elliota Erwitta in ena izmed desetih božjih zapovedi v interpretaciji Keitha Haringa
bianco&nero
Palamostre prireditev ob vsedržavni gledališki nagradi Giovani realta del teatro. Gost bo znani furlanski igralec Giuseppe Battiston. V četrtek, 6. septembra bo na Trgu Matteotti plesni večer, posvečen tangu. Protagonist bo Orquesta Tipica Silencio, že v ponedeljek pa bo Vittorio Sgarbi sodeloval na »srečanju z besedo«.
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 1. septembra 2012
9
EVROPSKA UNIJA - Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat za julij
V območju evra brez dela 11,3% ljudi, od tega veliko mladih
Bruselj svari pred pojavom »izgubljene generacije« - V Italiji rekordna brezposelnost
BRUSELJ - Stopnja brezposelnosti v območju z evrom je julija po sezonsko prilagojenih podatkih znašala 11,3 odstotka, kar je enako, kot kažejo popravljeni podatki za junij, je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. Po oceni Eurostata je bilo julija v območju evra brezposelnih več kot 18 milijonov ljudi, od tega 5,5 milijona mladih.
Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor se je na zaskrbljujoče številke glede brezposelnosti mladih odzval s svarilom, da morajo institucije in vlade ter podjetja in socialni partnerji v EU storiti vse, kar je v njihovi moči, da se izognejo pojavu "izgubljene generacije", saj bi bila to "gospodarska in socialna katastrofa".
V EU je bila stopnja brezposelnosti julija 10,4 odstotka, kar je enako kot junija. Po oceni Eurostata je bilo julija v EU brezposelnih 25,254 milijona ljudi, od tega jih je bilo 18,002 milijona v območju z evrom. Glede na junij se je število brezposelnih v EU povečalo za 43.000, v območju evra pa za 88.000. Julija lani je stopnja brezposelnosti v območju z evrom znašala 10,1 odstotka, v EU pa 9,6 odstotka. Število brezposelnih se je na letni ravni v EU povečalo za 2,104 milijona, v območju evra pa za 2,051 milijona.
Med državami članicami so imele julija najnižjo stopnjo brezposelnosti Avstrija (4,5 odstotka), Nizozemska (5,3 odstotka), Nemčija in Luksemburg (po 5,5 odstotka), najvišja pa je bila v Španiji (25,1 odstotka) in Grčiji (maja 23,1 odstotka).
Na letni ravni je brezposelnost upadla v desetih državah članicah, povečala se je v 16 državah. Najbolj se je znižala v Estoniji (s 13,2 na 10,1 odstotka med prvim četrtletjem 2011 in 2012), Litvi (s 15,2 na 13 odstotkov) in Latviji (s 17 na 15,9 odstotka med prvim četrtletjem 2011 in 2012), najbolj pa se je zvišala v Grčiji (s 16,8 na 23,1 odstotka med majem 2011 in majem 2012), Španiji (21,7 na 25,1 odstotka) in na Cipru (s 7,7 na 10,9 odstotka).
Med julijem 2011 in julijem 2012 se je brezposelnost pri moških v območju evra zvišala z 9,8 na 11,3 odstotka oz. v EU z 9,5 na 10,5 odstotka. Pri ženskah se je v območju evra povzpela z 10,4 odstotka na 11,4 odstotka, v EU pa z 9,8 na 10,4 odstotka.
Julija je bilo v EU brezposelnih 5,468 milijona mladih (mlajših od 25 let), od tega jih je bilo 3,388 milijona v območju z evrom. Glede na julij lani se je število brezposelnih mladih v EU zvišalo za 182.000, v območju evra pa za 204.000. Stopnja brezposelnosti med mladimi v EU je bila julija pri 22,5 odstotka, med mladimi v območ-
Iskanje dela je za mnoge mlade velikokrat brezupen posel
arhiv
ju evra pa pri 22,6 odstotka. Julija lani je v EU znašala 21,3 odstotka, v območju evra pa 20,7 odstotka.
Najnižjo stopnjo brezposelnosti med mladimi so beležili v Nemčiji (osem odstotkov), Avstriji (8,9 odstotka) in na Nizozemskem (9,2 odstotka), najvišjo stopnjo pa v Grčiji (maja 53,8 odstotka) in Španiji (52,9 odstotka). V Sloveniji se stopnja brezposelnosti julija znašala 8,1 odstotka, medtem ko je bila junija pri 8,2 odstotka.
V	Italiji je stanje še vedno izredno kritično. Brezposelnost narašča in v drugem trimesečju je stopnja brezposelnosti v Italiji dosegla 10,5 odstotka, kar je 2,7 odstotka več kot junija lani. Gre za najvišjo raven brezposelnosti po le tu 1999. Rekordno je tudi število delavcev, katerim se iztekajo pogodbe za določen čas. Takih je 2,455 milijona, kar je največ po letu 1933. Če k temu dodamo še skoraj pol milijona tako imenovanih sodelavcev, potem skupno število prekarnih delavcev dosega alarmantno število 3 milijone.
Po podatkih Istata je stopnja brezposelnosti julija letos dosegla 10,7 odstotka, kar je toliko kot junija in 2,5 odstotka več kot julija lani. Brez dela je 2,764 milijona ljudi, med katerimi je daleč največ (35,3 odstotka) mladih med 15. in 24. letom starosti.
V	ZDA je bila julija stopnja brezposelnosti pri 8,3 odstotka, na Japonskem pa pri 4,3 odstotka, še navaja Eurostat. (STA/CR)
ZDA - Ob sprejemu republikanske kandidature
Romney obljubil 12 milijonov novih delovnih mest
NEW YORK - Nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney je v četrtek zvečer na nacionalni konvenciji republikanske stranke sprejel predsedniško nominacijo stranke in v govoru, ki so ga tudi liberalni komentatorji označili za njegovega najboljšega doslej, Američanom ponudil novo upanje po štirih letih počasnega gospodarskega okrevanja. V govoru je predstavil sebe in svojo družino, večino časa pa posvetil kritikam počasnega gospodarskega okrevanja pod predsednikom Barackom Obamo in obljubam o svetlejši prihodnosti - pod predsednikom Romneyjem. Konkretno je obljubil 12 milijonov novih delovnih mest in energetsko neodvisnost severne Amerike do leta 2020 s povečanim izkoriščanjem domačih virov od premoga, do nafte, plina in jedrske energije.
Republikanci niso bili nikoli navdušeni nad Obamo in so si od vsega začetka prizadevali, da bo na položaju le en mandat. Vendar pa je predsednik glede na ankete razočaral tudi številne demokrate in neodvisne volivce in Romneyjeve besede so jim spet dale misliti. "Samo dva predsednika nista mo-
gla pogledati nazaj na svoj prvi mandat in reči Američanom, da jim je danes bolje kot pred štirimi leti. To sta Jimmy Carter in Oba-ma," je dejal Romney in Obami napovedal usodo predsednika z enim mandatom.
Republikanskim volivcem je obljubil, da bo zaščitil svetost življenja (nasprotoval splavu), spoštoval ustanovo poroke (nasprotoval homoseksualnim porokam) in jamčil za svobodo veroizpovedi.
Američanke so po anketah večinoma na strani Obame in Romney je precejšen del govora namenil tudi zagotovilom, da nima nič proti ženskam, ki jih je postavljal na odgovorna mesta. Naštel je nekaj republikank na položajih guvernerk in senatork in zagotovil, da je bilo delo soproge Ann pri vzgoji petih sinov pomembnejše kot njegovo služenje denarja.
Ameriška predsedniška kampanja se bo nadaljevala prihodnji teden, ko bodo imeli svojo konvencijo za potrditev kandidature Obame še demokrati. Potekala bo od 3. do 6. septembra v Charlottu v Severni Karoli-ni, nato oktobra sledijo televizijska soočenja in 6. novembra splošne volitve.
MILAN - Po poslabšanju zaradi Parkinsonove bolezni odklonil bezupno zdravljenje
Umrl je kardinal Carlo Marini, eden vodilnih
liberalcev v konservativni katoliški cverkvi
Umrl kardinal Martini, eden vodilnih liberalcev Cerkve
MILAN - Italijanski kardinal Carlo Maria Martini je umrl, so včeraj sporočili iz nadškofije v Milanu. Martini je veljal za enega vodilnih liberalcev v drugače konservativni Katoliški cerkvi, veljal pa je tudi za enega glavnih kandidatov za papeža po smrti Janeza Pavla II. Star je bil 85 let.
Kardinal se je v zadnjih letih boril s Parkinsonovo boleznijo. V zadnjem tednu se mu je stanje precej poslabšalo, včeraj pa je umrl, je sporočil milanski nadškof Angelo Scola. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja je tudi zahteval, da prenehajo z zagrizeno brezupno terapijo, ki ga »umetno« ohranja pri življenju.
Martini je bil med letoma 1979 in 2002 nadškof nadškofije v Milanu, ene največjih in najpomembnejših v Evropi. Po upokojitvi leta 2002 se je preselil v Jeruzalem, a se je nato po
* ^
J g
■ (3 it«
Na konklavi po smrti Janeza Pavla II. so za Martinija (levo) pripravili tudi prave »navijaške« napise in jih razobesili na Trgu sv. Petra
ansa
napredovanju bolezni vrnil v Italijo. Od leta 2008 je živel pri jezuitih v okolici Milana, kjer je tudi umrl.
Veljal je za enega redkih liberalcev v konservativni Cerkvi in je bil pomemben zagovornik njene modernizacije ter dialoga med Cerkvijo in sekularno družbo. Odprto je
govoril o za Cerkev spornih vprašanjih, kot so uporaba kondomov za boj proti aidsu, o homoseksualnosti, vlogi žensk v Cerkvi in podobno. Zagovarjal je reformno pot, po kateri bi morala biti Cerkev bolj progresivna. Dolgo se je zavzemal tudi za sklic tretjega vatikanskega koncila,
na katerem bi modernizirali cerkvene dogme.
Bil je pomembna avtoriteta med preučevalci Svetega pisma. Leta 2005 pa je na konklavu po smrti prejšnjega papeža Janeza Pavla II. veljal za enega glavnih kandidatov za naslednika na prestolu Svetega Petra.
V ZDA v strelskem incidentu trije mrtvi
NEW YORK - Iz ZDA poročajo o novem strelskem incidentu, ki se je zgodil v enem od super-marketov v mestu Old Bridge, kakih 65 kilometrov južno od New Yorka v zvezni državi New Jersey. Nezadovoljni uslužbenec je namreč včeraj streljal na sodelavce. Dva med njimi je ubil, nato pa si je sodil sam. Do streljanja je prišlo, medtem ko so uslužbenci polnili police, strank pa tedaj v trgovini ni bilo. Po navedbah policije je 23-le-tni moški, ki naj bi po pisanju medijev v trgovini delal le dva tedna, ubil 18-letno žensko in 24-letnega moškega, ostalim sodelavcem pa se je uspelo skriti. Imen žrtev oziroma strelca niso objavili. V trgovini je delal tudi noč pred streljanjem, nato se je za krajši čas odpravil ven in se vrnil z orožjem, puško vrste ka-lašnikov.
Le nekaj dni prej se je v New Yor-ku sicer zgodil podoben tragičen dogodek. 53-letni moški je pred stolpnico Empire State Building na Manhattnu pričakal nekdanjega šefa podjetja, v katerem je izgubil službo, in ga hladnokrvno ustrelil.
