Aerodrom Ljubljana 0ISTRABENZ ■L > »' SHLlIp JfflB K Banka Koper Ritem vašega uspeha Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, tel.: 05/ 666 1 000, www.banka-koper.si Poslovna enota Sežana Partizanska 50, 6210 Sežana tel.: (05) 72 83 500 Agencija Komen Komen 78, 6223 Komen Agencija Kozina Istrska ulica 11, 6240 Kozina Agencija Divača Ulica Albina Dujca 2, 6215 Divača Poslovna enota Postojna Tržaška 2, 6230 Postojna tel.: (05) 72 83 400 Agencija Pivka Kolodvorska 14, 6257 Pivka Agencija Kremenca Rožna ulica 1a, 6230 Postojna Poslovna enota Ilirska Bistrica Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica tel.: (05) 71 43 600 Agencija Trnovo Gregorčičeva cesta 22, 6230 Ilirska Bistrica Agencija Podgrad Podgrad 96, 6244 Podgrad Aerodrom Ljubljana Dober začetek vaših potovanj! Amsterdam Dublin London Podgorica Split Beograd Dunaj Moskva Praga Tel A viv Berlin Frankfurt Munchen Priština Ti rana Bruselj Istanbul Ohrid Sarajevo Zurich Budimpešta Kopenhagen Pariz Skopje Petrolovo kurilno olje in plin vam od najbolj oddaljenih virov hitro in zanesljivo dostavimo do vašega doma. Izkoristite ugodno ponudbo in še danes pokličite brezplačno številko ter naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. 080 22 66 Kurilno olje. Plin. Slika na naslovnici: Pročelje s kolono, olje na platnu, 32x23,5 cm, 2001, delo mladega slikarja Klemena Gorupa iz Kobdilja, v tej izdaji predstavljenega na str. 42-43. Založniško podjetje MEDIA iMMdoo. Telefoni revije Kras: 01/421 46 95,01/421 46 90 05/766 02 90 Fax: 01/421 46 95,05/766 02 91 E-mail: media.carso@siol.net Kras, revijo o Krasu in krožkih pojavih ter značilnostih krasa doma in na tujem, izdaja podjetje Mediacarso, d.o.o., Rimska cesta 8, 1000 Ljubljana Telefon: (+386) 01/421-46-95, (+386)01/421-46-90; fax: (+386)01/421-46-95 E-mail: media.carso@siol.net Glavni urednik: Lev Lisjak Odgovorna urednica: Ida Vodopivec-Rebolj Sodelavka: Marjeta Privšek Naslov: Uredništvo revije Kras: p.p. 17, 6223 Komen; telefon: (+386) 05/766-02-90 fax: (+386) 05/766-02-91 Maloprodajna cena z 8,5-odstotnim DDV 900 SIT, 4 EUR, 4,5 $ Naročnina za šest zaporednih številk z 8,5-odstotnim DDV in s poštno dostavo na naročnikov naslov v Sloveniji 7.000 SIT, na naročnikov naslov v tujini 10.000 SIT, 45 EUR, 50$ Transakcijski račun pri NLB: 02010-0089675302 Devizni račun pri NLB, podružnici Ljubljana-Center, Trg republike 2, Ljubljana: 010-27620-896753/9 SWIFT coda: U BA Sl 2X Fotografije: Agencija Mediacarso Nenaročenih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Ponatis ali povzemanje prispevkov iz revije Kras je dovoljeno urednikovim soglasjem in z navedbo vira. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318-3257. Naklada: 4000 izvodov Revijo Kras sofinancirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vsebina APRIL 2005, št.69 Uredništvo UVODNIK 1 Dr Miha Brejc KOBILARNI NAKAZATI POTREBEN DENAR Dr Živa Deu PRIHODNOST ŠTANJELA, NAJLEPŠEGA MESTECA NA KRASU Dr Marijan Slabe KAMEN V KULTURI IN KULTURA V KAMNU 14 Dušan Bavčer BAVČERJEVA FUŽINA NAJ POSTANE 20 TEHNIŠKI MUZEJ Akad. dr. Andrej Kranjc KAKO JE NASTALO CERKNIŠKO POUE 24 Vanja Debevec Geijevič NAJ BO RAVNOVESJE MED NARAVO IN LJUDMI 28 DOMA PRAV TU, NA KRASU! Dušan Jakomin v pogovoru »VESEL IN SREČEN SEM 32 z Bojanom Pavletičem V SVOJEM POKLICU« Bojan Pavletič SOKOLI TRŽAŠKEGA SOKOLA 36 Milan Pahor Uredništvo FRANJO FRANČIČ - 40 AVTOR PONAVADI ZAMOLČANIH TEM Nelida Nemec MED SLIKARSTVOM IN NOVIMI MEDIJI 42 Revija Kras in PRIPOMOČKI ZA UREJANJE KRAJINE, 44 Unicommerce iz Logatca VRTNARJENJE IN KMETOVANJE Andrej Marušič IZ POZABE SE VRAČA AVTOPLIN, 48 GORIVO ZA ČISTO OKOUE 00 Ul OD KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE DO NASVETOV ZA UREJANJE IN VAROVANJE OKOUA Posebna delovna skupina vlade R Slovenije je vzela pod drobnogled razmere v Javnem zavodu Kobilarna Lipica. Njen vodja dr. Miha Brejc, slovenski poslanec v Evropskem parlamentu, je v imenu svojih sodelavcev vladi predlagal, da je treba kobilarni nakazati potreben denar. In vlada je pred dvema tednoma odločila, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kobilarni Lipica takoj nakazalo polovico za letos potrebnih sredstev, ki ji po zakonu pripadajo za vzrejo lipicancev. Docentka dr. Živa Deu s Fakultete za arhitekturo nakazuje prihodnost Štanjela, najlepšega mesteca na Krasu z razlago, kaj pomembnega vsebuje lokacijski načrt Občine Komen za prostorsko ureditev starega jedra tega mesteca. Prof. dr. Marijan Slabe, konservatorski svetnik Ministrstva za kulturo in svetovalec vlade RS na Upravi za kulturno dediščino, v eseju Kamen v kulturi in kultura v kamnu razglablja o pomenu in vlogi kamna kot gradiva v človekovi zgodovini. Bavčerjeva fužina naj postane tehniški muzej, si želi njen lastnik Dušan Bavčer iz Lokavca nad Ajdovščino. V sestavku “Geologija in morfologija ” iz monografije “Jezero, ki izginja” znanstveni svetnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU akademik prof. dr. Andrej Kranjc odgovarja na nekatera vprašanja, kako je nastalo Cerkniško polje. Vodja službe za raziskovanje in razvoj v Parku Škocjanske jame Vanja Debevec Gerjevič želi ob podelitvi mednarodne MAB plakete parku “Naj bo ravnovesje med naravo in ljudmi doma prav tu, pri nas na Krasu!” “Vesel in srečen sem v svojem poklicu”, je povedal sodelavcu revije Bojanu Pavletiču škedenjski župnik - osemdesetletnik Dušan Jakomin. Tržaški publicist Bojan Pavletič je napisal še eno poučno knjigo in sicer Sokoli Tržaškega Sokola. Predstavljen je tudi avtor ponavadi zamolčanih tem - pisatelj, pesnik in dramatik Franjo Frančič iz Padne v Slovenski Istri. Nelida Nemec pa piše v prispevku “Med slikarstvom in novimi mediji” o mladem akademskem slikarju Klemenu Gorupu iz Kobdilja pri Štanjelu. Za ljudi, ki jim je pri srcu urejena narava, logaško podjetje Unicommerce ponuja uporabne napotke: “Pripomočki za urejanje krajine, vrtnarjenje in kmetovanje”. Iz podjetja za distribucijo utekočinjenega naftnega plina INTERINA opozarjajo: “Iz pozabe se vrača avtoplin, gorivo za čisto okolje”. Veliko novih, koristnih in uporabnih prispevkov tudi tokrat! Uredništvo Evropski poslanec dr. Miha Brejc o Kobilarni Lipica mm KOBILARNI NAKAZATI POTREBEN DENAR Uredništvo Pred približno dvema mesecema je vlada R Slovenije imenovala posebno delovno skupino strokovnjakov, ki naj prouči razmere v Javnem zavodu Kobilarna Lipica in ji skupaj s poročilom o svojih ugotovitvah predlaga ukrepe, katerih uresničitev naj omogoči odpravo sedanje finančne krize zavoda in tudi sistemsko zagotovi nemoten nadaljnji razvoj Kobilarne Lipica. Vodenje delovne skupine je vlada zaupala evropskemu poslancu dr. Mihi Brejcu, dolgoletnemu poznavalcu Lipice. Objavljamo avtorizirano sporočilo delovne skupine o njenih ugotovitvah in predlogih vladi R Slovenije, kakršnega je predstavil dr. Miha Brejc na tiskovni konferenci na Ministrstvu za kulturo v petek, 18. marca 2005. »Danes smo pregledali zadnjo verzijo ugotovitev in sklepov delovne skupine, ki jo je imenovala vlada z namenom, da bi našla dolgoročne rešitve za stabilen, miren razvoj Javnega zavoda Kobilarna Lipica. Danes bomo sklepe tudi posredovali vladi. Predstavljam ključne ugotovitve in sklepe. Prva ugotovitev delovne skupine je, da je Javni zavod Kobilarna Lipica v izjemno težkem finančnem položaju. Njene finančne možnosti se iztekajo. Kobilama Lipica namreč konec marca ne bo več sposobna plačevati računov. In ne bo sposobna zagotoviti plač, če ne bo takojšnje izdatne pomoči države. Ne spuščam se v to, zakaj je do tega prišlo. Dejstvo je, da je Kobilarna Lipica v zadnjih dvanajstih letih nazadovala. To opažamo vsi! Tako se ne more in ne sme več nadaljevati. Njene neporavnane obveznosti so danes že več kot 120 milijonov SIT, pri čemer mislim samo na njene neporavnane obveznosti do dobaviteljev. Ne govorim o plačah in o oskrbovanju konj! Zato je delovna skupina najprej izoblikovala seznam možnih in hkrati nujnih kratkoročnih ukrepov. Ti so pretežno finančne narave. Na eni strani pričakujemo, da bo vlada prisluhnila našim ugotovitvam in predlogom. Seveda pa pričakujemo, da bo tudi Kobilarna Lipica sama naredila več kot doslej, da bi skupaj prebrodili težave. Svet Kobilarne Lipica je že sprejel program dela za leto 2005 in s tem izpolnil temeljni pogoj, da Kobilama lahko črpa proračunska sredstva, ko bo vlada sprejela ta program. Vladi predlagamo, naj nemudoma nakaže Kobilami Lipica polovico za letos predvidenih sredstev, to je 100 milijonov SIT, in s tem zagotovi njeno likvidnost. Delovna skupina tudi meni, da mora Kobilarna dobiti še nujna sredstva za svoje delovanje v znesku 203 milijonov SIT, ker so z Zakonom o Kobilarni Lipica določene take obveznosti države. Kobilama Lipica je državna lastnina; je naš ponos in je tudi naša odgovornost! (Vlada je medtem po takem predlogu odločila, naj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano takoj Kobilarni Lipica nakaže polovico sredstev za uresničevanje njenih zakonitih obveznosti - op. uredništva) Čeprav se v delovni skupini zavedamo izjemno težke finančne situacije državne blagajne, pričakujemo, da bomo uspeli prepričati ministrski zbor, da bo do Lipice nekoliko bolj radodaren. Vodstvu Kobilarne Lipica predlagamo, naj uskladi število konj, torej obseg črede s kriteriji, kijih določa zakon. Čreda je v sedanjem obsegu namreč večja, kot jo določa zakon. Uskladitev obsega črede z zakonskimi zahtevami bi pomenila nekoliko manjše finančno breme za Kobilarno in za državo. Od vodstva tudi zahtevamo, naj poveča storilnost, razširi ponudbo, izboljša stike s turističnim gospodarstvom in naj tudi prouči možnosti za zmanjšanje poslovnih stroškov. Omenili smo tudi ugotovitve računskega sodišča in delovna skupina posebej izpostavlja zahtevo, da vodstvo njegove ugotovitve upošteva in nepravilnosti odpravi. m Evropski poslanec dr. Miha Brejc je na tiskovni konfernci 18. marca 2005 predstavil ugotovitve in predloge vladi R Slovenije za ureditev razmer v Kobilarni Lipica Nekdanja stražnica Lipica je bila predvidena za prodajo na javnem razpisu. Ko pa smo bili seznanjeni s tem, da Lipica nima objekta za karanteno, smo predlagali vladi, naj se postopek za prodajo stražnice zaustavi in da