NASLOV LENDAVA Razširjen madžarski program Radio Murska Sobota — madžarski program je 1. oktobra razširil svoj program. Zdaj imajo enourne oddaje, ki jih bodo skušali kar najbolj popestriti s športnimi vestmi, gospodinjskimi nasveti, predstavitvijo OZD in krajevnih skupnosti, kulturnimi novicami in mladinskimi oddajami. Ne bodo pozabili na šolarje, dvakrat mesečno pa bodo pripravili tudi zdravniške nasvete. Seveda pa bo tako kot doslej potekalo obveščanje občanov madžarske narodnosti tudi o dogodkih doma in po svetu. Jani D. Leto XXXV. Št. 39 Murska Sobota 6. oktober 1983 CENA 13 DIN VESTNIK ZA VPLIVNEJŠO KULTURNO MOČ Tri dSeg?tedna (od 30-। dencih ii 5 oktobra) je bil v i ev°svobMin“m kulturnih de-eW PredS?? fronte- p’enum delovnega pred-Stesni dv„rag0«a Cvelk°. v Pr « Potek"?3"* ho,e!a R^". ia„muTskega svA?'5e Predsednik ’ Dredsednik a SZDL Boris Pre' S^ZDLf republ«ke konfe-y:?lk ^svobnrin $etinc- Prv> pred s. ^ar in Fran fronte Josip PihV°jini Prisn^/11'^' Slednji je ni SMjenFh n0?-0 Pr°gresiv-nat’ p°niuriii Po ltlbnega življe-» obema voj-W^Plenu0 obarva! Prv> deI ttlik da'a širšo "r’ sta mu uvo’ VidmarUkenZij° akade' ^skl kl !e govoril ° % । "lk Fran * javnosti, in tkp HmiUtn , k’ je sre-^^utkom aktuabzirai s se-J plenuma n* W^nju to™ samo v njenem % ' ^’darT M-m°ra (kot k osvo?at.i Um Ribičič) Mo»aOdi.lne front"1'1610 tradicije PrikS1”' >n di|Pmte ,z aktualnimi’ »etn xn°sti, kaif'am' sedanjosti in * nS ko X Zlvim° v nemir-samoupravljanje ^»rio5 Vu nečlndTa alternativa S to '"»ati ?,tak5ned'^n?tlciratk saJ Upfaviiku'turni h ™zbene odnose J£ samo- Mi^fora življenja. V ak sCs^ karza’ >C.Or je za ku‘turni dela-^'drjp a llega hn- das narodno-^ k^P^a rekel Boris sloven-%f?alPred/?Cev’ j« med »nces^dsedmk republiške v'PoslJ P°svečen delavcev sg^etnici zbora Sl AS°-letm k58a naroda v St^Oj 1 ‘C1 drugega zase-S Fantin njem Pa so Sieg'S SturmPadlega Parti- , in^bjn^ r°jaka J]ain letos pre-C^'dei^P'ran^.a Kranjca. ' tia»re>H k-P^dravn t,nc namenil jat^fs^obršenn^a govora, v avnost6 PlSateljejn6 naslovil tudi Je ln vso slovensko d i daXT Že rekel’ 4keruarna dobro'dejo U Se bolje S mora biti do ŠX° ^ve ljUd?Znamo’ da C Xo V drugi d na Prehodu 'tkittikniVse' da h predvsem pa, e1oi 'tUlfla' de'u Juo° ?a§0 Šol° v t^Nt^Pt^čni .g“s|avije pred-J T<> oedith^atStVa in rČio. n3 n’0ramoVansk'm'na‘ Pa s ° U[esni£iti s V^v1’ s n Pokusi uni-% ki’ tnekakšnodpiSovanjem % Pohair,1 naš0 ».^Htmetično >0>v, a--Poje^d° duhovno ki Pn°st oujno potre. z SekkMno^^ on9 social; °- ‘n enotno K« S°su',a>>£ne SamO ''Ctja sode? je treba ^°sti.’ve Pa nes?nOvan|a >n ^istijj.sakršne:ui?n°sti in iz‘ ne re£en«arm . moramo Začetka 11. plenuma kulturnih delavcev OF v Radencih so se udeležili vidnejši slovenski politični in kulturni delavci: Anton Vratuša, Bratko Kreft, Josip Vidmar, Geza Bačič in Vinko Hafner. Foto: Dušan Loparnik Franc Šetinc je med drugim dejal, da naj bi bil kulturni plenum tudi proslbr srečevanja kulturnih delavcev in politikov. odločno zavrniti. Tako kulturni kot ~ drugi delavci morajo biti povezani s .svojimi narodi in njihovimi težnjami kmaterialnemu, družbenemu in kulturnemu napredku, a tudi sposobni, da uvidijo in razumejo perspektive skupnih interesov in sodelovanja med našimi narodi. Prizadevali si bomo torej za večjo individualnost in ne uniformiranost naše šole, za to, da bo lahko uspešneje usposabljala in vzgajala mlade ljudi, da bi razumeli vznemirljivost nove misli, odkritij, dognanj, da bi bili kritični do njih, da bi znali razbrati, kaj je resnično vrednega pognalo iz korenin človekove ustvarjalnosti' in kaj se kmalu izkaže kot jalov cvet, predvsem-pa, da bi bili pogumni in dostojanstveni v boju za resnične ideje samoupravljanja, to je ideje o sodelovanju človeka pri oblikovanju naše skupne usode, torej ideje kot višje oblike samoodločbe človeka. in naroda. Plenum kulturnih delavcev OF se je. s svojimi enajstimi zasedanji že oblikoval kot pomembno mesto razmišljanj in pogovorov o usodi slovenske kulture in slovenskega naroda. Pri tem pa vendarle velja ugotoviti, da plenumu — vsaj glede-na to, kako poteka sedaj — še marsikaj manjka. Predvsem pogrešamo to, da bi predstavljal stalno, trajno delujočo in na ta način mno- go vplivnejšo kulturno moč, silo in energijo, ki bi dosledno na najboljših tradicijah Osvobodilne fronte združevala vse kulturne in družbene delavce, zavzete za razvoj slovenske družbe in slovenske kulture v duhu socializma in socialističnega samoupravljanja. To bi bil zares nekakšen slovenski kulturni in duhovni parlament, ki pa bi moral znali postavljati jasne, naloge in cilje — torej ne bi smel biti nikakršna poljudna javna tribuna, niti institucija,- marveč v širok, pa vendarle nedvoumen program zastavljeno združevanje vseh, ki dčlujejo na področju družbenega življenja. To pa bi bil torej tudi prostor srečevanja kulturnih delavcev in politikov, saj jnnogi očitajo, da takega srečevanja praktično ni več in tudi sam mislim, da to rti dobro.” Tako Franc Šetinc na H. plenumu kulturnih delavcev OF, več o srečanju kulturnikov v Radencih in o drugih* spremljevalnih prireditvah v Pomurju pa na 5. strani Kulturnih obzorij. Brigita Bavčar Manj razviti podpirajo razvitejše Tako nekako bi lahko povzeli razpravo o rezultatih skladnejšega regionalnega razvoja, ki je bila minuli teden v Ljutomeru in katere sta se poleg Pomurskijh gospodarstvenikov udeležila tud* Franc Razdevšek, predsednik komisije pri IS SRS za skladnejši regionalni razvoj in LOJZE ROZMAN podpredsednik republiške gospodarske zbornice. ce. Od leta 1971 pa do danes je Pomurje na račun manjše razvitosti dobilo 800 milijonov dinarjev iz republiških sredstev, kar je sicer ugodno, kljub temu pa je v zadnjem času situacija rahlo spremenjena: Pomursko gospodarstvo sicer dobiva letno 150 milijonov, za razvoj, prav toliko pa vrača starih dolgov. Istočasno pa nerazvito pomursko gospodarstvo vsako leto prispeva 334 milijonov za skupno dogovorjene naložbe in financira naloge skupnega pomena. Na posvetu so ugotovili, da je skladnejši regionalni razvoj doživel največji razcvet v letih 1971-1981, po tem letu pa skoraj v celoti zamrl. V tistih desetih letih so v Pomurju nastali nekateri objekti, plod sovlaganja razvitih območij v to manjrazvito pokrajino: Liv v Rogaševcih, Modni salon pri Gradu, Uk v Lendavi. Krka v Ljutomeru . . . Prav naložbe pa so pomembne za razvoj manj razvitih. In sedaj obstaja celo bojazen, da bo iz sklada intervene« največ finančnih srgdstev šlo za sanacijo največjih slovenskih izgubarjev: IMV in trenje. Manjrazvitm pa bodo ostale le drobtinice. Nič drugačna situacija pa ni pri investicijah v kmetijstvu. Sredstva, ki se zbirajo za pospeševanje kmetijstva — predvsem primarne kmetijske proizvodnje, se zbirajo različno. Najvišje prispevne stopnje imajo ravno kmetijska območja, ki so v. glavnem nerazvita, najnižje prispevne stopnje pa najrazvitejši, pa še ti iz zbranih sredstev - regresirajo prehrano, ne pospešujejo pa kmetijstva. Na posvetu se je izoblikovalo nekaj predlogov, kako ponovno oživiti skladnejši regionalni razvoj. predvsem pa v celoti realizirati sklepe, ki jih je sprejela skupščina SRS lansko leto, in ki so še vedno aktualni. Dušan Loparnik I SE NESKLADJA I I IN NAVZKRIŽJA I Dve temeljni spoznanji sta, ki nam ju ponuja Kraigheijeva — komisija z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in vsemi spremljajočimi listinami: najprej, da bo mogoče skaljene I gospodarske tokove vnovič zbistriti z večjim uveljavljanjem in | vplivanjem ekonomskih zakonitosti in nato, da je posredi zgolj ■ platforma, bitko za stabilizacijo pa bo dobil le vsak na svojih delih in nalogah in vsi skupaj. ,,Recept” je potemtakem kaj preprost, pričakujemo pa ■ lahko, da bo na jutrišnjem in pojutrišnjem (7. in 8. oktobra) I plenumu slovenskih komunistov doživel ustvarjalno kritično pre(o)vednotenje ali — drugače rečeno — člani centralnega komiteja ZKS ga bodo skušali v dveh dneh dodobra razčleniti, ■ pretehtati in „prilagoditi” za naše slovenske razmere. Če bi hoteli strniti vse dozdajšnje razprave v Pomurju, ki so ■ tako ali drugače sodile v okvir priprav na 8. sejo CK ZKS, bi težko prišli do konca, ne da bi koga izpustili. Sestale so se domala ■ vse osnovne organizacije ZK (čez 300), vsi štirje občinski aktivi ■ komunistov delavcev-neposrednih proizvajalcev, občinska I predsedstva in komiteji ZKS, akcijske in problemske konference ZKS, na terenu so bile ves čas posebne delovne skupine, da vseh — ostalih družbenopolitičnih organizacij (sindikat, mladina, borci, ■ SZDL), vsakovrstnih delovnih teles, organov in organizacij niti ne I omenjamo. Skratka, veliko (preveč!?) se je sestankovalo, govorilo, ■ razpravljalo . . ., iz vsega pa bi lahko izluščili naslednja štiri področja: tehnično-tehnološka opremljenost in organizacija dela v ■ proizvodnji v soodvisnosti s storilnostjo oz. produktivnostjo ■ zaposlenih, brezposelnost in naše notranje (skrite!) rezerve v g najširšem smislu, delitev osebnih dohodkov in nagrajevanje v povezavi s socialno varnostjo in življenjskim standardom delovnih _ ljudi in občanov ter še posebej delovanje družbenopolitičnih E organizacij skozi temeljne oblike organiziranja ljudi v ožjih in ■ širših družbenopolitičnih skupnostih. Ker smo jih doslej — vsaj ■ večidel — že dokaj podrobno razčlenjevali, se kanimo omejiti samo na nekatere stične točke s programom Kraigherjeve komisije ■ kot tudi na določene pripombe, mnenja in predloge, ki jih imajo B pomurski politiki, gospodarstveniki in drugi na predlog načrta i uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji. _ V Pomurju niso najbolj navdušeni nad pobudo z republiškega I vrha, da bi namreč načrt sprejemali v dveh fazah: najprej najbolj | nujne ukrepe, recimo glede odplačila' dolgov tujini, za tem pa B dolgoročno strategijo razvoja slovenskega gospodarstva. Strinjajo pa se s področji, ki so opredeljena kot prednostna, na primer: ■ zagotavljanje večje produktivnosti oz. storilnosti, združevanje B dela, sredstev in zemlje, krepitev enotnega jugoslovanskega trga in B tečaja dinarja, prizadevanja za boljšo oskrbljenost z energijo, surovinami in repromateriali, uveljavljanje nagrajevanja po delu ■ in rezultatih dela in tako naprej. ,.Pozdravljajo” zahtevo po B odgovornosti ne le vodilnih in vodstvenih sestavov in strokovnih g kadrov, marveč tudi političnih funkcionarjev, in so za ustanovitev tkim. borze prostih kapacitet, ki v bistvu pomeni možnost prenosa » (odpisanih in drugih) obratnih sredstev, opreme ali reproma- B terialov iz ene organizacije združenega dela v drugo ali v drobno B gospodarstvo. Podobno velja za postopno odpravljanje fiktivnih ■ (navideznih) virov dohodka, kot so menice brez kritja, ki so postale že kar stalna praksa. Pri obdavčitvah občanov bi morali ■ zajemati predvsem primarne dohodke in ne premoženja, ki si ga je B marsikdo prigaral z lastnimi žulji in znojem, zato bo nujna selek- I cija. Ob vsem tem pomurski gospodarstveniki, politiki in drugi » opozarjajo na določena neskladja in celo navzkrižja, do katerih B prihaja med listinami Kraigherjeve komisije, zvezno resolucijo za I leto 1984 ter drugimi sporazumi in dogovori. Značilen primer je “ oprema. Po zvezni resoluciji (točneje: njenem predlogu) uvoz tehnično-tehnološke opreme ne bo mogoč ali bo vsaj silno otežen, I po listinah Kraigherjeve komisije pa naj bi našo strategijo B dolgoročnega gospodarskega razvoja zasnovali prav na | posodabljanju in višji tehnično-tehnološki opremljenosti proizvodnje. Veliko se prepričujemo glede prestrukturiranja gospodar- m stva, toda — se sprašujejo v Pomurju — kaj, kako in kje B prestrukturirati. Predlog slovenskega načrta uresničevanja ■ dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije po mnenju * Pomurcev tudi ni dovolj dosleden glede odpiranja naše republike v širši jugoslovanski prostor in kar mu najbolj zamerijo — niti B besedice ne vsebuje o pospeševanju razvoja manj razvitih območjj I v naši republiki. Prav slednje pa daje slutiti, da bo dvodnevna B razprava na 8. seji centralnega komiteja slovenskih komunistov 7. in 8. tega meseca v Ljubljani bogata in tvorna kot maiokatera B doslej. Branko Žunec B Deset dni mineva, kar so v Lendavskih goricah priieli trgati grozdje in ga do danes že oddali v Ljutomersko klet. Nekaj čez 500 ton je bilo letošnjega pridelka, kar. je sicer nekoliko manj od pričakovanega, je pa zato kvaliteta toliko boljša, saj se stopnja sladkorja giblje od 15,5 pri rizlingih do 22 pri burgundcih, tramincih m nekaterih drugih žlahtnih sortah: V ljutomerskih vinogradih so pričeti trgati v torek in bodo do konca trgatve prodali in oddali okrog 1.3O0 ton grozdja. Ta-Ko bo letošnja letina, kot ocenjujejo strokovnjaki, po količini sicer nekoliko manjša, bo pa ena. najboljših po letu 1958. Sicer pd počakajmo do konca, ko bo vsa letina pobrana. Pravžaprav pa letošnji pridelek kar kliče tudi po večjih količinah pozne trgatve, kije pri ljubiteljih vin in poznavalcih toliko cenjena. D. L. aktualno doma in po svetu Po večmesečnem napornem delu so ponovno dvignili na površino naftno ploščad ,,Elexan-der Kielland", ki se je porušila 27. marca 1980 in s seboj potegnila 123 delavcev. Ploščad stoji nedaleč od norveškega Stavangera V Hoxhejevem stilu Odgovor albanskega voditelja Enverja Hoxhe na povabilo Jugoslavije, naj v duhu dobrih medsebojnih odnosov pošlje opazovalce na vajo naših, obrambnih sil v Makedoniji, ter pogosti sovražni napadi na našo deželo kažejo, da se v njegovi politiki do Jugoslavije ni prav nič spremenilo. Vsa dosedanja opozorila in resnične želje po sodelovanju z naše strani — pa tudi popuščanje — 'vse to je bilo doslej neučinkovito. In kako se je naša država v preteklosti vedla do svoje jugozahodne sosede? Revna in lačna Jugoslavija je samo v letu 1947 dala Albaniji pomoč v vrednosti 400 milijonov dolarjev, kar je pomenilo 48 odst, narodnega dohodka Albanije. V tistih letih smo poslali v Albanijo še 2.900 ton pšenice, 5.700 ton koruze, 210 tovornjakov, tri lokomotive, 1.300 ton surovega jekla, 5.700 ton umetnih gnojil, veliko vojaške opreme, oblačil, obutve itd. Na tisoče naših strokovnjakov je sodelovalo pri graditvi in obrambi Albanije. Vendar vse to ni bilo dovolj, da bi se ohranilo prijateljstvo, saj Hoxha gradi prijateljske odnose predvsem na lastnem interesu, torej po načelu, da je prijatelj pač tisti, ki da več. V času Stalinovega pritiska na Jugoslavijo seje Hoxha oprl na Sovjetsko zvezo, ker je bila z vojaškiega stališča veliko močnejša in ker je kazalo, da se spor lahko slabo konča za jugoslovanske prijatelje. Ta Hoxhev preobrat je Sovjetska zveza drago plačala. O veliki vojaški in drugi pomoči podrobnejši podatki sicer niso znani, vendar naj samo kot ponazoritev obsega te pomoči povemo, da je ZSSR leta 1957 odpisala Albaniji dolgove v vrednosti 105 milijonov dolarjev, da je hkrati odobrila novo pomoč v znesku 40 milijonov dolarjev, leta 1959 pa je primaknila še 75 milijonov dolarjev itd. Po Stalinovi smrti se je Hoxha zbal, da ne bi v mrak njegove dežele vendarle posvetil kak žarek. Zato je hitro pretrgal ,.sodelovanje” s Sovjetsko zvezo in se obrnil h Kitajski. Natančni Kitajci so potem (leta 1978) izračunali, da jih je avantura z Albanijo stala 10 milijard juanov (5 milijard dolarjev). Poleg tega so poslali v Albanijo 1,8 milijona ton žitaric, milijon ton jekla, 10 tisoč traktorjev, večje število letal, tankov in druge vojaške opreme. Kitajci so zgradili v Albaniji tudi 6 hidroelektrarn, 92 večjih objektov, tik pred dograditvijo pa so pustili' še 23 gospodarskih objektov. Armada 6 tisoč kitajskih strokovnjakov je v Albaniji v celoti zgradila in razvila nekatere industrijske panoge. Ko je Hohxa videl, da ima tudi kitajska pomoč svoje meje, je to državo hitro razglasil za sovražnika. Hoxha se torej drži na oblasti predvsem zavoljo znatne tuje pomoči, ki jo dobiva z najrazličnejšimi mahinacijami in prevarami ter z dvema-simboloma: krampom — za nesrečno ljudstvo — in puško, ki je v njegovih rokah že 40 let glavni argument notranje politike. Sodelovanja z Albanijo, Jugoslavija ni razvijala izključno na podlagi cecipročnosti (kolikor mi njim, toliko oni nam).,Tako smo za akumulacijo albanske hidroelektrarne' odstopili 678 hektarov polj in nekaj objektov, albanski tovornjaki tudi sedaj vozijo prek našega ozemlja pod ugodnejšimi pogoji kot veljajo za druge države itd. Najlaže bi bilo zaostriti odnose z Albanijo. Toda Jugoslavija ne sme dovoliti, dp bi prevladala čustva revanšizma in maščevalnosti, saj bi bilo to v nasprotju z našo dosledno zunanjo politiko. Korošci pri predsedniku Predsednik republike Avstrije dr. Rudolf Kirschschlager je pred dnevi sprejel delegacijo koroških Slovencev. Predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij so šli k državnemu poglavarju zato, ker sodijo, da na Koroškem niso imenovali ustreznega okrajnega šolskega nadzornika za dvojezično šolstvo. V koroškem deželnem