Potres na Filipinih sprožil plazove in zahteval eno žrtev
MANILA - Močan potres, ki je včeraj z magnitudo 7,6 stresel vzhod Filipinov, je zahteval najmanj eno smrtno žrtev. Povzročil je tudi manjši cunami, sicer pa so potresni valovi predvsem dodobra pretresli območje in sprožili tudi nekaj zemeljskih plazov. Več krajev je ostalo brez elektrike. Potres je imel žarišče 139 kilometrov vzhodno od mesta Sulangon na otoku Samar v globini 34 kilometrov, je sporočil ameriški seizmološki center USGS. Območje je stresel ob 20.47 in sprožil tudi alarm pred cunamijem, ki pa so ga kasneje preklicali.
Berlusconi si je izpahnil ramo in zapestje
RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je imel ob padcu med joggingom po vrtu svoje vile na Sardiniji nekaj smole. 75-letni politik si je namreč iz-pahnil ramo in zapestje, a pri tem je imel tudi nekaj sreče, saj je ravno takrat pri njem v vili Certo-sa počitnikoval tudi fizioterapevt njegovega nogometnega kluba AC Milan.
zlato
(999,99 %%) za kg
43.212,43 € +887,26
sod nafte
(159 litrov)
96,41 $ -0,06
evro
1,2611 $ +0,5
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
31. avgusta 2012		
valute	evro (povprečni tečaj) 31.8. 30.8.	
ameriški dolar	1,2661	1,2544
japonski jen	98,96	98,63
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,840	24,917
danska krona	7,4513	7,4500
britanski funt	0,79525	0,79110
madžarski forint	283,65	285,29
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6960	0,6962
poljski zlot	4,1765	4,1968
romunski lev	4,4633	4,4568
švedska krona	8,3362	8,3478
švicarski frank	1,2009	1,2009
norveška krona	7,2925	7,2775
hrvaška kuna	7,4730	7,4725
ruski rubel	40,7810	40,5622
turška lira	2,2921	2,2921
avstralski dolar	1,2201	1,2142
braziljski real	2,5804	2,5738
kanadski dolar	1,2487	1,2434
kitajski juan	8,0062	7,9649
indijska rupija	70,0260	69,7870
južnoafriški rand	10,6152	10,6170
POTOPIS	Sobota, 1. septembra 2012	10
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
TRŽIČ - Narašča temperatura okrog načrta o uresničitvi islamskega središča
Brisanje identitete kraja ali sožitje v multirasni družbi?
Severna liga organizirala za danes shod nasprotnikov - »Nepoznanje generira nestrpnost«
Tržiška islamska skupnost se še ni dokončno odločila za odkup nekdanjega supermarketa Hardi v Ulici I Maggio v Tržiču, zato da bi iz njega naredila kulturnoverski center. Med drugim je problem azbestna kritina, ki bi jo morali odstraniti in kraj primerno sanirati, kar tudi predstavlja nezanemarljiv strošek. Zato ni izključena možnost, da bodo poiskali drugo lokacijo. Kljub temu v Tržiču narašča temperatura okrog možnosti, da bi v pristaniškem mestecu nastalo muslimansko središče.
Kot je bilo pričakovati, je na čelo teh, ki mu nasprotujejo, stopila Severna liga, ki je za danes dopoldne (od 9.30 dalje) organizirala shod na območju nekdanjega supermarketa. »Ne bomo tolerirali, da ogoljufajo ljudi tako, da obidejo pravila in pod krinko študijskega centra uresničijo kraj molitve tam, kjer za to po zakonu ne bi smeli,« trdijo v Severni ligi in opozarjajo, da je nepremičnina v Ulici I Maggio namenjena izključno komercialni dejavnosti: »Nadzirali bomo in prijavili pravosodnim organom vsak prekršek ali goljufijo. Hudo je tudi to, da se občina obnaša kot pajdaš ali vsaj nemočen gledalec tega, da na glavni mestni prometnici nastaja džamija, pa čeprav ma-skirana v nekaj drugega. Sprašujemo se, kako jim je uspelo z nabirko zbrati pol milijona evrov. Zahtevali bomo, da pristojne oblasti preverijo izvor tega denarja.« Marco Frandolic, član pokrajinskega vodstva in predsednik kraškega krožka Severne lige, dodaja: »Slovenci smo na tem ozemlju avtohton narod, kljub temu imamo težave pri uveljavljanju pravic. Novim prišlekom pa je vse omogočeno. Očitno so bolje zaščiteni od nas. Kar se dogaja v Tržiču, ki izgublja svojo identiteto, se bo kmalu lahko razpaslo po vsem Krasu. Prišlekov ne sovražimo, a od njih pričakujemo, da se integrirajo in da so spoštljivi do identitete naših krajev.«
»Nič čudnega ni v tem, da je bil s prostovoljnimi prispevki zbran denar za odkup nepremičnine. Vsakdo lahko odloči, da bo nekaj žrtvoval za svojo vero,« pojasnjuje nekdanji tržiški odbornik Bou Konate, tudi sam muslimanske vere: »Vprašati pa se moramo, če smo sposobni podpreti sožitje različnih veroizpovedi v multirasni družbi. Center, ki ga želimo uresničiti v Tržiču, ne bo džamija, ali vsaj ne samo. To bo kraj druženja in center, kjer bodo priseljenci dobili navodila in informacije o tem, kako naj živijo ob upoštevanju pravil novega okolja.« Na trditve Severne lige pa je v imenu občine odrea-girala odbornica Cristiana Morsolin: »Občina mora ohraniti institucionalno držo: kakor ni v naši pristojnosti ne podpreti ne uresničiti dormitorija v Morcellani, tako ne vstopamo v to zadevo. Zasebnik lahko investira, kakor želi. Prepričani pa smo, da je treba odpraviti nepoznanje islamske kulture, ker generira nestrpnost, strah in zaprtost.«
KRMIN
Strela udarila v drevo
Ko so pogledali skozi okno, so zagledali plamene in dim. Včeraj okrog 13. ure so goriški gasilci prejeli klic iz Krmina, kjer je strela zadela visoko drevo. Med nevihto je udarila v star macesen, ki krasi dvorišče izpostave goriškega zdravstvenega podjetja, ki deluje na Drevoredu Venezia Giulia. In ravno osebje ter bolniki so ob pogledu skozi okno prvi zagledali goreče drevo in sprožili alarm. Poklicali so gasilce, ki so bili nekaj minut zatem že na kraju. Pripeljali so se z dvema voziloma, ogenj pa so pogasili brez težav. Goreči macesen ni ogrozil nobene osebe ali avtomobila; zgorel je samo vrh, zato drevesa ga niso odsekali. Veliko škodo pa je včerajšnja nevihta povzročila v krminski trgovini Stock design. Voda je namreč preplavila tako skladišče kot prodajne prostore. Lastnik ni poklical gasilcev, utrpel pa je nekaj tisoč evrov škode.
Območje v Ulici I Maggio so muslimani že najeli za molitev ob koncu ramadana
TRŽIČ - Podjetje ATER obnovilo delavske bloke v Pancanu
Oddali 32 stanovanj
Riccardi:»Solidarnost v FJK še prisotna« - V desetih letih so v bivši delavski mestni četrti uredili 87 neprofitnih stanovanj
Ključi za nove stanovalce Bonaventura
»Dejstvo, da je danes trideseterica družin končno lahko prišla do stanovanja, dokazuje, da je socialna solidarnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini še prisotna.« S temi besedami je deželni odbornik Riccardo Riccardi podčrtal pomen projekta, ki sta ga tržiška občina in podjetje za neprofitne gradnje ATER uspešno izpeljala v Pancanu. V bivši delavski četrti mesta ladjedelnic so včeraj predali namenu 32 stanovanj, ki so jih pridobili z obnovo petih delavskih blokov v Ulici Cosulich.
»Naš socialni sistem je še na nogah: da ga zaščitimo, moramo včasih sprejemati odločitve, s katerimi niso vsi zadovoljni. Dežela se je zavzela za reformo podjetij ATER ravno zato, da bi zagotovila stanovanje občanom, ki ga najbolj potrebujejo,« je poudaril Riccardi, ob katerem so se slovesnosti udeležili tržiška županja Silvia Altran, deželni svetnik Severne lige Federico Razzini, predsednik goriške zveze ATER Pietro Zandegiaco-mo Rizio in številni krajevni upravitelji. »Za družine je danes pomemben dan.
Ponosni smo tudi zato, ker smo z obnovo delavskih blokov pripomogli k ovrednotenju zgodovinske četrti našega mesta,« je povedala Altranova.
V petih blokih so uredili dvanajst stanovanj z eno spalnico, šestnajst stanovanj z dvema spalnicama in štiri stanovanja s tremi spalnicami. Najmanjša stanovanja merijo 53 kv. metrov, največja pa 92 kvadratnih metrov. Povprečna najemnina, ki jo bodo plačevali stanovalci, znaša 65 evrov mesečno.
Z včerajšnjo predajo ključev se je zaključil širši projekt, ki se je začel že pred desetimi leti in v okviru katerega je občina Tržič zaupala podjetju ATER obnovo trinajstih delavskih blokov v Pan-canu. Dela, ki so potekala v treh fazah, so financirali z denarjem iz programa za prekvalifikacijo rajonov (t.i. »contratti di quartiere«). V ulicah Cosulich, Gioia, Genova, Palermo, Firenze, Venezia, Pre-donzani, Bonavia, Torino in Marco Polo so od leta 2002 uredili 87 neprofitnih stanovanj, v katera je bilo vloženih okrog osem milijonov evrov.
GORICA - V kratkem bo občina postavila montažno krožišče
NOVA GORICA
Astrofizik Uroš Seljak nasledil nobelovca
Uroš Seljak
foto: družinski arhiv
Uroš Seljak, astrofizik in kozmolog iz Nove Gorice, je pred dnevi na kalifornijski univerzi Berkeley prevzel vodenje Centra za kozmološko fiziko in na tem delovnem mestu nasledil nobelovca Georga Smootha. Ta je center vodil od njegove ustanovitve leta 2006, ko je vanj vložil denar od Nobelove nagrade.
Seljak je največkrat citiran slovenski znanstvenik - kolegi po vsem svetu so njegove strokovne ugotovitve uporabili 12.300-krat. Najbolj je znan po znanstvenih raziskavah s področja prasevanja, grozdenja galaksij, šibkega gravitacijskega lečenja in vpenjanja teh opazovanj v širšo zgradbo vesolja. Od leta 1999 ga financira ameriška Nasa, ki ima tako kot evropska satelitska agencija satelite na področju kozmologije.
Seljak je leta 1984 maturiral na no-vogoriški gimnaziji, po diplomskem in magistrskem študiju fizike v Ljubljani pa je znanstveno pot nadaljeval v Združenih državah Amerike. Za študij v tujini se je odločil, ker študija astrofizike v Sloveniji ni bilo. Sprejet je bil na Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), kjer je leta 1995 doktoriral. Po postdoktorskem študiju na Harvardu je sprejel profesorsko mesto na Univerzi Princeton, kasneje pa je akademsko pot nadaljeval na Mednarodnem središču za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu in Univerzi v Zurichu. V letu 2001 je za svoje dosežke prejel Nagrado Helen B. Warner za astronomijo, ki jo vsako leto podeljuje Ameriško astronomsko društvo mladim astronomom.