objekt neodplačno v last Kobilarni Lipica. Ker gre v obeh primerih za državno lastnino, predlagamo, naj vlada, v skladu z uredbo o pridobivanju in razpolaganju s pravnim in stvarnim premoženjem države, izvede neodplačen prenos... Kolikor sem obveščen, je zadeva v teku. Menim, da se dobro odvijajo tudi dogovori z Ministrstvom za obrambo o oblikovanju častne čete z lipicanci, ki bi jo uporabljala slovenska vojska. Tudi to je povezano z določenimi finančnimi zahtevami, ki bi Lipici prišle še kako prav. Vrsta objektov v Lipici je v gradbeno-tehničnem smislu v zelo slabem stanju in samo za ureditev posestva Ravne bi potrebovali najmanj 40 do 50 milijonov SIT. Ravne še nimajo upo-rabega dovoljenja, ker objekt še ni dokončan, kobilama pa ga že uporablja. Zavedamo se, da so to velike finančne zahteve, vendar je s tem, ko je bilo leta 2003 Kobilami Lipici odvzeto njeno redno financiranje iz igralniške koncesije, nastal resen finančni primanjkljaj, ki ga Lipica sama ne more premoščati. Vladi predlagamo, naj prevzame pokroviteljstvo nad proslavo ob 425. obletnici Kobilarne Lipica. Vsekakor bi prisotnost predstavnikov slovenske vlade na proslavi imela simbolen pomen. Glede dolgoročnih ukrepov predlagamo spremembo temeljnega dokumenta, to je Programa varstva in razvoja Kobilarne Lipica. Zavzeli smo se za takšno ustvarjanje materialnih pogojev, ki bodo dolgoročno zagotovili razvoj konjereje kot temeljne dejavnosti javnega zavoda. Če bi se zadeve odvijale, kakor načrtujemo, bi to pomenilo, da bi se breme države postopno, v daljšem časovnem obdobju, zmanjševalo. Seveda pa je za kaj takega nujna pestra in kakovostna turistična ponudba, ki poleg konjereje in vseh z njo povezanih dejavnosti (jahalne šole, ježa v naravi, predstavitve lipiških konj za ciljne publike, tekmovanja...), razvija komplementarne programe, s katerimi bi zagotovili večje prihodke. Pri tem mislimo tudi na kulturno ponudbo, kot so Černigojeva galerija, konjeniški muzej, kulturne prireditve..., pa razširitev in dograditev igrišča za golf na osemnajst igralnih polj, ohranitev teniškega igrišča, prenovitev pokritega bazena in popestritev spremljajoče dodatne ponudbe. Sodobna turistična ponudba je splet raznovrstnih programov oziroma produktov in če dmgod uspeva, bo tudi v Lipici. Igralnica, kakršna je sedaj, ne sodi v Lipico. Če pa bi jo oblikovali v neki drugačni obliki in na višji ravni za zahtevnejše goste, bi bila v nekem manjšem delu lahko del njene turistične ponudbe. V poseben sklep smo zapisali, naj bi vlada začela s postopkom za postopno selitev množične igralniške dejavnosti na dmgo lokacijo, čeprav pogodba s portoroškim Casinojem velja do leta 2027. Kobilama Lipica od igralniške dejavnosti nima nič. Ima samo polna, zasedena parkirišča ob sobotah in nedeljah ter onesnažen prostor. V Kobilami Lipica je treba razviti tudi kongresni turizem, predvsem povezan z dejavnostjo Kobilarne. Ker je Kobilama Lipica izvorna kobilama lipicancev, bi bilo smiselno razvijati strokovna srečanja o lipicancih, o reji teh konj in o njihovem šolanju. Premalo se upošteva dejstvo, da lipicanci, kijih videvamo skorajda vsepovsod po svetu, izhajajo od tu. V razmislek predlagamo, naj bi v Lipici organizirali manjši oddelek visokošolskega programa turistike ah dmgega primernega programa primorske univerze in sežanskega visokošolskega središča v nastajanju. Menimo, da bi bila lahko tudi znamenita lurška Mati božja v Lipici del njene ponudbe. Predlagamo, da se v programu varstva in razvoja Kobilarne Lipica, in sicer v njeni turistični ponudbi, to dolino posebej omenja kot prostor s posebnimi lastnostmi. Na takšni razširjeni vsebinski zasnovi Kobilarne Lipica temeljijo vsi ostali predlagani sklepi. Najprej je treba spremeniti sklep vlade o organizaciji Kobilarne Lipica. V njegovem drugem členu bo treba dopolniti dejavnosti, ki jih Kobilama Lipica sedaj opravlja. Dopolniti bo treba tudi njen program varstva in razvoja. Seznanili smo se z osnovnimi sestavinami razpisa o oddaji nepremičnin v najem za gostinsko turistične dejavnosti. Razpisno gradivo je primerna podlaga za nadaljnje postopke. Delovna skupina namreč ni pristojna, da se poglablja v razpis, ampak so za to pristojni Kobilama Lipica s svojim vodstvom in njen svet, njena delovna skupina, komisija, vlada... Varianta predlaganega državnega lokacijskega načrta za Lipico, po kateri naj bi se golf in vse dmgo, kar ni konjereja, izločilo iz dejavnosti Kobilarne Lipica, je za državo finančno prezahtevna in, dolgoročno gledano, ne zagotavlja preživetja zavarovanega območja. V dopolnjenem državnem lokacijskem načrtu je treba določiti možnosti za uporabo prostora za dejavnosti, o katerih sem govoril. Toda najpomembnejši so konji. Šele potem pride na vrsto ostalo. Žal pa se zadnje čase v medijih izpostavlja golf kot centralni problem Kobilarne Lipica. Golf ne škoduje Kobilami Lipica. Toda, če želimo razviti na njenem proštom pestro turistično ponudbo in zagotoviti, da bodo hoteli skozi vse leto polni, moramo poskrbeti za res privlačno in kvalitetno turistično ponudbo. Po našem predlogu naj Kobilama Lipica naroči študijo, s katero bi ugotovili, na katerem območju zunaj ali znotraj kobilarne je mogoče izkoristiti prostor in dograditi igrišče za golf. Sedanje igrišče za golf ima gradbeno dovoljenje in je bilo že takrat predvideno in grajeno kot popestritev turistične ponudbe. Ker pa je igrišče s samo devetimi luknjami nepopolno, je razumljivo, da igralcev ni toliko, kot bi jih bilo, če bi bilo to normalno igrišče. Člani komisije pa smo tudi o golfu zavzeli nekatera ključna stališča oziroma izhodišča. Golf igrišče je mogoče graditi samo tam, kjer prostor ni primeren za konje. Mogoče gaje graditi na način, ki ne povzroči prevelikih posegov v naravo, oziroma tako, da bi bil dodatni poseg v naravo čim manjši. Sedanjih devet igralnih polj se razprostira na približno 46 hektarjih. Menimo, daje mogoče obstoječo površino igrišča bolje izrabiti, na njem povečati število igralnih polj, manjkajoči del površin zanj pa pridobiti znotraj varovanega območja ali neposredno ob njem in tako kolikor mogoče racionalno izkoristiti prostor in ne povzročiti prevelikih posegov v prostor. Pri iskanju lokacije za golf igrišče smo naleteli na več težav. Kot zanimivost naj povem, da je znotraj zavarovanega območja Lipice praktično vsak poseg v naravo skrajno omejen. Po dmgi strani pa naravovarstvenikov prav nič ne moti kamnolom, ki ga namerava odpreti zasebnik v neposredni bližini, kakšnih 100 metrov stran od igrišča na severovzhodnem delu Lipice. Ta okoliščina nas je zelo presenetila, saj smo verjeli, da ima Kobilama Lipica jasno začrtano gravitacijsko območje, ki ga nujno potrebuje za miren razvoj. Hkrati pa se je pokazala nedoslednost tistih, ki kar naprej govorijo o ohranjanju krajine. Posebna tema so pašniške površine. V neposredni bližini Lipice je veliko pašnikov, ki se zaraščajo. Očiščenje teh površin za pašo bi bilo mnogo bolj enostavno in cenejše, kot krčenje novih površin v gozdnih predelih. Ministrstvo za kulturo bo pripravilo predlog odloka vlade o določitvi vplivnega območja Kobilarne Lipica kot kulturnega spomenika. Odločili smo se, da bomo proučili vse elemente - na primer študijo o izvedljivosti, ki je podlaga za konkuriranje na razpise za sredstva evropskih strukturnih skladov in tudi za vključitev v državni razvojni program 2007-2013. Ker poznam evropski prostor in naše zmožnosti, upravičeno pričakujem, da bi z dobrim programom uspeli na razpisu za sredstva iz EU. Prav tako pričakujem, da bo Lipica dobila ustrezno mesto tudi v omenjenem razvojnem programu Slovenije. S koalicijsko pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo ključni koordinator vseh aktivnosti, povezanih z vprašanji o nadaljnjem razvoju Kobilarne Lipica, Ministrstvo za kulturo. Takšna ureditev bo poenostavila upravljanje z državnim premoženjem, saj javni zavod zelo težko deluje, če ima več gospodarjev. Za konec naj še povem, da je delovna skupina temeljito proučila vsa razpoložljiva gradiva, pogovarjali smo se z ljudmi in iskali primere dobre prakse od dmgod. Naj še enkrat poudarim, če ne bomo izdatnega denarnega vložka Kobilami Lipica zagotovili sedaj, bodo težave še večje. Tudi zato, ker so zaposleni, celo na vodilnih mestih, izjemno slabo plačani. Če nastopimo z dobrim programom, če pridobimo pravega strateškega partnerja, bodo tudi zaposleni spoznali, da je luč upanja na koncu tunela in da so stvarne rešitve, ki obetajo tudi bistveno izboljšanje njihovega socialnega položaja. Zelo sem zadovoljen z delom delovne skupine in se njenim članom ob tej priložnosti zahvaljujem za sodelovanje in pomoč. Vsi smo v njej delali brezplačno; nobenih stroškov ni bilo z našim delom! Zbrali smo se tisti, ki mislimo, daje treba Kobilami Lipica pomagati. In takšna naša pripravljenost ostaja še naprej, če bo vlada tako odločila«. m Občinski lokacijski načrt za prostorsko ureditev starega jedra Štanjela ■mm ras je podoba strnjenih kamni- I tih naselij, dominantno raz- postavljenih po mehko valovi-■ tih bregovih, ki vzbujajo po- ^MLzomost z zgoščenostjo domov in poslopij. Kras je zakladnica kamnoseških mojstrovin, vidnih v številnih značilno oblikovanih kamnitih zaščitnih zidovih, ki prepredajo obdelane površine, in v kamnitih poteh, ki zdmžujejo preprosto in posebno likovno oblikovane kamnite hiše v naselja. Štanjel, natančneje njegovo staro jedro na griču Tum, je gotovo najznačilnejši in tudi najznamenitejši primer takšnega v proštom dominantnega, zgoščenega in na terasah zgrajenega naselja, ki s kamnitimi hišami razpleta zgodovino stavbarstva in razvoj kamnoseškega mojstrstva. Staro naselbinsko jedro je zaradi svojih večplastnih vrednosti razglašeno za spomenik nepremične kulturne dediščine in zavarovano z odloki. V Razvojne spremembe v dmgi polovici prejšnjega stoletja, povezane s spremembami v načinu življenja in dela, bivanju v strnjenem naselju Štanjela na griču niso bile naklonjene. Kontinuiteta razvoja naselja je bila pretrgana in bolj ali manj prazno naselje je pričelo propadati. 