šolskem svetu je to dolžnost začel opravljati Franz Wiegele, ravnatelj neke nemške osnovne šole, za katerega pa trdijo, da ne obvlada slovenščine. V zvezi z nastavitvijo okrajnega šolskega nadzornika za dvojezično šolsko je dr. Kirchschlager izrazil začudenje nad takšnim ravnanjem koroškega deželnega sveta, saj ga kot predsednika republike še niso pozvali, da bi dal soglasje k imenovanju. Kljub temu, da Wiegele uradno še ni bil imenovan, se na vseh svojih dopisih že predstavlja kot okrajni šolski nadzornik za dvojezično šolstvo. globus PRED 10 LETI V Kočevju so proslavili 40-letnico zbora odposlancev slovenskega naroda. Se sredi vojne so se pred 40 leti zbrali izvoljeni odposlanci in potrdili pot boja za svobodo pod vodstvom Osvobodilne fronte, uzakonili so novo oblast, izvolili najvišje predstavništvo slovenskega naroda in se izrekli za novo, demokratično zgrajeno Jugoslavijo. V ponedeljek je bilo v Kočevju tudi slavnostno zasedanje vseh zborov republiške skupščine, predsedstva SRS, družbenopolitičnih organizacij in organov SR Slovenije. Zasedanja so se udeležili tudi odposlanci kočevskega zbora, delegacije federacije, republik in pokrajin. Slavnostni govornik je bil Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine. Bosanci praznijo dvorišča Gospodarska zbornica Bosne in Hercegovine je napravila anketo o tem, kaj vse leži na dvoriščih in v skladiščih delovnih organizacij. Pozivu zbornice se je odzvalo le 37 OGLEDALO TEDNA oerEDvro iedi/iv odstotkov delovnih organizacij, rezultat pa je kljub temu zaprepa-ščujoč. V Livnu so našli avtomatsko telefonsko centralo s 300 priljučki, v mostarski tobačni tovarni parni stroj s kotlom in še dva aparata, na plantažah Apro Hercegovine potniško vozilo in neki specialni plug, v Lištici dve betonarni, drugod so našli traktorje, buldožerje, bagerje, avtomobile, viličarje, tiskarske in druge stroje, transporterje, vagone pa tudi lokomotive. Energoinvestova organizacija „Aiuminij” iz Mostarja je odkrila celo popolno ma kompletno majhno tovarno, obrat za žganje apna s kapaciteto 20 tisoč ton letno, ki so ga kupili pred desetimi leti, potem pa so ugotovili, da bi bila lastna proizvodnja apna precej draga zadeva. Med objekti, ki bi se jih dalo izkoristiti so odkrili tudi nekaj osnovnih šol, bivših zadružnih domov, nekaj montažnih objektov, pa tudi nekaj zapuščenih tovarniških dvoran. Našli so tudi veliko repromateriala kot so različne cevi, ležaji, cilindri, vložki in kabli, amortizerji itd. Vse to je bilo nekoč kupljeno v Belgiji, Avstriji, Italiji, ZR Nemčiji, Kanadi, ZDA, Veliki Britaniji, v SZ, na Češkoslovaškem, seveda za devize. Vse to sedaj ponujajo dvema sarajevskima organizacijama, ki naj bi prevzeli skrb za prodajo najdenega in uporabnega. Kot pravijo na republiški zbornici, nihče ne kaže prevelikega navdušenja nad tem. SAPORO - V zgj lokalne uprave * J P skem mestu Sapo pokazali javnosti predmetov, ki naj last žrtev iz sesti® J . _ južnokorejskega J® Kmalu bodo poWjj; di predme«®; ponski izročila 50*1 zveza. , . VARŠAVA -V in v njem trimesečju 9° . prvem trimesečju na hodnjaga leta Poljskem se b“JJstniki prodajo bencina. manjših avtomobile |e do dobili names*® jki 20 litrov bencina« i’ j, večjih avtomobdo namesto 45 Mro na na mesec. PEKING -.KoL£a% ročil amerišk s®^ b0 obrambo Wemberg^|d ^®dsedn* pnho normalno za čno porabo. S ■■■■v žarišču dogodkov! RADO VEDNOST VISOKO LETA Tragedija južnokorejskega letala, sestreljenega nad Japonskim morjem, je pozornost svetovne javnosti usmerila v vohunsko aktivnost iz zraka, ki je danes izredno močna. Velesile imajo na stotine, morda na tisoče vohunskih letal, ki opravljajo izredno zapletene naloge. Letalo, ki je sicer izum novejšega datuma, so uporabljali najprej le v vohunske namene. To je bilo v začetku prve svetovne vojne, ko so se nad sovražnikovimi položaji pojavljala izvidniška letala. Nihče jih ni ogrožal, saj še niso poznali protiletalskega orožja. Šele proti koncu vojne so bila letala oborožena s strojnicami, s sabo so nosila bombe, pojavili pa so se tudi prvi protiletalski topovi. Američani so po drugi svetovni vojni razvili tri tipe vohunskih letal, ki s specialnimi kamerami napravijo izredno precizne fotografske posnetke. Za ta letala se potegujejo tudi manjše države, saj so njihove ,,usluge” neprecenljivega pomena tudi pri manjših, lokalnih vojnih spopadih. Posebno so se zadnje čase izkazala letala tipa AWACS, ki so sposobna regi strirati gibanje vojšakih enot, vzlete letal, usmerjanje raket, razpored radarjev, zbirajo pa tudi druge taktično važne podatke. Ta letala so-omogočiia Veliki Britaniji nekatere strateške prednosti v falklandski vojni z Argentino. Vohunska letala so svojo kariero pričela kot nekakšne svojevrstne oči, ki so iz ptičje perspektive opazovale nasprotnikove položaje. Danes ta letala niso toliko oči temveč bolj ušesa, ki spremljajo elektronski in radijski promet v atmosferi. Ogieduštvo iz zraka je pravzaprav starejše kot letalo. Pred izumom letala šo to delali z baloni. Balonov pa so se posluževali tudi v drugi svetovni vojni. Znano je, da so zavezniški baloni odkrili Hitlerjevo industrijo tajnega raketnega orožja na otoku Peenemtinde. Po drugi svetovni vojni je razvoj modernih orožij pokazal, da se glavni vojni udari ne bodo odigravali več na zemlji, s tanki in pešadijo, temveč z uničenjem strateških sovražnikovih točk. To pa bodo opravljala letala in rakete. Zaradi tega je postalo tudi toliko pomembnejše, da se točno ugotovijo lokacije takšnih točk, najlažje seveda iz zraka. . Prav to je spodbudilo pravo letalsko vohunsko vojno, predvsem med velesilama. Najprej so bile potrebne posebne meritve iz zraka, da bi izdelali čim bolj natančne zemljevide. Te naloge so vuhunska letala opravljale do začetka petdesetih let. Naslednja naloga vohunskih letal je bila vohunjenje o tem kako se razvija nasprotnikov vojaški potencial. Ameriški predsednik Eisenhower je odredil izdelavo posebnih letal, ki so morale biti poleg drugega sposobna tudi za dolge polete. V ZDA so tako razvili letalo U-2. Prvo letalo tega tipa je poletelo leta 1955; naredili so jih 55 in 40.jih še danes opravlja svojo nalogo. U-2 leti s hitrostjo 800 kilometrov na uro, povzpne se lahko na višino 21 kilometrov, s seboj lahko ponese 3650 metrov, filma, posname pa na svojem poletu teritorij 1200 kilometrov širok. Samo dvanajstkrat preleti to letalo ZDA in posnet ima vsak pedenj lega velikega teritorija. Koncem petdesetih let so ta letala, pod poveljstvom ameriške tajne službe CIA redno preletavala teritorij Sovjetske zveze. Rusi so medtem razvili raketo zemlja-zrak in 1. maja 1960 so v bližini Sverdlovska sestrelili ameriško letalo tipa U/2. Iz pakistanskega Pešavara ga je preko sovjetskega ozemlja pilorital Gary Povers. To je bil incident prvega reda in veliko je bilo potem medsebojnih obtoževanj med ZDA in SZ. CIA je prenehala s podobnimi poleti, vendar so dotlej zbrali iz zraka veliko pomembnih podatkov o sovjetskih raketnih bazah in podobnem. Izogibali so ■se poletov s temi letali, seveda samo Sovjetske zveze. V jeseni leta 1962 je ameriško vohunsko letalo ugotovilo, da pripravlja Sovjetska zveza gradnjo raketnih oporišč na Kubi. To je bil neposredni povod za izbruh takratne kubanske krize. Letalo U-2 uporabljajo Američani tudi za polete nad Nikaragvo. Naslednji korak zračnega letalskega vohunjenja so ameriška letala SR-71, ki ima številne inačice. To je pravzaprav nekakšna mešanica letala in rakete. Njegova hitrost je 3220 kilometrov na uro, povzpne pa se lahko do višine 24 kilometrov, kjer je resnično nedosegljiv. Prvo praktično potrditev je to letalo doživelo leta 1973, ko je izbruhnila izraelsko— egiptovska vojna. Nad puščavo Negev je zabeležilo gibanje izraelskih čet proti bojnim položajem, kar pa je bilo bistveno, ugotovilo je, da Izraelci premikajo proti Egipčanom svoje atomsko orožje. Ameriški predsednik Nixon je tedaj sovjetskemu voditelju Brežnjevu priporočil naj nemudoma pošlje v Egipt dve atomski glavi za rakete ,,scud”. Namen tega sporočila je bil v ohranitvi razmerja sil v takratnem izraelsko-egiptovskem spopadu. Do uporabe atomskega orožja ni prišlo, ker je Izraelcem tudi brez tega uspelo dobiti premoč na bojišču, svoje pa je k sporu prispevala tudi diplomacija. Bolj kot ,,opazovanje” iz zraka pa se je v zadnjih letih pokazala potreba po prisluškovanju. V tej smeri je otmiK. 6- ' anier^0 bilo razvito tud' 135.^ vohunsko letal° opre^j močne bočne rad ^škovaIn« pa je tudi s P g je "r^i^vremens^b pri ugodnih v d0 i merah pa '"di kilometrov o.««««- r“”n5*g ja bi tako ameriška ogleduha letala k 'bil0 tega prostor. Največ J ,g sflVje J petdesetih letih-ba se«'r protiletalska ° j, k -a osem ameris i preizk“ jh namen je ^prof^h učinkovitosti ju I radarskih sistem eskadrilij- je T.B.O seveda P0”16^ mog^ st. V kajti le tako J gjpko^^erh0 nasprotnikovo u» f«" Je tudi iga kršenje zra ja so s® jih Američani trd' o. ja t> s šil3 taala letos od a" .^ra' poletih za KU r ameriški zračni P soboške izkušnje Tretjina zasebnih obrtnikov y sindikatu »ih ” kl?1U?mo d®'0 sindikal-^itno n'™ 86 naive{krat v ortani»Pr'V^u^evanju članstva PodX ’C'|ah »»rženega dela s in družbe-^laknem« ?ol-i P°redko pa se delavcev n ?ndil‘alne organizacije lep«. zasebnih obrtnikih, »»tašča. T kV0. ®*evMo nenehno Or8ani»cii.a ° 3e tudi v osnovn’ klavcev , Weze sindikatov ? °> in st« lz°braževanju delavec °doh^U ‘n ‘Z de' Van-s r°ške a J dobl Povrnjene Ž?""ede istega izobraže-friz^..strokov^ t"T‘. .prevladujej° iti vle 'td. tpx !ycaJ', denimo za ke 'ženskega ^’.^rstva pri delu Teobli-skoP ’ 'lajo v soli zobrazevanja skladUniverzo up-°Vanju z delav’ C ? doDnl “j601 K treba, da ^Ze' z osnov”0 ^obtoževanje hm; ^'"dikatov ”° otganizacijo v U.tudi stroi,n vsako leto pri-Slovet? «rOkn”bru b,li na dvo-»On’ ki 1 nem ’Zletu po *»seb 30 delavcev8a Je udeležil° obrtmkkZaposlenih Pri ' Med dn^ ‘Z sobo§ke tej Sin Obztni spi 81m so obiskali "’P»vS& mu-^“rskem8*1^ tudi z aJC1’„r" °snovid T s.°boške obči-1)8 »o “"tkalne orga-’Pott? .tudi v IrJ^ošnjem letu ^tku e ‘8re. fp Clnske delavske Kni?01! skrraV je bila v za-saJ so W>io v anj3 in ribolovu, v»knn i^o uri<.i Pnbodnje še t ^tPSnje^at0 obrtnikov-lev Nfetnbn;8® ,eta j*b čakata ”®b8i: S 10''atere bi komisije, s tsPora,razreševairiSebni obrtniki in®1 spore ali tHv^nih °vganizirano Ičto-%ov>Jen' n„ ta nainen bi z S h sredstev d^’tn'škihrazrnišljaio Vanjc svojih ’Xn;h »nog , J0 pa ‘udi o Wn^dS*0^ faradi 85 ci|j' e bi uspeli °sti ne dvomi-Uničiti tudi i Milan Jerše V,. vsaj 9a Požara. SLAVNOSTNA seja zborov skupščine OBČINE MURSKA SOBOTA borcev za svobodo, žrtev fašističnega nasilja in spomin na deporta- J® v II. svetovni vojni, praznuje občina Murska Sobota 17. oktobra svoj X^'iUdje- 'n °.bčani občine Murska Sobota bodo praznik občine obeležili s številnimi tin $ vSeh l Slni' Pr'r®ditvami. °rov občinske skupščine bodo praznik občine počastili s slavnostno sejo. statuta občine sklicuje predsednik občinske skupščine b'W°ST|uA n°stno SEJO VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE. si A Bo v PONEDELJEK 17. OKTOBRA 1983 ob 11.30 URI V SEJNI k 9',hosth. “C,NE OBČINE MURSKA SOBOTA. Sei> bodo podeljena priznanja in nagrade občine Murska Sobota. Prevladujejo neproizvodne Regionalna komisija za oceno investicij pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomutje je na zadnji seji dala zeleno luč za pet predlaganih investicij. Največja med njimi je gotovo razširitev proizvodnih prostorov Murinega tozda Oblačila v Ljutomeru, člani komisije pa so pretresali še predlog o izgradnji skladišč v TZO Videm—Ivanjci, nakup 150 hektarjev zemljišč v Apaški dolini, prekoračitev' investicije pri gradnji avtobusne postaje v Lendavi ter nih veljala okrog 250 milijonov dinarjev. Delovna organizacija Radenska zanjo namreč nima zagotovljenih potrebnih sredstev, pa čeprav je ta projekt vključen v njene srednjeročne razvojne nrograme. Ker so člani komisije IZTERJAVA DAVKOV SE Z dogovorom o usklajevanju davčne politike in posebnim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe so se občine v naši republiki dogovorile, da bodo v letu 1983 dosegle najmanj 95-odstotno izterjavo davkov. V primeru, če posamezna občina ne doseže višino kalkulativ-nih prihodkov v dogovorjenem obsegu, se njena poraba temu ustrezno zniža. Zato so razumljiva prizadevanja Uprav za družbene prihodke občin, da bi omenjeni cilj izpolnile. Tako je tudi v Murski Soboti, kjer so naloge Uprave za družbene prihodke usmerjene predvsem v čim prejšnji zaključek knjigovodstva (sprotno knjiženje plačil), izdelavo seznamov dolgov takoj po njihovi zapadlosti itd. In kakšni so konkretni rezultati? V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je izterjava davkov in prispevkov v soboški občini izboljšala za 12 odstotkov, kar je gotovo spodbuden podatek. Naj povemo, da gre za primerjavo obdobij od januarja do konca avgusta, ■najnovejši podatki, ki so z dne 26. septembra, pa pravijo, da znaša omenjena izterjava 82,7 odstotka. Na ta način bi se naj do konca leta približali cilju, to je 95-odstotni izterjavi. Nedvomno pa bo to moč doseči še z intenzivnejšim in doslednejšim delom na odmeri in izterjavi davkov in prispevkov, čemur je tudi prilagojen program soboške Uprave za družbene prihodke. Velja omeniti, da so odmerne službe opravile odmero vseh oblik davkov v dogovorjenih rokih, in sicer v maju mesecu za avtoprevoznike, davek od dohodka od premoženja in pa skupni dohodek občanov, razen za obrtnike, kar so izvršili v začetku septembra. Že marca pa so obračunali komunalne takse, medtem ko so v juniju odmerili davek na posest stavb oziroma hišnine. V mesecu juliju pa so opravili še odmero davkov iz obrti in kmetijstva. Odstopanje od dogovorjenih rokov se je pojavilo le pri odmeri, davka gostilničarjev, kjer je treba zastoj pripisati diskontni prodaji v skladišču Zvezda, saj se je pregled ustreznih knjig močno zavlekel in je inšpekcijska služba lahko opravila vse potrebne preglede šele 5. septembra. Zato računajo, da bo odmera za gostilničarje zaklju ste. Seje v Murski Soboti se je udeležil tudi.predsednik republiške komisije za oceno investicij Zdravko Praznik, ki je člane pomurske komisije seznanil z delom in težavami, s katerimi se srečuje republiška komisija. V čena do začetka oktobra. Do manjšega zastoja pri odmeri ■ starostnega zavarovanja kmetov pa je prišlo zaradi zavlačevanja pri delu službe avtomatske obdelave podatkov. Treba pa je reči, da je delo na davčnem knjigovodstvu potekalo brez zastojev, izterjevalna služba je v osmih mesecih letošnjega leta izdala kar 750 opominov za sodnika za prekrške, veliko pa je tudi sklepov o prisilni iztesjavi dolga iz osebnih dohodkov in pokojnin. Obenem so sodišču predali predloge za zemljiško-knjižno zavarovanje v skupnem znesku prek 1,4 milijona dinarjev, medtem ko bo naknadno vloženih še za okrog 600 tisoč dinarjev vrednosti zemljiškoknjižnih predlogov. OPEKARNA DOLGA VAS Varčujejo z energijo Gospodarjenje temeljne organizacije združenega dela Opekarna Dolga vas je bilo v prvem polletju sicer uspešno, vendar pa jih tare čedalje višja ceria vseh vrst energije. Če upoštevamo, da je v ceni njihovih proizvodov domala 60 odstotkov energetskih izdatkov, potem ni težko ugotoviti, da je pri njih varčevanje z energijo že vrsto let nuja. Od leta 1980, ko so uvedli prve varčevalne ukrepe in programe, se je marsikaj spremenilo, predvsem pa je močno zmanjšana poraba mazuta, in to za 320 ton. Varčevanje se kaže tudi v zmanjšani teži njihovih izdelkov, namestili so domače gorilnike, ki so enakovredni tujim, začeli pa so tudi mešati glino in premogov prah. Varčujejo tudi tako, da s posebno napravo prestrezajo odpadne pline za dodatno segrevanje. O izkoriščanju gline razmišljajo tudi tako, da bi iz nje izdelovali keramične izdelke. Analize so pokazale, da je kvalitetne gline dovolj. Dogovori s keramično industrijo v Libojah se bližajo h koncu, in če bo šlo vse po sreči, bo manjši obrat za proizvodnjo keramičnih izdelkov začel s poskusno proizvodnjo že prihodnje leto. Jani D. Niso zadovoljni z izvozom Obrat ljubljanskega LEKA v Lendavi kljub težavam dokaj uspešno posluje. Pestijo ga predvsem težave zaradi reproducijskega materiala slabe kvalitete domačih surovin. Letošnji plan proizvodnje je ovrednoten na 60 milijard starih dinarjev in ga bodo gotovo dosegli, če ne bo na tržišču spet večjih težav. Niso pa zadovoljni z zadnjih treh letih, ko so se zaostrili pogoji investiranja, smo v Sloveniji na tem področju dosegli nekatere pozitivne premike. Izboljšala se je kvaliteta investicij, saj prevladujejo naložbe v tehnologijo in manj v zidove, žal pa se je zmanjšal tudi obseg investiranja. Tako je ta v lanskem letu dosegel le 13,4 odstotka družbenega proizvoda, kar pomeni, da zelo malo investiramo v razširjeno reprodukcijo. Tudi v Pomurju je položaj podoben, saj je tu trenutno za 3,8 milijarde dinarjev investicij, kar 70 odstotkov