Zadnja leta deluje na Univerzi Kalifornija v Berkeleyju in na Univerzi v Zurichu, predava tudi na Univerzi EW-HA v Koreji. Uroš Seljak z ženo Petro Munih, ki je tudi znanstvenica in No-vogoričanka, ter dvema otrokoma trenutno živi v Berkeleyu. (km)
»Revolucija« v Ulici Duca D'Aosta
Rešiti želijo problem kolon pred semaforji in nesreč - Ulica Trento in Alfieri enosmerni - Krožišče med ulicama Vittorio Veneto in Garzarolli se je obneslo
V goriškem mestnem središču bo v kratkem prišlo do male prometne revolucije. Občinska uprava se je namreč odločila, da bo eno izmed najbolj prometnih in nevarnih križišč v mestu - križišče med ulicami Duca DAosta, Trieste, Ristori, Alfieri in Trento - spremenila v krožišče. Ta namen je uprava izrazila že pred leti, do nedavnega pa je izgledalo, da je bila nova prometna ureditev zaradi značilnosti omenjenega križišča, kjer se na relativno ozkem območju stika šest cest, težko uresničljiva.
Tehnični uradi občine so naposled vendarle našli primerno rešitev in izdelali načrt, ki ga je na zadnjem zasedanju sprejel goriški občinski odbor. Ureditev kro-žišča bo po eni strani omogočila odstranitev semaforjev, pri katerih se v času prometnih konic zaradi dolgih intervalov ustvarjajo kolone avtomobilov, po drugi strani pa želi občina tudi preprečiti prometne nesreče, do
katerih dokaj pogosto prihaja med ulicami Duca DAosta, Trieste, Ristori, Alfieri in Trento. Z uresničitvijo kro-žišča bodo morali spremeniti tudi prometno ureditev v Ulici Trento in v Ulici Alfieri: prva bo enosmerna v smeri proti Korzu Italia, po drugi pa se bodo vozila lahko peljala le v smeri proti novemu krožišču.
Občina ne bo takoj uredila stalnega krožišča, saj želi najprej preveriti učinke nove prometne ureditve. Eksperimentalna faza, v kateri bodo promet speljali z rdeče-belimi pregradami new jersey, bo trajala nekaj mesecev, v primeru, da se bo obnesla, pa bo uprava skušala pridobiti sredstva za gradnjo. Denar bo skušala poiskati tudi za dokončno ureditev krožišča med ulicami Vittorio Veneto, Garzarolli in Veniero: krožišče, ki so ga s pregradami new jersey postavili aprila, se je namreč doslej izkazalo za posrečeno rešitev, s katero so zadovoljni tudi občani.
Načrt nove prometne ureditve
Območje bodočega krožišča
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. septembra 2012
1 1
GORICA-NOVA GORICA - Trg Evrope - Transalpina ponovno povezal mesti
Italijanski olimpijec in slovenski prvak dvignila zastavo prvenstva
Gostitelja sta bila župana obeh Goric, med gosti slovenski minister - Ekscentrični Magnifico priklical množico
Velika množica se je ponovno zbrala na Trgu Evrope - Transalpini, na kraju, kjer sta se Gorica in Nova Gorica nekoč ločevali in se danes združujeta. To je v zavesti ljudi še vedno kraj s simbolnim nabojem, zato ga izbirajo - sicer veliko redkeje kot v bližnji preteklosti -, ko hočejo dogodkom vtisniti čezmejni pečat. V četrtek zvečer je tam potekalo slovesno odprtje mladinskega evropskega prvenstva v veslanju s kajaki in kanuji, ki bo do 9. septembra potekalo med Solkanom in Pevmo. Da gre za tekmovanje, ki poteka obenem v dveh državah, so v četrtek poudarili vsi
govorniki in ugledni gostje, ki so se zvrstili na odru večernega dogodka.
Najprej so na trg prikorakale reprezentance, ki se udeležujejo spusta po Soči (slalomski del bodo odprli posebej v naslednjih dneh). Po abecednem redu so se z zastavami na trgu postrojile reprezentance Belgije, Bosne in Hercegovine, Beloru-sije, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Irske, Luksemburga, Nemčije, Slovaške, Srbije, Švice, Turčije, Velike Britanije in Slovenije, kot gostiteljice prvenstva. Množico je pozdravil predsednik Kajakaške zveze Slovenije Bojan Žmavec, sledil mu je podpred-
sednik italijanske zveze Emanuele Petromer, nakar sta spregovorila še župana obeh sosednih mest, Ettore Romoli in Matej Arčon. Sledila sta nagovora slovenskega ministra za izobraževanje in šport, Žige Turka, in od-bornice za šport pri goriški pokrajini, Sare Vito. Oba sta imela dvojezičen poseg (minister v slovenščini in angleščini, Vitova pa v italijanščini in angleščini). Giorgio Bran-dolin je pozdravil v imenu deželnega sveta FJK in pokrajinskega olimpijskega komiteja Coni. Zadnji je na oder stopil predsednik evropske kajakaške zveze, Albert Woods, ki je tudi uradno odprl tekmovanje.
SOLKAN-PEVMA - Začetek tekmovanj na Soči
Petnajst minut za kajakaše, sedemnajst pa za kanuiste
Natanko opoldne je zagrmelo, nakar se je nad prvenstvom utrgal oblak. Gost dež je včeraj ponagajal organizatorjem mednarodnega kajakaškega tekmovanja in tekmovalcem v plovilih, še zdaleč pa ni preprečil vrhunske športne prireditve na Soči, ki poteka med Solkanom in Pevmo.
Da se nekaj pomembnega dogaja, je bilo opaziti že na pevmskem mostu, kjer se je včeraj trlo gledalcev, ki so z bodrilnimi klici spodbujali kajakaše in kanuiste pod seboj. Šlo je za tekmovanje za posameznike, ki so se pomerili v raznih kategorijah kajaka in kanuja, tudi v čolnih-dvojcih. Za pot
S pevmskega mostu je bil dobro viden tudi cilj 200 metrov niže, s Podgoro in Kalvarijo, ki nudita izjemno kuliso za rečne prireditve
foto vip
iz Solkana do Pevme (kakih 6 kilometrov) so potrebovali nekaj več kot petnajst minut pri kajakaših in okrog sedemnajst minut pri kanuistih. Z mostu je bil dobro viden tudi cilj 200 metrov niže, s Podgoro in Kalvarijo, ki nudita izjemno kuliso za tovrstne dogodke. Velja omeniti, da je večina »navijačev« prišla iz tujine, saj so bile na mostu razobešene domala vse evropske zastave. Vse to je predstavljalo novost za Gorico, ki včasih pozablja, da leži ob eni izmed najlepših evropskih rek, ki bi jo kazalo bolje izkoristiti tudi v turistične namene. Rečne prireditve, med katere gre vključiti
vsakoletno Soško regato, še zdaleč niso dovolj. »Črno piko« pa zasluži krajevna uprava, ki na območje pevmskega mosta in parkirišča v Ulici Ponte del Torrione včeraj ni poslala redarja ali policista, ki bi urejal promet. Tam se je namreč nabralo več desetin kombijev s prikolicami za plovila, ki so mestoma ovirali promet.
Včerajšnji spust je bil na območju Soškega parka pri Pevmi, kjer so bili nameščeni številni kioski in drugi šotori, ki so služili časomerilcem, internetnim povezavam, zdravstveni službi, pa tudi pijači in prigrizku za tekmovalce in spremljevalce. Vse to bo prav prišlo tudi jutri, ko bo na vrsti ekipno evropsko tekmovanje, pred njim pa 27. Soška regata. V parku se bo torej zbralo več sto ljudi. Za prigrizek in pijačo bo poskrbelo novonastalo združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, ki je k sodelovanju povabilo vsa ustanovna društva. Udeležbo so napovedali tudi krajevni lovci, ki bodo delili golaž z divjačino. Start regate bo ob 10. uri pri čolnarni v Solkanu, zaključek pa bo spričo skoraj sočasnega tekmovanja poldrugo uro kasneje; letošnji cilj bo v Pevmi in ne v Podgori kot doslej. Organizatorji pozivajo udeležence jutrišnje regate, naj bodo na startu točni in naj skušajo čimprej priveslati do cilja, zato da ne bodo ovirali tekmovalcev, ki bodo iz Solkana startali ob 12. uri; vsa ostala pravila regate ostajajo nespremenjena. Družabnost in nagrajevanje bosta potekala v Soškem parku pri Pevmi.
Naj še navedemo nekaj včerajšnjih rezultatov z mladinskega evropskega prvenstva v Solkanu. Slovenski kajakaši Vid De-beljak, Rok Markočič in Matic Klubučar so osvojili zlato kolajno na ekipni tekmi v sprintu. To je druga slovenska kolajna: prvo je osvojila kanuistka Anja Kancler, ki je klasičnem spustu zasedla drugo mesto za Če-hinjo Eliško Čapakovo. Na ekipni tekmi v K-1 so drugo mesto zasedli Italijani, tretji pa so bili Čehi. Ostali slovenski tekmovalci se niso uspeli približati kolajnam. (vip)
ŠTMAVER - Odpravil se je na ogled kajakaške tekme
Fanta obšla slabost
Pri Soči v kraju »Bus del diaul« je doživel epileptični napad - Po padcu se je sam pobral
Publika včeraj na pevmskem mostu
vip
Goriška rešilna služba 118 in gasilci goriškega poveljstva so včeraj sodelovali pri reševalni akciji pri Štmavru, kjer so nudili pomoč mladeniču, ki ga je obšla slabost. Okoliščine, v katerih se je dogodek pripetil, niso še povsem pojasnjene. Mlad moški naj bi se počutil slabo, ko se je skupaj s prijateljem odpravil na ogled kajakaške tekme na Soči.
Klic na pomoč iz Štmavra je okrog poldne prejela rešilna služba 118 iz Gorice, ki je nato poklicala tudi gasilce. Sporočili so jim, da je mlad moški - šlo naj bi za 19-letnega fanta, rojenega v mestu Lo-di - padel na tla nekje sredi goščave med Štmavrom in bregom Soče, na kateri se je
včeraj začelo evropsko mladinsko prvenstvo v kajaku in kanuju, o katerem poročamo v zgornjem članku. Nekaj minut zatem so bili reševalci že v kraju, ki mu domačini pravijo »Bus del diaul« (Hudičeva luknja). Služba 118 je prišla z rešilcem in zdravniškim vozilom, gasilci pa z dvema voziloma in gumenjakom. Ko so se reševalci odpravili po strmini proti Soči, jim je mladenič prišel naproti. Bil je potolčen in popraskan, hujšega pa naj ne bi bilo. Med hojo po pobočju, ki pelje proti reki, ga je zadel epileptični napad. Padel je na tla, ko je bil napad mimo pa se je s pomočjo prijatelja, ki je poklical službo 118, odpravil reševalcem naproti. (Ale)
Govorniki so z različnimi poudarki izpostavili posebnost tokratnega mladinskega prvenstva na Soči, saj na najboljši način odseva novega evropskega duha, ki skuša povezovati evropske narode. Posočje naj bo zgled, ki bi ga bilo vredno posnemati tudi na drugih področjih, je bilo poudarjeno. Za popestritev prireditve so poskrbele članice plesne skupine Dolls iz Nove Gorice, ki dosega dobre rezultate na tekmovanjih doma in na mednarodni ravni.