2) Pretrgane kontinuitete bivanja in dela nam v starem naselbinskem jedrn, kljub velikim naporom, še ni uspelo obnoviti. Oživitvi in ohranitvi naselja se v zadnjem obdobju pridružujejo novi prostorski in izvedbeni dokumenti: Urbanistična zasnova in občinski lokacijski načrt za prostorsko ureditev Štanjela - starega jedra, Občinski lokacijski načrt za ureditev komunalne infrastrukture za naselji Štanjel in Kobdilj ter že izdano gradbeno dovoljenje za prenovo Štanjelskega gradu. Postopek za izdelavo prostorskega in obeh občinskih lokacijskih načrtov se je pričel, ko je Občina Komen dobila finančna sredstva na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo (Področje za razvoj podjet- PRIHODNOST NAJLEPŠEGA Živa Deu niškega sektorja in konkurenčnosti) za pridobitev sredstev za pripravo občinske prostorske dokumentacije za razvojne potrebe turizma v letih 2003 in 2004. Območje izdelave Občinskega lokacijskega načrta Štanjel - staro jedro je določeno v že sprejetem prostorskem dokumentu - Urbanistični zasnovi, ki je sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Komen. Razvojna vizija kulturne krajine in druga izhodišča za oblikovanje lokacijskega načrta V preteklosti je bil nastanek in razvoj štanjelske naselbine pogojen s središčno komunikacijsko točko v pokrajini in z obliko zemljišča, ki je omogočilo grad- njo na vidnem, v proštom izpostavljenem mestu. In prav lega naselja na stičišču komunikacij in njen dominanten položaj v kulturni krajini ter enkratna in neponovljiva prostorska celota stare grajene strukture z oblikovanimi naravnimi danostmi, ki to strukturo obdajajo, so v bodočem gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju nezamenljive vrednosti. Slednjih se vedno bolj zavedajo tudi prebivalci Štanjela. Občinski lokacijski načrt za prostorsko ureditev Štanjela - staro jedro je namreč izdelan z upoštevanjem na lokalnem nivoju izdelane vizije razvoja širšega prostora kraške regije, znotraj katere ima naselje Štanjel prav zaradi izjemne prostorske, urbane in arhitekturne dediščine izpostavljeno izobraževalno turistično 3> vlogo. Ker so nosilci predvidenega razvoja naselja Štanjel in z njo povezanih dejavnosti (trgovine, delavnice umetne obrti, razstavni prostori, prostori za strokovna srečanja, gostinski lokali, prenočišča in tako Štanjel v kulturni krajini ŠTANJELA, MESTECA NA KRASU Zveznost razvoja naselja vidno poudarjajo stavbe na obrobnem nizu naprej) prebivalci starega jedra, je dokument izdelan tako, da v naj večji možni meri podpira njihove zahteve, povezane s sodobno kakovostjo bivanja in dela. V naj večji možni meri, kajti celostna prenova naselja je z vsemi razvojnimi spremembami usmerjena v ohranitev izvirne oblike kulturnega in zgodovinskega dokumenta z varovanjem: - razpoznavno značilne in v kulturni krajini identitetne vidne podobe; - identitetne urbane strukture z vzpostavljeno hierarhijo posameznih stavb, komunikacij in odprtih prostorov; - razpoznavno značilne in identitetne podobe stavbnih ovojev. (Izvirnost stavb, ki s posameznimi stavbnimi elementi - materialni ali pisni vir - pričajo o nekdanjem načinu življenja, o stavbnem razvoju, o tradicionalnem načinu gradnje in uporabi materialov in dmgo se še posebej varuje!). To pomeni, da so nove vsebine objektov omejene s stavbno lupino; morebitna nova namembnost se mora tako v izhodišču prilagoditi zaščiti in varstvu identitete (v nekaterih primerih pa celo varstvu izvirne podobe stavbe, stavbnega niza ali dela naselja). Sanacije in določene rekonstrukcije morajo biti izvedene z avtohtonimi (izvirnimi) gradivi in s starimi postopki ter tehnologijami ob kar največji možni ohranitvi izvirnega (restavracija) in s tem površinske patine. Tehnična nadgradnja (potresna varnost, nova infrastmktura) pa mora biti kompatibilna (zdmžljiva) z obstoječimi gradivi in s tehnikami gradnje. Občinski lokacijski načrt, ki obsega območje kulturnega spomenika in območje, ki je funkcionalno neposredno povezano z njim, je po Zakonu o urejanju prostora temeljni dokument za vso paleto dejavnosti, povezanih s celovito prenovo -od restavracije, rekonstrukcije, sanacije do gradnje novega. Oblikovan je v soglasju z novo razvojno vizijo in z upoštevanjem smernic varstva naravne in kulturne dediščine ter smernic vseh dmgih nosilcev urejanja prostora. H kakovosti dokumenta, kije sedaj v postopku sprejemanja, je nesporno pripomoglo skupinsko delo, medresorsko povezovanje, vključevanje lokalne skupnosti ter veliko število v preteklosti narejenih analiz, študij in oblikovanih razvojnih predlogov, vrednostnih in normativnih dokumentov.4) Vsebina lokacijskega načrta in podrobnosti predvidenih prostorskih ureditev Občinski lokacijski načrt za staro jedro Štanjela (OLN Štanjel - staro jedro) določa: - ureditveno območje; načrt prenove območja s funkcionalno dopolnitvijo; zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje; - zasnovo prenove prometne, energetske, telekomunikacijske, vodovodne in dmge komunalne infrastrukture; - rešitve in ukrepe za varstvo okolja; - rešitve in ukrepe za varstvo kulturne dediščine; - etapnost izvedbe; - obveznosti investitoijev in izvajalcev. Na osnovi analiz možnih in dopustnih posegov v obstoječo grajeno strukturo ter z upoštevanjem vseh usmeritev, ki so jih dali nosilci urejanja prostora, je v lokacijskem načrtu predstavljena razmestitev v viziji razvoja predvidenih dejavnosti. ŠTANJEL Upravnim dejavnostim in turistično poslovni promociji za vse gravitacijsko območje so namenjene v naselju izpostavljene grajene strukture (obzidje, stolpi). V obnovljeni strukturi gradu, v srcu naselja, bodo zaJrcle gostinske, kulturne, izobraževalne in upravne dejavnosti na nivoju države ali Evrope. Privlačne vsebine naselja (galerije, umetniške delavnice, specializirane trgovine, lokali, gostinstvo, enologija) so umeščene v restavrirane, rekonstruirane ali kako drugače sanirane stavbe na atraktivnih lokacijah - na koncu stavbnih nizov, na malih trgih in zlasti ob glavnih oglednih poteh - z namenom, da se ohrani mir v dmgih območjih naselja. V povezavi z določenimi lokacijami posameznih dejavnosti je usmerjena tudi uporaba prenovljenih grajenih struktur za bivanje turistov in seveda stalnih prebivalcev Štanjela na griču, in sicer v delih naselja s kvalitetnejšim bivalnim okoljem (zračnost, razgled, zelenje, hitrejša dostopnost do parkirišč in oskrbe). Povezano s prenovo grajenih struktur so v lokacijskem načrtu predstavljene še ureditve zunanjih površin, tlakovanje in ozelenitev cest, poti in parkov. Določena so tudi območja večjih parkirišč in postopnost celovite prenove. Tako se v prvi fazi uredi vso potrebno komunalno, energetsko in prometno infrastmkturo, v zadnji fazi pa se prenovi ali rekonstruira del do tal pomšenih objektov, ki predstavlja dolgoročni stavbni potencial za potrebe stanovanj in dopolnilnih dejavnosti. Dolnja vas Štanjela prevzame dopolnilne oskrbne dejavnosti lokalnega središča in del turističnih dopolnilnih dejavnosti. V tem delu je predvidena sprememba rabe obstoječih objektov ali delov objektov za potrebe oskrbnih in nastanitvenih funkcij. Območje obstoječega trga in dostop do starega jedra se uredi z ohranjanjem obstoječih kvalitet prostora. Trg se uredi kot prehodno območje, ki oblikuje dostop do predvidenih skupnih in oskrbnih funkcij Štanjela (zahodno od obstoječega trga) ter do parkirnih površin za obiskovalce. Na tem območju ima stanovanjska gradnja le dopolnilni značaj. GARAŽE ŠTANJEL OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT ŠTANJEL STARO JEDRO LEGENDA: UREDITVENO OBMOČJE OLN VODNI OBJEKT (VODNJAK, REZERVOAR) OZNAKA OBJEKTA NOVOGRADNJA NA MESTU NEKDANJEGA OBJEKTA IZDANO GRADBENO DOVOLJENJE KOMPLEKS GRADU NOVOGRADNJA PRENOVA, VZDRŽEVANJE JAVNE ZELENE POVRŠINE JAVNE, SKUPNE PROMETNE POVRŠINE FERARI JEV VRT - KULTURNI SPOMENIK OBJEKTI ZA STANOVANJE IN NASTANITEV ZNAMENITOST NASELJA - KULTURNA FUNKCIJA OBJEKTI Z MEŠANO FUNKCIJO (NASTANITEV, STANOVANJE, JAVNA FUNKCIJA ALI TRGOVINA. GOSTINSTVO V PRITLIČJU) OSKRBNA FUNKCIJA IZOBRAŽEVALNA FUNKCIJA - OBMOČJE GRADU m <9 A ŠTANJEL _______ Načrtovane ureditve v lokacijskem načrtu oblikovanih funkcionalnih enot ŠT-MS 01 - Naselje Štanjel Celostna prenova strnjenega dela naselja obsega prenovo obstoječih objektov in gradnjo novih tako, da bo znova dosežena kakovostna stopnja značilno oblikovane stavbne dediščine. Vse grajene strukture, njihova namembnost je odvisna od sprejemljivosti posamezne stavbne lupine kot tudi od razmestitve funkcij v celoti naselja, so opremljene z gospodarsko infrastrukturo. Povezano z razpoznavnimi vrednotami stavbne dediščine so urejeni tudi vsi odprti prostori znotraj naselja, tlakovane in zelene površine. ŠT-ZP 02 - Gledanca Ruševine masivnega stolpa Gledanca, z borovci poraščeni nekdanji pašniki ter gozdne površine mešanega gozda na vrhu griča Tum nad naseljem so oblikovane parkovno z vpeto predstavitvijo elementov kulturne in arheološke dediščine. Na severnem robu naselja so urejeni parkirni prostori za prebivalce. ŠT-ZP 03 - Ferrarijev vrt Ferrarijev vrt je v sestavi starega jedra vidno poudarjen del oblikovane narave, ki kaže na visoko razvito kulturo bivanja v času še kakovostnega razvoja naselja. Ker je vrt nepremična kulturna dediščina državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, se sanira v izvorni obliki po konservatorskem programu pristojnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine. ŠT-ZD 04 - Vedutni pas Prisojno pobočje hriba, na katerem je postavljeno terasasto oblikovano strnjeno naselje Štanjel - staro jedro, sestavlja splet neurejenih in slabo vzdrževanih zelenih površin. Prehod med grajeno strukturo in odprtim zelenim prostorom je mestoma oplemeniten z vrtovi, ki že segajo v območje zavarovane nepremične kulturne dediščine. V sanirano zelenilo, ki ga dopolnjujejo ure- jene pešpoti, kolesarske steze, oporni zidovi in v delu Ferrarijevega posestva obnovljeni vrtni elementi delo arhitekta Fabianija, so umeščeni na vidno nepoudaijenem mestu parkirni prostori in prostori za gradnjo garaž. Ferrari jev vrt. Vse fotografije: Z. Deu ŠT-MS 05 - Trg Prostorska vez med »starim« in »novim« Štanjelom je stihijsko oblikovan trg. Ker je trg v ožjem območju zavarovane nepremične kulturne dediščine, je načrtovana urbana in arhitekturna prenova v kakovostno oskrbno in turistično jedro. V preoblikovanje so vključeni obstoječi objekti, celotno cestišče z novo urejenimi dostopi v naselje, avtobusno postajališče, turistično-informacijske točke in druge podrobnosti. Sklep Prostorska ureditev območja Štanjel - staro jedro temelji na celovitem varstvu nepremične kulturne dediščine. To pomeni, da se zavarovane grajene strukture, danes v večini primerov slabo vzdrževane, zapuščene ah celo porušene, in druge tako ali drugače degradirane strukture v njeni sestavi prenovijo razvojno, to je skladno z zastavljenimi cilji sodobnega bivanja in dela (nove funkcije in gradnja nove gospodarske javne infrastrukture ter parkirišč) za prebivalce, ki bodo nosilci varstva. Izbrani proces celovitega varstva stavbne dediščine, tuje izkušnje kažejo, daje tudi edini, ki omogoča ustrezno varstvo nepremične kulturne dediščine, je v izhodišču postavljen v že izdelanem projektu revitalizacije Šta- njelskega gradu (že izdano gradbeno dovoljenje!), enako tudi nove funkcije. Grajska stavbna lupina je namreč v sestavi grajene strukture, ki se ureja z lokacijskim načrtom Štanjel - staro jedro, tesno povezana, sorazmerno velika, tako, da z izbrano uporabnostjo usmerja razvoj celotnega naselja, še bolje celotnega območja. Opombe 1) Štanjel: - staro jedro naselja, ki ga je Skupščina občine Sežana razglasila za zaščiteno območje z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, objavljenim v Uradnih objavah št. 13, Koper, 1 7.04.1992; - območje Ferrarijevega vrta, zaščiteno z odlokom Ministrstva za kulturo št. 3852 leta 1999. 