pa jih je v sklepni fazi. V 'Sloveniji v tem času končujejo 60 odstotkov vseh investicij, kar pomeni, da je_ v Pomurju v zadnjem času manj novih investicij kot v republiki. Prav tako je v Pomurju tudi nizek delež investicij v kmetijstvo, prevladujejo pa neproizvodne investicije, saj znaša vrednost le-teh v industrijo le eno milijardo dinarjev. L. Kovač Ob vsem tem je izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti obvezal Upravo za družbene prihodke in sekretariat za notranje zadeve, da v roku 20 dni proučita možnosti za odvzem potnih listin največjim dolžnikom, to je nekaterim zasebnim obrtnikom, ki imajo še vedno stare dolgove. Zato se bodo še v večji meri povezali s sodiščem in republiško upravo za družbene prihodke, da bi skupno ugotovili pravne osnove za uvedbo postopka proti starim dolžnikom. Nedvomno bo to terjalo še večjo angažiranost Uprave za družbene prihodke občine Murska Sobota kot doslej, čeprav ne gre prezreti dosedanjih rezultatov, Milan Jerše izvozom, ker dobijo slabše surovine-, ki jih zunanje tržišče ne sprejema. V obratu je zaposlenih že 125 delavcev, letos pa jih bodo zaposlili še 12, predvsem v proizvodnji. O lokaciji, ki so jo 'izbrali pred tremi leti, menijo, da je zelo ustrezna. Industrijski tir, ki je pravzaprav na dvorišču obrata, jim omogoča zmanjšanje prevoznih stroškov, saj lahko v obratu naložijo vagone in jih pošljejo tudi v tujino. Zmanjšanje prevoznih stroškov vpliva tudi na ceno proizvodov, to pa je danes v hudem konkurenčnem boju na mednarodnem tržišču zelo pomembno. Nadejajo se, da bodo v prihodnjem letu občutneje povečali izvoz, zlasti na konvertibilno tržišče. Jani D. Pogasimo žerjavico v štedilniku in izključimo ele^ ktrični štedilnik. Na vročem štedilniku ne puščajmo hrane. Preveč strdkov v komunikacijskih kapilarah Prometne in telefonske zveze so za gospodarstvo kot kapilare. Brez njihove razvitosti si ni mogoče zamišljati razvoja modernega gospodarstva, v Pomurju pa že ob zdajšnji strukturi gospodarstva zaostajajo za njegovimi potrebami. Ocena na odboru za integralni transport pri medobčinski gospodarski zbornici je, da je prav to eden glavnih vidikov povečevanja razkoraka med razvitimi in manj razvitimi v naši republiki. Če se najprej zaustavimo pri železniškem prometu, je ta daleč zaostal za razvojem v drugih slovenskih predelih. Proga od Ormoža do Murske Sobote in Puconec je dotrajana in dovoljuje le minimalne hitrosti vlakov. Če bi jo modernizirali, bi se, naprimer, potovanje do Ljubljane skrajšalo za 40 minut. Drugi velik problem je zastarela postaja v Murski Soboti, kar je eden glavnih vzrokov, da pomurske organizacije združenega dela še vedno dobre tri četrtine blaga prevažajo po cestah. Prihodnje leto bi zato nujno morali zgraditi dva manipulativna tovorna tira, kar bi bila tudi prva faza modernizacije soboške železniške postaje. Sočasno bo potrebno modernizirati nakladanje in razkladanje, ki je danes takšno kot v prejšnjem stoletju — odvisno predvsem od človeških rok. Precejšen je tudi interes za modernizacijo proge med Ljutomerom in Gornjo Radgono, kjer zdaj ‘sicer poteka nekaj tovornega prometa, vendar je na nekaterih odsekih možna hitrost le nekaj čez 5 kilometrov. Ob naftni krizi pa zdaj nekateri celo tarnajo za progo do Hodoša. Bolj mali, a vendar se govori o novi trasi proge, ki bo zveza z Madžarsko, od Murske Sobote preko obmejne postaje Martinje do Monoštra na Madžarskem. Začetek gradnje je predviden po letu 1990. Pomurski avtobusarji o prometnicah ta čas niti nimajo časa tarnati, saj jih je dobesedno okupiral sedanji kaos okrog avtobusnih voznih redov, kot je sedanje stanje označil sam predstavnik soboškega Avtobusnega podjetja. Od triurne konice pred letošnjim marcem, se NAŠE AVTOBUSNE INTIME Vsakršna primerjava s konzerviranimi dobrotami iz morja, vloženim sadjem, škatlico vžigalic ali čem podobnim, je stvar vsakega posameznika. . - Brez varčevalnih ukrepov ne bo šlo Šele z odpravo nekaterih administrativnih predpisov bodo stabilizacijski ukreni na nodročiu zdravstva lahko v večji meri zaživeli — je eno od stališč sveta za zdravstvo in socialno varstvo, ki je bilo sprejeto na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti. Na njej so podprli preigram stabilizacijskih ukrepov v zdravstvenem varstvu v Pomurju do leta 1985, ki je po mnenju razpravljalcev strokovno dobro pripravljen, saj zajema dolgoročne obveznosti izvajalcev in uporabnikov zdravstvenih storitev. Hkrati se zdravstveni delavci zavzemajo za enakomerno porazdelitev obveznosti, ki mora zajeti tudi režijski del zdravstva. Zato-je nujen tak stabilizacijski program, iz katerega se bo jasno videlo, kaj .bodo glede varčevanja s sredstvi storili na ravni PZC, posameznih tozdov in skupnih služb. Ob tem pa bi kazalo ponovno preveriti tudi organiziranost PZC. Zavzemajo se še, naj občinska zdravstvena skupnost preveri upravičenost obstoja nekaterih lekarn in ambulant, ki niso odprte polni delovni čas. Tu pa bo potrebna tudi večja angažiranost SZDL kot frontne organizacije. V vrsto stabilizacijskih in varčevalnih ukrepov na področju zdravstva pa se morajo v večji meri vključiti tudi uporabniki. Mnenje je bilo, da so družbenopolitične organizacije sicer lahko nosilke široko zasnovane akcije, vendar morajo biti gonilna sila zdravstveni delavci. Opozorili so tudi na problem odhajanja kadrov iz osnovnega v bolnišnično zdravstvo', v kar bodoče kadre usmerja tudi medicinska fakulteta. Ob vsem tem pa je izpostavljeno, da stabilizacija nikakor ne more iti na škodo zdravstvenega varstva občanov. Med stališči o programu stabilizacijskih ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja, kijih je pripravil svet za vzgojo, in izobraževanje, znanstveno dejavnost in telesno kulturo pri OK SZDL, pa velja omeniti, da obstaja še veliko notranjih rezerv zlasti pri administrativnih delavcih v šolstvu, medtem ko bi pri učiteljih le-te bolj težko našli. Z dolgoročnimi ukrepi stabilizacije pa bi naj zlasti ovrednotili obveznosti učitelja v celodnevni osnovni šoli. So pa proti krčenju izvenšolskih dejavnosti, kot enega od zelo pomembnih vzgojnih smotrov sodobnega šolskega sistema. Milan Jerše. je ta po premiku urnih kazalcev in sočasnem spreminjanju delovnega časa skrčila na uro in pol. Od pol osmih do pol enih popoldne zdaj 80 odstotkov avtobusov stoji. Če do ustrezne uskladitve delovnega časa ne bo prišlo, bodo glede na sedanjo gnečo v konicah, in ker delavci zamujajo na delo, morali dokupiti 20 do 25 vozil ob istem številu potnikov. Za ta dodatna vozila denarja seveda ni. Telefoniji, pa kot je bilo rečeno na odboru za integralni transport, preti ,,infarkt”. Vse slovenske PTT organizacije, med njimi tudi soboška, so vsa sredstva usmerjale v razvoj lokalne telefonije in povečevanje central, popolnoma nič pa niso zadnja leta vlagali v medkrajevne zveze. Nagel porast števila telefonskih klicev lahko ob takšnem stanju povzroči razpad sistema. Pomursko PTT organizacijo pa še posebej pesti to, da ima dobro razvit poštni promet, kar prinaša izgubo, v telefoniji pa zaostajamo za razvojem v republiki — le 8,4 odstotka Pomurcev ima telefon. Še ti zelo malo telefonirajo, kar velja tudi glede na gospodarsko strukturo za del organizacij združenega dela. Pomanjkanje bakra in s tem kablov pa je v letošnjem letu skoraj v celoti zaustavilo investicijsko dejavnost. Ena od pobud soboške PTT organizacije je, da bi količine bakra, ki se pri pomurskih organizacijah združenega dela zbirajo kot odpadna surovina, odstopili pošti. To je edina pot, ker nimajo deviz, da pridejo vsaj do najnujneje potrebnih metrov kabla. LB. STRAN 3 1983 PODJETJE SOBOTA, TOZD OBRTNIŠTVO KMALU VARČNE PEČI Dejavnost temeljne organizacije združenega dela Obrtništvo je zelo pestra; imajo delovne enote, ki se ukvarjajo s temile dejavnostmi: kamnoseštvo in teracerstvo, pleskarstvo, steklarstvo, ključavničarstvo, kovaštvo, stavbno kleparstvo, vodno instalaterst-vo, vrvarstvo, tapetništvo in frizerstvo. V 200-članskem kolektivu so najmočneje zastopane tri enote: kamnoseštvo in teracerstvo, ter pleskarstvo in tapetništvo. V njih dela od 35 do 55 delavcev, v ostalih dejavnostih pa po 10. Kljub temu da zdaj ne gradijo • toliko kot prej ne občani in ne družbeni sektor, pa posameznim enotam Obrtništva dela tudi zdaj ne manjka. Seveda pa tudi brez problemov ne gre. Najbolj jih pesti pomanjkanje nekaterih materialov, na primer pločevine, raznih profilov železa in (za tapetnike) ustrezne pene. Vendar se kljub slabše oskrbljenemu tržišču nekako ..znajdejo” in doslej do zastojev v proizvodnji ni prišlo. Zahvala za to gre dobro organiziran- nabavni službi. Kakšne so perspektive Obrtništva? Tako kot v zasebnem sektorju drobnega gospodarstva, tudi v družbenem sektorju še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. V lem tozdu se tega zavedajo, zato nameravajo obseg poslovanja razširiti, posebej v dejavnosti steklarstva, kamnoseštva, kleparstva in ključavničarstva. Zlasti od ključavničarjev si veliko obetajo. Kmalu naj bi začeli izdelovati posebne peči za ogrevanje, v katerih bi bilo moč seži-gagi vse vrste odpadkov. Ugotavljajo, da take oziroma podobne peči na našem tržišču sicer so, vendar jih je še zdaleč premalo, energija v obliki raznih odpadkov pa takorekoč leži na vsakem koraku, na primer listje, žagovina, odvečno trsje, ki ga dobimo po rezi vinske trte, koruzna slama itd. Idej za nove izdelke in s tem za razmah proizvodnje torej tudi v soboškem Obrtništvu ne manjka. Vsega tega pa bi lahko bilo še več! V kolektivu samokritično priznavajo, da bodo morali veliko več storiti na področju samoiniciativnosti, saj posameznik res ne more in ne sme pričakovati, da mu bo vse prineseno na krožniku Z drugimi besedami povedano: marsikdo bo moral spremeniti odnos do dela in tudi tedaj, ko bo doma, ne bo smel pozabiti na delo v tovarni, na predloge za izboljšanje tehnologije itd. Š. Sobočan OB ZDRUŽEVANJU SOBOŠKEGA GRADBENIŠTVA , Zadeve se vendarle premikajo . . . O nujnosti skupnega povezovanja in sodelovanja gradbenih delovnih organizacij v soboški občini govorimo že dalj časa.' To je med drugim jasno opredeljeno tudi v družbenem planu občine za srednjeročno obdobje 1981—1985 in v stališčih zborov občinske skupščine, o čemer so delegati sklepali pred približno tremi leti. Takrat: je bilo tudi rečeno, da se morajo gradbene, komunalne, obrtne in sorodne organizacije čimprej tesneje samoupravno in organizacijsko povezati, s čimer bi lahko odpravili dokajšnjo razdrobljenost gradbeništva v soboški občini. Nosilna vloga omenjenega povezovanja je zaupana tozdu Gradbeništvo in Kon-struktorjevemu tozdu Pomurje. Kot kaže, se zadnje čase zadeve vendarle premikajo na bolje. V prizadevanja, da bi v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah dejansko zagotovili najustreznejšo, racionalno in gospodarsko utemeljeno integracijo organizacij združenega ■ dela s področja gradbeništva, so se zlasti vključila vodstva delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Imenovana je bila tudi skupna delovna skupina,. ki je izdelala elaborat oziroma OD KVANTITETE PREDVSEM H KVALITETI Medtem ko so stanje, problematiko in razvoj tekstilne industrije v soboški občini prejšnji teden že analizirali na seji izvršnega sveta, naj bi v kratkem o tem spregovorili tudi delegati občinske skupščine. Tekstilna industrija v občini Murska Sobota predstavlja namreč pomembno industrijsko vejo, od katere je v veliki meri odvisen nadaljnji gospodarski razvoj. Blizu 5 tisoč zaposlenih v tej industriji ustvarja okoli 36 odstotkov celotnega prihodka in 63 odstotkov dohodka celotne industrije v občini, po akumu-lativnosti pa spada med najuspešnejše, saj je boljša od poprečja industrije v občini pa tudi od poprečja panoge v republiki. Tako so tekstilci v lanskem letu ustvarili blizu 600 milijonov dinarjev akumulacije, kar predstavlja 81 odstotkov združevanjem sredstev pa bodo navsezadnje dosežene tudi boljša izkoriščenost osnovnih sredstev, zmanjšanje stroškov poslovanja, povečanje rasti dohodka in sredstev za osebne dohodke. akumulacije v industriji in več kot 50 odstotkov akumulacije celotnega gospodarstva občine. Med vsemi tekstilci v občini — ti so Mura, Beltinka, Pletilstvo Prosenjakovci in obrat Modnega salona pri Gradu — dosega najboljše rezultate soboška Mura, ki je v lanskem letu ustvarila 95 odstotkov akumulacije v tekstilni. industriji, v celotni industrijski proizvodnji pa je bila udeležena s 34 odstotki. Obveljala je ugotovitev, da je kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v zadnjih letih tekstilna industrija uspešno premagovala nastale težave, naloge, zastavljene v srednjeročnem razvojnem programu pa uspešno realizirajo in jih celo presegajo. To še posebej velja za delovno organizacijo Mura, ki je kot nosilec razvoja tekstilne industrije v regiji prisotna Po združitvi pa bo soboško gradbeništvo sposobno ponuditi in izvajati vsa dela pri gradnji farm, tudi s področja nizkih gradenj, kar bo omogočilo uspešnejši prodor v širši jugoslovanski prostor. Ne gre pa prezreti tudi dejstva, da bodo prednosti vidne še zaradi novih oblik organiziranja dejavnosti s področja cestnega, komunalnega in vodnega gospodarstva, enaki razvojni interesi obeh tozdov pa bodo omogočili skupne razvojne načrte in investicijska vlaganja. Pred očmi je potrebno imeti zlasti razširitev in obnovo opreme za pridobivanje gramoza, za vzdrževanje gradbene mehanizacij, širitev programa betonske galanterije in izdelkov. Posebej pa ne omenjamo bistvenih premikov, ki bodo z združitvijo nastali tudi pri kadrovskih zmogljivoostih. S prestrukturiranjem obstoječih kadrov bo namreč možno doseči boljšo kvalifikacijsko strukturo znotraj delovnih enot in boljšo izkoriščenost znanja. Vse to pa dovolj zgovorno priča o upravičenosti nove samoupravne organiziranosti soboškega gradbeništva, ki bo le združeno sposobno vzdržati konkurenčni boj v zdajšnjih razmerah. Milan Jerše kulturnega plenuma Konec preteklega tedna je bilo Pomurje v znamenju 1L P^ । ma kulturnih delavcev OF, ki so se ga udeležili vsi vidnejši sov^. kulturni in politični delavci. Petim med njimi, ki so za našo po^ no posebej pomembni, tako po izvoru kot deležu, ki so ga _ tej pomembni manifestaciji, smo zastavili vprašanje, kaj ji nost na plenumu pomeni, posebej pa, kakšna so njihova p nja o odzivnosti v Radencih povedanega ter o ostalih spre nih kulturnih prireditvah, predvsem zato, ker vloga kulturo numa ni samo v spoštljivem odnosu do preteklosti, temveč _ janju kontinuitete tradicije Osvobodilne fronte z aktualn gami in dilemami sedanjosti. RUDI ČAČINOVIČ: Tale: plenu« j imel dve dimenziji: ena je »p j^jjno venska, druga pa povezana. I ob Muri. Prvi sta dala okvi vjrnjh tinc in Josip Vidmar v obl pOve-nalog slovenskim kulturnik«'n, zano s slovensko državnosdl sedanjostjo. Zame osebno P sve£eB num pomemben zato, ker J veje Mišku Kranjcu, na katerega* pol stoletja sodelovanja in katerega življenje in delo tudi povezano s to pokrajino. O njej je govoril v uvodni -France Filipič. Upam, da bo ta plenum tudi pripomoge poznavanju te severne, še vedno preveč periferne pokr J FRANCE FILIPIČ: meni dopolnitev mojega z J la. Sili me k razmišljanju 0 yovina * vah v preteklosti, kjer je g prve« ospredju. Bil sem P^^o povojnem plenumu m zn ^nad6" tako, kot je ta meni ne,e reg8 se n8' diščiha tudi element, na . -ju slanjam pri svojem v.re ,e tudi P'1 Ijenjskih pojavov. Verje n J^p ob- ostalih udeležencih podoben občutek. Takšni plenu i ^danJ navijanje zgodovine o vprašanjih, ki obsegajo včeraj^ spoZIiavanJB čas v človeku, dajejo njegovemu načinu življenja v vseh štirih pomurskih občinah. Ce je bila rast fizičnega obsega proizvodnje vse do leta 1981 približno na poprečju rasti proizvodnje v celotni industriji občine, pa je po letu 1982 ta rast nekoliko zaostala. Zavedajo se namreč, da obs'ega proizvodnje v tekstilni industriji ni moč širiti v nedogled, zato so se v letu 1982 v Muri odločili za spremembo strukture proizvodnje in se vse bolj usmerjajo v izdelavo kvalitetnih modnih oblačil. To bo poglavitna naloga tudi v prihodnjem obdobju, ko se bo potrebno v tekstilni industriji preusmeriti še na iskanje možnosti za plasiranje znanja in tehnologije predvsem na nekatera tuja tržišča. Ne kaže pa seveda ob tem zanemarjati tudi tesnejšega medsebojnega sodelovanja med tekstilci v občini. L. Kovač sveta nove razsežnosti. IVAN KREFT: mu mi osebno Pom®nL|mrnem sodim, da sem v tem saln 8k svojim prispevkom de ■ nUmUi P. no sodeloval. O samem Ple^jeubh-sebej pa o Mišku kovalo dvoje mišUe"J- ()Zjral v P1* « da se je plenum prev pOtrebn0 -klost, da bi bilo mog seni go* pogleda v bodočnos . ,zjvnOst o Mišku in Ljudski pravici. Menim pa, daje pravb0|j v b«' ma v sklepu, da bodo prihodnji plenumi onen je|ejevali r*-’ nost. Posamezni člani plenuma pa se bodo še bo j a j^ultur11 nalnih prireditev, tako da bo to resnično tesna P°v delavcev, kot je bilo to med NOB. IZKLJUČNO ZA IZVOZ Ljutomerski siri osvajajo tuja tržišča Ob ementalcu, parmezanu in zbrincu, ki se dobro prodajajo za devize, in vrsti topljenih sirov, so ljutomerski mlekarji osvojili proizvodnjo nove mešanice topljenih sirov fondue ih proizvodnjo poltrdega prleškega sira. Mlekarji ljutomerskega Mlekoprometa uspešno izpolnjujejo tudi dodatni povečan načrt izvoza, po katerem morajo letos izvoziti na konvertibilno tržišče 100 ton sira v vrednosti 22 milijonov deviznih dinarjev. Tako jim z Tzvozom .prislužene devize zadostujejo za pokrivanje stroškov uvožena sirišča, precej z izvozom prisluženih deviz pa namenjajo za uvoz beljakovinske krme za svoje rejce krav. Izvažajo predvsem ementalec, parmezan in sicer v Združene države Amerike, Švico in Italijo. Izvoz, kot že rečeno, poteka po planu, saj so doslej uspeli izvoziti že blizu 70 odstotkov načrtovanih količin sira. V izvozu doseženi uspehi pa so ljutomerske mlekarje spodbudili, da so popestrili paleto izdelkov z dvema novima vrstama sirov. Poskusno proizvodnjo in prve degustacije so opravili z novim po starem švicarskem receptu pripravljenem siru fundue. V Ljutomeru bodo letno proizvedli 20 ton sira fondue, po potrebi tržišča pa tudi več. Računajo, da bodo po novem izdelku povpraševali tudi tuji kupci. Štiristo do petstogramski zavitek štirih rezin fondueja bo v maloprodaji veljal od 170 do 180 dinarjev. Hkrati s fondujem pa so v ljutomerskem Mlekoprometu pripravili tudi poltrdi prleški sir s 45 odstotki maščobe. Slednji se odlikuje po štirioglati podolgovati obliki, tako da se režejo manjše rezine, kar zmanjšuje sušenje sira. Sicer pa je prleški sir pakiran v parafinski ovoj, ki mu zagotavlja daljšo obstojnost. Boris Hegeduš , i nseh”9 FRANC ZADR^V0umuP°n'el’op^ moja udeležba na plen iotinm« veliko, prvič zato, amgič Pa ' vezan s to pokrajin , ^stj, da 0. občutek neke P°sebn u o sodelujem na P?g.herarni ose^ode-membni slovenski y je s sVO-!