Zastavo evropske kajakaške zveze sta ob burnem ploskanju občinstva in ob izvajanju evropske himne »Ode radosti« dvignila dobitnik zlate kolajne v kajakaštvu na olimpijskih igrah v Londonu, Daniele Mol-menti iz Pordenona, in svetovni prvak na zadnjem prvenstvu v Franciji, Nejc Zni-darčič iz Solkana. Napovedovanje je bilo zaupano Metki Miklavič, ki je svojo nalogo odlično opravila. Vse je potekalo trijezično - v slovenščini, italijanščini in angleščini - s kratkimi dobrodošlicami tudi v ne-
katerih drugih jezikih. Večer je na najboljši način zaključil koncert s slovenskim glasbenikom Magnificom in njegovim bendom, ki ga je na trgu obeh Goric pričakalo kakih tisoč ploskajočih gledalcev. Ekscentrični Magnifico, ki je pred leti s hitom »Hir aj kam hir aj go« zaslovel v številnih državah (v Italiji si je to pesem izposodila tudi popularna oddaja Le iene), je takoj vžgal publiko, po treh ali štirih uspešnicah pa so koncert prekinili zaradi tehničnih težav. Gledalci so potrpežljivo počakali, da so se glasbeniki vrnili na oder, nakar so v eklektični zmesi rocka, popa, countryja in balkanskih ritmov uživali do polnoči. Mnogim je glasbeni dogodek priklical v spomin koncerte na meji, ki so v prejšnjih letih popestrili goriške in novogoriške poletne večere, in ki bi jih bilo morda vredno ponovno oživiti. Po zaključku koncerta je glasbo še nekaj časa vrtel DJ, kar je - kot se v Gorici (pre)pogosto dogaja -, zmotilo nekatere stanovalce bližnjih hiš. (vip)
Zastavo prvenstva sta dvignila olimpijec Daniele Molmenti in svetovni prvak Nejc Znidarčič (zgoraj); župana Matej Arčon in Ettore Romoli med nastopom na odru (desno), pred prireditvijo sta mozaik na Trgu Evrope pokazala ministru Žigi Turku; Magnifico (spodaj)
bumbaca
12
Sobota, 1. septembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Vegetarijanski festival
Po deževnem uvodu si obetajo še večjo množico
Nevihta, ki je spremljala otvoritveno slovesnost na Travniku, ni napovedovala nič dobrega, k sreči pa se je v popoldanskih urah vreme umirilo in omogočilo množici obiskovalcev, da so se sprehodili med stojnicami, pokusili kak vegetarijanski krožnik in se udeležili prvih zanimivih srečanj z gosti. Včeraj se je v Gorici začel tretji Festival vegetarijancev, ki ga podjetje Biolab prvič prireja v centru mesta. Organizatorji in upravitelji, ki verjamejo v potencial tridnevnega festivala in si želijo, da bi priklical čim več obiskovalcev, so v dopoldanskih urah zaskrbljeno gledali v nebo, popoldne pa jim je odleglo, saj na ulicah ni manjkalo ljudi. Med njimi niso bili le običajni goriški obrazi, kar potrjuje tudi dejstvo, da so v goriških bed&breakfastih in hotelih zabeležili visoko število rezervacij za ta konec tedna.
Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril Massimo Santinelli, lastnik podjetja Biolab in pobudnik festivala, ki je izpostavil bogat festivalski program in poudaril, da je tudi v mestnih institucijah in ustanovah našel pomembno oporo. »Gorica bi lahko postala prestolnica vegetarijanstva in tem, ki so z njim povezane,« je poudaril Santinelli, župan Ettore Romoli pa je izrazil prepričanje, da bo vegetarijanski festival postal ena izmed najpo-
membnejših goriških prireditev. »Obnova mestnega središča, v katero smo veliko vložili, ni dovolj. Da mestno jedro oživimo, moramo poskrbeti tudi za vsebine,« je povedal župan. Prireditev je pohvalila tudi Mara Černic, podpredsednica goriške pokrajine, ki je izpostavila »filozofijo« festivala. »Največja vrednota te prireditve so ideje, na katerih temelji. Doživljamo zgodovinski trenutek, v katerem se je pokazala potreba po spremembah našega gospodarstva in življenjskega stila. Festival izpostavlja temo pozornosti do okolja, ki ga moramo ščititi vsi,« je povedala Černičeva.
Program prvega festivalskega dne je stopil v živo včeraj popoldne. Največji uspeh je imelo srečanje z astrofizičarko Margherito Hack, ki mu je sledilo več sto ljudi. Zanimivo bo tudi danes. Odprtje stojnic s hrano, pijačo, dišavami, oblačili, čevlji, nakitom, itd. bo ob 10. uri, ob 11. uri pa bo o svoji dejavnosti spregovoril predstavnik podjetja Patagonia. O nenasilni prehrani in tibetanski modrosti bo ob 14.30 spregovoril Giuseppe Coco, ob 16.30 pa bo Gianni Tamino predaval o okoljskih posledicah mesne diete. Srečanje z novinarjem Pietrom Del Rejem je odpadlo, ob 21. uri pa bosta nastopila Massimo Cirri in Andrea Segre. (Ale)
Ob hrani ponuja »vegefestival« tudi zanimiva srečanja
bumbaca
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.50 -21.50 »II cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 - 20.00 - 21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 3: zasedena. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.50 -22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa« (digital 3D).
Dvorana 4: 16.30 - 18.10 - 19.50 - 21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Monsieur Lazhar«.
À Koncerti
NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob
21. uri v palači Torriani v Gradišču: danes, 1. septembra, Comp. Cortesia »Con grazia e cortesia«; vstop prost.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeči: vrtec v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), vrtec v Sovodnjah (7.30-12.00 brez kosila), vrtec v Rupi - nameščen na Vrhu Sv. Mihaela (7.40-12.00 brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12.00 brez kosila). Od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in na srednji šoli pričel v ponedeljek, 10. septembra.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo prva seja učnega zbora danes, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih OŠ Petra Butko-viča Domna v Sovodnjah.
KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE - SLO-VIK zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org.
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508).
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI in vodja uprave obveščata, da bo danes, 1. septembra, ob 8.30 prvi letni sestanek z neučnim osebjem v prostorih srednje šole.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI obvešča, da bo prvi zbor učnega osebja za novo šolsko leto danes, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih srednje šole.
MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinski-dom@libero.it.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra. V prvem tednu oz. dokler ne bodo občinske uprave delile kosila bo urnik naslednji: OV Ringaraja (ul. Bro-lo) od 7.30 do 12. ure, OV Sonček (ul . M. Fabiani) od 7.30 do 12. ure, OV Pika Nogavička (Štandrež) od 7.45 do 12. ure, OV Pikapolonica (Pevma) od 7.30 do 12. ure, OV Kekec (Števerjan) od 7.30 do 12. ure, OV Mavrica (Bra-čan) od 7.40 do 12. ure. Starši, ki so svoje otroke vpisali v prvi letnik in starši predčasnih otrok so vabljeni na informativni sestanek, ki bo v četrtek, 6. septembra, ob 17. uri. Seja bo na vsakem otroškem vrtcu in starši bodo dobili vse potrebne informacije o organizaciji posameznega vrtca in potrebščinah.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bo pouk v srednji šoli Ivana Trinka začel v
ponedeljek, 10. septembra, ob 8.15 do 13.45. Starši prvih razredov so vabljeni na sestanek v četrtek, 6. septembra, ob 17. uri v prostorih srednje šole v zvezi z organizacijo šolskega urnika na 5 dni tedensko.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah začel v ponedeljek, 10. septembra, po naslednjem urniku: OŠ O. Župančič (ul. Brolo) od 8. do 13. ure, OŠ F. Erjavec (Štandrež) od 8. do 13. ure, OŠ J. Abram (Pevma) od 8. do 13. ure, OŠ A. Gradnik (Števerjan) od 7.50 do 12.50, OŠ L. Zorzut (Bračan) od 7.40 do 12.40.
uri na Livku, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev; informacije po tel. 040-635626.
S Mali oglasi
OPREMLJENO STANOVANJE v predmestju Gorice dajamo v najem; klicati ali pustiti sporočilo na tel. 0481522206.
PODARIM rabljen mlin za grozdje; tel. 0481-539989.
Pogrebi
S Izleti
SPDG obvešča, da bo avtobus za Koroško v nedeljo, 2. septembra, odpeljal ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Priporoča se planinska obutev, kosilo iz nahrbtnika.
Ü3 Obvestila
DRUŽBA se dobi v nedeljo, 2. septembra, ob 12.30.
OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču).
AŠZ MLADOST obvešča, da bo prvi trening nogometa za mlajše Cicibane (letniki 2005, 2006, 2007) ter Cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 17. uri na nogometnem igrišču v Doberdobu.Vabljeni tudi novi mali nogometaši; informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tis-cali.it (Emanuela).
13 Prireditve
35-LETNICA DELOVANJA KRVODAJALCEV V SOVODNJAH: danes, 1. septembra, ob 17.30 zbiranje pred cerkvijo na Vrhu, ob 18. uri maša, ob 19. uri polaganje venca v spomin padlim, ob 19.15 uradna slovesnost v centru Danica, ob 20.30 družabnost.
MALA USTVARJALNA AKADEMIJA.
Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo danes, 1. septembra, ob 11.
DANES V GORICI: 12.00, Annamaria Moretti por. Dordit z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane, sledila bo upe-pelitev; 12.00, Maurizio Padovan iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Giovanni Bia-si (iz Trsta) v cerkvi Sv. Odrešenika in na pokopališču; 10.15, Ferdinando Serrano iz bolnišnice, sledila bo upepeli-tev; 11.00, Angelo Camarotto (iz Trsta) v cerkvi Device Marcelliane.
DANES V ŠKOCJANU: 10.00, Ottilia Moimas vd. Calligaris (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Crispi 14
AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina
IP - Ul. Trieste 22
ESSO - Ul. Aquileia 40
FARA
ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE
FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA
ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ
AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN
ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris)
ŠTARANCAN
SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN
TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA
AGIP - Ul. III Armata 58
V Biljah večer s Šalamunom
V	Ateljeju Negovana Nemca v Biljah bo danes ob 19. uri literarni večer in pogovor s pesnikom Tomažem Šalamunom. Pogovor o »Nomadski literaturi«, ki je pisana umetniku pisana na kožo, saj povečini ustvarja v nomadskih okoliščinah, in je obenem tudi letošnja tema literarnega festivala Vilenica, bo vodil Mirt Komel. Literarni večer v Biljah sodi v okvir 27. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V Ateljeju Negovana Nemca sta obenem na ogled razstava del kiparja Zmaga Posege ter stalna postavitev del kiparja Negovana Nemca. (km)
Uhajanje plina na gradu
V	noči s četrtka na petek so goriški gasilci prejeli klic z grajskega naselja, kjer ravnokar potekajo gradbena dela za prekvalifikacijo Trga Seghizzi. Gasilce je poklical neznanec, ki je v bližini cerkvice Sv. Duha zaznal močan vonj po plinu. Gasilci so nemudoma prišli na kraj in ugotovili, da je bila koncentracija plina res visoka, zato so zavarovali območje. Na delu so bili včeraj tudi tehniki podjetja Isogas.
Gledališče na kmetiji
Na kmetiji Lorenzon v Škocjanu bo skupina za narečno gledališče drevi ob 21. uri uprizorila igro »Ma cos'e que-sta crisi?«, ki jo je za oder priredil Giorgio Amodeo po besedilih Lina Car-pinterija in Mariana Faragune. Poleg Amodea bosta nastopila še Gianfran-co Saletta in Mariella Tarragni, pri klavirju bo Livio Cecc-helin. Jutri, 2. septembra, bo igra na ogled na Trgu Cavour v Tržiču.
Srečanje z Nives Meroi
Drevi ob 20.30 bo v galeriji sodobne umetnosti v Tržiču srečanje z al-pinistko Nives Meroi. Dogodek prirejajo v okviru prireditve »Natura, montagna e cultura«, ki bo v Tržiču potekala do 9. septembra.