2) Po podatkih iz Programske zasnove Štanjel je v zgornjem in spodnjem Štanjelu sedaj praznih in zapuščenih skoraj polovica objektov, natančneje 40,75 % (od skupaj 238 objektov je praznih oziroma zapuščenih 97 objektov). 3) Turizem na Krasu ni nova gospodarska dejavnost; je zvezno prisotna. Zaradi tradicionalno oblikovanih posebnosti prostora, ki so v sodobni turistični dejavnosti vedno bolj cenjene, pa naj bi ta panoga postala na Krasu celo vodilna. 4) Pomembna in manj poznana vsebinska izhodišča predstavljajo naslednja gradiva: - Program celostnega razvoja podeželja CRPOV za naselja: Hruševica, Kobjeglava, Kobdilj, Lukovec in Štanjel v Občini Komen, Razvojna agencija ROD. - Regionalni razvojni program za južno Primorsko 2002-2006, Gradivo za programski odbor (predlog), Koper, julij 2002. - Regionalni inovativni program razvoja podeželja za območje zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa, Občine: Vipava, Ajdovščina, Komen, oktober 2001. - Pilotni projekt Kras, Izvedbeni del Skupnega razvojnega programa 2003- 2006 občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana ter kraškega dela občin Koper in Miren-Kostanjevica, september 2002. - Programska zasnova za naselje Štanjel, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, junij 1999. - Revitalizacija Štanjelskega gradu, Občina Komen, Komen, 1999 Doc.dr. Živa Deu, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Osebna izkaznica: Naročnik: Občina Komen Izdelovalec: Locus, d.o.o. Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale Strokovni vodja projekta: dr. Živa Deu, univ.dipl.ini. arh., FA Strokovni svetovalec: Nataša Kolenc, univ.dipl.inž. arh., Ministrstvo za kulturo Odgovorni projektant: Majda Zupanič, univ. dipl. inž. arh. KAMEN V KULTURI IN Marijan Slabe To razmišljanje o kamnu sem zasnoval v esejističnem tonu s kratkim, res zelo površnim zgodovinskim orisom ustvarjanja v tem gradivu na naši celini, o ljudeh in za ljudi, ki ga ljubijo, obdelujejo, se z njim spopadajo -skratka o njihovi govorici. Poskušal bom preleteti nekatera poglavja, ki ponujajo tudi odzivno sliko gradiva, ki jo vsi ti ljudje dan na dan gledajo in se z njo srečujejo, vendar o njej ne vedno enako zavestno razmišljajo in se vselej vanjo ne poglabljajo, ker jim pomeni vsakdanjost in, lahko naglasim, vsakdanjo resničnost. Z drugimi besedami, njihov pogled na to gradivo je raznoter, neenoten in izhaja iz različnih zornih kotov. Seveda pa nikakor ne smemo reči, da se pri tem v takšni ali drugačni obliki še vedno ne razkriva njihov notranji odnos do materije, ki jim ga slednja vzbuja in prebuja. turah iz Lepenskega vira ob Donavi. Kipi bogov, tekmovalcev in ženskih in moških teles v različnih držah so odražali izpovedno vsebino, ki so stali kot okras v monumentalnih svetiščih in posvetnih objektih, grajenih iz v soncu se svetlečega odmevnega gradiva. Slednje je dajalo pokrajini v helenskem in kasneje rimskem svetu poseben odblesk in zven, kiju še danes s spoštljivostjo opazujemo in poslušamo. Stara Grčija, tako tista na Balkanskem polotoku kakor ona na repu Italije (Atene, Olimpija, Selinunt, Paestum, Agrigentum itd.) nam še danes - nam, ki smo rojeni in živimo v času modeme tehnike in najvišjih znanstvenih dognanj, jemljejo sapo ob pogledu nanje, ko ob sončnem zatonu zremo v ta velika dela, ki so sad dam duha, rok in veščine. Cesar Avgust, ki je živel na prelomu našega štetja, je hotel svojo moč na političnem in gospodarskem področju ovekovečiti s posebno bogato, naj rečem v današnjem jeziku, enkratno umetniško programsko zasnovo osrednjega mesta države Rima. Rekel je: “Prejel sem mesto Rim v opeki, zapuščam vam ga v marmorju.” Mislim, da ni potrebno poudarjati vrednote, ki jo je izrazil s svojimi besedami. Se danes med sprehodom po deželah, mestih antič- nega sveta in v muzejih opazujemo ne samo kipe in dmge umetniške stvaritve, marveč tudi nemalo izjemno kvalitetnih del - dopolnitev raznih arhitektonskih objektov: to so akvadukti, mostovi in pestro oblikovani infrastrukturni elementi za vsakdanjo rabo, potem preprostejši sarkofagi, kopalne kadi, nagrobniki, itd., ki spričujejo vso globino kamnoseške veščine. Ali je zato čudno, če Ivo Andrič na začetku našega stoletja v pismu iz Rima piše: “Iz vsakega koščka kamna me gleda taka lepota in tak mir in moč, da sem pogosto srečen in ponosen, ker se je moglo v človekovi zavesti roditi toliko lepote in je imela človeška roka takih moči, da ji je dala toliko oblik.” Tudi naši kraji so bili v antičnem času, to je v rimskem obdobju, deležni visoko kakovostnih izdelkov iz kamna. Pestrost tega kulturnega blaga vsekakor dopolnjujejo vplivi iz različnih dežel, saj je bil naš prostor v zgodovini vedno nekje na prepihu, na križišču vplivnih silnic s severa, mediterana, vzhoda in zahoda. Bogata dediščina, od skulptur, napisnih kamnov do reliefov, žrtvenikov itd., ki jo bodisi varujejo zbirke v muzejih ali pa vzidana v stenah posameznih objektov pri nas, kaže izjemno poznavanje Mesarstva in Mesarske tehnike. Kamen, les in bron spadajo med temeljne surovine, ki so se nekoč ponujale svetu umetniškega in sploh duhovnega izražanja in s katerimi so ljudje, potem, ko so vanje vsadili oziroma vtisnili svoj umetniški ego, človeštvu lahko predstavili neminljive lepote. V sMopu teh treh snovi pa je že zaradi svoje trajnosti in pripravnosti, predvsem pa izpovedne monumentalnosti v zgodovini kamen prav gotovo odigral izjemno vlogo, saj kamnite izdelke zasledimo že v zgodnjih začetkih porajanja človeka. Ta se je izražal bodisi z materialno kulturo bodisi s predstavitvami svojih kultnih in drugih vrednostnih zaznavanj, upodobljenimi na primer v znamenitih primerkih ženskih teles, kijih danes imenujemo “venere”, in v naših življenjskih trenutkih odkritih skulp- \A KULTURA V KAMNU Avtor prispevka »Kamen v kulturi in kultura v kamnu« prof. dr. Marijan Slabe je diplomiral na katedri za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Sodeloval je pri zaščitnih arheoloških raziskavah Mestnega muzeja v Ljubljani, bil zaposlen na Zavodu za ureditev Stare Ljubljane, poznejšem Ljubljanskem regionalnem zavodu za spomeniško varstvo, in bil nekaj časa tudi njegov vršilec dolžnosti direktorja. S sodelavci je utiral pot nastajanju novih tovrstnih regionalnih zavodov, kot terenskj arheolog in konservator je vodil večletna izkopavanja na Ljubljanskem gradu, pri Šempetru, v Dravljah in Kosezah ter drugod po Ljubljani, na Polhograjski gori, v Starem gradu nad Smlednikom in na Pristavi pri Trebnjem. Sodeloval je tudi pri konservatorskih delih na prostoru od Bele krajine do Polhograjskih dolomitov in Škofje Loke. Na njegovem hrbtu so se preizkušale nove pravne in organizacijske sheme v konservatorski stroki, a je kljub težavam vztrajal ter med skrbnim znanstvenim proučevanjem v njej nadgradil svoje ustvarjalno delo z doktorsko disertacijo o nekropoli iz časa preseljevanja ljudstev v Dravljah, ki jo je izkopal in ki predstavlja poznano najdišče tudi v evropskem merilu. Marijan Slabe je bil direktor Republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Bil je med odločilnimi strokovnjaki, ki so utemeljili predlog iz Slovenije za vpis Škocjanskih jam v Unescov seznam svetovne dediščine. Prevzemal je vodenje raznih komisij in odborov, ki so skrbeli za zaščito dediščine. Z mimo preudarnostjo je vodil varovanje dediščine mimo številnih čeri ter povezoval delo republiškega zavoda in regionalnih zavodov ter usklajeval teoretična izhodišča s praktičnimi spoznanji. Je tudi znan pisec več kot 170 strokovnih razprav in več strokovnih ter poljudnih knjig z domoznansko vsebino širšega značaja, izoblikoval je tudi prve smernice za konservatorski etični kodeks in ga v dokončni obliki tudi izdal. Za Marijana Slabeta pravijo, da je erudit, ki pozna ne le Ljubljano z okolico, ampak pozna vso Slovenijo, njene griče in skrite arheološke zaklade, vse slovenske stare in nove knjige ter vse konservatorje. Na podelitvi Zupančičeve nagrade je bilo poudarjeno, da je naš najbolj strokovno in svetovljansko usmerjen konservator. Veliko je tudi prispeval k pozitivnemu odnosu javnosti in upravnih organov do konservatorskega dela, kakor je med drugim zapisano v utemeljitvi za podelitev Steletove nagrade. Uredništvo Kdo danes ne pozna grobnic iz rimskega obdobja v Šempetru v Savinjski dolini? Gradivo, primemo tako za zgradbe kakor za spomenike in drago praktično rabo, so takrat pridobivali, kot je dokazano, v naših domačih kamnolomih, tako npr. v Podpeči, na Pohorju, pa tudi Peračico so Rimljani poznali. Seveda pa so posamezna dela tudi produkt tujih delavnic in narejena iz kamna tujega izvora. In potem, ko se dokončno zgrne val stvariteljev današnje Evrope po starem kontinentu, se nam na