Mtt.                       0 neumnej kmetici.
^^^BfJ                                          (Narodna pripovedka.)
fek kmet je bil povabljen v svate in je iiotel tudi družico se seboj vzeti. Ker pa ta ni imela primerne obleke za ženitovanje, zavije se v koojsko plahto.   Prišedša v svate, ui hotela žeua mej druge povabljene goste sesti, kajti bilo jo je sram.   Izvolila si je prostor za vratmi.  Njen mož je vedno hodeval k njej, rekoč: MVidiš, bi ti prela in delala, kakor druge, bi tudi ti lehko  plesala in  pri  mizi poleg druzih sedela."    Žena se ujezi;  gre doraov,  vzame vreteno,  gre na pod in začue presti.   Pade jej pa po nepre-vidnosti vreteno na tla, a ni se jej zljubilo pobrati ga, upije torej kravi, ki je lačna spodaj v hlevu mukala, da naj pobere vreteno, in jej zapreti, ako ga ne pobere hitro, da gre po sekiro in jo ubije. Ker ga pa krava ni hotela pobrati, vzame neumna kmetica sekiro in gre v hlev ter ubije jedino kravo.    V tem pride mož z ženitovanja.    Hitro mu pove žena, kaj je storila s kravo, ker jo ni hotela slušati.   nNikoli še nisi pravo storila in nikoli ne bodeš," kriči mož nad njo.   nA bodi si, kakor je, bodemo pa k zelji pritikali."
Drugo jutro gre mož na lov. Da bi njegoTO željo izpolnila, gre ženica na polje in prešteje zeljnate glave; potem razseče kravo na toliko kosov in gre ,,pritikat".
Mož na večer z lova prišedši, zaeuden vpraša ženo, kaj da je na polji tako rucleče videti. „1 nu, saj si dejal, da borao k zelji pritikaJi; storila sein, kakor si rekel. nMož je videl, da ženi malo manjka, ni rekcl jej ničesar. Bal se je, da bi ga še ob ostalo imetje ne pripraviJa. Skrije tedaj denarje v velik lonec in ga postavi na peč. Predno otide zopet na lov, reče ženi: »Jaz grem, ali pametna bodi in ne poglej v lonec na peči, kajti v njem je nkukuk".
Kmalu po njegovem odhodu pride lon&ir s krošnjo loncev na hrbtu, in jej ponudi svojo robo. A ona pravi, da nima denarja, da pa je na peči nek ,,kukuk", če bi jej hotel kaj zanj dati; ona da se boji vanj pogledati. Krošnjar stopi k peči in pogleda v lonec, a žena je vsa prestrašena gledala od daleč, ker se je bala ,,kukuka". ^Vso krošiijo vam dain zanj," reče jej lončar. Žena veseJa dovoft v to.
Kadar lončar otide, prevrta žena vse lonce jn jih obesi na vrv, katero napne po vsej sobi.
Na ve^er domov prišedšemu možu. pripoveduje. kako da je dobro spečala oni ,,kukuk" in kak lišp da je napravila v hiši. ,,Oj ti nesrečna žena," reče prestrašeni kmet, »ti si me pripravila ob kravo in vse imetje. Oakaj, zdaj bodeš pa z menoj hodila po svetu, pa te bodo Se leska (tuja) vrata tepla po hrbti." — Predno se podasta ua pot, sname ueuinna žena vrata z hleva iu je obesi sebi na hrbet.                                                                                              J
V gozdu ju je noč dohitela.   Da bi se odpožila, splezata na visoko hojo.
Okolo poJunoči pride skozi gozd tolpa roparjev. Ustavijo se ravno pod 6110 hojo, na katerej sta mož in žena od strahii kopruela. Eoparji postavijo ukradeno mizo pod hojo, prižgo si luč ter preštevajo nakradene novce.
nVrata me tlkee," pravi kmetica na hoji svojemu možu. BPotrpi malo, bodem jaz poprijol." Ali predno se to zgodi, spusti žena vrata, da padejo ravno mej roparsko druhal. Ko so vrata z veje na vejo padalo, zaupije jeden roparjev: ,,Bežimo, zdaj prihaja kazen iz nebes nad nas hudobneže!" ln vsi zbežo, pustivši novce in vse pod liojo.                                                          *
Ko so se roparji razkropili, zlezeta ona dva z hoje in jameta novee pre-Stevati.    V tem je pa žena glasno prepevala.
nOj inamica, kako zuate lepo prepevati," pravi jeden roparjev, ki se je bil povriiil, ker mu je bilo žal toliko denarja, nbi Ji hoteli tudi meue tako naueiti?" — nZakaj ne?" pravi ona, Je semkaj idite, da vam namažem jezik z nekim mazilom in peti bodete znali tako, kakor jaz. Tolovaj se pribJiža ženi. A ta vzame škarjice in mu odreže jezik. Na to zbeži ropar ter kriči kakor divjak. Ostali njegovi tovariši, ki so bili v obližji skriti, ustrašijo se še bolj in zbeže ter se niso več vrnili. A mož rel-e ženi: ,,Vidi.š, to je zopet naš ,,kukuk".   Spravila sta lepo vsoto denarja in se vrnila domov.
J. P. Planinshi. -------x-------