Požarne ogroženosti ni več
Na območju mestne občine Nova Gorica naravno okolje ni več požarno ogroženo. Sklep o preklicu požarne ogroženosti naravnega okolja na območju občine je včeraj izdal novogoriški župan Matej Arčon. Ukinjena je tudi požarna straža. Župan je veliko požarno ogroženost razglasil 1. avgusta zaradi izjemno presušenega terena. (km)
Smrt Maurizia Padovana
Zaradi neozdravljive bolezni je v svojem 61. letu starosti umrl Maurizio Padovan, Goričan, ki je kot stranski sodnik v preteklosti nastopal na državnih in tujih nogometnih igriščih, tudi v ligi prvakov. Med drugim je bil imenovan kot opazovalec državne komisije sodnikov v A in B ligi. Kot sodnik od leta 1966 dalje je dosegel C ligo, nakar je opravil tečaj stranskega sodnika in začel nastopati na mednarodni ravni. Bil je tudi aktiven v italijanskem združenju sodnikov. V Gorici je bil poznan, zato je ob njegovi smrti prizadetost velika.
Avtomobili na festivalu GOF
Z velikim koncertom Avtomobilov in Plavega orkestarja na travniku pred novogoriško mestno občino se bo danes zaključil Goriški festival. Program zadnjega festivalskega dne začenja že dopoldan. Med 11. in 19. uro bo na Bevkovem trgu in na parkirišču pred diskoteko marco Polo Finale državnega prvenstva v avtoakustiki Car-audio and roses. Ob 18. uri bo v Art baru na Bevkovem trgu postavljen Otroški prometni poligon in otroška slikarska delavnica. Ob 20. uri pa se začenja veliki koncert, na katerem bo no-vogoriška glasbena skupina Avtomobili obeležila 30. obletnico delovanja, sledi Plavi orkestar. (km)
Solkanski krajevni praznik
Solkanci bodo današnji krajevni praznik obeležili z nastopom Ota Pestner-ja in Policijskega orkestra, sledi zabava z ansamblom Kingston. Prireditev bo potekala od 19.30 dalje na Trgu Jožeta Srebrniča, v primeru slabega vremena pa na kotalkališču pri bivši karavli. (km)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 1. septembra 2012
13
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25 Tv Kocka: Terenski prispevek -Konji na Krasu
20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
^ Rai Tre
6.50 Dnevnik 7.10 Mediashopping 8.05 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 9.50 Nan.: Carabinieri 4 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 13.50 Nan.: Suor Therese 15.40 Nan.: Monk 17.50 Dok.: La scomparsa dei delfini 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 21.10 Nan.: Law & Order - Unita speciale 22.55 Nan.: Criminal intent
Canale 5
7.00 Dnevnik 7.05 Dok.: Overland 9 8.00 Dnevnik 8.20 Nan.: La piccola moschea nel-la prateria 9.05 Aktualno: Dialogo 9.10 Rubrika: Pongo & Peggy 10.15 Rubrika: Road Italy - Day by day 10.25 Nan.: La casa del guardaboschi 11.10 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici), pon. 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 16.15 Reportaža: Dreams Road 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Nan.: Homicide Hills - Un commissario in campagna 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Variete: Techetechete 21.20 Glasb.: Cantare e d'amore (v. S. Autieri, A. Minghi) 23.30 Premio Campiello 2012 (v. B. Vespa)
O Italia 1
s
6.00 Nan.: La compilcata vita di Christine 6.30 Il divertinglese 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: Il diario di Bindi 9.25 Nad.: The Latest Buzz 9.50 Nan.: The Elephant Princess 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Nan.: La peg-giore settimana della nostra vita 11.30 Film: La nave dei sogni Myanmar (rom., Nem., '05) 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika: Sereno Variabile Estate (v. O. Bevilacqua) 13.45 Rubrika: Pit Lane, sledi VN Belgije (Circuit de Spa-Francorchamps) - Formula 1, prenos kvalifikacij 15.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.15 Nan.: Squadra speciale Stoc-carda 17.00 Nan.: Chaos 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 In buona salute 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: L'ultima mossa del killer (triler, Kanada, '01, r. J.-C. Lord, i. M. George, R. S. Greene) 22.40 Dnevnik in Rubrike

La 7
7.05 Rubrika: Magazzini Einstein 8.05 Dok.: Gate C 8.35 Rubrika: Cult Book 9.05 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 9.30 Film: Mi permette babbo! (kom., It., '56) 11.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Rubrika: Kilimangiaro Album 13.10 Nan.: 14° Distretto 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.50 Film: Cristo si e fer-mato a Eboli (dram., It., '78, r. F. Rosi) 17.25 Film: Il giorno + bello (kom., It., '06) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Un caso per due
^ Tele 4
21.05 Film: 007 Zona pericolo (voh., VB, '87, r. J. Glen, i. T. Dalton) 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Sirene (v. M. Granbassi), pon.
li (pon.) 11.40 Film: Vejko se poroči (kom., Norveška, '10) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.20 Alpe-Donava-Jadran 15.00 O živalih in ljudeh 15.15 Na vrtu 15.40 Dok. serija: Ljudje podeželja (pon.)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: The Circle of Life 11.00 Nan.: I Cesaroni 4 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Belli dentro 14.10 Nan.: Non smettere di sognare 16.10 Nan.: Benedetti dal Signore 18.35 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Variete: Ciao Darwin 5 - L'anello mancante 0.15 Nan.: Avvocati a New York
7.00 Nan.: Il mondo di Patty 7.4019.00 Risanke 11.00 Film: Duffy Duck e l'isola fantastica (anim., ZDA, '83) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Shit! My dad says 14.10 Film: Il mio ragazzo e un bastardo (kom., ZDA, '06) 15.55 Film: Un canzone per te (kom., It., '10) 17.50 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik
19.10 Film: Il topolino Marty e la fabbrica di perle (anim., Argentina/Sp., '06) 21.10
Film: Underdog (kom., ZDA, '07, r. F. Du Chau, i. A. Neuberger) 22.50 Film: Scemo & piu scemo (kom., ZDA, '94, i. J. Carrey)
6.00 Dnevnik in Vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 10.00 Reportaža: That's Italia 11.00 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.45 Nan.: Noi siamo angeli 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Martian Child - Un bambino da Marte (dram., ZDA, '07) 16.10 Nan.: La regina di spade 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Resn. show: Cash Taxi 21.10 Film: Inside the Titanic (dok., Kan./VB, '11) 23.05 Dok.: Speciale Atlantide - Titanic-Con-cordia, la notte dei naufragi
15.50 Dok. odd.: Trabant 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Obrazi Planinskega polja 17.40 Nan.: Komisar Rex 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Čez planke - Izrael 21.05 Film: Huckabees (kom., ZDA, '04, r. D. O. Russell, i. J. Law, N. Watts) 22.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.25 Maribor 2012 23.50 Nad.: Oglaševalci (pon.)
(t Slovenija 2
9.15 Skozi čas (pon.) 9.35 Polnočni klub: Sončki posvojitve (pon.) 10.50 Posebna ponudba (pon.) 11.20 Slovenci v Italiji (pon.) 11.50 Osmi dan (pon.) 12.30 Kajak kanu na divjih vodah: Svetovni pokal, prenos iz Bratislave 13.55 Formula 1: Velika nagrada Belgije - kvalifikacije, prenos iz Spa Francorchampsa 15.05 Olimpijske igre: Zaključek olimpijskih iger, posnetek iz Londona, ponovitev 17.10 Evropsko prvenstvo v plesih hip hop, break dance, electric boogie, reportaža iz Kopra, pon. 18.05 Festival Fens 2012 19.10 Dok. odd.: Iščemo povprečnega Slovenca 20.00 Lang Lang in Herbie Hancock, posnetek koncerta iz arene O2 World v Berlinu 21.55 Paraolimpijske igre: Povzetek dneva, posnetek iz Londona 22.25 Sobotna glasbena noč - Najboljši festivali: Festival 80's 23.10 Brane Rončel izza odra (pon.)
(t* Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.35 20.00 Satirično oko 9.55 21.30 Žarišče 13.30 Prvi dnevnik 17.30 18.00 Poročila ob petih 17.50 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik ob 19.00 20.30 Politik, to sem jaz!
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 15.00 Dok. oddaja 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Effe's Inferno 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Planota na robu 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 0.50 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Dok.: Ragusa - „Il castello di Donnafugata" 7.55 13.00, 14.05 Dok.: Borgo Italia 8.5513.55 Today we eat Sicilian 11.30 Film: Non sei mai stata cosi bella (muzikal, ZDA, '42, r. W. A. Seiter, i. F. Astaire) 13.30 Dnevnik 16.00 Dok.: I colli Berici 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Salus Tv 19.10 Dok.: Il por-tolano 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Venere e il profes-sore (muzikal, ZDA, '48, r. H. Hawks, i. D. Kaye, V. Mayo) 22.40 Rotocalco Adnkronos 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Koncert: Voci dal Ghetto "La mia piu bella storia d'amore"
(t Slovenija 1
6.10 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 7.35 Raz.-pou. odd.: Radovedni Taček 7.55 Pravljica: Zlati prah 8.05 Poučna odd.: Iz popotne torbe 8.25 Nan.: Bine 8.45 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 9.35 Biba se giba (risanka) 10.00 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.40 Nan.: Peta hiša na levi 11.05 Nan.: Polna hiša živa-
11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 15.30 Bese miru - Santiago, Čile 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Praznik v Postojni 18.30 Dobitniki priznanj ACS 2011 19.00 Pravljica 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Aktualno 21.30 Glasbeni večer, sledi Tv Prodajno okno in video-strani
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. serije 10.20 Nan.: Castle 11.15 Nan.: Razočarane gospodinje 12.10 Nan.: Pomočnica v petkah 13.05 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.35 Kuharski mojster (resnič. serija) 14.25 Film: Umor princese Diane (biogr., ZDA/Luksemburg/VB, '07) 16.25 Nan.: Franklin in Bash 17.20 Film: Mišek Stuart (pust., Nem./ZDA, '99) 18.50 Recepti: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Sobotni filmski hit: Avstralija (dram., ZDA/Avstralija/VB, '08, r. B. Luhrmann, i. N. Kidman, H. Jack-man) 23.05 Film: Gospodar in bojevnik (pust., ZDA, '03, i. R. Crowe)
A Kanal A
7.55 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.50 Nan.: Moja super sestra 9.15 Film: Morilec (akc., ZDA, '91, i. C. Norris) 10.55 Astro Tv
12.25 Urbani freestyle ekstremni športi
12.45 Fantastična Beekmana (resnično-stna serija) 13.15 Faktor strahu Južna Afrika 15.10 Film: Spectacular (muzikal, ZDA/Kan., '09) 17.00 Dok. serija: Posel mojega življenja 18.00 Svet 18.35 Pazi, kamera! 19.05 Adrenalina 20.00 Film: Pogodba (krim., ZDA/Nem., '06, i. M. Freeman) 21.50 Film: Lep pozdrav z obale (rom., ZDA, '07)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Glasbene muze; 10.00 Poročila; 10.15 Prva izmena: Indija, dežela tisočerih presenečenj; 11.00 Studio D - Odprto za srečanja; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Janez Povše - Slovenka iz Slovenije, režija Sergej Verč, 10. del; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evro-tip; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Per un'ora di radio; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air; 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.00 La radio a scuola; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state fresc-hi; 18.00-19.00 London Calling; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Pic-nic Elet-tronique; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.45 O živalih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00
Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Glasovanje za Ime avgusta; 12.45 Razglasitev Imena avgusta; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Val in 40; 18.30 Knjižni namig; 18.50 1.snl, 8. krog, Gorica : Domžale; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: Baronist Lado Atane-li; 18.00 Izbrana proza: Raymond Carver -Študentova žena; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
POTOPIS	Sobota, 1. septembra 2012	14
APrimorski
r	dnevnik

ATLETICU SUPERPOKAL
MADRID - Atletico Madrid je v Monaku osvojil še drugi evropski superpokal v klubski zgodovini. S 4:1 (3:0) je premagal Chelsea, do lovorike pa prišel na krilih izjemnega Ko-lumbijca Radamela Falcaa (na sliki), ki je že v prvem polčasu dosegel tri zadetke. Letošnji superpokal, na katerem je sodil Slovenec Da-mir Skomina, je sicer zadnji v Monaku, kjer «domuje» od leta 1998. Od prihodnje sezone dalje bo tekma zmagovalcev dveh najelitnejših evropskih klubskih tekmovanj vsako leto na drugem stadionu. Prihodnje leto bo ta dogodek gostila Praga.