osnovi poznoantičnih silnic odpre bogata in časovno v posamezna obdobja vpeta kamnita dediščina preko karolinške in otonske slogovne predstave v romansko, gotsko, renesančno in baročno stilno izrazno komponento. Med njimi naj posebej omenimo znamenite starokrščanske bazilike s krstilnicami, ki so stale v že zamirajočih mestih ali pa v novi preobleki v porajajočih se poznoantičnih mestih, kot na primer Ravenna in mesta ob Jadranu. Vsako obdobje z lastnim izdelanim predstavitvenim izrazom je zlasti v kamnu pomenilo svojevrsten odzven kulture časa, v katerem seje ta porajala, in jo občudujemo še danes. Tu so tako znani objekti cerkvenega in posvetnega značaja v Zadru, Benetkah, Firencah, Milanu, Salzburgu, Hildesheimu, Wormsu, Kolnu, Aachnu, Krakovvu itd., da ostanem le v Evropi. Končno Beminijev in Borro-minijev Rim, ki je kakor zapeta pesem z vodnjaki, s portali, kamnitimi izrezi okenskih okvirov, z oltarji v bazilikah, kjer sta umetnik kipar arhitekt in kamnosek z veščo zbirateljsko roko nasula bogato paleto vseh mogočih vrst kamnitega mozaika, in z 248 stebri vatikanskih kolonad, nad katerimi se v ozadju dviga kamnita Michelangelova kupola. Tu so še mesta z bogato paleto dosežkov iz kamna (Dubrovnik, Trogir, Šibenik) in samostani v Srbiji (Studenica, Dečani), vse sami veliki produkti človekove želje po predstavi lepšega sveta, kot je bil tisti, v katerem je živel. Ne nazadnje je bil kamen v nekaterih obdobjih uporabljen tudi na družbenoekonomski razvojni plati človekovega življenja. V Parizu na primer so bile iz kamenja, iztrganega iz cest in stavb, postavljene barikade, ki so prave eruptivne herojske zgradbe ustvarjalcev novega sveta. Tako je kamen postal tudi del revolucije, na ■■■■■H novo porajajočega se sveta. Pozneje, ko kot dopolnilo nastopijo že drugi materiali (cement, železo in podobno), kamen ne izgubi veljave, čeprav pa ni več prvi element. Tudi med obema vojnama je bila ta žlahtna zemeljska prvina v rabi, vendar žal celo za arhitekturo in okras, namenjena tistim, ki so hoteli na silo in po svoje spremeniti svet (Rim, Berlin, Niimberg). Čeprav današnja arhitektura in umetnost uporabljata za svoje projekte in udejanjanja različno gradivo, pa se kamen vedno bolj, kot vidimo, spet prebija v ospredje. Ponovno se, kakor pri našem velikem arhitektu Plečniku, prebujata smisel in prava ljubezen do tega nezamenljivega vrednostnega gradiva in spet poskušajo ustvarjalci dajati najpomembnejšim objektom videz estetskega predznaka, monumentalnosti, moči, blagostanja, če dmgače ne, pa vsaj na zunaj, zlasti z uporabo kamnitega materiala. In na koncu tega kratkega sprehoda skozi zgodovino se spomnimo, kar smo nekoč že poudarili, preprostega človeka, živečega na naših tleh, pri katerem ne moremo odkrivati plasti miselnosti, v katerih se ne bi izražala njegova kakovostna moč. V njih ne najdemo zbegane, nemirne in begajoče sile tako kot danes, ki bi razkrivala globoke prepade med tistim delom ustvarjanja na eni strani, ki človeka plemeniti in vrednoti, ter na dmgi strani tistim, ki ga zatajuje. Ni čudno, da še danes trda arhitekturna beseda Krasa, izklesana iz domačega, tako globoko zajedajočega se kamna, tesno povezuje človeka z zemljo - domačijo. Njegov pristop k obdelavi kamnitega tkiva je bil vselej grajen na zanosu poštenja in ni zasledoval smiselno nedovzetnega izraza spekulativnosti. Ali se nam ne zdi, daje nekdaj predstavljal izraz tvorca kraškega doma in kraške vasi z bogato paleto kamnite vsebine in sploh njegovih posegov v prostor z vseskozi mistično zasnovano hvalnico življenju, ki je odpirala kakovostne vrednostne dimenzije v obliki, predstavi in skladnosti v proštom. Ljudje, predvsem z naše Gorenjske, Štajerske, Koroške in Dolenjske - Kras in Primorsko smo že omenili - in iz mest so pogosto krasili zidove sakralnih in profanih j lj-» "m* > v v*v * * »"m * Vi t ■' " ^ * 1 ' * ^ --- ’ • ’ ' : % ’ L «««‘1 stavb s skladno oblikovanimi kamnitimi portali, okenskimi okviri, tlaki, stopnišči in podobnim. To je poudaijalo vrednost in kvaliteto stavbe, razgibanost fasade in dajalo poseben, intimen vrednostni pečat notranjosti. S tem pa je izkazovalo človeku posebno pozornost, tako da se njegova bit in identiteta nista izgubljala, kakor se pogosto izgubljata danes v funkcionalnih, ozko izmerjenih, arhitektonsko osiromašenih življenjskih objektih, ki jih imenujemo bloke. Pred nami, kot vsi vemo in vsak dan opazujemo, stoji namreč nemalo matematično in arhitektonsko natančno opredeljenih brezdušnih kesonov, ki jim ni dano, da bi na kakršenkoli način priznali človekovo dostojanstvo, ki tudi sicer izginja z današnjim načinom življenja in s tem seveda izginjajo tudi marsikatere njegove vrednote. Zdi se mi, da bolj ali manj vsi poznamo velike stvaritve, pri katerih je bil kamen nemalokrat ne samo gradbeni material, marveč tudi poudarjeno izrazno sredstvo. Spadajo v sam vrh slovenske kulturne dediščine in so vgrajena v komplekse sakralnega, grajskega, urbanega in dmgega značaja, zato se jih spomnimo samo mimo- grede: Kostanjevica na Krki, Pleteije, Žiče, Špitalič, Hmeljnik, zatem v stari Ljubljani, Kranju, Piranu. Kopm, Polhovem Gradcu. Brestanici, Vipavi, Štanjelu, Celju, Ptuju, na Turjaku, Ptujski gori itd. Ob njih naj omenim še številne stare romantične mostove, različne objekte na trasi železniške proge Maribor - Trst itd. Vsa ta dela so seveda nastala kot plod domačih ali tujih mojstrov. Tako kot v rimskem času sledimo pri njih množici vplivov iz sosednjih, tujih dežel, a vendar vsa tako ah dmgače, v bolj ali manj zaznavni obliki, izražajo določene posebnosti prostora in življenja naših ljudi. To pa je še posebej vredno naglasiti, saj prav ta značilnost še dodatno poveličuje vrednost te kamnite dediščine. Po vsem tem, kar smo doslej povedali, ne moremo zavreči trditve, da je kamen kot namagnetena masa, ki privlači in veže. Komur tega ni dano zaznati oziroma sprejeti, pri njem seveda zaman iščemo odgovor na vprašanje, ki si ga zastavljamo ob nadaljnjem kritičnem gledanju oziroma nadaljnjih navedenih trditvah. Pravi ljubitelj te materije išče v njej oporo, se nanjo duhovno naslanja in jo poskuša celo počlovečiti. privlačno silo, ki človeka vabi, ga spodbuja in mu ne nazadnje neštetokrat tudi vrača odgovore na notranje vzgibe, ki se v njem porajajo. Ljudem, ki se pri delu srečujejo s kamnom in poznajo vse te njegove prvine, se odpre svet, ki ga množicam ni moč predstaviti, kaj šele, da bi znale te o svetu kamnite govorice tudi spregovoriti. Seveda pa je treba povedati, kot smo že navrgli, da se omenjena govorica tudi med temi ljudmi razlikuje in stopnjuje. To se predvsem izraža v njihovem pristopu k obravnavi kamna, v dojemanju kamnite gmote in podobno. Izdelek je najboljši rezultat uspešne ali manj uspešne govorice, globljega ali površnega dojemanja, golega posnemanja ali celo izničenja vrednostne komponente kamna, pa naj bo plod umetniško zasnovane konstelacije in duha, kamnoseške, umetnoobrtne pojavnosti ali preproste, naivno zasnovane kompozicijske predstave. Ob tem pa želim spregovoriti tudi o nekem, še ne dovolj ocenjenem pojavu -industrijskem obravnavanju te snovi, ki ga vse pogosteje sledimo v našem okolju. Nikakor ne gre za moj negativen odnos do izdelkov takšnega tipa, vendar pa bi želel odkriti ali pa vsaj usmeriti naše misli na tista polja, ki te proizvode tako pogosto razvrednotijo. In v katero smer bi morali torej pravilno razmišljati, da bi se izognili tem negativnim ocenam in pojavom? Mislim, da moramo najprej utrditi temeljno prvino, to je, približati seje treba osnovnim estetskim, vsebinskim in drugim vrednostnim načelom, ki so bila nekoč vraščena v avtorjev subjekt in se izogibala zgolj posnemajočim in ne prav iz rodne grude rastočim silnicam. Te so danes, če že ne povsem, pa vsaj v marsičem razvrednotile naš arhitekturni in kamnoseški govor. Moram reči, da včasih, ko se sprehajam po kakšnem pokopališču, pogosto začutim, čeprav tega ne smem posploševati, kako veje vame neka frigidnost, apatičnost, nekakšen skomercializiran konvencionalnem brez duha in vsebine. Namerno navajam prav ta prostor, ker se mi zdi, da pridejo tam morda nabolj izpostavljeno do veljave identiteta kamnoseške stroke pa tudi inovativnost, elementamost, pristnost strokovnjaka načrtovalca, umetnika, kamnoseka in Ne morem tudi mimo slovenskega pregovora “trd je kot kamen”. Ljubiti snov kot elementarno dejstvo je dano samo posameznikom. To ni običajna želja po nečem, je ljubezen v nekaj, kar se dopolnjuje v izrazu lastnega udejanjanja, ki išče prodor svojih hotenj v materialno gmoto, iz katere se mora roditi nekaj, kar pripada njemu samemu, to je ustvaijalcu. Seveda pa lahko postane to tudi naša prevara, ki nas hoče odvesti od vsega, o čemer se zavedamo, daje pravilno, kar je v odnosu z nami usklajeno, a se potem na račun različnih motivov zavestno odrečemo svoji osebnosti, ki smo jo že dosegli oziroma izkristalizirali. Govorica v kamnu je človeku odkrivala vedno nove in nove vsebine njegovega udejanjanja. Priklepala ga je nase, tako da se je nanjo na vse mogoče načine odzival, enkrat s preprosto, a včasih jecljajočo elementarno izpovedjo, dmgič z najbolj prefinjeno duhovno reakcijo ali pa zgolj z zadržanim krikom po doseganju odgovora notranjemu glasu materije. Kamen kot vrednostna kategorija mu je odkrival in mu še odkriva ne samo svoje uporabne lastnosti, marveč nosi v sebi tisto moč ali pa tisto I v... - '»Si >«> : * ‘t L. ,V „> I nenazadnje tudi vloga naročnika. Nikakor ne morem vedno najti občutka notranjega doživetja, ki bi me usmeril v globino in duhovni obseg prostora, v katerega sem zašel. Poudariti tudi moram, da so s tem prostorom nemalokrat povsem izginili spomeniki naših dedov, naših predhodnikov, ki so predstavljali enkratno in nezamenljivo dediščino, porojeno v tradiciji in narodovem svojstvu, ki je pomenila pravi, resnični odziv na okolje in sploh življenje našega domačega človeka. Takšno stanje je tudi posledica tega, ker nismo ostali na svojih tleh; preprosto smo iskali vzorce vsepovsod, samo na domačem pragu ne. Vrednostne kategorije avtoijev in drugih dejavnikov so se na račun vseh mogočih pojmovanj nezaslišano zmanjšale in pomešale do včasih že prav neokusnih izdelkov. Nemalokrat