|,oiii' kot je Miško KranUp zave^U nul mokratično pisatelj s|o*ePsg n d* poniral l>rekn’“^j| prav turni prostor. Sklic plenuma v tej pokrajini J o od o s1, je koristen in koliko bo koristil, pa bo odvis |oVensk° J « s|o-nega prispevka, ki ga bo do konca trajanja da ^a se či« in zdi se mi, da je za samo Pomurje pomem ngp0Sredn°jebe” venskih pisateljev in drugih kulturnih delavce je P*** s to pokrajino, ljudmi, problemi. In v tem ,egovo P^^Leb^ pomen tega kulturnega plenuma in v ras*1 s odzivnost in prisotnost idej, dognanj in dozi kulture. ost 1,9 FRANC ŠEBJAN^č^^jevO^j- 11. plenumu meni zame izredn0 lturno P^o nja in soočanja Miš ko, v tem oP^' ^b'1^ roma s pisatelj«^o*' Kranjca. Razprah naPr%en' in delih je zam * d Ia in p ZI)a«iJaie<; notenju njego«g’ jansko obogatite^ ««1^ ogromnem pisateljskem naporu, ki ga je , . nOst v ’'aviii"b je-opravil. Ta plenum bo imel precejšnjo o ob^^jska*® sgi javnosti, prvič zaradi udeležbe, drugič pa ja|jnj° v sl°* |jU' Tu obravnavane teme bodo spodbudile se: deleZ ^jjne’ govega pisateljskega dela, njegovega ve|tnlUrske P° kulturi in prispevka za afirmacijo naše Pre di, kijih je opisoval. mala anket® VESTNIK« ® STRAN 4 sag« kulturna obzorja enaindvajsetič ”Ta prireditev je sčasoma Prerasla v mednarodno odme-Ven dogodek. To je priznanje tudi tej pokrajini s tradicijo ljudske glasbene umetnosti, Posebej še s tvorci sodobne tobe, kot sta bila Slavko Osterc in Josip Slavenski. A ne smemo pozabiti tudi zaslug adenskega kolektiva, ki je Pr'mer uspešnega delovanja med združenim uiom in kulturno dejavnostjc. aj to pomeni za kulturo, smo Posebej poudarili danes na mirnem plenumu, pos ve-i;"?0 Partizanskem skladate-1 branciju Šturmu in še pose- Mišku Krajncu, ra k- Smo’ da nam mo-bo vVSem skuPaJ 23 t0> da globi’ tUra Pr‘sotna ^im va V 'vioveKU. Fr dria, - zaciia bo tista, ko v Vn‘ organizaciji ne bodo r-^ali samo gospodarskih v^atov. in ekonomskih zn ,. Ov izgub, temveč bodo situar"0^11.'1' tud' kulturno ke ln kgube zaradi niz-Rado > rne zavesti. Kolektiv med t ke se sk°raj že uvršča *dki Pravijo, da kultu-11 odvečno breme go O tem in še marsičem drugem smo slišali na kolokviju z naslovom Franc Šturm in nje- je kot n°St,’ kaRr5na je danes, Uk0 naa$č za vprašanje, c’°narnr>resn$u^emo revolu-na vZg • mišel, naj bo glasbe-dostopna vsem, ne "Ha danranern’ koliko mladih V Sv«t t>uS. Prožnost prodirati Umetni6’ torej v tist0 zvr’ ^ekdvolM* ’zP°lniuje vse tlet n , Zlvljenje in ni z niči-C^mestljiva! Gotovo Sai ima®6 k°t v preteklosti, ^benih * ,v Sloveniji že 59 °ddelki 2 s 86 dislociranimi ^nostj Pa Se velike v?-&ojo Za načrtno glasbeno x ,Predšolskem in lojene 5° stvu Pa seveda v COt>stim? izobraževanju. bogatnlh! Investiciia se ?temi & ?brestovala!” < rnik t ami je slavnostni ^ik Šetinc, predori ena' SZDL Slovenije, uborne .ln^vajseti festival vrtcih 8tSk>e Poletja v v se je letos, 8?msk’ zasnovi, v K^vljen^d^a1 koncepta, s tem8a v Preteklih letih. treHePHStOpa festival tu' 0VanjaJ desetletje svojega ^ku bil Posvečen Štu^’ ^asbeni del pa %?Vatno v v celoti ie Slavka mn°gtmi drugimi 5tudije zunaj ^a^1- Ko je a’v v Pra® in til >0 nr °kuPator zasedel WS°lnico' sejevr-Slavn °dilne ” soustanovitelja IjJ^a n,11?' in njenega Romski Jn^^torja na ^5* je takoj narod-. gibanja. W v Dare Je s soprogo Padel V ^^Lj^KTOBRA 1983 glasbenih tridesetih let) in mag. Katarina Bedina (Ustvarjalna pot Franca Šturma). Za ilustracijo pa smo že večer pred tem slišali koncert del tega partizanskega skladatelja, ki so ga izvedli Tomaž Lorene, Jelka Klemenčič in kvartet Eder. Prav ta godalni kvartet je letos imel čast začeti festival. Kljub tehnično dovršeni igri pa pravzaprav ni prinesel kaj novega, mogoče že zaradi dejstva, da sodobna glasba, pisana za godalne kvartete, težko, najde tisti svoj pravi in lasten izraz in poudari sodobnost — sintezo zvoka, barve in iskanje eksperimentalnosti. Kulturni plenum tokrat v Pomurju Ce nas v teh težkih časih more kaj hrabriti, nas more ta naša zgodovina, v kateri so naši narodi s svojo voljo premagali sto in sto težav in nevarnosti. In če smo Slovenci lahko na kaj ponosni, smo lahko na Osvobodilno fronto in na kočevsko rojstvo Slovenije, ki sta ga zmagovito potrdila drugi AVNOJ v Jajcu in štiridesetletna zgodovina, ki smo jo hrabro in srečno preživeli v novi Jugoslaviji. Ustanovila jo je junaška Volja . vseh, ki so se borili in ostali, in vseh, ki so padli v osvobodilnem boju v imenu sanj o novem svobodnem življenju. Ni naša krivda, temveč krivda sramotne pravičnosti sveta, če nismo mogli uresničiti svojih poglavitnih sanj o Združeni Sloveniji. Zgradili smo v svobodni Jugoslaviji svobodno Slovenijo, ki ima sedaj nalogo in voljo organizirati vsaj enoten kulturni prostor, na katerem kjerkoli žive Slovenci in v katerem bomo kolikor mogoče svobodno živeli drug z drugim v svetu zavesti, umetniškega snovanja in izražanja svoje-posebne resnice, kije po volji usode zapisana v nas vseh.” Tako je svoj govor, ki je bil posvečen nastanku slovenske, državnosti, zaključil prvi predsednik Osvobodilne fronte, akademik Josip Vidmar, na petkovi otvoritvi 11. plenuma kulturnih delavcev OF. V nadaljevanju prvega dela kulturnega plenuma, za kakršnega je zbor slovenskih najvidnejših kulturnih in političnih delavcev označil predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc, pa je France Filipič govoril o progresivnih stremljenjih političnega življenja v Pomurju med obema vojnama. Tako je bil vseslovenski okvirni iztočnici pomembne kulturnopolitične manifestacije dodan tudi krajinski, zgodovinsko obarvani aspekt. Sicer pa je bil 11. plenum kulturnih delavcev OF v Radencih posvečen 40. letnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in 40. letnici zasedanja AVNOJ. Delovni poudarek srečanja pa bil v znamenju letos preminulega rojaka Miška Kranjca in pred 40 leti padlega partizanskega skladatelja Francija Šturma. Kolokvij o Mišku Kranjcu je potekal v soboto, ko so se v kongresni dvorani hotela Radin zvrstili številni avtorji in spregovorili o življenju in delu plodne- Velika Polana in z njo vse Pomurje je od nedelje dalje obogateno z doprsnim kipom rojaka Miška Kranjca. Oblikoval ga je akademski kipar Drago Tršar. Kranjčev hudomušni pogled, ki ga je umetnik uspel ujeti na osnovi bežnih srečanj s pisateljem ter po fotografijah sina Miška, pa se s ploščadi pred novo šolo, (imenovano po Mišku Kranjcu) ozira na rojstno hišo in Polančane. Od tod je izšel Miško Kranjec, od tod njegova ljubezen do človeka, do sveta in do življenja. Od tod so vse njegove stvaritve, ki nas trajno očarajo in vodjjo v neko neznano novo življenje, ki ga pa pač moramo še naprej oblikovati in skušati to početi tako, kot je to počel Miško Kranjec. Tako nekako je dejal znan slovenski kulturni delavec Josip Vidmar, ki je odkril kip pokojnega pisatelja in ga v svojem govoru primerjal z znanim ruskim pisateljem Maksimom Gorkim ter postavil med evropske ustvarjalce. ‘ Slovesnosti ob odkritju spomenika, ki je darilo udeležencev 11. plenuma kulturnih delavcev OF, so se udeležili vidnejši predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, predstavniki iz Senožet, kjer je Miško v zadnjih letih domoval, in številni domačini, bb Foto: Štefan Prša Razstave med plenumom V počastitev plenuma kulturnih delavcev OF je v razstavnem salonu in avli hotela Radin razstava del akademskega slikarja Janeza Vidica, pred kongresno dvorano pa so razstavljena literarna dela Miška Krajnca, pisatelja, kateremu je bilo posvečeno največje zborovanje kulturnih in političnih delavcev v Pomurju. Poleg del Miška Krajnca pa so bile razstavljene tudi umetniške fotografije njegovega sina s skupnim motivom Miško Kranjec in svet ob Muri. Letošnji festival komorne glasbe je bil delno posvečen skladatelju Francu Šturmu, istočasno pa so bili rastavljeni tudi nekateri rokopisi del, ki jih je zložil ta pomembni slovenski partizanski glasbenik, ki se je v mlajših letih ukvarjal tudi s slikarstvom. Udeleženci plenuma pa so si za konec tridnevnega zbora v Ljutomeru ogledali še razstavo ob 170-letnici rojstva slavista Frana Miklošiča. Redek arhitektonski kulturno-umetniški Domačijo v Crešnjevcih, kjer seje leta 1787 rodil slavist, oče dajnčice, pisatelj, pesnik pa tudi zbiralec ljudskih pesmi, Peter Dajnko, so domačini obnovili ob 100-letnici smrti tega velikega prosvetitelja severovzhodne Slovenije pred desetimi leti. Takrat so mu na pročelje domačije postavili tudi spominsko ploščo. Ker pa je zob časa neusmiljeno najedal ta pomemben arhitektonski in kulturno-etnološki spomenik — strokovnjaki ocenjujejo, da je domačija stara najmanj 300 let in prava slovenska redkost — so se lotili letos junija strokovno vodene rekonstrukcije. Delavci mariborskega zavoda za spomeniško varstvo, pokrajinskega arhiva, slovenskega etnološkega društva, radgonskega tozda Gradbeništvo delovne organizacije Element in neutrudna peščica domačinov so vložili v obnovo obilico volje in prostega časa in prav zahvaljujoč temu so domačijo uspeli prenoviti le z 290 tisoč dinarji, ki sta jih prispevali republiška in občinska kulturna skupnost. S tem pa obnove celotne domačije še ni konec, saj bodo že prihodnje leto ob njej v prizidku postavili še staro stiskalnico. Ob otvoritvi prenovljene domačije, ki je bila uvodna spremljajoča prireditev 11. plenuma slovenskih kulturnih delavcev OF, je najprej spregovoril Milan Nekrep, predsednik občinske kulturne skupnosti, o delu Petra Dajnka pa dr. Bruno Hartman, ravnatelj mariborske univerzitetne knjižnice. V kulturnem programu so sodelovali domači tamburaši in otroci iz vrtca ter pevci gasilskega okteta. Zatem pa so si zbrani gostje, med njimi Obnovitvena dela na domačiji Petra Dajnka je vodil profesor Aleš Farih, sodelavec zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru. ,,Domačija je redek arhitektonski primerek. Vsa je še cimprana in zgrajena iz lesa. Tudi povezana je z lesenimi klini. Prava redkost pa je slamnata streha, ki je narejena na ,,čop”. Prav pri iskanju slame smo imeli največ težav. Moram povedati, da bi težko odpirali ta obnovljeni objekt, če bi vanj ne vložili toliko 'liubczHifin volje projektant ing. Ivan Požavko, delavca etnološkega društva Tone Petek in Jelka Skalicky in seveda neutrudni domačini na čelu s potomcem Petra Dajnka Petrom Fekonjo. Prav zato smo jo z minimalnimi sredstvi uspeli odtrgati propadu. Seveda pa tako ne bo šlo več in kulturni delavci bodo morali za prizidek zagotoviti potrebna sredstva.” Seveda profesor Arih ni povedal, da je za obnovo domačije ogromno žrtvoval tudi sam. •ga pisatelja. Franc Zadravec, ki je vodil delovno skupino, je izpostavil Kranjčevo mesto v slovenski literaturi, Rudi Čačinovič je govoril o značilnostih socialnega in gospodarskega razvoja Prekmurja med obema vojnama in o sodelovanju s Kranjcem ter njegovi prisotnosti, Janko Kos je Kranjca primerjal z nekaterimi evropskimi pisatelji, Štefan Barborič je razglabljal o patriarhalnem v Kranjčevi prozi, Melga Glušič o Kranjčevi vojni prozi, Jaro Dolar pa o Kranjčevi politični in drugi feljtonistiki. Zanimiv in odziven je bil tudi tisti del plenuma o Kranjcu, ko je bil govor o njegovih dobrih ljudeh in človečnosti (Boris Paternu) in prooiemu slovenstva pri pomurskih pisateljih (Miroslav Kokolj) ter Kranjcu v madžarskih prevodih (Franc Šebjanič). Kot dramatika je Miška Kranjca analiziral Tone Peršak, potem pa je bilo veliko izrečenega o nagrajenem romanu Strici so mi povedali: Marjan Dolgan je izpostavil grotesko, Tinka Orožem dialektizme, Frande Štiglic pa je povzel filmanje Kranjčevih stricev. Sočasno s plenumom o Mišku Kranjcu je potekal tudi kolokvij o‘ skladatelju Franciju Šturmanu, ki je bil v okviru prireditve Komorna glasba XX. stoletja Radenci 83, katera je dopolnjevala pester program 11. plenuma kulturnih delavcev OF v Pomurju. Brigita Bavčar LAJCI PANDUR: PRED GOSTILNO, 1972, OLJE NA PLATNU. (Z razstave v galeriji Lendava, ki so jo v počastitev njegove 10-letnice smrti in 11. plenuma kulturnih delavcev OF odprli v nedeljo, na ogled pa bo ves oktober.) KRANJCU V SPOMIN Med dogodki v okviru plenuma kulturnih delavcev je bil tudi literarni večer posvečen 75-letnici rojstva pisatelja Miška Kranjca. V galeriji kulturnega centra v Soboti so se zbrali številni ljubitelji Kranjčeve pisane besede, med gosti večera pa so bili tudi Mitja Ribič, Josip Vidmar in drugi vidni slovenski pisci. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik skupščine občine Martin Horvat, za tem pa sta brala nekatere Kranjčeve tekste igralca Breda Pugljeva in Rajko Stupar. Vzdušje nekdanjega Prekmurja, ki sta ga ustvarila nastopajoča, so oplemenitili pevci Prekmurskega okteta z izbranim programom in Miško Baranja s svojimi cimbali. Drugi, del večera je napolnilo predvajanje petega dela nadaljevanke iz projekta ,.Strici so mi povedali” z naslovom Zemlja. Gledali smo delovno kopijo.v za kino neprimerni dvorani ‘in z manj kakovostnimi napravami, zato ne bi bilo povsem objektivno, če bi na tej podlagi delali oceno epizode in morda iz tega sklepali o kakovosti celotnega dela Vibinih filmarjev. V kratkem povedano: videli smo nekaj lepih in novih podob pokrajine ob Muri, videli smo nekaj zgodovine . . . Sicer pa, počakajmo,- da nam televizijski medij poda Strice z malega ekrana. J. Š. spomenik tudi udeleženci plenuma in že tradicionalnega festivala komorne glasbe 20. stoletja, ogledali še notranjost domačije in zbirko Dajnkovih del, ki so jih pripravili delavci mariborskega pokrajinskega arhiva. V. Paveo V petek je bilo slovesno tudi v Crešnjevcih, kjer so odprli prenovljeno domačijo slavista in pisatelja — rojaka Petra Dajnka. STRAN S JAN ROS SEDEMDESETLETNIK Tako kot govorimo tudi delajmo V oktobru, mesecu jesenske zrelosti, doživlja dolgoletni družbenopolitični delavec Jan ROS svojo sedemdesetletnico. NOB, za tem pa odgovorne naloge na Koroškem, v Ljubljani, v Beogradu, na Primorskem in končno že skoraj tri desetletja v Pomurju kjer se tudi sedaj ne izogiba nalogam, v prostem času pa rad prebije ob Muri, na vrtu, ali pa gobari. Poln izkušenj se je ob jubileju odzval vabilu za ta pogovor, s pripombo, ki označuje Janovo skromnost: „Tega pa res nisem pričakoval.” Biti politični aktivist, je to tisto, kar je imelo nekoč drugačen pomen kot danes? Bil sem in sem še danes družbenopolitični aktivist. Tako so nekoč narekovale tudi okoliščine, ne da bi se za to človek posebej pripravljal. Že med NOB je bilo tako. Aktivist pomeni biti predan določeni stvari in brez takšne predanosti ne bi nikoli nič dosegli. To ni poklic, to je tudi tisto delo, ki se ti dostikrat vsili in ki se ti osebno lahko ne zdi najbolj prijetno. Tudi danes ni drugače. Metode in pogoji dela političnega aktivista se danes razlikujejo od tistih pred desetletji. V čem je razlika? O metodah dela smo vedno veliko razmišljali. Veljalo pa je načelo: ljudi spodbujati, imeti z njimi stike in aktivirati čim večji krog ljudi za doseganje ciljev. To je namen metode dela, in vsaka metoda