operaciji vljen pa
USPEŠNO OPERIRAN
SYDNEY - Aktualni svetovni motocikli-stični prvak motoGP Casey Stoner je doma v Avstraliji, na zasebni kliniki v Syd-neyju, prestal operacijo gleženjskih vezi na desni nogi. Poseg je bil nujen po tem, ko je grdo padel na dirki za veliko nagrado v Indianapolisu in se huje poškodoval. Nekaj ur po posegu se je zdravniški konzilij odločil, da lahko Stoner zapusti kliniko in se preseli v domačo oskrbo. Zaradi rehabilitacije in okrevanja po bo Avstralec predvidoma izpustil naslednji dve dirki, pripra-naj bi bil za domačo preizkušnjo, veliko nagrado Avstralije.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
TEK ZA VSE OKUSE
TRST - Na drevišnjem 10 km dolgem teku StraTrie-ste po mestnih ulicah (start na Borznem trgu ob 21. uri) bosta, poleg že najavljenih atletov, nastopila tudi večkratna repre-zentantka Giovanna Vol-pato in nekdanji državni prvak Michele Gamba. Tekje sicer namenjen vsem. Vpis je možen tudi danes med 18.30 in 20.30. Za tek na 10 km znaša vpisnina 10 evrov, za tek Family&Dog pa 5 evrov. Vsi prejmejo spominsko majico (na sliki) in tekmovalni paket.
NOGOMET - Žreb evropske lige za Maribor in Udinese
Etapa Britancu
Kot liga prvakov!
□ Obvestila
AŠZ MLADOST obvešča, da bo prvi trening nogometa za mlajše cicibane (letniki 2005, 2006, 2007) ter cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 17. uri na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vabljeni tudi novi mali nogometaši; informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela).
AŠD BREGOdbojkarska sekcija sporoča, da se bodo začeli treningi za letnice 1999 in 2000 v ponedeljek, 10. septembra, ob 19.00 v Dolini. Treningi bodo v ponedeljkih od 18.00 do 19.30, sredah od 17.00 do 19.00 in četrtkih od 18.00 do 19.30 v telovadnici Silvana Klabjana v Dolini.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15. septembra. Za informacije in vpisovanja : info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 348 1334086 (Erika)
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se bo sezona začela v ponedeljek, 10. septembra. Za info in vpis: 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com KOTALKARSKA SKECIJA ŠD POLET obvešča, da bodo začetniki vadili vsak dan od ponedeljka do petka od. 3. do 14. septembra od 16. do 17. ure. Informacije in prijave na kotalkališču v Repentraborski ulici na Opčinah neposredno pred treningi. Kotalkarji, ki so vadili že v lanskem letu, so vabljeni na kotalkališče 3. septembra ob 17. uri. ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj z začetkom 29. septembra. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. NK KRAS REPENobvešča, da bo prvi trening ter informativno srečanje za mlajše cicibane (letniki 2005, 2006, 2007) ter cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Info: tajništvo 040-2171044, Srečko 3280350533, Giacomo 334-6649732. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA organizira na Padričah od 3. septembra trodnevni teniški tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). ŠD KONTOVEL in ŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI prirejata od ponedeljka, 3. septembra, do sobote, 8. septembra, odbojkarski kemp za odbojkarice letnika 1999 in mlajše. Dekleta se bodo vsak dan zbrala pri kontovelski telovadnici od 8.00 do 8.30, vadba pa se bo zaključila ob 16.00. Kosilo vključeno, za informacije in prijave 3471421759 (Sandra) in 3383277407 (Nicole).
AŠD POLET vabi dekleta letnikov 2000, 2001 in 2002 ter njihove starše, da se udeležijo informativnega sestanka za sestavo ženske košarkarske ekipe. Srečanje bo v torek, 4.septembra, ob 19.00 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Toplo vabljeni! Info: 335-7047612 (Mira).
Trener Udineseja Francesco Guidolin je bil po žrebu precej zaskrbljen
ansa
MONTE CARLO - Slovenski nogometni prvak iz Maribora in videmski Udinese sta na žrebu skupin evropske nogometne lige, po ligi prvakov drugega najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja, dobila zelo težke, hkrati pa ugledne tekmece. Vijoličasti bodo v skupinskem delu tekmovanja igrali v skupini J skupaj s Tottenhamom, Panathinaikosom in Laziem, Videmčani v skupin A pa Liverpool, švicarski Young Boys in ruski An-ži Mahačkala, za katerega igra tudi zvezdnik Samuel Eto'o.
»Želeli smo Ligo prvakov, zdaj pa imamo evropsko ligo s skupino, ki je na ravni lige prvakov. Tako kot lani,« je grenka ugotovitev trenerja Udineseja Francesca Guidolina, medtem ko branilec Mehdi Be-natia nestrpno čaka nastop na Andfield Roadu. Tudi Young Boys ima solidno mednarodno tradicijo,« opozarja njegov kolega Maurizio Domizzi.
»Lahko rečem, da smo zadovoljni, da smo dobili tako atraktivne tekmece, s katerimi bomo lahko pokazali svojo moč. Naš cilj je, da pustimo dober vtis, da smo točkovno boljši kot lani. Ekipa je naredila velik korak naprej, in to kakovost mora pokazati. Prav gotovo sta angleški in italijan-
ski predstavnik v prednosti in sta favorita v skupini,« je povedal mariborski strateg Darko Milanič.
Inter se bo v skupini H pomeril z moštvi Rubin Kazan, Partizan Beograd in Nef-či Baku. Nasprotniki Napolija v skupina F bodo PSV Eindhoven, Dnjeper Dnjepro-petrovsk in AIK Solna.
Valter Birsa odslej za Torino
MILAN - Zadnji dan prestopnega roka nogometašev v Italiji je Novogoričan Valter Birsa, nezadovoljen s svojim statusom pri Genoi, prestopil na posodo k Torinu, kjer bo imel morebiti več priložnosti, da se izkaže. »Končno je konec!!! Podpisal sem za Torino!!! Forza Toro!!!« je na svojem twitter ju zapisal Birsa, nekdanji nogometaš Primorja, Gorice, Sochauxa in Au-xerra. Torino bo Birso po koncu sezone lahko odkupil.
Luca Toni se vrača v Firence, kjer bo zaslužil »le« 500 tisoč evrov. Alberto Gi-lardino bo odslej član Bologne, Marco Bo-riello pa bo igral za Genoo. Juventus je od Arsenala najel danskega napadalca Nicklasa Bendtnerja. Četrti napadalec Udineseja bo skoraj dva metra visoki in 28 let stari Šved Mathias Ranegie, do zdaj član Malmoeja. Za švedsko izbrano vrsto je odigral dve tekmi. Bočni igralec Interja Maicon je prestopil k angleškemu prvaku Manchestru Cityju. Maicon je pri Interju preživel šest sezon, v 235 nastopih pa je dosegel 20 golov.
NE V TRST!U - Namesto v trstu bo Cagliari domačo tekmo 2. kroga A-lige proti Atalanti odigral na novem stadionu v Quartu za zaprtimi vrati. Spored 2. kroga, danes ob 18.00 Torino - Pescara, ob 20.45 Bologna - Milan, jutri ob 18.00 Udinese -Juventus, ob 20.45 Cagliari - Atalanta, Catania - Genoa, Inter - Roma, Lazio - Palermo, Napoli - Fiorentina, Parma - Chie-vo, Sampdoria - Siena.
KOŠARKA
Jadran: na preizkusu dvometraš
Na sinočnji prvi tekmi za trening proti Ronchiju je za košarkarje Jadrana igral tudi 20-letni tržaški dvometraš Carlo De Petris, ki bi lahko bil nova okrepitev pod košem za naše društvo. De Petris, sicer član tržaškega kluba Pallacanestro Trieste, je postaven fant (sicer bolj krilni center kot center), ki bi v postavi trenerja Andree Mure zamenjal odhajajočega Spiga-glio. Namen uprave Jadrana je, da fanta registrira kot posojenega igralca, dogovora sicer še niso dosegli.
»De Petris že nekaj dni trenira z nami in nas je v bistvu prijetno presenetil. Je zelo delaven, pozitiven in se je hitro vključil v našo skupino. Je krilo, a zna igrati tudi pod košem. Ima soliden met s pol razdalje, malo slabše meče od daleč, vendar se je v zadnjem letu izboljšal tudi v tem elementu. Telesno je zelo dober igralec, je hiter in tudi dobro skaka. Sicer De Petrisa poznam od njegovega dvanajstega leta, bil je tudi soigralec našega Boruta Bana v vseh pokrajinskih in deželnih selekcijah,« je Tržačana opisal trener Jadrana Andrea Mura. De Petris je svojo pot sicer začel pri Don Boscu, za katerega je lani tudi igral v deželni C-ligi, treniral pa je s člansko ekipo Pallacanestro Trieste. Enkrat (proti Casalpusterlengu) je tudi stopil na igrišče v državni diviziji A
Krstni uradni nastop bo Jadran opravil na turnirju ŠD Dom K2 sport, ki se začenja 10. septembra v Gorici.
VIGO - Britanski kolesar Steven Cummings je zmagovalec 13. etape dirke po Španiji. Član ekipe BMC je na 172,8 kilometra dolgi etapi od Santiaga de Compostela do Ferrola premagal Avstralca Came-rona Meyerja in Španca Juana Antonia Flecho. Rdečo majico vodilnega je zadržal Španec Joaquim Rodriguez (Katjuša). V skupnem seštevku Španec Alberto Contador na drugem mestu zaostaja 13 sekund, tretjeuvrščeni Britanec Christopher Froome pa 51 sekund.
Pellegrinijeva kot Zamparini
RIM - Plavalka Federica Pellegrini se je razšla s trenerjem Cluadiom Rossettom. Zdaj bo morala poiskati novega trenerja, že četrtega v treh letih, zaradi česar jo že primerjajo s predsednikom nogometnega kluba Palermo Zamparinijem, ki trenerje menjuje kot srajce. Rossetto se je razšel tudi z zaročencem plavalke Filippom Magninijem.
Gre v Turčijo
CARIGRAD - Slovenski košarkarski reprezentančni krilni center Miha Zupan, ki je minulo sezono igral pri Spartaku iz Sankt Peter-burga, bo po novem nosil dres turškega Türk Telekoma.