tako dobimo konglomerat kičaste navlake ali prazne, negovoreče arhitekture mutavosti, ki je izničila ne samo namen kamnoseške dejavnosti, amapk tudi okolje in seveda tudi gradivo samo. V tem, se mi zdi, je v takšnih primerih pogrešila naša tvomostna sila, a ne stroj ter sodobna načela obravnave kamna, marveč površnost, nedozorelost in slepomišenje. Pod narkotičnim stanjem dojemanja kvazivrednot izničujemo s človekom v zgodovini neločljivo povezane tvornosti, namesto, da bi zaznamovali tista vrednostna merila in smernice, ki bodo v prihodnje dajala odgovor, ki se od nas zahteva. Lahko rečemo, da se nemalokrat nahaja v izrazu človeka in njegovega hotenja nek nered dojemanja in beg, tako da se včasih s povsem nedomišljeno izraznostjo zateka v brezplodna, predvsem pa nedomiselna, nerazmišljujoča, celo apatična dejanja. Seveda so tudi posledica rezultatov, ki jih zaznava okoli sebe in so za tiste, ki si jih zgolj ogledujejo oziroma jih odkrivajo, povsem neznani, nedojemljivi in neodgo-vaijajoči. Duhovni vzgibni nivo s tem torej tone in se nazadnje stopi v nekaj izven nas. Prav tega seje treba bati, ker nas to ne dviga in nam ne daje ne smisla ne poleta za reševanje problematike na vseh ravneh bodočnosti. V teh smereh delovanja se človek potopi v anonimni svet potrošniške miselnosti. Zavedati se moramo, da je predvsem nagrobnim spomenikom treba dati vrednostno kakovostno obliko, ki pa jo danes vse prevečkrat zaznavamo v neposredni uniformiranosti izraza. Včasih so bile na njih jasno izražene tudi značilnosti posameznih pokrajin. Grobišče v Prekmuiju seje po svojem izrazu - fondu v marsičem razlikovalo od pokopališča na Dolenjskem ali Primorskem in podobno. Odpreti moramo vrata novim duhovnim razsežnostim, da ne bomo obsojeni gledati toliko in toliko uniformiranih izdelkov tudi iz tujih tvarin. S pomočjo novih domačih vrednot naj bi odkrivali pravi svet naše sedanje kulture, kajti le bogastvo in sestava odzivnih odlik, ki jih poraja naše sedanje življenje, omogočata pravo doživljanje in nove izraznosti. Spomeniki na pokopališčih so nastajali doslej, to je do modeme dobe, zlasti pod vplivom našega domačega izročila. Kakor ugotavljamo, to ni bilo narobe, saj so njihove oblike in predstave ustrezale željam domačega človeka - njegove zemlje in čustvovanja in so bile tudi njegova identiteta. Nagrobnikov, kakršne ima neka sosednja dežela z lastnim okoljem, življenjem in obnašanjem ter nenazadnje dragimi družbeno pogojenimi odnosi, pri nas ni moč kar enostavno posnemati. S tem izničujemo sami sebe, svojo ustvaijalno silo, svojo integriteto. Vedeti pa moramo tudi to, da ni nujno, daje vse, kar je drago, tudi lepo. Na drugi strani pa je, kot lahko preberemo, »vse lepo tudi humano«, in za tem moramo stremeti. Vrsta elementov narekuje kakovostno kompozicijo nekega izdelka, npr. nagrobnika; v prvi vrstijo določa prav gotovo vsebinsko ubrana in estetsko občutena homogenost, ki se polni s samo idejo ali z načinom izvedbe. Odločilnega pomena je tudi izbira ustreznega gradiva za kompozicijo z odgovarjajočimi barvnimi toni, ne nazadnje z razmeiji-odnosi med podanimi dimenzijami itd. V resnici nobena plastika ali figuralika v nikakršni obliki, narejena iz umetnih materialov, ne more nadomestiti kamnite ali kakšne druge kvalitetne strukture. Kadar izvajamo kompozicijo v gradivu, ki razvrednoti kamnito tvarino, nikakor ne moremo govoriti o kakršnih koli estetskih silnicah. Prav gotovo pa v ansambel iz kamnitega materiala tudi ne sodi nobeno svetlobno telo, ki navadno kičasto vpije, čeprav se zgleduje po kvazi vrednotah posnemanja oziroma historiziranja. Pa tudi raznovrstni, v površino kvalitetnega gradiva vgravirani emblemi z različno vsebino so neprimerni in kar kličejo po popravku itd. Pri tem smo si dolžni pogledati v oči in se vprašati, ali s takšnimi dejanji in hotenji ne ožimo prostora našemu kreativne- mu udejanjanju. Nikar ne bodimo naivni pri pogledu naprej, v nadaljnji razvoj te stroke! To ni nikakršno posebno hotenje ali želja, da bi stremeli za vrhunskimi ustvarjalci in tvorci kamnitih izdelkov, ki bi posegali po najvišjih umetniških dosežkih. Gre za vzgojo ljudi-strokovnjakov, ki bi resnično do srčike poznali veščino kamnoseštva in bili s svojimi deli predvsem zakoreninjeni v tleh, na katerih živijo in delajo. Prepletenost vsakdanjih vprašanj, ki nam jih ponuja in odpira življenje, mora biti v teh delih jasno in smiselno izraženo. Ne smemo izničiti vitalnosti stroke, marveč iskati v njej tiste kvalitete, ki odstirajo pogled v globino, v jedro vrednot. Nikakor pa se tudi ne smemo prepuščati, kakor smo že rekli, brezdušnemu, zgolj posmehovalnemu pritisku skomercializiranega sveta. Seveda pa je treba še posebej naglasiti, da mora strokovnost na drugi strani zasledovati vse nove dosežke po svetu, vendar jih po svoje aplicirati v naš prostor. Z dmgo besedo, stroka mora dati tudi svoj prispevek, ki bo opazen in vsekakor tudi vrednostno upravičen. Nova tehnologija in novi programi zahtevajo vsekakor širšo in kompleksnejšo angažiranost in človekovo znanje. Ljudje z neustrezno in nezadovoljivo kvalifikacijo se bodo kaj težko prilagodili razvojno zahtevnim nalogam; skratka, ne bodo jim kar tako kos. Vse to pa že danes zelo pogosto opažamo. Treba je zares pričeti s sistematičnim, poglobljenim pristopom k vzgoji mlade generacije, ki bo sposobna slediti ne samo običajnemu vzgojemu procesu, pri katerem bo izraženo le hotenje po uniformirani kvantiteti kadra, marveč bo morala obvladovati tudi stopnjo rokodelstva v vseh temeljnih elementih. Iz starejše generacije pa je zlasti potrebno izluščiti sposobne in že izražene strokovne osebnosti - strokovnjake, ki bodo lahko mentorji. S svojim znanjem bodo mogli mlademu rodu in učencem v praksi vrniti pri stroki vrednost, ki jo je ta že imela, pa jo je iz različnih vzrokov tudi v marsičem zapravila. Nikakor ne smemo obstati na mestu, na tisti poziciji, ki je, kot smo videli, za pravilen razvoj v marsičem neustrezna. Selekcija pri kvaliteti obravnave in dejavnosti mora biti prisotna nenehno, kajti le tako bo stroki zagotovljen uspeh. Na dmgi strani pa med sprehodom po našem glavnem mestu in nekaterih drugih krajih pogosteje občudujem in lahko rečem, da se kar naslajam nad vrsto kvalitetnih kamnoseških del - tudi iz novejših obdobij. Ti, ki krase predvsem stavbe javnega značaja in v katerih je mogoče odkriti, da v naši kamnoseški stroki še vedno nista zamrla zanos in občutek za kakovostne izdelke. Resje, daje večina njih izdelana po načrtih arhitektov; vendar, če ti ne bi ob sebi imeli ustreznega izvajalca, do takšne kvalitete ne bi moglo priti. Poudariti je treba, da se nemalokrat tudi zgodi, da dober kam- EP noseški strokovnjak celo reši projektanta iz zadreg, ker slednji ni bil dovolj vešč in kos nalogi, ki si jo je zastavil. Sam poznam vrsto primerov in tudi iz zgodovine jih ni malo, ko je nešteto velikih umetnikov arhitektov in kipaijev svoje delo še kako opiralo prav na znanje kamnoseških ustvaijalcev. Za primer naj spet navedem našega mojstra Plečnika, ki je s svojimi hotenji vzgojil nemalo zelo dobrih kamnosekov in sploh njegovo sodelovanje s strokami, ki so bile lahko kos njegovim načrtovalnim zahtevam in pogojem. Zdi se mi, daje to prava pot, kjer se strokovnjaka izpopolnjujeta in drug drugega dopolnjujeta, kajti le na tak način je zagotovljen uspeh končnega izdelka, katerega bosta vesela oba. Le tako bosta ob njem res čutila, da je to njun otrok, v katerega sta vložila vsak svoje znanje, sposobnost in dojemnaje. Seveda pa bo podobno začutil tudi naročnik in nenazadnje gledalec, ki bo užival ob pogledu na kvalitetno delo. Naj torej končam z naslednjo aplikacijo: vera v smiselnost človekovega snovanja in početja gotovo pogosto zaide, kot pravijo, na pot trpljenja. Čeprav danes ne moremo govoriti o nekem startnem izhodišču stroke na visokem, popolnem nivoju, pa nas rešujejo in nas morajo reševati globoke korenine, v katere je vraščeno kamnoseštvo prav na slovenskih tleh in kar pomeni posebno kvaliteto za nadaljnji razvoj te dejavnosti. Ne bojmo se nasprotovanj, ki bodo nastopala na tej prihodnji poti razvoja. Zavedati se je treba, da je kompleks kamnoseške dejavnosti izjemno pester in širok, od vključevanja v gradbeno stmkturo in opreme ulic do memorialne, spomeniš-kovarstvene in dmge vsebine. Za njeno izvajanje pa je treba usposobiti zadovoljivo število primernih strokovnjakov, ki bodo zmožni resnično kvalitetno vplivati na okolico in na razvoj strokovnosti. Zavedati se moramo, da je, če citiram, »kultura integralni del civilizacije, zlasti pa modeme družbe«, vanjo pa sodi kot pomemben del tudi izobraževanje ter sploh izobrazba in dviganje človekovega duha. Prof. dr. Marijan Slabe - znanstveni svetnik Filozofske fakultete v Ljubljani, konservatorski svetnik Ministrstva za kulturo in svetovalec vlade RS na Upravi za kulurno dediščino v pokoju, Ljubljana KULTURNA DEDIŠČIN Dušan Bavčer iz Lokavca nad Ajdovščino: BAVCERJEVA FUŽINA NAJ POSTANE TEHNIŠKI MUZEJ Uredništvo Podoba nekdanje Bavčerjeve fužine v Lokavcu nad Ajdovščino. Pred mesecem je izdajateljem revije Kras gospod Andrej Marušič iz Spodnjih Škofij, po rodu iz Opatjega sela na Goriškem Krasu, pokazal nekaj fotografij in kratko besedilo o Bavčerjevi fužini v Lokavcu nad Ajdovščino. V devetnajstem stoletju in v začetku dvajsetega stoletja je oskrbovala domala vso takratno Kranjsko z bakrenimi posodami in bakrenimi polizdelki. Povedal je, da fužina že dolga desetletja ne obratuje več, da stojijo še vsi njeni objekti in da so vidne še tudi vse mehanske naprave za obdelovanje bakra. In da si njihov lastnik Dušan Bavčer na vso moč želi poslopja fužine in strojno opremo vsaj toliko restavrirati, da bi jih usposobil za tehniški muzej, ki bi obiskovalcem omogočal videti, kako so Bavčerjevi in njihovi pomočniki nekdaj obdelovali baker, ki so jim ga naročniki prinašali v predelavo. Pred nedavnim smo obiskali ključavničarja Dušana Bavčerja, zaposlenega kot strojni mehanik v ajdovski Tekstini. S svojo dmžino živi v stanovanjski hiši v Lokavcu, narejeni iz enega izmed stranskih poslopij nekdanje Bavčerjeve fužine. »Naša domačija obstaja šele nekaj let. Prej so stali tukaj samo objekti tako imenovane Bavčerjeve