dela je dobra, če uspešno vzpodbuja aktivnost ljudi. Ni dobro, če si človek domišlja, da lahko opravi vse sam; dober aktivist mora biti masovik, in kar terjaš od drugih, to moraš dokazovati tudi sam s svojim vzgledom. Danes se spreminjajo samo konkretne naloge. Ideali in cilji aktivista so isti in to bo veljalo tudi za bodoče generacije. Vsekakor pa so danes pogoji dela veliko boljši. Naj spomnim, da smo dobili šele leta 1958 prvi asfalt v Pomurju. Med NOB in v prvih letih po vojni ni bilo strokovnih kadrov. Danes jih je veliko. Takrat smo na materialnih in drugih področjih zelo malo imeli; danes je boljše, čeprav še ni- smo dosegli vsega, kar bi hoteli. Včasih se je reklo: hočemo ■ poslanca, predsednika občine ali okraja, ki bo gradil tovarne. Danes smo se dokopali do spoznanja, da smo na takšen način gradili tudi tako imenovane politične tovarne. Take tendence so bile in so še danes prisotne. Praksa je pokazala, da so takšne politične investicije več škodovale kot hasnile. To je povezano s kadrovanjem ... Da. Ustrezni kadri na ustreznem mestu so najpomembnejši pogoj razvoja. Včasih smo zelo hitro postavljali mlade ljudi na izredno odgovorne naloge.. . na položaje. To bi morali tudi danes. Vzgajali smo ljudi, spremljali njihov razvoj. Ce delu niso bili kos, smo jih na človeški način tudi zamenjali. Rotacija in reelekcija sta pomemben element kadrovske politike, toda ne smeta postati formalnost in ni nujno, da bi morali vedno čakati na iztek mandata. Kaj je v Pomurju nesporen napredek, in kaj tisto, kar bi naredili morda drugače, če bi lahko še enkrat? Eno od mnogih Janovih srečanj z mladimi priznanj soboškim tabornikom pred leti podelitev STABILIZACIJA — po novem tudi s komisijami Prvi sestanki stabilizacijskih komisij so mimo, tudi v občini Ljutomer. Ljutomerska komisija za spremljanje in uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije se je že na začetku srečala z vprašanjem, ali naj bo svetovalno, izvršilno, operativno ali kakšno drugo telo. Prevladalo je mnenje, da so svetovalno telo. Namreč: podrejena je izvršnemu svetu in prek njega skupščini, tako da ima le pravico predlagati. Pravzaprav je občina Ljutomer stabilizacijsko komisijo že imela. Lansko leto so pri OK ZKS ustanovili posebno skupino (sestavljeno predvsem iz gospodarstvenikov), ki naj bi imele vlogo svetovalca ljutomerskemu gospodarstvu pri prestrukturiranju, investicijah. Naredila naj bi dolgoročni 'koncept in pripravila programe za občino Ljutomer. Sedanja stabilizacijska komisija je pravzaprav le njen razširjeni naslednik. In prav v razpravi, kaj naj bi bila naloga in kakšne bodo opredelitve te komisije, so počasi prišli do tistega, kar je že bilo rečeno: prevetriti vse programe razvoja, izvzeti tisto Pomurje je napravilo v zadnjih 25 letih velik napredek. Takrat, pred 30 leti se je začela razvijati tovarna Mura .. . Tudi življenjski standard se je močno izboljšal. Ne bi mogel reči, da smo delali velike napake, zaradi katerih bi nas danes lahko bolela glava. Vsekakor pa ne morem reči, da smo naredili vse. Ustvarjali smo takrat solidno materialno osnovo za naprej. Kaj to pomeni, vemo danes, ko so pogoji za pridobivanje investicijskih sredstev veliko bolj zaostreni in ko vemo, da se moramo še bolj opirati v prvi vrsti na lastne sile. Biti politični aktivist, je to hvaležno ali nehvaležno delo? Ce je Človek dosleden — in to mora biti — potem ima veliko somišljenikov in prijateljev, so pa tudi taki, ki ti grenijo življenje . . . Nikoli nisem obupal. Ce ni šlo vedno tako kot sem si želel, so bile pač to skrbi ne pa malodušje. Danes so težave po vsem svetu in tudi pri nas. Nekaj smo si jih sami naredili. Navadili smo se na lepo življenje, pozabili pa smo na to, da si lahko lepše življenje privoščimo samo z delom. Tu je veliko nalog tudi za politične aktiviste — težave je treba z zavestno pripravljenostjo premagovati. In sporočilo mladi generaciji? Smo vedno in tudi danes veliko govorimo o mladih ljudeh ... da je treba z mladino delati, da je mladina naša bodočnost. Osnovno načelo odnosov med generacijami je v tem, da tisto kar učimo, tudi delamo. Za mlado generacijo pa je to čas, ko se je treba učiti in se preverjati v delu. Kajti vse naloge prehajajo sčasoma hote ali nehote na mlada ramena. Juš Makovec uporabno in zavrniti vse tisto, kar je nerealno in preveč zahtevno. Možnosti je dosti, prva je v kmetijstvu. Razdrobljenost in neorganiziranost, te panoge je eden od problemov, s katerim se bodo najprej morali spopasti, že zaradi strateškega pomena , pridelovanja hrane. Prestrukturiranje gospodarstva v občini pa se žal niti ni pričelo, In ob vseh ostalih drobnih in večjih nalogah se pred to komisijo postavlja velika odgovornost in pomembnost. Z nekaterimi nalogami so se sicer poizkušali spoprijeti tudi ostali: izvršni svet, zbori skupščine, komunisti, socialistična zveza . . . na področjih kmetijstva, šolstva, inovativne dejavnosti, a doslej brez uspeha. Povzetek teh prizadevanj, ki bo tudi osnova dela stabilizacijske komisije, je torej pravilna usmeritev reševanja gospodarstva. In vprašanje je, kako bodo uspeh v ad-ministrativno-vodenem gospodarstvu z neželjenim izvajanjem predpisov, zakonov, odredb. Dušan Loparnik STABILIZACIJA PRI OTROCIH? Varčevalni ukrepi, ki naj bi jih uvedli v šolstvu, so sprožili precej vroče razprave — takomed učitelji kot starši. Prvim se namreč obetajo ukinitve nekaterih dodatkov in posredno še drugi varčevalni ventili, drugim pa nekateri novi ali večji prispevki (participacije) — za otroke, ki obiskujejo šolo. Ob osebnih dohodkih, ki jim inflacija vse bolj znižuje realno vrednost, je kajpak takšna reakcija I pričakovana. V Pomurju smo v zadnjem obdobju kaj radi ukinjali podružnične osnovne šole z obljubo tistim, ki so se temu protivili, da bo do centralne šole urejen brezplačen prevoz; učiteljem, ki so prevzeli varstvo vozačev, pa so priznali poseben dodatek k osebnemu dohodku. In res. Avtobusi so se kar razkropili po vaseh ter vsakega učenca peljali skoraj do njegove hiše. Izobraževalna skupnost pa je morala v ta namen odvajati vedno več finančnih sredstev. Zaradi večkratnih podražitev so postali ti izdatki preogromni. Torej tako naj ne bi šlo vnaprej. Med varčevalnimi ukrepi, ki so jih pripravile izobraževalne skupnosti, je zapisano, da | se s I. septembrom v tem šolskem letu uvede prispevek (participacija) staršev v višini 80 dinarjev j mesečno za posameznega učenca. Prav tako je . treba racionalizirati šolske proge, učiteljem pa naj bi ukinili dodatek za spremljanje in varstvo vozačev. Le-ti naj v bodoče tudi ne bi prejemali dodatka za težja delovna mesta (odročni kraji). Nadalje, treba bo globlje seči v žep za šolsko prehrano (malice, kosila), kajti med ukrepi je tudi ukinitev regresa v ta namen, razen za Rome in otroke iz socialno najbolj ogroženih družin. To pa je le nekaj kratkoročnih ukrepov, med dolgoročnimi pa se staršem obeta večja participacija še za podaljšano bivanje učencev, izposojo in nakup učbenikov, zaključne ekskurzije, šolo v naravi, fakultativnih oblik pouka, za glasbeno šolo, izobraževanje odraslih v okviru delavske univerze, študij ob delu in razne druge oblike materialnih dajatev za učence. Jasno je, da je tudi v šolstvu potrebno varčevanje, saj s(m)o se ponekod obnašali, kot da bi bili najbogatejša družba. Toda mnogi se sprašujejo, ali je prav, da ,,se gremo stabilizacijo pri otrocih”. Najbrž ne. Učitelji postavljajo tudi vprašanje, zakaj ukrepi skorajda ne vključujejo administrativne in druge delavce v šolstvu. Najbrž upravičeno. VESTNIK JOŽE GRAJ V toplih, praznih otroških posteljah NE BOMO DOBILI BITKE ZA STABILIZACIJO IN VEČJO PRODUKTIVNOST! ,,Tiho, dete spi!" so bile zaskrbljene materine besede, ki so bile prisotne v vsaki hiši, na deželi ali v mestu, na vseh koncih sveta, nekoč in nekje še danes. Te besede pomenijo, da je v hiši dete, ki je še malo, drobno, nebogljeno in je zato deležno vse pozornosti staršev in okolja ter da se temu detetu ne odreka osnovna pravica, ki jo imajo vsi otroci sveta: biti ljubljen, igrati se, najesti se in se naspati. Samo najbolj krute okoliščine, ki so jih povzročali brezsrčni ljudje, in to odrasli, so tu in tam, nekoč ali kdaj drugič svoj srd m nasilje izvajali tudi nad otroki v najhujšjh oblikah. Ločili so jih od staršev, odrekli so jim hrano in mirno spanje, vzeli so jim igrače. Če namenoma nočemo vedeti, da se kje dogaja kaj takega še danes ko so tudi otroci žrtve različnih teritorialnih in političnih interesov posamenih držav ali narodov, lahko mirne duše rečemo, da se je to dogajalo nekoč ali zelo daleč, mi pa smo vsi pripravljeni take izgrede enoglasno označevati kot barar-ske. Kajti mi se zavedamo, da_ so prav otroci najbolj nebogljena živa bitja, da si sami ne morejo čisto nič pomagati in da so v vsem odvisni od nas odraslih. Kakšni bodo ti otroci, v kaj se bodo razvili, je odvisno samo od nas samih in našega ravnanja. Da, to vemo, to nam je vsem jasno in na to smo pripravljeni tudi priseči. A ko so otroci tu, prišli so kar tako, nenadoma, več ali manj nepričakovano in ob nepravem času, je lepo, da so tu, vsem v veselic. vse ostalo bo pa že kako. Z nami je drugače, mi smo humana družba, mi vemo, kaj komu pripada in vsakemu so zagotovljene osnovne pravice. Za otroke pravimo, da imajo pravico biti ljubljeni, igrati se, jesti in spati. Celo v zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok je napisano, da imajo otroci pravico do srečnega otroštva. Pa je res tako? Ali je otroštvo res srečno, če enega od pogojev odvzameš? Odrasli imamo pač drugačne cilje, resnejše od igranja in spanja, daljnosežnejše od iskrene ljubezni in hranjenja. Tu so na primer višja produktivnost, stabilizacija in dodatni zaslužki in še in še. Kdo bi v tako resni in izjemni situaciji mislil še na otroke. C e so zrasli se skoraj vsi, bodo pa še naši, saj so trdoživi. . . Zanje smo lepo organizirali otroške vrtce, zdravstveno službo, socialno varstvo, vzgojne programe, vse, skoraj vse. Lahko so za-dovoljni, a kaj, ko niso zadovoljni, da, celo nehvaležni so. Sam jok jih je in slaba volja, ko jih vsako jutro nasilno zbujamo, nekatere celo malo po četrti uri zjutraj. Vsak dan, ko je sen najslajši, jih z dobro ali slabo voljo dvignemo iz tople postelje, napol speče omotamo in zaščitimo pred mrazom ter na ta ali oni način ,,odtransportiramo” v vrtec. Oni ' pa še kar naprej jočejo in kinkajo ter so nezadovoljni, pri tem pa sploh ne pomislijo na zakonska določila o srečnem otroštvu m kot nalašč nočejo razumeti, kaj sta dve izmeni.- Poleti je nekako še šlo, takrat so vstajali eno uro kasneje in sonce je že sijalo. Vse je bilo lepše in bolj vedro. Zdaj pa je še tema in mrzlo je. In ura je šele pet zjutraj. In otroci jočejo. In staršem se mudi, zato so nervozni in neprijazni. Tudi lučke, ki se prižgejo v vrtcih petnajst minut po peti uri zjutraj, nič ne pomagajo, tudi igrače ne, pa skodelica toplega mleka. Nič ne pomaga nasmejana vzgojiteljica, če je ob tej uri sploh lahko nasmejana, kajti tudi ona ima pravico, da ,,sredi noči” ni nasmejana, ker to pač ni nič ,,hecnega”. . Naši otroci, naš največji zakl , jočejo, vsak dan jočejo, razen o sobotah in nedeljah, morda pa t“' di takrat, ker so kregani, ^ernneljne zadružne organizacije, so etos plan setve sladkorne pese celo ptesegli, saj so j0 imetje zasejali hektarjih. Tudi za prihodnje a° napovedujejo, da bodo plan ^ničili, sladkorno peso pa širijo udl v nekatere kraje, kjer je doslej temu prisilile izkušnje z vremenom v zadnjih letih. Ce bo nastopilo daljše deževje, stroji ne bodo mogli na njive, ročno pobiranje ob pomanjkanju delovne sile pa je izredno otežkočeno. niso pridelovali. Tako so, denimo na Pertoči, kmetje sladkorno peso sejali letos prvič in tisti, ki so jo že pobrali, zatrjujejo, daje kljub suši pridelek izredno dober. Temu primeren pa bo tudi dohodek in mnogi od teh jo bodo sejali tudi prihodnje leto, gotovo pa se bodo zanjo odločili tudi tisti, kije doslej niso pridelovali. Ob našem obisku v teh krajih smo kmete našli v glavnem na njivah, kjer so pospravljali pridelek, mnogi pa so peso že odpeljali na prevzemno mesto na Cankovi in zdaj nestrpno pričakujejo, kaj bo pokazala analiza. Alojz Šnurer iz Gornjih Črnec ima pri pridelovanju sladkorne pese že bogate izkušnje. Sam je pred leti delal sezonsko v tovarni sladkorja v Avstriji in ko so začeli pri nas uvajati to novo poljščino, se ni dal veliko prepričevati. Že po prvem letu je bil z rezultatom zadovoljen in od tistega časa seje peso vsako leto. Letos jo je imel zasejano na enem hektarju in dvajsetih arih in tudi tokrat je s pridelkom zadovoljen. Ce ne bi bilo suše, bi bil pridelek še boljši, pravi Alojz, vendar pa se tudi čez zdajšnjega ne more pritoževati. Oddal je 58 ton pese, za kar računa, da bi moral iztržiti okrog 210 tisoč dinarjev. Ce od tega odšteje stroške, ki bodo znesli od 70 do 80 tisoč dinarjev, mu bo ostalo okrog 140 tisoč dinarjev, to pa je dohodek, ki ga je težko doseči s katerokoli drugo kulturo. Res je sicer, da je s peso nekoliko več ročnega dela, vendar se to popla ča. Koristno pa uporabijo tudi listje sladkorne pese, ki ga silirajo in je dobra hrana za živino. Tako pri Snurerjevih niti malo ne pomišljajo o setvi sladkorne pese in zdaj že pripravljajo površine, na katerih jo bodo zasejali prihodnje leto. Pri Skledarjevih v Dolnjih Slavečih pa so letos sladkorno peso sejali prvič. Doslej je v tem kraju niso pridelovali, tokrat pa so poskusili in ni jim žal. S 50 arov so pobrali nekaj več kot 35 ton pridelka in gospodar Evgen pravi, da je to za njihove razmere rekorden pridelek. Ce bi ne bilo suše, pa bi bil pridelek gotovo še višji. Tako so dokazali, da so tudi ti kraji primerni za sladkorno peso, seveda pa je potrebno dosledno upoštevati predpisane agrotehnične ukrepe. Pridelek je odvisen že od jesenske priprave zemlje, z nasveti pri tem pa mu je pomagal tudi sin, ki obiskuje srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. Res je sicer, da je s peso nekoliko več dela kot z drugimi poljščinami, vendar se ob primernem pridelku ti poplačajo. Tako vsaj upa gospodar Evgen, ki zdaj pričakuje, kaj bo pokazala analiza in kakšni bodo letošnji rezultati. Ce bodo ti ugodni, bo prihodnje leto površine pod sladkorno peso še povečal, morda celo podvojil. Tudi Franc Flajšokar iz Pertoče je sladkorno peso letos sejal prvič. Na vprašanje, zakaj šele letos, je odgovoril, da v tej vasi doslej pese še niso pridelovali, ker pa je že dala dobre rezultate v sosednji Ropoči, so poskusili tudi pri njih. Pri Flajšokarjevih so jo letos zasejali na enem hektarju in jo v glavnem že tudi pobrali, le nekaj malega, kamor stroj ni mogel, je bilo potrebno še pospraviti ročno. Pričakuje, da se bo gibal pridelek blizu 60 ton po hektarju, kar je za letošnje sušno leto izredno dobro. Tudi čez ceno gospodar Franc ni imel pripomb, le gospodinja je pristavila, da zahteva pesa pač nekoliko več ročnega dela pri okopavanju. Pri tem so jim letos priskočili na pomoč sosedje, prihodnje leto pa se bo od vojakov vrnil sin in takrat bodo sami že lažje zmogli delo. Že zdaj pa so se odločili, da bodo spomladi spet zasejali peso na enem hektarju. Zapisali smo le mnenja nekaterih pridelovalcev sladkorne pes^, podobno pa so nam pripovedovali tudi ostali, ki smo jih obiskali. Pri proizvodnji pač vsak išče svojo računico in za večino tistih, ki so se odločili za sladkorno peso, lahko zapišemo, da so jo tudi našli. Tako si ta poljščina resnično vse bolj utira pot v naš njivski kolobar in ob primerni ceni ne bi smelo biti bojazni, da zastavljenih planskih ciljev v prihodnje ne bi uresničevali. Ludvik Kovač _ ' Gornjih Črncih sladkorno peso pridelujejo že od vsega je j .] °’ da j° bodo še sejali. 140 tisoč dinarjev „čistega” po ar“gimi kulturami le težko doseči. Čeprav je Evgen Skledar iz Dolnjih Slaveč peso letos zasejal šele prvič, so ga rezultati spodbudili, da ji bo v prihodnje namenil še več površin. Tudi Flajšokarjevi na Pertoči so peso imeli prvič, pridelek pa je kljub suši nad pričakovanji. IZKUŠNJE KMETOVALCEM NI NAM ZAL... ’»Nj kK0$evada,n da smo se usmerili v živinorejo. Res, ne morem se G'?* kn>et0 । je’ če slišimo take besede, še posebej, ko jih b Rogaš C Z Gorkega. Tako nam je namreč zatrjeval Franc $ je 2 voza Sin ® mirno Na dvo-Si, So danTa vprežena S bi a"^«Zered- Nom kal kjer1-^™6™1 23 a?! «Si * M nj’ s jZ leta ,,witenberški slovenski obred m j584, 1585, Dalmatinova ,,Biblija’ IZjuterans^ ,,vizitacijsko poročilo o stanju nOrocH° cerkva” v letu 1726, Kiizmičevo'siov^k' ,.Posvetilo” iz leta 177’.’736, abecedar” Mihaela Bakoša iz le Podoba prekmurskega ^rerpl^ predikanta, foto-portret Aleksandra 7 ter druga zgodovinsko znamenita, a ohranjena, dela. Razstavo in njen P nam je predstavil tov. Kuzmič iz s0 studijske knjižnice. .nraVjli \ ■Zatem smo se z avtobusom °aP xijpri Doljni Lakoš pri Lendavi. Tam smo n ajo delu arheologe in druge delavce, ki po pri iskanju predmetov, rabljenih o » 1450 pred našim štetjem. Predvi v predvsem, da se je tam nahajalo n bronasti dobi in zaradi preselje .