Venus domov
NEW YORK - Sedemkratna zmagovalka turnirjev za grand slam Američanka Venus Williams je izpadla že v drugem krogu odprtega teniškega prvenstva ZDA v New Yorku. Nemka Angelique Kerber, šesta nosilka na turnirju, je Wil-liamsovo izločila v treh nizih s 6:2, 5:7, 7:5. Njena sestra Serena Williams, ki je na OP ZDA četrta nosilka, melje dalje. V drugem krogu je gladko s 6:2, 6:4 odpravila Španko Mario Jose Martinez Sanchez.
UMETNOSTNO KOTALKANJE - Mladinsko EP
Bron za Pecchiarijevo
TENIS - Under 14
Gaja se je prebila v finale
Na meddeželni fazi ekipnega teniškega prvenstva za dekleta do 14 let se je Gaja uvrstila v današnji finale. V polfinalu sta dvojčici Alessia in Nicole Puggiotto premagali vrstnice ekipe TC Scaligero iz Verone. Obe sta svoj dvoboj osvojili v tretjem setu, Nicole s 4:6, 6:4, 6:1, Alessia pa s 6:4, 1:6, 6:4. Za uvrstitev v državni finale osem najboljših ekip v Italiji mora Gaja danes odpraviti TC Cerea iz pokrajine Verona. Njihova naloga bo težka, saj so nasprotnice na papirju precej boljše. V četrtfinalu so varovanke trenerja Jake Božiča že v četrtek premagala TC Trento.
«Azzurre« z medaljami. Martina Pecchiar je na desni
pecchiar
V svojem zadnjem nastopu med mladinkami se slovenska umetnostna kotalkarica iz Trsta Martina Pecchiar vrača iz Arnasa v predmestju Lyona z osvojenim bronom v
prostem programu. Zmagovalni oder je povsem italijanski, saj je naslov prvakinje osvojila Valentina Mariotti , druga pa je bila Viviana DAlessandro. Slednja je vodila po
kratkem programu, po katerem je bila Martina na drugem mestu.
V dolgem programu so vse tri »azzurre» postregle z zelo dobrim nastopom, Mariottijevi pa je verjetno uspela »življenjska« tekma in je na koncu prehitela obe reprezentančni tovarišici ter se zavihtela na evropski prestol, zmagala pa je tudi v kombinaciji. DAlessandro je bila zelo solidna, Martina je opravila čist program, vendar z enim lažjim skokom več od svojih tekmic, kar je tudi razlog, da je na koncu pristala na 3. mestu.
Naj omenimo še, da je Slovenka Anja Rejec , ki jo trenira naš Samo Kokorovec, osvojila končno 7. mesto.
Končni vrstni red prostega programa: 1. Valentina Mariotti (Ita) 496,300; 2. Viviana DAlessandro (Ita) 489,400; 3. Martina Pecchiar (Ita) 471,800; 4. Carla Vila Carpio (Špa) 456,100; 5. Justine Laugier (Fra) 439,300; 7. Anja Rejec (Slo) 424,200; 11. Tina Ozebek (Slo) 380,800.
POTOPIS
Sobota, 1. septembra 2012
15
Ko v nekaj urah, recimo v niti enem dnevu, preideš s severne na južno poloblo, v istem času začneš leteti ob sončni svetlobi, hitro zabredeš v noč in se še pred pristankom znova znajdeš v soncu, te niti premikanje urinih kazalcev ne reši občutka, da doživljaš nekaj izrednega.
Mogočni arabski boeing pa se je končno spuščal proti tlom. Kovinska ptica je kazala nekaj znakov utrujenosti. Od Dubaja je proti Aucklandu letela že 15 ur. Res se je nekoliko okrepčala v Melbour-nu, bilo pa je premalo, da bi mlečna kislina izginila iz njenih kril.
Za glavo je bilo preračunavanje časovne razlike še preveč zahtevno. Moral sem najprej za cel dan nazaj, ko je mehak glas zbudil klošarja, spečega na udobni oblazinjeni klopi dubajskega letališča. V nadstropju, kjer ni bilo duty free-jev, mcdonaldsov in štacun z zasleplja-jočo svetlobo, je bilo kot v kakem hotelu. V devetih urah bedenja in čakanja se je z vseh koncev sveta nabralo toliko potnikov, da je semafor kar izstreljeval nove in nove odhode. V dveh urah pet odhodov za avstralska mesta, štiri za Indijo, za Bangladeš, Pakistan, Indonezijo, Kitajsko, za Afriko, severno Ameriko in Evropo. Ob nafti so Arabci pogruntali posel z letalskimi prevozi. Na roko jim gre ugodna zemljepisna lega na smernici iz bogatega v hitro razvijajoči se svet. Že na prvi pogled se opažajo socialne razlike. Oblačila tistih, ki so v vrsti za Bangladeš in Chennai so odločno skromnejša od potnikov za Avstralijo. Iz panoramskih oken neskončnih letaliških salonov in
visoka. Četrta je bila predaleč od ključnih točk. Končno sem našel »backpackers«, ki je zadoščal mojim potrebam. Za prevoz do mesta je bil na voljo samo skupinski taksi. Izkazalo se je, da niti ni bil veliko dražji od avtobusa javnega potniškega prometa. In pripeljal me je prav pred vrata. Upravljali pa so ga Azijci. Točneje Korejci. Za par dni sem se utabo-ril v petem nadstropju stolpnice, ki jih je imela sedemnajst. Kategorija »backpackers« (potniki z nahrbtnikom) je prava mana za potovanje po Novi Zelandiji. Po-
proti domu - precej je vzpetine - vidim napis »panetteria - pasticceria. Fratelli d'Italia, pomislim. Bo za jutri zjutraj. Res se naslednje jutro peš (navzdol gre lažje) podam naravnost tja. Kruh in slaščice seveda prodajata Kitajca. Nič zato. Pa kruha ti ne prodajo na težo kot pri nas. Moraš ga kupiti za kilogram. In kakovost! Pustimo to. Industrijska pekarna, kje pa pa-netteria iz katere v jutranjih urah prijetno diši. Ko se po nekaj dneh orientiraš, odkriješ, kje je kak supermarket. Tam so bili najbolj ugodni »countdown« in »new
kraljeval ragbi. Osvojitev svetovnega naslova »all blacksov« je vzdrževala visoke cene uradnih novozelandskih dresov in tudi drugih ekip, ki so na prvenstvu nastopile. Še pred prvenstvom so domači potrošniki tožili, da so cene domačih dresov veliko nižje v Avstraliji. Komaj ob po-vratku v Auckland, po skoraj enem mesecu, sem spoznal, da so tu pa tam raz-prodajali, ker je evforija minevala.
Tako množične prisotnosti Kitajcev pa si še nisem razlagal. Če odmislimo tisto v trgovinskem resorju, so bile tudi uli-
Etnična pisanost prebivalstva objema skoraj cel svet
»Hako« pred vsako tekmo izvaja ragbijska reprezentanca
Arabski »Fly Emirates« za polet proti Novi Zelandiji
Tako izgleda SkyTower iz tal
promenad, so na obzorju vidne stotine metrov visoke in mogočne silhuete nebotičnikov in zgradb, ki med seboj tekmujejo v kategoriji »tower«. Kdo bo višji torej!
Mehki glas, ki je zdramil potnika iz nam tako bližnjih Benetk je prihajal iz zvočnika in vabil vernike k molitvi. Bil je zelo različen od hreščečih, ki iz dotrajanih akustičnih naprav budijo vernike v zanikrnih mestih in vaseh na Jutrovem. In lepo je bilo opazovati množico muslimanov, ki se je s svojih preprog ali prtov priporočala Najvišjemu. Tudi določanje smeri čisto bližnje Meke jim je šlo na roko.
Kakih 400 potnikov se nas je vkrcalo in srečno pristalo v Melbournu. Postanek je bil kratek. Komaj sem imel čas, da sem avstralske dolarje iz druge potovalne izkušnje zamenjal v novozelandske. Tamkajšnji denar ima posebnost, da je na bankovcih za par centimetrov prozorne površine. Posebnega glamourja tam ni bilo. Bistvena pa je bila razlika v ponudbi cunj. Pri nas v elitnih trgovinah ponujajo drese Ronalda, Messija in Ibrahimo-vica. Tam je bilo vse v znamenju ragbi-ja. Nič čudnega, saj se je na Novi Zelandiji, kamor sem bil namenjen, komaj končalo svetovno prvenstvo v tej športni zvrsti, v tistem delu sveta vsakdanji kruh za pogovor v »bar sportivo« ali za tri strani kakršnegakoli dnevnika. Ne za tri.... samo za dve. Tri strani so namreč namenjene kriketu. Vsaj tedaj, ko je bilo ragbi prvenstvo že v arhivu.
Prihod v veliko mesto v zgodnjih urah ne skriva organizacijskih težav in informacija iz potovalnega vodiča, da so na letališču v Aucklandu lepo pregledne namestitvene možnosti, se je izkazala za resnično. Pri prvi so bili polno zasedeni, pri drugi tudi. Pri tretji je bila cena pre-
nuja nizke cene in povsod imajo kuhinjo, ki omogoča samostojno pripravo hrane. S to se na Novi Zelandiji ne gre šaliti. Obisk gostinskih obratov, največ fast-foodov, je porazno tako za proračun kot za želodec. Cvrtja, maščob in sladkorja je namreč toliko, da človek tam ne more shujšati. In to se pri domačinih krepko pozna. Debelost postaja epidemija. Sicer manj kot v Avstraliji. »Kiwiji« pa bodo v doglednem času zahodne sosede dohiteli.