fužine«, pripoveduje Dušan Bavčer in nadaljuje: »Fužina stoji ob potoku Lokavšček, ki izvira pod Trnovskim gozdom, pod njegovim grebenom, na katerem je Predmeja. Potok se izteka v Hubelj in naprej v Vipavo. Od prejšnjega lasmika Bolke, ki je po prvi svetovni vojni odšel v Italijo, so fužino leta 1929 kupili strici mojega očeta Jožefa Bavčerja. Pred kakšnimi petindvajsetimi ali tridesetimi leti je moj oče fužino podedoval po zadnjem umrlem stricu. Pripovedoval mi je, da je nekaj let delal v njej kot vajenec. Ko pa je obrat podedoval, fužina ni več redno delovala. Bakrena posoda ni bila več v modi in delavci so si morali poiskati drugo delo. Tudi moj oče. Kupoprodajna pogodba o odkupu fužin od Bolke še obstaja, prav tako hranim tudi nekaj fotografij, druge listine, dobavnice, itn. Imam tudi medaljo avstrijskega cesarja Franca Jožefa od 2. decembra 1873 in medaljo reške obrtne zbornice REKA, iz leta 1925, ki jo je nekdaj fužina dobila za svoje uspešno poslovanje. V fužini so izdelovali bakreno posodo. Od majhnih skodel do največjih posod, ki so jih oblikovali v žganjarske kotle, v kotle za odprta ognjišča in v kotle za kuhanje prašičje hrane. V glavnem so obde- lovali baker v polizdelke, v končne bakrene izdelke pa so take surovce izdelovali po najrazličnejših delavnicah daleč naokrog. Polizdelke so kupovale delavnice iz vse Slovenije in tudi z dela Hrvaške. Predvsem so k Bavčerjevim prihajali kupci iz Istre. Do polizdelka so v fužini morali opraviti veliko dela. Odpadni baker, ki so ga naročniki oziroma odjemalci prinesli ali pripeljali s seboj, so najprej stehtali in stalili v talilni peči. Bakreno talino ozirotna litino so potem z veliko protiutežno zajemalko zajemali iz livarskega lonca ter ulivali v Pogled na fužino danes. Na vhodnem portalu v livarno je izklesana letnica 1853. Desno poslopje si je Dušan Bavčer z družino preuredil v stanovanjsko hišo, livarno in obdelovalnico z dimnikom, skladišče in drugo pa bi rad preuredil v tehniški muzej. V ozadju rob Trnovske planote. kalupe, da so v njih nastajale nekakšne pogače, težke kakšnih petdeset do šestdeset kilogramov. Kalupi so bili po zunanjem obodu kovinski, znotraj pa so bili obloženi s šamotom. Ko se je bakrena pogača nekoliko strdila, a je še vedno bila žareča, so jo kovači z združenimi močmi stresli iz kalupa in odnesli pod desno veliko vzvodno obdelovalno kladivo, težko 90 kilogramov, ki so mu rekli norec. S tem prvim kladivom so bakrene pogače razsekovali na manjše, nekajkilogramske kose. Te kose so segrevali in jih še naprej obdelovali ali pa so jih odla- Sliki na levi: Notranjost Bavčerjeve fužine v začetku 20. stoletja, z obema obdelovalnima kladivoma - norcema za sekanje in obdelovanje bakra. Z desnim norcem so razsekovali ulite bakrene pogače v manjše dele, jih oblikovali v plošče ter jih z mehanskimi škarjami obrezovali v okrogle surovce -omlete. Z levim norcem pa so bakrene surovce - omlete s tanjenjem preoblikovali v najrazličnejše posode. V desnem kotu je bilo kurišče z zračnim podpihovalnikom za taljenje bakra in za dogrevanje bakrenih obdelovancev. Zrak je dovajala centrifugalna zračna tlačilka - puhalka, ki jo je poganjala vodna turbina. KULTURNA DEDIŠČINj| Bavčerjevo nekdanjo fužino boste našli pod zaselkom Brod nad Lokavcem ob potoku Lokavšček. gali kot polizdelke. Kose, ki so jih obdelovali še naprej, so na ognjišču z žarečim ogljem segrevali na kakšnih 700PC, nato pa so jih obdelovali z istim velikim, desnim obdelovalnim vzvodnim kladivom ali norcem, težkim 90 kilogramov, v nekakšne okrogle omlete. Debele so bile kakšnih pet do sedem milimetrov in v premem merile od 20 do 60 centimetrov. Omlete z enakim premerom so lepo obrezali s strojnimi škarjami in jih po kakšnih šest do osem ali celo do deset zložili drugo nad drugo v skladovnico. Se prej so vsako omleto namazali s premazom iz pepela in iz še nekaj dodatkov, da se med mehanskim obdelovanjem med seboj niso sprijemale. Vse omlete v skladovnici so postavili na večjo bakreno omleto in skladovnico obdelovali s špičastim norcem, težkim okoli 120 kilogramov. Ker je baker zelo tanljiv, so skladovnico omlet med obdelovanjem in obračanjem postopno preoblikovali v debelo kotličasto posodo. In vsakič, ko se je obdelovani bakreni masi Slokarji V BROD . Kovačevie LOKAVEC Sv. Lovrem / S • i »* » Kompari^, 'Mizlnska vas Lahovše LoretovSe ,^GRIVČE POLICE\ PUTRIHE CINA " ABU 500 ART 600 AMA 600 Unicommerce, d.o.o., ima že močno razšiijeno mrežo pogodbenih partnerjev, ki v Sloveniji prodajajo in servisirajo uporabne stroje in naprave za urejanje prostora, vrtnarjenje, sadjar-jenje in tudi kmetovanje STIHL in VIKING. Sedaj so že v naslednjih krajih: 1000 Ljubljana ŽAK, d.o.o., Celovška cesta 191,01-511 -01 -67; 510-16-34 MET, d.o.o., Dolenjska cesta 142, 01 -428-95-33 1236 Trzin M.Ž. AGROMARKET, Hrastovec 26, 01 -562-32-84 1330 Kočevje AGROMARKET, d.o.o., Ljubljanska 67, 01 -895-39-72 1370 Logatec M.Ž. AGROMAKET, Obrtniška 6/i, 01 -756-40-42 1410 Zagorje ob Savi Viktor Pavlin, s.p., Dolenja vas 33, 03-566-89-04 2000 Maribor Miran Budja, s.p., Malečnik 164, 02-473-07-40 2235 Sv. Trojica KM AGROREMONT, Marjan Klobasa, s.p., Radgonska 5, 02-729-02-70 2250 Ptuj T CENTER, d.o.o., Črtkova ulica 7, 02-787-03-40 2319 Poljčane OCVIRK J&M, d.o.o., Lušečka vas 1,02-802-50-06 2351 Kamnica Dušan Hojnik, s.p., Rošpoh 81,02-624-02-70 3000 Celje Tone Melavc, s.p., Mariborska 200, 03-491 -16-02 Edvard Vengust, s.p., Lava 6, 03-492-28-20 3314 Braslovče DUSETI, d.o.o., Parižlje 8/a, 02-700-11-70 3330 Mozirje TEHNO M - Tone Melavc, s.p., Ljubija 33, 03-839-48-08 4000 Kranj - Kokrica Janez Lotrič, s.p., Cesta na Rupo 38, 04-204-68-18 4208 Šenčur KGZ SLOGA KRANJ, z.o.o., Kranjska cesta 29, 04-201 -49-50 4220 Škofja Loka Janez Lotrič, s.p., Spodnji trg 16, 04-512-67-48 5216 Most na Soči PIL IMPEX, d.o.o., Most na Soči 91,05-388-76-60 5290 Šempeter pri N. Gorici PIL IMPEX, d.o.o., Cesta goriške fronte 10, 05-393-80-23 6230 Postojna ČESNIK, d.o.o., Pod Jelovico 11,05-726-28-91 8000 Novo mesto KZ Krka AGROSERVIS, Knafeljčeva 2, 07-393-01 -07 8271 Krško SIDRO, d.o.o., Hočevarjev trg 5, 07-492-13-59 8340 Črnomelj COLIBRI - Bojan Joh, s.p. Ločka cesta 57, 07-305-18-12 9000 Murska Sobota TUROPOLJE, d.o.o., Zorana Vel na rja 13, 02-536-15-80 9220 Lendava Marjan Zgrabljič, s.p., Ulica 22. junija 9, 02-574-19-43 9220 Lendava TUROPOLJE, d.o.o., Trg ljudske pravice 16, 02-574-21 -74 9240 Ljutomer TUROPOLJE, d.o.o., Prešernova 25, 02-584-80-25 Za vse nadrobnejše informacije o novem multisiste-mu STIHL MM 55 in o kultivatorjih VIKING z bencinskim motorjem pokličite po telefonu Unicommerce, d.o.o., Obrtniška ulica 21, 1370 Logatec na št. 01/759-11 -02, fax: 01/759-11 -09, e-mail: info@unicommerce.si . Svetovali vam bodo, v katerem kraju sta vam možna najbližja ogled z demonstracijo celovite ponudbe, da se boste lahko pravilno odločili, kaj za svoje potrebe kupiti. Na vašo željo vam bodo pošiljali tudi svoj časopis STIHL NOVICE. Utekočinjen naftni plin propan-butan je energija sedanjosti in prihodnosti /W7F/7iail« Utekočinjen naftni plin (UNP) propan-butan je energetsko učinkovit in okolju prijazen energent. Zaradi številnih prednosti (ekonomičnost, zanesljivost, udobnost...) se hitro uveljavlja v vsakdanjem življenju in industriji. Uporabljamo ga v gospodinjstvih in gostinstvu za kuhanje, ogrevanje vode in prostorov, v industriji in obrti, v kmetijstvu, za pogon vozil in še kje. Tokrat vam predstavljamo avtoplin, ki se pri nas počasi pa vendarle zanesljivo vrača iz pozabe. Avtoplin - alternativno gorivo za čistejši zrak UNP - avtoplin je preizkušeno in zanesljivo gorivo, ki ga že od leta 1960 naprej vse bolj uporabljajo za pogon osebnih vozil, tovornih vozil, avtobusov, viličarjev itn. V Sloveniji avtoplin še nima veliko privržencev, čeprav se še marsikdo spominja zgodnjih osemdesetih let, ko je naftna kriza spodbudila predelavo vozil na plinski pogon. Ker je bila cena bencina po takratni naftni krizi razmeroma dostopna in bistveno nižja od njegove cene v sosednjih državah, pri nas ni bilo dovolj ekonomskih razlogov za predelavo vozila na avtoplin. Po Ljubljani je krajše obdobje celo vozil na plinski pogon predelan avtobus Ljubljanskega mestnega prometa, vendar so ga zaradi ekonomskih kazalcev (ki so premagali ekološke) predelali nazaj na dizelsko gorivo. Povsem dmgače pa je pri sosedih. Na Dunaju, na primer, vozi več kot 400 avtobusov, ki so predelani na plinski pogon. V Italiji je registriranih kakšnih 1,3 milijona vozil na plin... Uporaba utekočinjenega naftnega plina propan-butan za pogon motornih vozil (štiritaktni OTTO motoiji) ima v svetu dolgoletno tradicijo. Na svetu je že kakšnih 7 milijonov vozil, ki za pogon uporabljajo avtoplin. Avtoplin ima kot alternativno pogonsko gorivo pomemben delež predvsem v državah, v katerih cenijo ekološke prednosti tega goriva - istočasno pa tudi spodbujajo uporabo avtoplina z drobnoprodajno ceno (obdavčitve: taksa, trošarina, DDV,...) in z drugimi oblikami subvencij. Hkrati se tudi avtomobilska industrija vse bolj prilagaja zahtevam trga in izdeluje vse več avtomobilov na plinski pogon. Proizvajalci avtomobilov v Evropi standardizirajo opremo in IZ POZABE GORIVO ZA Andrej Marušič naprave za avtoplin (enotni priključki za njegovo točenje,...) in to s posebnim poudarkom na varnosti. Večina proizvajalcev avtomobilov praktično že izdeluje serijske avtomobile na UNP - avtoplin (v razvitih državah EU je mogoče izbirati med več kot 50 različnimi modeli vozil na plin, med katerimi so v zadnjem času tudi dizel vozila). Poraba avtoplina je izjemno visoka v Italiji, na Nizozemskem in v Franciji. V zadnjih letih narašča tudi v vzhodni Evropi, posebno na Poljskem, Češkem in Madžarskem. Tudi v sosednji Hrvaški vlagajo precejšnje napore v promocijo uporabe avtoplina ter hkrati ustvaijajo pogoje za povečanje njegovih prodajnih možnosti. Najprej, kaj je avtoplin? Avtoplin je mešanica propana in butana, praviloma v razmeiju 35:65. To njuno razmerje je v posameznih državah lahko različno predvsem zaradi tamkajšnjih klimatskih razmer. Avtoplin se toči v rezervoarje avtomobilov v tekočem stanju, medtem ko ga avtomobilski motor uporablja v plinastem stanju. Uporaba avtoplina za pogonsko