^ci boljšim in lažjim življenjem so se P izselili, naselje pa bi naj tudi P°SorL?e nos°^’ Raziskovalci so našli predvsem w vendar še nadalje raziskujejo, ,s. oziroma s svojim znanjem v prvotno obliko. Z začetki raziskovanj Jet Lakošu se je pričelo leta 1975 in s^0L^‘je, % raziskujejo posamezno manjše P° gjjp. y ga sistematično odkrivajo eno za oVgd^ raziskovanju samem nam je veh*o ^ja. tov. Irena Šavel iz murskosoboškega „ ki tudi vodi raziskovanja. Leto najdišču v D. Lakošu našli že deset taviJ3 posod, vrčev in skled, ki jih pozenj ^jde^ in bodo nekoč razstavljene v muzej predmete tako iz bronaste dobe, P poznejše bakrene ter srednjega ve • v te#' Značilnost raziskovalnega de jguielJ' da določeni del zemljišča preštudirajo vnaprej, nato P zakoličijo in šele zatem prično z -e, vsa vrhnje plasti zemlje in nato vse g Jelo a Plast meri 15 centimetrov, vje sofinancira slovenska republiška ^ošu j skupnost in najdišče v arh^’di tem času v naši republiki osreu akcija, ki smo jo spoznali P^ pi učenci usmerjenega izobraževanj $ žal. Besedilo.in slika: Ves ——pr^1^ u ■ nevaren. Plin je posebej n _e jeklenko če je zaprte _| uhaja. STRAN 8 VESTNIK, 6 i. sport p® KONJENIŠTVO SMHH ■■ »M IM| ŠE EN DRŽAVNI REKORD ■ I FEGRINE I I Na konjeniški prireditvi v Stožicah je bila osrednja točka 23. Jugoslovanski kasaški maraton 3 do 12-letnih kasačev na 4.000 ■ metrov dolgi progi, temelj 1,28. Nastopilo je 15 konj, vsi najboljši ■ jugoslovanski kasači. Zmagal je Ljubljančan Dolinar z Dukom. ■ I~?Pet pa se je izkazala Fegrina z Alojzom Slavičem iz Križevec pri Ljutomeru, ki j sicer v maratonu zasedla drugo mesto, vendar je ■ Postavila nov državni rekord z rezultatom 1:25,7. Sicer pa je ■ Ogrina zmagala tudi v najhitrejši dirki dneva 3 do 12-letnih ( Kasačev s časom 1:20,3. To je bila že 27 zmaga Fegrine, ki je 1'udi letos naša najboljša kasačica. V najhitrejši dirki pa je bila g Kebeka - letošnja republiška in državna prvakinja triletmkov- s ■ fuharjem iz Veržeja druga. Med dvoletniki je tokrat zmagala Ani | z Markom Slavičem iz Ključarovec. V časovnem handicapu 3 ° 12 letnih kasačev s temeljem 1,33 pa je bila Leopoldina z ■ oznikom Žnidaričem tretja. ■ KAJAKAŠKI MARATON Uspeh kajakašev Kroga Na kajakaškem maratonu od Brežic do Zagreba, dolgem 42 km, je nastopilo 128 čolnov iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Med njimi so nastopili tudi kajakaši brodarskega društva Mura iz Kroga in se lepo izkazali. To še posebej velja za dvojico Cinč-Titan, ki sta zmagala med člani C-2, in Vereša, ki je zmagal med pionirji na 12 km, Kuzmič pa je bil tretji. Med pionirkami je bila Nataša Kos četrta. V ekipni konkurenci je Mura iz Kroga z 51 točkami zasedla četrto mesto. PNL SPEEDWAY — ZLATA CELADA Namizni tenis močan presenetil 'zKteo Urha^^z' selekcijski članski turnir, ki je bil v Mariboru, je z Vs« uajboli« ln, Baznika — igrala sta na balkanskem prvenstvu — zbral Pozivne tumVe enSke igralce’ saj je bil turnir kvalifikacija za zvezne “teka v (jn lrje-Od treh Sobočanov Močana, Šercerja v prvi skupini in Petim mesto81 ve^a pohvaliti Mirana Močana, ki je z osvojenim dosegel svoj najboljši rezultat v članski konkurenci s ^81 skupin- ercer Je z rezultatom 3:8 pristal na 8. mestu, Benko pa je v pJega Pričaš Z re.zu'tatom N8 zasedel 9. mesto, kar je manj kot je bilo od P Oranom vVatl' $*cer Pa Je Prvo mesto zasedel Pavič pred bivšim i ’ ki se ie ?va^enl in Frankom, na četrto mesto pa se je uvrstil Bojan vem) °nč° OC*'O®1> da bo tudi v tej sezoni igral za Sobočane v Vezn°sti, šj ;:har 'e določene tekme zaradi svojih profesionalnih ob-■ V 2alcu d lrna.k°t trener do svojega kluba Vesne. )e.^evilno n 6 b’' prv’ selekcijski turnir SV regije za člane, na katerem "’boljši ^stopstvo doseglo nekaj zelo dobrih uvrstitev. V *to ter mlad-11 Je ^arga (^a) zasedel 2. mesto, pionir Kuzma odlično 3. V dtugi skup, l-n^C Bakovič (oba So) 4. mesto, Ocepek (Ra) pa 6. mesto. Je Prepričljivo zmagal pionir Mekicar, brez poraza, pred d® (Ra) v °ba So), šesto mesto je osvojil Gazdag (So) in sedmo r ko Unger Jretk' slni je prav tako brez poraza zmagal pionir $azveseljiv0 j °'’ Perša iz Lendave pa je osvojil 6. mesto. Zlasti je a i®ani, vpx3 s° na turnirju dobro igrali in se lepo uveljavili mladi ®eno kvai;!noma Pionirji ali prvo leto mladinci, kar kaže na že tuNa kval£W-.teh mladih '8ralcev- žt^je, ki ie L51Jskerrl pionirskem turnirju za republiške selekcijske Soh *n Fridrih ' a Zalogu,, sta se med najboljših 16 uvrstila Sobočana (Le) ’ d0^0 Pa so igrali tudi Gerendaj in Tinev (So), Sabo in D । v prj, eJ mladi Radgončan Rihtarič, ki imajo tudi možnosti, da Nii>°bneni turn' ■ e 'grali na republiških selekcijskih turnirjih. Na tura grozdek lrJt> P‘onirk v Novi Gorici se je med najboljših 16 uvrstila d>.n?rjil> pa „ lz. Radgone, možnosti igranja na republiških selekcijskih '• Sl Priborile tudi Trškova (So), Vogrinčeva in Mikolčičeva HOKEJ NA TRAVI_______ Tretji turnir Pomurju V Murski Soboti je bil tretji turnir za prvenstvo Slovenije v hokeju na travi. Najuspešnejša je bila zopet ekipa Pomurja, ki pred zadnjim turnirjem v Mariboru zanesljivo vodi. Rezultati: Pomurje : L Cankar Maribor 4:0 (Črnko, Mesarič, Casar in Čarni), Pomurje : Svoboda (Lj) 3:0 (Mesarič 2 in Kerman), I. Cankar Maribor ; Svoboda 2:1. POMURJE 4 4 0 0 12:1 8 Celje 4 12 1 7:3 4 Svoboda 6 1 2 3 5:8 4 Maribor 4 1 0 3 3:15 2 NOGOMET OLIMPIJA V VERŽEJU Slovenski prvoligaš Olimpija iz Ljubljane gostuje v nedeljo, 9. oktobra 1983, v Veržeju, kjer bo odigral prijateljsko tekmo z domačim moštvom. V predtekmi se bodo pomerili športni novinarji Slovenije in Avstrije. Za ljubitelje nogometa bo to vsekakor privlačna prireditev. ^•KOLfsau LLSARSTVO __________________________________ Štiblar zmagovalec tre?atV() Gorn^S'6^1 j® PriPravila tradicionalno kolesarsko dirko za % ■ Vec. GoJ • adgone> na kateri je sodelovalo nad 40 tekmovalcev iz AlojR»niniiveirn^ Radgone, Negove, Radenec, Murske Sobote in Tišine. Prev "''Mar z ' ■ ‘ članov in mladincev, ki so vozili skupaj, je zmagal ^rk°Z'' s Povn^1"0 Pfednosti pred Cehom. Progo, dolgo 42 km, je '?Po Usp^.”0 trosijo 43 km na uro, kar je odličen rezultat. k. i fL311’' L Štiblar (Tišina), 2. Ceh, 3. Holer (oba Črešnjevci); IWoS (Ti) Va??n, 2. Cigut (ba Tiš), 3. Lampe (Rad) 9 pionirji B: L 3. C- Konstantinovič (Radenci); pionirji C: 1. S. Šoš, 2. (h a (vsi Cre^sar (vs' Ti); cicibani: 1. M. Fridau, 2. Hajdinjak, 3. B. ’W^ativc? ReLreativci: L Koler (GR), 2. Šarotar (MS), 3. Ribaš 9 ’ 3-Tras (GRnavadnimi kolesi: 1. Jalševec, 2. Kramberger (oba —. SNL ________________ Zmaga MURE V šestem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige je soboška Mura prepričljivo premagala Izolo s 4:1. Gole za Muro so dosegli: Cener (2), Šavel in Rous. V tekmovanju druge slovenske nogometne lige — vzhod pa je Nafta doma igrala z Elkrojem z rezultatom 0:0. V naslednjem kolu igra Mura s Kladivarjem v Celju, Nafta pa na Ravnah. REZULTATI - - 6. KOLO Bakovci—Petišovci 6:1 Dobrovnik—Čar da 3:4 Veržej—Hotiza 1:1 Beltinka-Ljutomer 4:2 Lipa—Mostje 0:3 Črenšovci—Turnišče 1:2 Beltinka 6 5 1 0 22:9 11 čarda 6 4 1 1 13:^ 9 Veržej 6 2 3 1 10:7 7 Hotiza 6 2 3 1 7:7 7 Petišovci 6 3 1 2 8:9 7 Bakovci 6 2 2 2 13:10 6 Mostje 6 2 2 2 13:11 6 Dobrovnik 6 2 2 2 13:15 6 Turnišče 6 2 1 3 13:12 5 Črenšovci 6 0 4 2 9:11 4 Lipa 6 1 1 4 4:16 3 Ljutomer 6 0 1 5 7:16 1 I. MNL M. Sobota REZULTATI — 4. KOLO Pušča—Šalovci 0:2 Puconci—Apače. 3:1 Dokležovje—Radgona 3:3 prek. Tešanovci—Bogojina 1;1 Rakičan—Tišina 4:1 Tešanovci Apače Rakičan Bogojina Radgona , Puconci Šalovci Tišina Pušča Dokležovje 4310 14:6 7 4301 10:7 6 4 2 11 10:8 5 4 2 11 6:5 5 3111 6:5 3 4 112 9:9 3 4112 7T3 3 3 1 0 2 6:9 2 4 1 0 3 4:8 2 2 0 0 2 5:7 0 II. MNL M. Sobota REZULTATI -- 4. KOLO Vrelec—Ižakovci 5:1 Gančani—, Filovci 3:5 Selo—Melinci 6:4 Bratonci—Prosenjak. 3:2 Gančani Melinci Bratonci Ižakovci Prosenjak. Vrelec Filovci Selo 4 3 0 1 10:6 6 4211 17:14 5 4211 9:7 5 4 2 0 2 8:9 4 4 2 0 2 8:10 4 4 1 1 2 11:11 3 4112 12:14 3 4103 8:12 2 PRL - moški Rezultati — 3. kolo Polana—Bistrica 40:26 Radgona—Polet 29:20 Beltinka—Lendava 23:27 Ljutomer—Toko 17:17 Polana 2 2 0 0 62:47 4 Lendava 3 2 0 1 66:62 4 Toko 3 1 2 0 64:63 4 Radgona 3 1 1 1 62:57 3 Ljutomer 3 1 1 1 54:61 3 Beltinka 3 1 0 2 79:72 2 Polet 2 1 0 1 53:59 2 Bistrica 3 0 0 3 71:93 0 Za slovo Stefan Kekec osmi Avto-moto društvo Gorenje—Varstroj Lendava je pripravilo tradicionalno tekmovanje z mednarodno udeležbo za ,,Zlato Čelado”. Nastonili 'so tekmovalci iz Avstrije, CSSR, Madarske, Štefan Kekec — dolgoleten uspešen speedwayist se je z nedeljsko dirko v Petišovcih poslovil od aktivnega nastopanja. Foto: T. Gider ZR Nemčije, Bolgarije, Nove Zelandije, Velike Britanije in Jugoslavije, dirka pa je veljala tudi za svetovni pokal. Po pričakovanju je zmagal večkratni svetovni prvak in dober znanec lendavske steze Ivan Mauger iz Nove Zelandije ter tako postal četrti zmagovalec „ZIate čelade” v Petišovcih. Izkazal se je tudi Davis iz Velike Britanije, ki je dosegel nov rekord steze v Petišovcih 78,01 km na uro. Med jugoslovanskimi tekmovalci se je izkazal Štefan Kekec, član AMD Gorenje—Varstroj Lendava, ki je osvojil osmo mesto, s to tekmo pa se tudi poslovil od aktivnega nastopanja. Ostali jugoslovani so razočarali. Rezultati 6. Zlate čelade: 1. Mauger (N. Zelandija)21 točk, 2. Haidu (Madžarska) 15, 3. Manev (Bolgarija) 13, 4. Davis (V. Britanija) M, 5. Adorjan (Madžarska) 8, 6. Werner (ZR Nemčija) 10, 7. Vandirek (CSSR) 8, 8. Kekec (Jugoslavija) 6, 9. Sziracki (Madžarska) 5 in 10. Eder (Avstrija) 4 točke itd. VOLILNA KONFERENCA MNZ MURSKA SOBOTA Nogomet v Pomurju najbolj množičen Na volilni konferenci medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, kateri je poleg delegatov prisostvoval tudi predstavnik NZS dr. Srečko Koren iz Maribora, je o dosedanjem delu, uspehih in težavah poročal predsednik Ciril Klanjšček. Ugotavljeno je bilo, da je nogomet v Pomurju dosegel precejšnjo množičnost kar ob pomanjkanju nekaterih strokovnih kadrov povzroča določene težave. Zlasti primanjkuje kvalitetnih nogometnih sodnikov. Več skrbi bi v prihodnje morali posvetiti sodelovanju med šolskimi športniki društvi in nogometnimi klubi. Glede na doseženo množičnost pa bi v prihodnje morali večjo skrb posvetiti tudi kvalitetni nogometa. Delegati so potrdili tekmovalni sistem za letošnjo sezono v medobčinski in pomurski nogometni ligi ter sprejeli nekatere samoupravne akte. Izvolili so tudi novo vodstvo. Za predsednika MNZ Murska Sobota je bil iyvoljen Štefan Merklin, za podpredsednika Vlado Škof in za tajnika Ciril Ob praznovanju 60-letnice nogometa v Sloveniji pa so tudi podelili republiška priznanja. Priznanja NZS so prejeli: NK Mura, Ciril Klanjšček, Štefan Gorički, Ludvik Bojnec, Vlado Škof in Franc Kološa. Medalji za sodelovanje v slovenski mladinski reprezentanci pa sta prejeli nogometaša Jančar in Šebjan. ----SRL — VZHOD —___________________________ ___________________ŠPORTNI OBRAzl \ Jože Rogan -\ nesrečen športnik I fenT^t^ttj^tletni Jože Ro; I UeZ Sot'ne, ki dela na očetovi I Pii a"’ °hčasno pa tudi v sosed-\ kot nima športne sreče, I k'soh^'rno t'stim športnikom, I ti' že usPeha, pa jim spodle-I k končani osnovni šoli ga I tlenj; eva' moto šport. Toda 1 '° ten? bilo, in tako tudi ni bt-I ''ate?k0,51' 7a športno udejstvo-1 ^te „ • ,e Pted tremi leti, ko si je I denar, si je kupil se vt u^ke Suzuki 125 ccm m \ W NMD Štefan Kovač, 1 tudi redno vaditi kot 1 ttopi n e s svojimi prvimi na-\ M* ?°tokros tekmovanjih \ ^i UsJu da ie izreden talent, \ 'l^ie ' pa so mn tudi dali še I ’''o''anuXibude za vadbo in tek-prvih Weh dirkah 1 'k> J^5 prvenstvo v razredu I te ie bil na triindvajse-1 pted N,U’ vendar se je teden dni I ' MačJ^^uko na domačih tleh 1 "Leta) k°v<:ih. kjer si je največ \ ie J^kodoval koleno in \ Zg '°Sezonekonec. \ "tidno^k0 sezono se je zopet lMi n0Pt'pravljal, kupil pa si je Suzuk' 125 ccm' j k' dir^jpei ni imel sreče. Na dru-Ni De pub'iško prvenstvo v I ^'iu, . em v Lembergu pri \ ^jn s .)e že kazalo, da bo . odn ° mesto, mu je zopet \>'ie^dovati motor in pri- \'biv Jhrinajstem mestu. Na ekovcih je v prvi vožnji NK „11 plavih” Selo Proslava desetletnice Nogometni klub „11 plavih” Se-/o-Fokovci letos praznuje 10-letni-co delovanja. V okviru tega jubileja bo v nedeljo proslava s kulturnim programom. V prijateljski nogometni tekmi pa se bosta pomerila soboška Mura, član slovenske lige, in domače moštvo. II. MNL M. Sobota - zahod Rezultati — 4. kolo Cankova—Rogašovci 1:0 Slaveči—Grad 0:8 Sredica—Romah 0:2 T romejn ik —Križevci 5:3 Grad 4 3 1 0 16:3 7 Cankova 3 2 1 0 7:1 5 Romah 3 2 1 0 5:1 5 Sredica 4 2 0 2 12:6 4 Tromej ni k 4 2 0 2 11:15 4 Križevci 4 1 1 2 9:8 3 Rogašovci 4 1 0 3 3:9 2 Slaveči 4 0 0 4 3:23 0 ZMAGE POLETA, POLANE IN RADGONE V nadaljevanju prvenstva v slovenski moški in ženski rokometni ligi so bili pomurski predstavniki izjemno Beltinke zelo uspešni. Rokometaši Poleta so premagali Sevnico 33:28. Strelci za Polet: Merčnik (9), Titan (8), Katona (7), Horvat (6), Bransberger (2) in Varga (1). V naslednjem kolu igra Polet z Jeklotehno. Rokometašice Polane so premagale Lisco s 26:12. Strelke: Horvat (9), Vugrinec (5), Kociper (4), Gamze (3), Kavaš (2), Lilk (2), in Virag (1). Radgončanke pa so zabeležile svojo prvo zmago v Titovem Velenju. Domačo ekipo so premagale z 22:17. Strelke: Petek (10), Mlinarič (5), Mauko (3), Hamler (2), Vrabl (2), Razočarale pa so rokometašice Beltinke, ki so doma izgubile z zadnje uvrščeno ekipo Brežic s 15:17. Strelke: Puklavec (4), Zakojč (4), Hozjan (3), Baše (3), Hozjan (1). V naslednjem kolu igrajo: Rudar: Beltinka, Radgona:Zagorje in Fužinar:Polana. dvakrat padel, kljub temu pa je osvojil peto mesto. Žal pa mu jev drugi vožnji zopet ponagajal motor in zasedel je devetnajsto mesto. Tudi na letošnjo sezono se je zelo skrbno pripravljal v južni Italiji (v zimskih mesecih), bil dobro pripravljen in računal na visokouvrstitev v republiškem prvenstvu. Žal pa je pred samim startom prve dirke za republiško prvenstvo v Mačkovcih zopet padel in si zlomil roko ter tako končal tudi letošnjo sezono. Vseeno pa ni obupal. Upa, da bo prihodnje leto imel več sreče, da bo pokazal svoje sposobnosti in se prebil v sam vrh slovenskega motokrosa. To pa mu želimo tudi mi. F. Maučec —KOŠARKA ___________ POMURJE TRETJE V Murski Soboti je bil 3. tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov, na katerem so nastopile tri ekipe. Rezultati: Pomurje : Nagykanizsa 78:67, Pomurje : Zalaegerszeg 71:88 in Nagykanizsa : Zalaegerszeg 61:54. Vrstni red: 1. Zalaegerszeg, 2. Nagykanizsa, 3. Pomurje (vsi imajo po eno zmago.). ZMAGA POMURJA Kadetinje Pomurja so v zadnjem kolu tekmovanja slovenske lige — vzhod v Slovenski Bistrici premagale domačo ekipo s 87:31. Najboljše strelke: Kuharič (22), Lopert (21) in Norčič (16). PRL - ženske REZULTATI Radgonall—Beltinka II. Indip—Radgonall. Toko—Polana II. Radgona II—Toko Beltinka H—Indip Indip Radgona II. TOKO Polana II • Beltinka II: 20:10 28:5 18:17 16:15 13:30 2200 58:18 4 3201 41:53 4 2101 33:33 2 10 0 1 17:18 0 2 0 0 2 23:50 0 1. ONL Lendava Rezultati — 5. kolo Mladost—Renkovci 3:1 Panonija—Kobilje 2:1 Bistrica—Graničar 5:1 Nafta—Olimpija 3:2 Nedelica—Odranci 2:3 Odranci 5 4 0 1 16:10 8 Nedelica 5 4 0 1 14:8 8 Nafta 5 3 j 1 9:7 7 Mladost 5 3 0 2 13:9 6 Olimpija 5 3 0 2 12:8 6 Panonija 5 13 1 5:6 5 Renkovci 5 2 0 3 6:8 4 Bistrica 5 113 6:9 3 Kobilje 5 1 0 4 8:12 2 Graničar 5 0 1 4 5:17 1 KOŠARKA \ BEOGRAJČANKE V M. SOBOTI Od petka 7. oktobra in do nedelje 9. oktobra bodo v Murski Soboti gostovale košarkarice OKK Beograd, članice II. zvezne lige. V Murski Soboti bodo z igralkami Pomurja odigrale tri prijateljske tekme. Ekipo iz Beograda vodi bivši trener državne reprezentance Mičovič. Velja omeniti, da bodo igralke iz Beograda prenočevale pri igralkah Pomurja, kar je Tep primer stabilizacijskega obnašanja športnikov. USPEH POMURCEV NA MARATONU V organizaciji ŠD Čezsoča in smučarskega društva Kanin je bil v Bovcu tradicionalni tekaški maraton TREH SRC pod pokroviteljstvom Radenske. V izredno lepem vremenu je nastopilo 559 tekmovalk in tekmovalcev. Med njimi so bili tudi Pomurci in dosegli nekaj dobrih rezultatov. V maratonskem teku je zmagal Dovjak, ki je bil prvi tudi v Radencih. V teku na 21 km, ki je veljalo za republiško prvenstvo, je pri članih zmagal Milan Balek, pri mladinkah pa Danica Petrovič. Marija Kolmanko je bila pri starejših mladinkah tretja. Med mladinci za republiško prvenstvo na 10 km je bil Franc Lehner drugi. Tretji letošnji tekaški maraton TREH SRC bo 22. oktobra v Kranju, ko bo zopet organiziran prevoz z avtobusom. Dani Mauko P^OBRa 1983 STRAN 9 naši kraji in ljudje O JABOLKIH IN DRUGEM IZ BODONEC V težnji, da bi dokaj stereotipne reportaže o