Pred mano je še veliko ur svetlobe, ker sem zamenjal poloblo in našel poletje. Odpravim se v bližji »downtown«. Pravzaprav to ni downtown, to je »chi-natown«. Kam pa sem prišel? V Peking? V Šhangaj? Kitajci in Kitajci. No, morda tudi Korejci. Saj so vsi enaki. Na lokalu piše »Irish pub«, pivo pa toči Azijec. Tam ponujajo »fried chicken«, pečejo ga seveda Kitajci. Slaščice ponujajo s francoskimi imeni, prodaja pa jih Kitajka. Brez kruha ne morem zdržati dolgo časa. Iz mestnega avtobusa, s katerim se vračam
m % i
k
Bojni ples prikazujejo tudi lesene skulpture v narodnem muzeju
world«. Na koncu moraš kupiti po količinah, ki so že pakirane. Hraniš ga doma in zadeva je rešena. Kaj pa ljudje kupujejo? Nakupovalni vozički so mali tovornjaki. Vse je maksi, vse je »enriched« (obogateno), odlično domače vino z vrtoglavimi cenami. Naša klasična osmi-ca, kjer lahko spiješ en sam kozarec ali dva, bi tam cvetela. Moraš pa kupiti celo steklenico, kar vinu odvzame družab-nostni moment. In cunje? V Aucklandu so kajpak na voljo vse svetovne znamke. Že isti dan sem slučajno zašel pred neko mestno gledališče, v katerega so vstopale elegantno oblečene dame, ki so izstopale iz prestižnih limuzin. Oči naših žena bi se njihovemu okusu prizanesljivo zasmejale. Pri casualu pa je še vedno
rejših vrstnikov. Punce radodarno razkazujejo svoje telesne odlike. Uspešnost njihovega študija domačine ne zanima. Se vpišejo, plačajo in na koncu nihče ne bo zavrnjen. Domov se bo vrnili z diplomo iz univerze, ki si je že prej zgradila sloves odličnosti. DDV (IVA) na njihove stroške polni državni proračun. Bojazen pred pretirano napihnjenim nezakonitim priseljevanjem ni posebno prisotna. Novo Zelandijo, veliko bolj kot Avstralijo, ščiti zemljepis. Kateri čoln bo zmogel plovbo več tisoč kilometrov? Pravila za zakonito priseljevanje so zelo stroga. In jih tudi udejanjajo. Kot strogo nadzirajo zdravstveni vidik, saj ni dovoljen vnos sveže hrane, s katero bi lahko potovale neznane bakterije. Pa sem doslej pisal predvsem o Kitajcih, ker me je ob prvem stiku s to deželo, ta vidik povsem presenetil. Zakaj pa sem prišel na Novo Zelandijo? Odločujoč je bil narodnostni element. Maori! Eden tolikih narodov, ki ga je kolonializem strl, ga na svoji zemlji naredil za sužnja, za podrejeno raso,
Izvajalec bojnega plesa »haka«
Downtown Aucklanda iz skoraj ptičje perspektive
ce polne mladih Azijk in Azijcev. V Aucklandu, ki leži na gričevnatem področju, se skoraj vse konča na Queen street. Kaj pa tam delajo najstniki zjutraj in popoldan? Kmalu sem se dokopal do resnice. V kitajskih očeh je Nova Zelandija pojem resnosti, discipline in dela. Izobraževalne ustanove imajo obvezno oznako odličnosti. Kam s tisoči kitajskih najstnikov, hčera in sinov rastočega bur-žujskega sloja? Na študij v tujino! Diploma novozelandske univerze bo odprla vsaka vrata. In tako jih proti toplim morjem potuje na desettisoče, ki polnijo študentske domove ali kar prenočišča »backpakers«, jedo, plačujejo šolnine in mislim, ... žurajo. Ulice so ob vsaki uri polne kitajskih najstnikov ali nekoliko sta-
za manjvredne ljudi. Tudi bojni ples Maorov, slovita »haka« med katero stokilski ragbisti vzklikajo »ka mate, ka mate, ka ora«, stegujejo jezike in grozeče mahajo s tetoviranimi rokami, je povečalo moje zanimanje za to deželo. Oddaljenost je seveda odigrala svojo vlogo. Nova Zelandija je za nas najbolj oddaljen potovalni cilj. Edvin Bevk, ki jo je obiskal pred menda 15 leti je bil med prvimi, ki me je s svojim potopisom zanjo navdušil. Naslovnica potopisa nosi naslov »Maori vs. Pakeha«. Maori so domačini, vs. je kratica za »versus« (proti), ki jo uporabljajo v športnem žargonu tisti, ki hočejo biti bolj ameriški od Yankeejev. In Pakeha? (izgovarjaj kot piše, z naglasom na prvi črki »a«). Pakeha so za Maore vsi tujci. Tujci kot kolonizatorji. Kot tisti, ki so jim pobrali zemljo, obale, ribe, jezera in reke. Jim prinesli neznane bolezni, neznane živali, neznana mišljenja. Jim skratka razdejali življenjski slog. Pakeha je bil nekoč enostavno pojem za tujca. Vzet iz nenapisanega slovarja. Danes opredeljuje nekoliko radikalno ločevanje »nas« od »vas«. Lahko bi imeli besedo za slabšal-no obliko, morda celo za žaljivko. Odvisno od primera do primera. Prišleki sebe nikoli ne imenujejo s to besedo.
--------------Se nadaljuje
Sobota, 1. septembra 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.14 najnižje -59 cm, ob 11.50 najvišje 55 cm, ob 17.58
najnižje -37 cm, ob 23.35 najvišje 32 cm. Jutri: ob 5.32 najnižje -49 cm, ob 12.12 najvišje 52 cm, ob 18.32 najnižje -36 cm, ob 0.06 najvišje 22 cm.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
OBLETNICA - Pred 15 leti je umrla britanska princesa Diana
mm	•	»v v	«v	v
Na prizorišču tragične nesreče množica ljudi počastila njen spomin
CHAMONIX
Pod ledenikom odkrili razbitine letala iz leta 1966
PARIZ - Taljenje ledenika pod pobočjem Mont Blanca je poskrbelo za zanimivo odkritje, ki je bilo kar nekaj časa skrito pod ledom. Pohodniki in reševalci so namreč ta teden našli več predmetov, ki so očitno del razbitin pred leti strmoglavlje-nega letala. Med njimi so krmilo letala, čevelj in nedotaknjena torba z indijsko diplomatsko pošto iz leta 1966. Gre očitno za razbitine letala indijske družbe Air India. Odkritje je medtem potrdilo tudi indijsko veleposlaništvo v Parizu.
LONDON - Včeraj je minilo 15 let od avtomobilske nesreče v Parizu, v kateri je umrla britanska princesa Diana. Nesreča je pretresla Veliko Britanijo in svet, pogreb princese ljudskih src, kakor so jo poimenovali, pa je nekaj dni kasneje spremljalo na milijone ljudi. Ob obletnici se je včeraj na kraju nesreče v francoski prestolnici zbrala množica ljudi.
Nekdanja soproga britanskega prestolonaslednika princa Charlesa, ki je bila med Britanci pa tudi v svetu izjemno priljubljena, je umrla v zgodnjih jutranjih urah 31. avgusta 1997 v pariškem predoru skupaj s spremljevalcem Dodijem al Fayedom.
Ob tem predoru se je ob obletnici Dianine smrti zbrala množica njenih oboževalcev z vsega sveta. Ob dovozu v predor so položili cvetje, fotografije, pisma in drobne predmete v spomin na priljubljeno princeso. Predor Alma sicer že vse od Dianine smrti velja za neuradno spominsko obeležje, kjer ljudje vsako leto ob obletnici tragedije polagajo cvetje in spominke.
Tragična nesreča se je zgodila, ko so ju zasledovali paparaci, ki so sprem-
Številni turisti so se včeraj v Parizu spomnili tragične smrti britanske princese Diane
ansa
ljali vsak korak Dianinega življenja. Poleg 36-letne princese, matere princev Williama in Harryja, in 42-letnega Do-dija je življenje izgubil še voznik Henri Paul, ki je bil pod vplivom alkohola. Dianin telesni stražar Trevor Rees-Jones je preživel, vendar o dogodku uradno ne govori.
Smrt princese Diane je sprožila izredno čustven odziv britanske javnosti, številni Britanci pa so bili obenem jezni zaradi začetnega odziva kraljeve družine oziroma kraljice Elizabete II. Dogodek je še dodatno načel v 90. letih že tako nizko priljubljenost britanske kraljeve družine, a so se odtlej zadeve spremenile in britanska monarhinja, ki je letos praznovala 60-letnico vladanja, je zdaj bolj priljubljena kot kdaj koli.
Sodišče v Londonu je po preiskavi in zaslišanjih številnih prič leta 2008 ovrglo trditev očeta Dodija al Fayeda, da sta bila Diana in Dodi žrtev zarote britanske tajne službe. Ugotovili so, da sta umrla zaradi malomarnosti voznika Henrija Paula in paparacev. (STA)
TA TEDEN [ DIN 0 ST PRED 1°° LETI
Edinost je tokrat objavila dopis iz Koroške: »Povdarjati je v prvi vrsti, da se moramo Slovenci z vsemi močmi bojevati in se braniti, da ne poginemo narodno. Vse nemštvo, ves deželni aparat in tudi državna vlada so noč in dan na delu, da bi Slovence uničili čim prej. Zato vporabljajo vsi ti elementi, ki so se zakleli proti nam, vsako sredstvo, ki jim je pristopno. Da so nam v deželnem zboru zamašili usta, so vstvarili že opisani predpotopni volilni red. Pri deželni upravi seveda tudi ni mesta za nas. Da bi se dežela upravljala kakor zahteva pravica in kakor jasno ukazuje deželni red, o tem ni niti govora.
Dva slovenska poslanca, ki sta izvoljena v koroški deželni zbor, seveda ne zamoreta proti enainštiridesetim prav ničesar. Tako je slovensko ljudstvo v zakonodajnem zboru svoje domovine pravzaprav brez zastopstva. Sto tisoč Slovencem so zamašena usta in brezobzirni večini v deželi je prepuščeno, da počenja z manjšino, kar se ji poljublja, da gospodari nad Slovenci neomejeno, absolutno, kakor se je vladalo v starih časih. Godi se nam ravno tako kakor ubogim Slovakom na Ogrskem. Koroški nemško-nacijonalci in mongolski betjari si lahko podajo roke, ker se v prav ničemur ne razlikujejo v svojih »pravnih čutih« in »viteških« lastnostih. - Koroški Slovenci smo seveda brez moči, da bi odstranili vse te krivice in si izvojevali primerno zastopstvo v deželnem zboru. Na tujo pomoč tukaj še manje moremo računati, nego v drugih ozirih. Opozarjati moramo ves svet na vnebovpijoče krivice, zavedati se moramo svojega položaja in pravic, ki nam gre-jo. Zahtevati moramo, energično in brez odnehanja, kar nam gre, kajti tudi mi moramo izpolnjevati vse, kar zahteva dežela od nas; plačevati deželne doklade. Slovenci moramo biti poroki za dolgove mesta Celovca, tistega mesta, v katerem sedijo in se mastijo za slovenske groše najstrupenejši sovražniki Slovencev. Dolžnosti imamo vse polno do dežele, pravice pa se delijo samo Nemcem, da morejo neomejeno vladati nad Slovenci, kakor kak turški paša nad krščansko rajo.«
TA teden £ P RIH ORSKI = D H EV Hj K pred 5° leti
Primorski dnevnik je v teh dneh poročal o mladinski delovni brigadi s Tržaškega in Goriškega: »V trenutku, ko je celo udeležencem samim že močno zbledel spomin na skoro legendarne čase delovnih akcij na železniški progi Doboj - Banja Luka, kjer je bila tržaška mladina poslednjič množično udeležena s svojo lastno brigado, je letos ponovno prišlo po zaslugi in pobudi Mladinske iniciative do udeležbe skupine mladih fantov in deklet s Tržaškega in Goriškega pri ogromni delovni akciji, na gradnji velike avto ceste Bratstva in Enotnosti na devetdeset kilometrov dolgem odseku Osi-paonica - Paračin v južni Srbiji. S tem je naša mladina hotela na najbolj neposreden način manifestirati svoja čustva in svojo globoko navezanost na matično domovino ter obenem dati svoj skromen prispevek pri gradnji tega za napredek in razvoj tako važnega objekta.
Udeleženci brigade smo sicer vedeli kakšne naloge nas čakajo, toda le malokdo si je jasno predstavljal, kakšno bo naše življenje v naselju, kakšna dela bomo opravljali, kakšno bo vzdušje v brigadi, skratka obhajali so nas mešani občutki nestrpnosti in pričakovanja čim bolj se je počasna, zanesljiva, sajasta kompozicija v vročem poletnem popoldnevu bližala cilju. In končno Lanište, majhna vas v bližini važnega industrijskega središča Svetozarevo. Komaj smo se dobro zavedali, da je treba izstopiti, nas že od vseh strani objame huronsko pozdravljanje in minersko ho-rukanje oljnatozelenih uniform brigadirjev ljubljanske študentovske delovne brigade »Franc Rozman-Sta-ne«, kateri smo bili dodeljeni in ki nas je pričakala na postaji, da nas sprejme v svojo sredo. Toplo stiskanje rok, srčni pozdravi so nam bili dobrodošlica, ki nam je odstranila vsako nezaupanje in nas navdala z nado, da nam bodo dnevi v brigadi potekali najugodneje in da se bomo med njimi počutili kot doma in res, bilo je tako!«