gorivo je zasnovana na njegovih fizikalno-kemijskih lastnostih, ki so v primerjavi z bencinom po mnogih kriterijih ugodnejše (na primer: visoka kurilna vrednost, visoko oktansko število, lahko izgorevanje in ustvarjanje homogene zmesi, manjše onesnaževanje zraka z njegovimi izpuhi,...). V Ljubljani je e poizkusno vozil mestni avtobus, prilagojen na pogon s plinom. rp SE VRAČA AVTOPLIN, ČISTO OKOLJE Ekološka primernost Stroškovna primernost Avtoplin je eno izmed goriv, ki najmanj onesnažuje okolje. Pri izgorevanju z zrakom mešanega plina propan-butan nastaja najmanj za okolje škodljivih snovi (opazno je zmanjšanje emisij HC, CO, NOx in tudi CO2 - do 15% v primeijavi z izgorevanjem bencina v motorjih). V primeijavi z izgorevanjem dizelskega goriva nastaja pri izgorevanju avtoplina pomembno manj prašnih delcev. Uporaba avtoplina torej prispeva k zmanjševanju globalnega onesnaževanja okolja. Zmanjšuje onesnaževanje zraka in vode, kar prispeva k izboljšanju kvalitete bivanja. Take trditve potrjujejo primerjalni podatki o škodljivih emisijah v ozračje pri izgorevanju avtoplina, dizelskega goriva in bencina! Emisije iz izpušne cevi (g/km) Avtoplin Dizel Bencin Prašni delci manj kot 0,001 0,040 0,001 Dušikovi oksidi (NOx) 0,04 0,40 0,06 Ogljikovodiki (HC) 0,05 0,06 0,08 Ogljikov dioksid CO2 170,0 170,0 190,0 Ogljikov monoksid CO 0,3 0,5 0,6 Iz prikazane preglednice izhaja, da avtoplin v primerjavi z ostalima fosilnima pogonskima gorivoma (bencin, dizel) najmanj onesnažuje ozračje. Poleg nespornih ekoloških prednosti je za uporabnike avtoplina pomemben tudi prihranek na stroških za gorivo zaradi ustreznega razmerja med cenami za avtoplin, bencin in dizelsko gorivo. Avtoplin zagotavlja zaradi svojih značilnosti: . tišji in mirnejši tek motorja, . boljše izgorevanje zmesi plin-zrak v motoijevih cilindrih, . manjšo porabo motornega olja, . daljšo življenjsko dobo katalizatoija in lambda sonde, . čistejše izpušne pline. Kolikšen je strošek za prireditev avtomobilskega pogona tudi na avtoplin? Cena za prireditev in predelavo avtomobilskega pogona tudi na avtoplin je odvisna od tipa vozila in od velikosti ter tipa vgrajenega plinskega rezervoaija. Strošek predelave se giblje med 160.000 in 250.(XX) SIT za motorje z uplinjačem oziroma za injec-tion motoije. Če naše vozilo porabi, na primer, povprečno 8 litrov neosvinčenega bencina na 100 kilometrov vožnje po ceni 206,00 SIT za liter oziroma do 10% več avtoplina (torej (8,8 litrov/100 km) po ceni 115,00 SIT za liter, izračun pokaže, da se nam investicija (npr. 220.000 SIT) povrne po kakšnih 35.000 prevoženih Cilindrični plinski rezervoar nam vzame v avtu nekaj (do 30%) prtljažnega prostora. Rešitev zadrege zaradi pomanjkanja prtljažnega prostora je lahko torodialni rezervoar, ki se ga vgradi v prostor, namenjen za rezervno avtokolo. SKRB ZA OKOLJE kilometrih. Seveda je treba pri tem tudi upoštevati, daje cena za avtoplin pri njegovih distributerjih različna. Navedeni podatek za ceno enega litra avto-plina velja za avtoplinsko črpalko podjetja Interina, d.o.o. na Kozini! Avtoplin je torej dobra rešitev za vse, ki se veliko prevažajo, za vozne parke podjetij in ustanov, predvsem pa za mestni in primestni promet, taksije, kurirske službe itn. Pomanjkljivost uporabe avtoplina kot pogonskega goriva je predvsem nekoliko manjša moč motorja (do 10%) in zmanjšan prtljažni prostor, kar pa se lahko odpravi z vgradnjo torodialnega plinskega rezervoarja, ki se ga vgradi v prostor, namenjen za rezervno avtokolo. Tudi v primeru, če nam plina med vožnjo zmanjka, avtoplinske polnilnice pa ni v bližini, vgrajena avtomatika v avtomobilu na plinski pogon samodejno preklopi na pogon z bencinom oziroma dizlom. Zato je, seveda, primemo, da je v rezer-voaiju za bencin ali dizel tudi vedno nekaj litrov bencina oziroma dizla za rezervo! Še ena ugotovitev... Kot je v uvodu omenjeno, je razpoznavnost in uporaba avtoplina pri nas še majhna. Razen ekološko ozaveščenih in ekološko usmrajenih zanesenjakov ter voznega parka nekaterih plinskih distributrajev se na naših plinskih postajah oskrbujejo le vozniki iz sosednjih držav in tranzitni avtomobilisti. Med pomembnejšimi razlogi za takšne razmere so dolgoletna nezainteresiranost naftnih družb in države za promocijo in spodbujanje uporabe avtoplina, neprimerna zakonodaja, nespodbudna cena avtoplina, majhno število točilnih mest za avtoplin oziroma slaba pokritost z avtoplinskimi servisi. V marcu 2005 jih je v Sloveniji samo šest! In vendar se premika! Naftne dmžbe v Sloveniji se zadnje čase vse bolj zavedajo, da bo v bližnji prihodnosti, sicer z manjšimi koraki, tudi avtoplin sooblikoval razmere na trgu s pogonskimi gorivi. Zato so pričele pospešeno pripravljati potrebne aktivnosti. Pričakovati je, da bodo še letos odprli nekaj novih točilnih mest za avtoplin na obstoječih bencinskih servisih in to predvsem na avtocestnem križu in ob večjih mestnih središčih (ljubljanska obvoznica). Tudi podjetja oziroma zastopniki priznanih proizvajalcev avtoplinskih naprav razširjajo prodajno-servisno mrežo za avtoplin - servisne točke po več krajih v Sloveniji. In pričakovati je, da bo tudi država po zgledu razvitih držav Evropske unije (Belgija, Nemčija, Velika Britanija,) sprejemala bolj spodbudno zakonodajo za čim večjo uporabo avtoplina. Sočasno s širitvijo mreže avtoplinskih polnilnic in servisov ter s prilagajanjem cene za avtoplin ustreznemu cenovnemu razmerju bo nujna boljša in učinkovita promocija rabe tega energenta, usmerjena v informiranje in vzgojo bodočih porabnikov (bodisi občanov kakor tudi gospodarskih organizacij) predvsem za zmanjševanje njihovih predsodkov in za pridobivanje njihovega zaupanja v uporabo avtoplina za pogon avtomobilov. Premična avtoplinsko polnilnica, kakršne bodo na nekaterih obstoječih bencinskih servisih v Sloveniji. Slovenija je tranzitna dežela. Zato mora pripraviti in razvijati infrastrukturo za oskrbo naraščajočega prometa domačih in tujih vozil z avtoplinom. Energija nasploh in odgovoren odnos do nje sta v tesni povezavi z uspešnim obvladovanjem okoljskih problemov, ki so pred nami. //V7F/7H1USI d.O.O. LJUBLJANA V Sloveniji obratuje ta čas le šest (6) polnilnic avtoplina. Ena je na Kozini pred skladiščem INTERINA - PLIN Kozina. Slika priključene polnilne pištole. Mesto za polnjenje avtoplina je ob tistem za točenje bencina ali dizelskega goriva. VODA je naš razvojni in poslovni izziv. L Razumevanje okolja določa naše obnašanje in odločitve. Heliosov ekološki sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda skupaj z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo upravljamo že osem let, tradicija razvoja okolju prijaznih barv in premazov pa je še daljša. Uspehi niso zanemarljivi: s pomočjo vseh, ki uporabljate okolju prijazne barve BORI, IDEAL, TESSAROL ali SPEKTRA, smo v tem času očistili 17 kraških jam in oživili 33 krajevnih vodnjakov po Sloveniji. BOHI B IDEAL TESSAROL SPEKTRA Vasilij Žbogar, bronasti olimpijec, jadranje - laser, Atene 2004 Cene vseh paketov ISDN smo znižali za 15.000 SIT. Raket ISDN je lahko vaš že za 10 x 990 SIT*! 6' MODRA ŠTEVILKA • 080 80 00 *Cene vključujejo DDV. Veljajo ob zamenjavi priključka klasične telefonije s priključkom ISDN in vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Možno je tudi plačilo na 10 obrokov brez obresti (za fizične osebe in s.p.). Vasilij Žbogar na fotografiji uporablja telefonske aparate Siemens. Telekom V3 Slovenije Za vse, ki si končno lahko vzamete čas zase. Ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Penzion paket za 12 mesecev lahko upokojenci kupite mobilnik Samsung SGH C200 za 8.900 SIT ali Mobi-click GSM telefon za samo 1.000 SIT, prejeli pa boste še praktičen termo kozarec. • Samsung SGH C200 odlikuje izpis velikih številk na zaslonu in direkten dostop do multimedijskega portala Planet. • Mobi-click je mobilnik, ki bo navdušil tudi tehnološko povsem nespretne in vse, ki kličete le tri različne številke. G Samsung SGH C200 8.900 SIT* • izpis velikih številk na zaslonu • GPRS • MMS • barvni grafični zaslon • polifonično zvonjenje • koledar • nalaganje Java aplikacij Mobi-click 1.000 SIT* Novi naročniki lahko naročite brezplačne osebne vizitke. Vsi naročniki Penzion paketa pa se lahko naročite na brezplačno dnevno SMS vremensko napoved. Brezplačni bodo tudi klici, kijih boste opravili s svojega mobil-nika na telefonsko številko Posvetovalnice za srce in ožilje: 031 334 334. Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM / UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. Ste upokojeni in še vedno Mobiuporabniki? Priporočamo, da sklenete naročniško razmerje Penzion paket. Mesečna naročnina za Penzion paket je med najnižjimi, bistveno nižje pa so tudi cene pogovorov. Zato boste z brezplačnim prehodom na naročniško razmerje prihranili vsak mesec. Ob prehodu na naročniško razmerje boste seveda obdržali svojo dosedanjo številko. Vse lahko uredite v najbližjem Mobitelovem centru ali pri pooblaščenih prodajalcih po vsej Sloveniji. Prinesite le osebni dokument, davčno številko in zadnji pokojninski odrezek. ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW.MOBITEL.SI ‘Pogoj: sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 12 mesecev. Velja za vse, ki nimate veljavnih aneksov, podpisanih pred 5. 2.2005, oziroma nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005. Ceni vključujeta DDV. Akcija traja do odprodaje zalog 'n velja za naročnike Penzion paketa. Od 5.2.2005 ima lahko naročnik omrežja Mobitel GSM/UMTS hkrati veljaven en aneks GSM št. 8/2005 za nakup GSM aparata in en aneks UMTS št. 14/2005 za nakup UMTS aparata. Do nakupa novega aparata in podpisa novega aneksa je upravičen šele po poteku veljavnosti ustreznega od navedenih aneksov. Naročnik, ki ima še veljavne anekse, podpisane pred 5. 2. 2005, je pred iztekom le-teh upravičen le do nakupa UMTS aparata z enim veljavnim aneksom UMTS št. 14/2005. fek V eJv -1 ' " (■%, ■'ir * Naš svet je svet v gibanju. Naša moč izvira iz navdiha posameznika in usklajenosti skupine. Odličnost dosegamo z odločnostjo, predanostjo in ustvarjalnostjo. Poganjamo svet z ustvarjalno energijo. @ ISTRABENZ Moč sodelovanja www.istrabenz.si SKUPINA O ISTRABENZ