naših krajih in ljudeh aktualizirali, smo se tokrat odpravili v Bodonce. Ne le zato, ker je to pomembno krajevno središče na Goričkem, ampak, ker je v tamkajšnjem sadovnjaku te dni zelo živahno. Vest o tem, da v bodonškem Središče gornjega dela Bodonec je pri šoli (s cerkvijo v odzadju) na eni in trgovino, gostilno ter krajevnim uradom in pošto na drugi strani ceste. sadovnjaku, ki. sodi pod ekonomsko enoto Mačkovci, sicer pa kmetijska gospodarstvo Rakičan, že od 19. septembra poteka prodaja jabolk, smo razbrali iz objave v Vestniku. Na terenu pa se prepričali, da je samopostrežni način nabiranja jabolk v lesene zaboje, ki jih mora kupec prinesti s sabo poleg koristnega, tudi prijetno opravilo. Posebej v sončnem dnevu, kot je bil minuli ponedeljek, ko je bodonski sadovnjak obiskalo kar veliko nabiralcev jabolk. Največ jih je po besedah vodje maloprodaje Geze Solarja sicer konec tedna, ob sobotah, dela pa dovolj tudi vse ostale dni. V sadovnjaku je zaposlenih osemnajst delavcev. Med njimi je domačin le Stefan Hakl, ki ni skoparil z besedami: „ Zelo sem zadovoljen, da imamo sadovnjak prav v Bodoncih, saj nam tako ni treba daleč po ozimnico. ” Opozoriti pa kaže tudi na pridobitev izpred dveh let: skla- dtšča in hladilnice sadja in drugih živil, ki jo imajo v kraju. Za vse zaposlene v ■ P G (prašičereja in govedoreja) Beltinci v katerega organizacijski sestavi je Mačkovska enota in sadovnjak v Bodoncih velja ugoden nakup jabolk. Jožeta Poredoša, upravnika ekonomske enote Petanjci smo zmotili, ko je kupoval nekoliko ceneiša jabolka, od sicer določene maloprodajne cene za rane sorte po 17 dinarjev za 'kilogram in ostale (zlati in rdeči delišes ter jonatan) po M) dinarjev. ,,Sindikat je določil, da se za naše delavce regresira nakup ja bolk tako, da znaša kilogram 9 oziroma 12 dinarjev. Razliko v ceni bo krila temeljna organizacija, ” je dejal. Pripomniti pa kaže, da je tudi sicer nakup jabolk v Bodoncih dokaj ugoden. Zanje je potrebno odšteti manj k, kot v prodajalnah s sadjem in pri roki so v večji količini. ,, Čeprav je bila letos bolj sušna letina kot običajno, sadje ni veliko slabše po kvaliteti, ’’pravi odbiralka jabolk Terezija Sadi, njena sodelavka Regina Car pa je mnenja, da so sadeži le nekoliko slabši zaradi suše, predvsem pa manjši. No, kupci so vseeno zadovoljni in veliko jih je, ki sami Kupca Rudi Lovenjak in Zdravko Horvat na sliki sta zadovoljna z izborom jabolk. Treba jih bo le še plačati in odpeljati domov, da bo skrb za ozimnico, kar sadja tiče, mimo. Vodja maloprodaje v bodenskem sadovnjaku Geza Solar (za tehtnico) ima te dni polne roke dela in čeprav prodaja poteka že skorajda polovico meseca, je sočnih sadežev še vedno dovolj. nabirajo jabolka v sadovnjaku ob pomoči . redarja Janeza Kozarja. Nabrano potem odtehta in ceno izračuna vodja malo prodaje, seveda odvisno od sorte nabranih jabolk in teže nabranega. GOBE IN PODATKI Poleg jabolk pa ie zdai aktualno tudi nabiranje gob. Tisto za kar jih je prikrajšalo suho poletje, skušajo gobarji nadoknaditi v prvih jesenskih dneh, ko je gobja bera kar ugodna. Zbiralnica gob je pri Horvatovih, v gornjem delu Bodonec, v dolini pa pri gostilni Sti-van. Tam je tudi zbiralnica mleka, gostilna pa je že sama po sebi družaben kraj, kjer se zve marsi kaj. Gospodarja Franca Štivana, ki je daleč na okoli znan po svojih harmoniki, tokrat ni bilo doma. Za šankom je bila Milena, gospodinja Irma pa je imela svoja opravila v kuhinji in na dvorišču. Tam je tudi velik oreh in ker je letos obilna letina, gostilniški obiskovalci kaj radi pobrskaio med suhim listjem za okusnimi plodovi. Tudi mi smo, o tem kar je novega pa smo hoteli pobarati še predsednika krajevne skupnosti Ludvika Novaka. ,,Zdaj ga ne boste našli doma, ker je zaposlen v soboški Panoniji, ” nam je pot prihranila sicer bolj redko zgovorna natakarica. Zato smo se po podatke opravili kar na krajevni urad, kjer smo zvedeli, da bo kmalu nared nova mrliška vežica v Bodoncih, v Vadarcih, ki tudi štejejo pod eno krajevno skupnost, pa je od zadnjih avgustovskih dni dalje odprt kmečki turizem. Lastnik je Štefan Marič, obiskovalcev pa zdaj, ko se narava na Goričkem odeva v lepe jesenske barve in je obilo plodov, gotovo ne bo manjkalo. Jesen je tudi čas ličkanja koruze. Pri tem delu smo zmotili r na dvorišču gostilne, kjer je tudi zbiralnica mleka in prije,en za popotnika, ki se želi odžejati. ____Z In še podatki: skupnosti Bodonci— Vada . vi 1097 krajanov, od ^“1^“ bra polovica Bodon^ zaposlenih pa je med nJ,’nl . sto prebivalcev, ki zdruz J delo v Muri in drugih delov organizacijah v pomurskem središču. Poleg že omenjane hladdm^ sta v kraju pomembni go^ trgovina, pošta in krajev ni ter podružnična šola s S razredi prve stopnje m oddelkoma vrtca. Od nač ’ so si jih zadali v tek^ srednjeročnem načrtu ,■ jra. krajevni skupnosti med ra nimi lanskoletna uredlte„r„hniki voda, pri katerem, so P° vode - Romi - s°de10* , z lastnim delom, kot sre Foto: Štefan Cele V Banovcih MURSKA SOBOTA Napredek, ki so ga naredili v krajevni skupnosti Veržej, gre v glavnem na rovaš lastnega dela, lastnih sredstev, predvsem v zadnjih letih. Samoprispevki, delovne akcije, prostovoljna dela in še kaj je tako značilno za to krajevno skupnost v kateri so poleg Veržeja še vasi Šilinci, Kristanci, Glrava, Bunčani in Banovci. Letos v septembru, se jim je iztekel petletni samoprispevek, zato so se odločili, da ponovno razpišejo referendum za podaljšanje samoprispevka. O tem smo se pogovarjali s predsednikom KK SZDL Veržej Vilkom Ferencem: Tovariš Ferenc, javne razprave o referendumskem programu so ga izoblikovale in kakšen je bil predlog referendumskega programa za naslednjih pet let? ,,Najprej moram povedati, da smo v naši krajevni skupnosti vodili široko javno razpravo o novem referendumskem programu. Zakaj? Vemo v kakšni situaciji smo, vemo tudi, da krajani vedno težje izdvajajo vsak, še kako potreben dinar. Odločili smo se, da damo v program resnično naloge, ki so nujne za celotno krajevno skupnost in za posamezne vasi. Gre predvsem za asfaltiranje vaških cest — mogoče je najpomembnejše v Bunčanih, kjer gre za cestno povezavo med Veržejem in to vasjo v dolžini 1300 metrov. V Grlavi, Kristancih in Salincih bi radi asfaltirali stranske ceste v skupni dolžini 2200 metrov, v Veržeju pa bi pričeli graditi prepotrebno kanalizacijo. V vseh vaseh so dodali še gramoziranje poljskih cest, saj je znano, da je naša krajevna skupnost pretežno kmetijska in kmetje se vozijo na polja po včasih skoraj neuporabnih cestah, zato jih je potrebno gramozirati, urediti in vzdrževati. Skupna naloga pa je v vseh naseljih pričetek izgradnje telefonskega omrežja. Menim, da bo ta naloga pripomogla k hitrejšemu razvoju naše krajevne skupnosti, saj je znano, da telefonija tudi eden od faktorjev, ki pripomore k hitrejšemu razvoju.” Referendum za uvedbo, oziroma podaljšanje samoprispevka je bil 11. septembra letos,, kakšni so rezultati? ,,V naseljih Bunčani, Grlava, Krištanci, Šalinci in Veržeju so se krajani z večino glasov odločili za uvedbo samoprispevka. V Veržeju recimo 70 odstotno, v Bunčanih-celo več. Referendum pa ni uspel v Banovcih. Vzroke še raziskujemo, vendar pa smo vsi krajani ogorčeni, saj smo doslej vedno dokazovali, da je naša krajevna skupnost homogena, da smo vedno bili pripravljeni združevati sredstva za tiste naloge, ki so širšega pomena za celotno krajevno skupnost. In posamezniki ne morejo in ne bi smeli stremeti za lastnimi interesi. Že po prvih ugotovitvah pa lahko rečemo, da je osnovni vzrok ravno v tem. Namreč, pri sprejemanju prispevnih stopenj za samoprispevek smo se odločili, da bomo poizkušali najti enako obremenitev za delavce, kmete in obrtnike. Tako naj bi kmetje po novem pla-. čevali 20 odstotkov od katasrt-skega dohodka in to naj bi jih izenačilo z delavci. Očitno pa to nekaterim ni bilo všeč vsaj v Banovcih ne in bili so dovolj močni, da so s. svojo akcijo uspeli v tem naselju. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka je že objavljen in Banovci- bodo v tem petletnem obdobju morali za svoje potrebe reševati stvari pač po svoje.” Ugotovitev predsednika KK SZDL Vilka Ferenca je točna. Žal je tokrat solidarnost padla na izpitu. Ali je res, da skupnost mora žrtvovati svoj razvoj na račun nekaj posameznikov? Verjetno ne ih v Banovcih bodo morali temeljito razmisliti o tem. Prej kot v šestih mesecih verjetno ne bo šlo, in teh 180 dni imajo dovolj časa za premislek o solidarnosti, o skupnih razvojnih načrtih in o tem, kaj je pravzaprav sploh skupnost. Odgovor je sicer na dlani. Vprašanje pa je, ali ga bodo v Banovcih našli? Dušan Loparnik Vilko Ferenc: Z rezultati referenduma smo zadovoljni, saj je v Bunčanih uspel 91,5 odstotno, v Veržeju 72,5 odstotno na Grlavi pa 68,6 odstotno. Žal pavnismo zadovoljni z Banovci, kjer referendum ni uspel. Mladinske delovne akcije, čeprav lokalne, so veržejski krajevni skupnosti in samemu Veržeju prinesle veliko, nenazadnje tudi lep spominski park, park Bratstva in enotnosti. turistična poslovalnica Kot je pokazala razprava na seji predsedstva počitniške zveze pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti, so se v soboški občini dokaj zavzeto lotili problematike mladinskega turizma. Načrtov jim očitno ne manjka, za največjega pa je treba nedvomno šteti pobudo za ustanovitev mladinske turistične poslovalnice v Murski Soboti, ki bi s svojim delovanjem začela vsaj s 1. januarjem prihodnjega leta. Velja pa povedati, da ta zamisel ni nova, saj se je porodila žev prejšnjih letih. Zato so zdaj prepričani, da jim bo ta akcija, ki se je v preteklosti večkrat izjalovila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, dokončno uspela. Posebej še zato ker počitniški zvezi delujeta tudi v Lendavi in Ljutomeru, dobili pa so tudi podporo vseh družbenopolitičnih dejavnikov. Na ta način bi bodoča mladinska turistična poslovalnica, ki bo omogočala znatno cenejši izletniški turizem za mlade Pomurce, vključevala člane počitniške zveze iz širšega pomurskega prostora. Hkrati pa nameravajo soboški počilničarji v prihodnje bolje izkoristiti možnosti za ceneno prenočevanje mladih v nekdanjih šolah, taborniških in dijaških domovih ter v drugih objektih, ki so za zdaj morda še premalo zasedeni. Zato se nameravajo čimprej povezati s planinci in taborniki, v mesecu oktobru pa nVPl^ se sestati z ment««« "a *> "S šolah, ker ug0,av'JisJ0 ižk»^4 kje še vedno organi*1^ možnosti w plačno izletov, čep«* ^jo članarine lahk« P jn via* * ceneje z avto Doslej je bl!“ tfne pošiljko mladinske tur1* ^eneg* t ..ji zveze pri O dogo**”1.' Soboti pa so nekaj drugih eznih p«d letos po P^fknioraaJ’^ izvedli kviz ^d" naslovom ”v Uaief^nju" domovino- ■ - n3 vPr^i(9, mladi odgovarjali ’ življenjski P«‘ jegOve^ sicer o času od J pa d ysak načelo nase P^jpe-^ kul druge sveto> pra ekipa bo turni vanje pa bo ob 4O.|etln ko praznuj vN0J-ae!()vali'% novitve A do sod6' Mitničarji o" u g' F STRAN 10 VESTNIK, reportaže PRI PODLOGOVIH V MOŠČANCIH IZ RAKIČANA Mesili smo in pekli 24-letni JANEZ OPEČ iz Rakitna si prav zares lahko zadovoljno mane roke. Začeli so se mu namreč vrstiti dobitki kot po tekočem traku. Več let je bilo sicer tako, da zneski, ki jih je prejel ali ;n igri LOTO ali športni napovedi, niso bili ravno kaj prida ~ letos pa naenkrat milijoni! Bilo je pred dobrim mesecem, ko je, kot ponavadi, spet igral LOTO. ®"a je petica in zadel je okrog 5 (starih) milijonov. Več kot dovolj Jebilo to za dopust na morju. Tu-1 tam je seveda igral in spet je bi-0 nekaj, skoraj toliko, da je bilo . . ovolj za njegov sistem športne . govedi, to je 3.500,00 dinarjev. *av’l je na presenečenje pri parih umamo (ZG)-Dinamo (V) in nnpija—Rijeka. V obeh primerih . s'a res bili dvojki, pa tudi ostale ?are je pravilno napovedal in bila k trinajstica — srečna seveda! Po- 'ega je imel še 6 dvanajstič. ° denar je treba seveda v inbljano, menda bo kar okrog 87 Sar'h milijonov. Kaj bo storil z nj’tni? Avto že ima, zato mu v ta ne bo treba dati ničesar, up" Pa bo pohištvo in ostalo P'emo za stanovanje — zaenkrat petek je odložil ob ne kdo bo poslej MIZARIL? V g farjev f?' Mo nekoč veliko “d> zdai ?? Imel> dovolj dela. J^tvo v ! ,^a 'meli, vendar p d|l|'a. ZdaJJ Vas‘ kljub temu mA kije „1^. namre^ še Jože ^'nse UpodJe m'zar‘K odložil > težavi?' napre-i’ vendar fe n Um se zdravjem. No, ja, Utor? drUgo P'm V delavnico in stvara tUdi8nkreHSaj počislim J°> ' ■ Je kako manjšo bila» živ° pred b'!° v delavnici daj Čadbena sezo"6^ leti’ ko je Sem 5 sez°na na višku. Te-p°močniki izdeloval odložil oblič, vendar mizarske delavnice ni ' Skoda bi bila, če bi jo! Stavk ' I ■ viš k Vendar tudi x U” tehnični šoli v ^’^Vač-^da z L?V a'sin? ko sem tse Jaz' Ve-k Ska xe Jaz učil za SjNaj »h> imeia° etV> mizarska amPak ' ’uf’U L^^bilj .'■•Kosmov XktX'i e®^0’ smo M>inPakrofkt^ in 0'“' „0Ji ______ ^-LH^TOBRa 983 delom doma Rad pa bi, da živi še skupaj s starši — preostale milijone pabo pustil v banki. Pa še naprej bo seveda igral LOTO in športo napoved. Janezu je, kot Kaže, sreča pri teh igrah naklonjena, za večino pa je opoteča.. J. G. Srečni Janez iz Rakičana — Foto: A. A. ,,Res mi je hudo. Zato pa občasno stopim v delavnico, nabrusim rezilne nože, žage, namažem stroje ... Ne morem si zamisliti, da bi vse to, kar sem si s takimi težavami nakupil, z leti propadlo oziroma bi bilo odtujeno.” V Petkovi mizarski delavnici pa niso izdelovali zgolj gradbenega pohištva, ampak tudLpravo pohištvo za dnevne sobe, spalnice in kuhinje. Zanj niso uporabljali ive-ric in panelk, ampak masiven — poln les. Ponavadi so ga pripeljali kmetje sami. Jože se seveda ne spominja, koliko kmečkih postelj so naredili v njegovi delavnici, prav dobro pa ve povedati, da so jih največ naredili v zimskih mesecih, zlasti pa po novem letu. Tedaj je bil pač pustni čas — čas porok in tisti, ki se je poročil na kak grunt, je pač moral pripeljati če ne drugo vsaj omaro. Bolj premožna ženin ali nevesta, ki sta se poročala na tuj grunt, pa sta peljala tudi posteljo. V marsikateri hiši imajo še zdaj pohištvo, ki je bilo izdelano v Petkovi delavnici. Kdo bo poslej mizaril? Potem ko je odšel Jože Petek v pokoj, je Bogojina ostala brez rednega mizarja. Res pa je, da je v vasi še nekaj mizarjev, vendar so ti redno zaposleni v drugih mizarskih obratih. Škoda: Bogojina je slovela po mizarjih, zdaj pa pravega mojstra nima več. Tekst: S. Sobočan, Foto: A. Abrahdm Če smo se lahko prepričali, kako mesijo in pečejo v pekarnah, čemu se ne bi za spremembo še v to, kako jim gre tako, bojda njega dni sila Čislano in razširjeno opravilo od rok na kmetih. Namignili so nam, da je za to najboljši naslov Moščanci 21 pri Kolarjevih, po domače Podlogo- VEŠČINA PRI KORITU Petek je bil in kot smo se dogovorili z gospodarjem, 55-letnim Evgenom Kolarjem, naj bi se zgodilo ravno na ta dan. Bo, kar, bo, sva se pri koritu zedinila z gospodinjo Zlatico, ko je bilo vse nared za mesenje. Dobro uro in pol so morali ,,stati” ržena moka, kvas in voda, da so bili godni za ,,obdelavo”, nato pa so se gospodinjine roke vešče lotile mesenja. Po dobrih 15 minutah ,,obdelovanja” onega v koritu, je napočil čas počitka in priložnost za nekaj najnujnejših pojasnil. Pri Kolarjevih se ukvarjajo s peko kruha že malone od pamtiveka. Zlatica jo je nasledila po materi, hčerka — ,,ta tudi mesi in peče” — bo po njej. Nikdar ne spečejo le enega, marveč najmanj štiri hlebce, pa ne iz nekakšnega praznoverja, kot smo sprva mislili, temveč iz docela varčevalnih razlogov. MED VZHAJANJEM IN PRIPRAVO PEČI Spet je morala miniti poldruga ura, da je testo v koritu vzšlo, nakar ga je Zlatica, napetega kot le kaj, oblikovala v štiri hlebce in jih spravila v za to nalašč pripravljene košarice. Medtem, pravzaprav že prej, ko je testo vzhajalo in smo mimogrede poklepetali, je pripravila tudi krušno peč. ,,Nimamo je v kuhinji kot drugje, ampak v gospodarskem poslopju, kar sploh ne moti. S kakšnimi drvmi kurim, sploh ni važno, važno pa je, da V osnovnem zdravstvu manj sredstev Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lendava ugotavlja, da je še vedno prevelik odliv sredstev za bolnišnično in specialistično zdravljenje. Tako gre za bolnišnično zdravstvo kar 44 in za specialistično 39 odstotkov sredstev. Vse to seveda kaže, da v osnovnem zdravstvu ni bilo storjeno veliko, kljub dogovorom in usmeritvam. Številni predlogi in nakazane možne rešitve zavezujejo tako izvajalce zdravstvenih storitev kot uporabnike, da so v teh zaostrenih gospodarskih razmerah dolžni varčevati in skrbeti za lastno zdravje. Problematika zdravstva nasploh ol> nezinanjšanju pravic uporabnikov, porast zdravstvenih storitev, še posebej materialnih stroškov, so gotovo nesorazmerja, ki lahko vplivajo na doseženo raven zdravstvenega varstva, zato bi se tega morali vsi zavedati. Sprejet sistem financiranja v občinski zdravstveni skupnosti v o.bliki svobodne menjave dela v prihodnje ne dovoljuje, da