Najrečji gospodarstveni greh liberalcev. ,,Denarje7 ni, kredita manjka, zlasti kmetoin in obrnitkom", tako slišimo in beremo pogosto, cel6 7 liberalnib, judo7skib listih. Vendar to se nam ne zdi popolnem resničuo, saj do^olj jasno izpo7edano ni. Mar^eč denarje^ je 7eliko, 7eč ko nekdaj. Tudi kredita ne manjka, ae le pre^ec ga se kraetskim ljudem ponuja. Nezgoda, nesreSa je le 7 tem, da se jim denar ne pouuja 7 pomoč, ampak 7 oderuško izsesa^anje in gospodarst^eni pogin. Eajti ponudeni kredit je za kmeta in obrtnika 7 Avstriji predrag, obresti pre^isoke. Cel6 liberalci 7ed6, da kmetije tudi 7 dobrih letinah ne dajejo 7e6 nego 4°/o ciatega dobička. Eako tedaj hoce kmet shajati, kako gospodariti, ako pa za najeti kapital placuje po 6 in še 7eč piocentov? Od leta do leta je, enkrat zadolžen, prisiljen 7e6 izdati, kakor piidela. Ako kde kake izredne pomo8i ne dobi, je 7 nekoliko letib zgubljen. Predragi kredit, pre^isoke obresti so ga spra^ile na boben, izgnale izpod podedo^ane strehe, zapodile iz posest^a, pognale z ženo in otroci vred med siromake. In tako se godi 7 našem cesarst^u uže celib 12 let. Emetski in obrtnijski ljudje 7idno uboža^ajo; šte^ilo posilnih pioda^anj na kmetih raste stiahovito. In kdo je 7elikej nesre5i kri7? Nihče diug, nego edino zaslepnjeni ljudje, ki so pred 12 leti liberalnim lisjakom in bedakom 7erovali in jih za poslance izvolili. Eajti liberalni poslanci so 1. 1868 odpra^ili oderuško posta^o od 1. 1802, proglasili svobodno jemanje obresti 7 poljubnej večini in tako 7iata na stežaj odprli toliko straho7ito razsajajočemu prav judo^skemu oderuštvu, ki nas preti 78e sleči in odreti. Naai liberalni poslanci hoteli so posnemati Neruce, Belgijance, Francoze in Angleže, kdei- je tudi s^obodno jemati tolikih obiestij, kolikih kdo obeča. Toda popolnem jih niso hoteli posnemati, ampak so se dali zapeljati od Judo7 in jihovib Hsto7 ter so 7krenoli popolnem na oderuško pot. Sodniki na Nemskeai smejo ,,posta7iiib obrestij" računati le 3%; na Belgijskem in Francos- kem 2''l2n/0, na Angleškem pa le 2°/0. Pri nas je do I. 1868 sme) sodnik zaračunati 4°/0. In tukaj so nam naši liberalni poslanci učinili S7oj naJ7e5ji gospodarst\reni gieh, Oni so postavne obresti od 4°/n potisnili naprej do 6°/°. Vsled tega so po7sod ne menjaih, ampak 7ecjih obresti tirjali, hranilnice 6%) posojilnice 7 — 12, oderuhi pa brez 7sake mere. Denar, kredit se je podražal, kmet ne more nikder dobiti jego^im razmeram ugodnega kapitala. L. 1868 bilo je na malem in 7elikem posest^u vknjiženih 4000 milijono7 goldinarjev. Vsled tega, da so hranilnice poz^išale obresti od 5 na 6%> morali so zadolženi poaestniki hipoma 60 milijono^ goldinarjc^ 7eč za obresti plačati. V 18 letih se jim je tedaj iz žepa 7zelo 732 milijono7 goldinarje7. Strahovita zguba, to pa samo zato, ker so liberalci ^postavne obreati" od 4% pozvišali do 6%- Zato rečemo, pred 7sem je sedaj treba tukaj pomagati in posta^ne obresti potisniti nazaj do 3°/0. Upamo, da naši drža^ni poslanci na to ne bodo pozabili!