bi izgube zdravstvenih delovnih organizacij bremenile skupnost. Za boljši položaj osnovnega zdravstva sta torej prvi pogoj zajezitev odliva sredstev in varčevanje na vsakem koraku. Jani D. je dovolj žerjavice,” smo bili poučeni. S hlebci in gospodinjo smo se nato odpravili k peči. Tu Podlogovi Zlatici iz Moščanec se je peka kruha tudi to pot posrečila je bilo treba še malce počakati, kajti s hlebci testa ni moč kar koj v razgreto peč, saj se sicer zažgejo. Kot rečeno — tako storjeno. Zlatica je z ,,greblico” razgrnila žerjavico, poprijela za ,,lopar” in nanj sva polagala hlebce, ki so drug za drugim "romali na varno. Samo, še vratca peči je bilo treba zapreti in dežurstvo se je začelo. DEŽURSTVO DO ZAPEČE-NJA Med klepetom o dobrih starih časih, ko so še pekli koruzni kruh in druge domače dobrote, se je v ..hišnem krušnem tabernaklju” marsikaj dogajalo, JELENI PRIHAJAJO S 6200 hektarji lovnih površin je lovska družina Dobrovnik ena izmed največjih v Pomurju. Gospodar družine Jože Bogdan iz Dobrovnika ugotavlja, da je na njihovem lovnem območju vsaKo leto več tako imenovane visoke divjadi: srn, divjih prašičev, zlasti pa jelenov in košut. Slednji menda prihajajo sem z Madžarske, medtem ko se prašiči in srne razmnožujejo na tem območju, ki ima zanje dovolj hrane in naravnih zavetišč. ,,Kar zadeva- visoko divjad, nameravamo letos odstreliti 20 prašičev. Od tega števila smo jih 12 že uplenili. Verjetno bomo načrt odstrela kosmatincev še. povečali, saj so se močno razširili. Jelenov bomo predvidoma ustrelili 10 in 2 košuti. Plan odstrela srn predvideva 65 upleni tev. Nekaj od teh bodo uplenili tudi tuji lovci. Veliko manj pa bomo’ streljali nizke divjadi. Jerebic ne streljamo že tretje leto. Tako nam ostanejo le še zajci in fazani. Ker v lovišče vsako leto vlagamo mladiče, lani na primer 250, letos pa 100, smo uspeli pri teh dveh vrstah divjadi spet vzpostaviti naravno ravnotežje. Načrt odstrela je torej pri nizki divjadi močno skrčen.” Tako pravi ,,gospodar” Jože Bogdan. Ni pozabil omeniti tudi tega, da lovska družina Dobrovnik šteje 60 članov. Pravzaprav je članov 57, kajti tri so članice — lovke! Lovska družina potemtakem ni več moško društvo, ampak organizacija, v katero a ne nenadzorovano. Vsakih^par pet ali deset minut je Podlogova mamka pokukala v notranjost, da bi se prepričala, če gre vse po načrtih. Tudi tokratni predah smo izrabili za pomenek in zvedeli, da štirje hlebci kruha zadoščajo za petčlansko Kolarjevo družino za najmanj osem dni, včasih pa še dlje. ,,Ni se bati, da bi se pokva- ‘ ril, kajti damo ga v zmrzovalnik in zdrži,” se je namuznila. ,,To že, mati Podlogova, toda kako ie bilo nekdaj, ko tega tehničnega čudesa še ni bilo pri roki?” smo bili prepričani, da jo spravimo v zadrego. Pa ne. Sploh s^ ni zmedla, pač pa nas še enkrat spomnila na obstojnost doma pečenega kruha. (Saj, ne govorimo zaman, kako grčavi in pokončni so naši kmečki ljudje!) Odkrito povedano: bolj ko se je bližal konec dežurstva, bolj smo bili nestrpni, kaj če se ne pripravljeni tudi kaj storiti. Lov še zdaleč ni zgolj streljanje divjadi, lahko bi celo trdili, da je to ,,postranska” reč, pri lovcih gre bolj za očuvanje divjadi oziroma vzpostavitev naravnega ravnotežja. Prav zaradi tega lovci Jože Bogdan: ,,Lovci in kmetijci si nismo v laseh; vedno se uspemo dogovoriti za 'primerno odškod ni no.” posreči. Toda tudi tokrat smo se ušteli. USPELA,,DEGUSTACIJA” IN ŠE KAJ Z nekakšno pobožnostjo je gospodinja Zlatica naposled odprla vratca peči, vzela greblji-co, si pomagala z „burklami” in kmalu smo lahko ugledali prvega, zlatorumeno zapečenega, vabljivo dišečega, kar občutno hrustljavega in sploh — na ,,loparju” je bil prvi hlebec domačega rženega kruha. Le komu se ne bi ob tem pocedile sline? Zdelo se je kot obred, ko jih je tako drugega za drugim jemala iz peči, jih skrbno brisala in.polagala na varno Znenada se nam je začelo muditi. Vsaj v skorjico da zagrizemo, pa bomo že potešeni, smo priganjali sebe in našo gostiteljico, zavedajoč se sicer, da naglica ni bila še nikdar dobrodošla. V kuhinji, kjer se je vse skupaj začelo, smo še kadeče hlebce odložili in se pripravili na ,,degustacijo”. Tega, da jih bodo, ko se bodo ohladili, dva spravili v zmrzovalnik, dva pa pustili za vsakdanjo rabo, že nismo slišali. Na vzklik čudenja, čemu je z nožem najprej prekrižala hlebec in šele nato zarezala vanj, je Zlatica menila, da je s tem ,,blagoslovljen”, nakar smo si z užitkom privoščili ,,kraj-ček”. Za meščana, ki mu ni usojeno, da bi bil vsakodnevno deležen domačega kruha, je bilo kajpak vse to doživetje, ki so ga kasneje popestrile še druge domače dobrote. Vsekakor bomo v Moščance še prišli. Branko Žunec Foto: Milan Skledhr vlagajo v lovišča tudi mladiče, divjadi pokladajo hrano itd. Dobrovniški lovci, ki so organizirani po treh rajonih, pa ne zanemarjajo tudi družbenega življenja. V bližini nekdanje opekarne so uredili strelišče, kjer med drugim prirejajo tekmovanja v strejanju na glinaste golobe. Sicer pa imajo tudi lovsko kočo, do katere so letos položili tisoč metrov dolg električni kabel, namesto zračnega, ki zaradi drevja ni bil najbolj primeren in so včasih ostali brez STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Krtsan rnč jeza aasri hi Mor je zamudil enkratno priložnost, 9 da sliši govoriti živali in rastline, kar je po ljudskem izročilu mogoče na to edinstveno noč v letu, mu ne preostane drugega, kot da ver- H jame v to. Strokovnjaki so že odkrili načine, na katere se sporazumevajo razvite živali, nedolgo tega pa smo v tujem tisku lahko w prebrali tudi presenetljiva odkritja ekologov washingtonske univerze o govorici dreves. Biologi že nekaj časa vedo, da se drevesa zavarujejo pred razli-čnimi nadlogami tako, da povečajo v listih količino posebnih sno-vi, fenolov. Raziskovalca Gordon Orians in David Rhoades sta S odkrila, da pride do tega zaščitnega procesa iudf v drevesih, ki so g celo do 70 metrov oddaljena od napadenega drevesa. To sta 9 Štirje jeleni so morali dati svoje kože, da je neki bavarski krojač lahko sešil kratke hlače Josefu Koepke ju, dvo-metrašu s 120 kilogrami, ki je sicer voznik buldožera. Trebušni > obseg hlač meri 166 centimetrov. JEZO »POŽRETI”?i Ob primerni jedi in prijetni glasbi bo poslej mogoče doma pripraviti tudi zaželene vonjave, da bo družabni večer še prijetnejši. Na tržiščb so se namreč pojavile dišavite plošče, najnove^i izdelek, namenjen razvedrilu. Gre za ploščo, ki je velika približno toliko kot mala gremo-fdm&a m, njejso shranjene izbrane dišave. Ko dSavno ploščo porinete v posebno elektronsko napravo, narejeno v ta namen, začne oddajati vonjave, ki ste si jih s ploščo vred izbrali. Na voljo so že plošče, ki pričarajo v stanovanje dišave morske obale, vonj gozda po dežju, vonj gorečih sveč ipd. Seveda je mogoče kupiti tudi plošče z izbranimi parfumi- Male plošče zadoščajo le za nekajminutno odišavljenje — vonj se seveda v pa so že velike dišavne plošče, ki bodo lahko oddajale zaželene vonjave pol ure, se pravi, da bodo praktično uporabne za vei sti. In še cena; dektrbhska naprava stane okoli 20 dolarjev, posamezna plošča pa od poldrugega dolarja naprej. Cela vrsta knjig je v zadnjem letu ugledala luč dneva in v njih psihologi premišljajo ravno narobe. Večkrat ko človek s kričanjem ali lomljjem predmetov ali kakor koli že strese svojo jezo, več je verjetnosti, da mu bo takšno Zmerneži V vrsti psiholog menijo, da je sedanje ^P^ prejšnje navdušenje na „ njem” jeze le odraz tega, psihologija postala zeo . Ijena, še posebno v svoji poljudni obliki. James Forsyth je sicer Tek-sačan, toda nekaj časa že živi v Bruslju kjer sta z ženo Simono odprla restavracijo. Pa ni šlo. Potem je James začel razmišljati o svojih mladih letih, ko je v Teksasu pomagal loviti kače. S Simono sta se odločila: na jedilniku imata krokodilje meso s Honde, noje iz Južne Afrike in pa najrazličnejše kače. Od takrat imata polne roke dela in polno restavracijo. Muhasto vreme skozi stoletja Kadar nanese pogovor na vreme, pravimo: ,,Letos smo imeli izredno lepo poletje in začetek jeseni.” Pa ni bilo vedno tako. Pobrskajmo malo po starih zapisih in videli bomo, kako muhasto je znalo biti vreme. Četrtega junija 1764 je v okolici Gospiča in Banja Luke zapadlo snega do kolena. Trinajst let kasneje se je to ponovilo v nekaterih krajih Bosne in v Sremu. Toda koledar je takrat kazal 26. in 27. junij, torej — uradno že poletje! Bilo pa je še huje; leta 1717 je zapadel sneg v Črni Gori 20. julija, podobno leta 1803. Dne 24. avgusta 1777 je sneg pobelil Sarajevo, pred tem, leta 1716 se je 16. avgu- sta na nekaterih bosenskih rekah pojavil led in tudi snežilo je. Kronist francoskega mesteca Chamonixa je v 16. stol, zapisal: ,,Žito žanjemo v snegu in zrnje je popolnoma premočeno.” Leto 1675 je bilo po vsej Evropi izredno hladno. Francoska pisateljica madame de Sevigne je pisala svoji hčerki v Provanso med drugim tudi o tem kako v juliju kurijo peči, da jih ne bi zeblo. Leta 1725 je bilo veliko dežja. V Franciji žetve niso imeli, ker so poljščine zgnile. Doslej omenjeni primeri muhastega vremena so iz 17. Jn 18. stoletja, ki ju vremenoslovci imenujejo tudi ,,mala ledena doba.” Leta 994 je poleti vladala izredna vročina: reke so se dobesedno izsušile. Tudi leta 1186 je bilo v osrednji in v vzhodni Evropi izredno toplo. Žetev so opravili maja, trgatev pa v juliju. Podobno je bilo tudi v letih 1228, 1328 in 1420. Leta 1718 je bila takšna suša, da so v studenc’-tud’ iptia nonv.j. ------- nibll0" Leta 1802 v Sandzaku n od 5. -maja do j* • jgzapt-Slovenski kronist sal 26. avgusta 17USn ’ceSij za suša . . . veliko je Pr deZ? . in v Koncem prejšnjega poletja tega stoletja so je ' povpreno lepa, le „ .mj av^’ okolici Vranja v ju^J 1909 tu sta zapadel sneg- ježevtia 1920 so bila hladn® pilo 3^ poletja. Potem je n pih poletij, do leta Franciji usahnili Ubijalski herbicidi Je najboljši in najcenejši herbicid, kar so jih doslej izdelali. Njivo, polno plevela, lahko očisti in pripravi za setev v enem dnevu. V velikem delu sveta je postal najboljši kmetov prijatelj, ki ponekod premošča tisto tanko črto, med preživetjem in lakoto, toda hkrati je tudi sovražnik in smrtna nevarnost. Na tisoč ljudi vsako leto hudo zboli in umre zaradi zastrupitve s tem herbicidom. Gre za rjavkast strup, ki ga kemiki označujejo z zapleteno formulo, na kratko mu pravijo parakuat, po svetu pa kroži kot uničevalec plevela pod raznimi imeni, kot gramoxon, paraxol ipd. Se posebno je razširjena njegova uporaba v tretjem svetu. Za razliko od drugih pesticidov parakuat nima neželenih stranskih učinkov rta okolje in ne ogroža človekovega zdravja posredno, kot na primer DDT. Je pa v neposred- Z MANJ BOLEČINAM)[ Mnogim bolnikom, ki so jim vstavili umetno a|j s Pon<^elo0 po operaciji pojavile motnje, ki so jih kirurgi odpravi) pOd posegi ali pa z laserskim čiščenjem motnosti očesneSainoin^> lupo. Tudi lasersko čiščenje je bilo razmeroma dolgo $ ^gnin °? boleče. Poslej ne bo več tako, saj so izdelali nov laser, čiščenje hitreje in neboleče. erbiia.spO^oU^' Novi laser ima kristal zelo redkega elementa erbij , vsgjea° ga žarči visokofrekvenčni snop svetlobe, ki ni nevaren mOgoče 11 no lečo niti za očesno mrežnico, kar za druge laserje snoval ga je dr. Gerald Hom. Vazali dazado^morij0 Dosedanji posegi z erbijevim laserjem so pokaza"’ j jaserj' 15 pulzov'za očiščenje mrene pod očesnim vsadkom. b0|nikaz za enako delo opraviti 75 db 100 pulzov. In tudi pnp ogo. j^tf sko čiščenje ni zahtevna. Zadošča le kapljica anesteti vse gim Novi laser bo na tržišču že prihodnje leto, ko bo pr km’11! ste. NISO NEVARNI Na krokodilji farmi na Floridi se med kakšnimi sto krokodili hladi tudi znani potapljač in študent zoologije Kent Vliet, ki proučuje ljubezensko življenje teh živali. Pravi, da ga doslej še noben krokodil ni ugriznil, ker je pač pazil, da jim ni prišel preblizu. Kent trdi, da se tem živalim dela prevelika krivica s trditvijo, da so neizmerno požrešne. Moramo mu pač verjeti, kajti tisti, ki so kdaj končali v krokodiljem trebuhu mu ne morejo ugovarjati. DO UŠES IN ČEZ — Do ušes sem zaljubljen v sosedovo Brigitkol Na pol nor sem za njo. — Zakaj je pa ne zaprosiš za roko? — Saj sem ti povedal, da sem le na pol nor . . . RAZUMNO - Tovariš šef, odkrito vam povem, ni v skladu s sposobnostmi. — Strinjam se, vendar se trudim, o® umrli. - Majči, boste šli v tem upam ... DRUGJE SMO PREBRAlI Nekoč so verjeli, da povzročajo kolero kumare. .. jia«”' X X x MO je V Švici so pričeli prodajati umetna vrabčja gnezda.^. spleta reč, da je vse manj naravnega materiala iz katerega domove. xx Na nadmorski višini 4950 metrov je Venčuan, na m J Tibetom, najvišje ležeče mesto. XXX V nekaterih predelih Burme, Tajske, Mongolije sladkajo marveč ga solijo. ■A0 i1' .d«"" Tibd3 .. 1$ XXX . od18.j^ja Nekemu Jacku O’Learu iz Los Angelesa se je junija 1956 neprestano kolcalo. ------ vestnik, STRAN 12 PRIPRAVA ozimnice Priprava. Gobe najprej očisti-m°. nato jih v veliki količini vode dva do trikrat operemo. Dobro jih očedimo. Večje lisičke razrežemo, manjše pustimo cele. Debele' klobuke jurčkov, kosta-n)evk in šampinjonov narežemo na rezine, manjše pustimo cele. Debela stebla razrežemo, sicer Postanejo žilava. Svetle gobe ^oj pokapamo z limoninim sokom. Pravilno zamrzovanje. Gob ne anširamo, četudi smo slišali nasProtno, ker postanejo s tem ' 'ni izmed prejšnjih številk smo na kratko predstavili priključek 24 traktorsko hidravliko, ki °mogoča cepljenje metrskih hlo-."L Na celjskem sejmu obrti pa le obrtnik Kopše prikazal ^'ostejšo napravo; je neke S'°“c 1 navojem, ki hlod v e k plošči in ga tako razcepi-tj-?!*'0 ie moč priključiti na gorsko kardansko gred. ,t°amaterje P° izumu je bila !a stvar poklicnih foto-Posameznih petičnih Leta 1889 pa je l' iitok man 'zdelal fotoaparat J?rabo’ in sicer boks film s 100 posnetki. **’ so poslale najbolj tete pocket &AT>c M»»»iec n« Izletih' d ^ih in 80 se ohranile v do današnjih ^O^shega fotografa pa ŽnWn1Samo fUm’marveč Wdi . • Pmu ’ hastavitev ostrine v^OMavm^ei so poskušali 'e težave. Tako 1 15 leti pojavila Takšna nova izvedba Kodak instamatic. Pro- OKTOBRA IS®3 medle in puste. Najboljši način: gobe, ločeno po vrstah ali pa mešano, skoraj do mehkega dušimo v majhni količini maščobe in limoninega soka, po želji z malo naribane čebule, soli ali popra. Takoj nato jih naložimo v primerne posode; velike posode vzamemo za gobje priloge, manjše pa za juhe in omake ali za jedi, kjer gobe dodamo le za okus. Embalaža. Podode iz aluminijaste folije in umetne mase, jogurtovi kozarci. Rok trajanja. Približno 8 mesecev. Uporaba — kot priloga. Gobe vzamemo dve uri pred uporabo iz zamrzovalnika. Narežemo na Preprosti aparti blem vstavljanja filma v aparat je Kodak rešil s posebno kaseto, ki jo samo potisnemo v aparat (ali posneto vzamemo ven), pa je stvar opravljena. Naslednji problem je pravilna osvetlitev. To so rešili s posebnimi simboli na objektivu na osnovi izkustvenih vrednosti. Najbolj preprosti aparati imajo za nastavitev samo dva simbola: sonce ali oblak in s tem dve osvetlitvi. Čisto avtomatski aparat pa ima vgrajen svetlomer in avtomatski zaklop od 30 sekund do 1/300 sekund. Ne najmanjši problem je ostrina slike, ki je odvisna od nastavitve razdalje in zaslonke. Najenostavnejši aparati imajo možnost dodamo malo, neodtajano porcijo gob. Ko se riž dalje kuha, se gobe v njem odtajajo. POMEMBNO! Odtajanih gob ne pustimo stati, vedno jih takoj segrejmo! BOKS ZA HUMUS — Spet ena od domislic naših zasebnih obrtnikov: betonski (montažni) boks za pripravo humusa. Taka ,,konstrukcija” ne bi bila odveč na marsikaterem dvorišču, saj bi si tako sami pripravili dovolj rodovitne čmice za vrtove. Tudi na ta način bi lahko veliko privarčevali. ostrega snemanja od 1,5 metra do neskončnosti. Ti so brez oznak in temeljijo samo na principu globinske ostrine. Že v tovarni vgradijo primerno odprtino zaslonke. Za bolj zahtevne amaterje, ki bi radi sami nekoliko vplivali na ostrino in s tem kompozicijo slike, pa so ponavadi trije simboli, in sicer za portret, skupino, pokrajino. Tudi tu je osnova globinska ostrina, ker je nastavitev razdalje s simboli samo približna. Leta .1972 je Kodak, nato pa še Agfa, dal na trg kasetno varianto MINIATURNEGA aparata pocket instamatic na film tipa 110. Danes imamo celo poplavo teh fotoaparatov z različnimi inačicami in sposobnostmi. Opisali smo vam delovanje preprostih aparatov. Tudi poceni so. Na tržišču pa so seveda tudi dragi aparati, v katerih priskoči fotoamaterju na pomoč avtomatika, kot smo pa zapisali v eni izmed prejšnjih številk, Japonci izdelujejo celo govoreče aparate, ki ,,ukazujejo” lastniku, kaj naj stori, da bo slika ostra, dovolj osvetljena in — da ne bo snemal na prazno. Če boste snemali kot fotoamater kdaj, ne da bi imeli v aparatu film, se potolažite: to se zgodi včasih celo poklicnim rokovalcem — fotografom in tudi novinarjem. DOBRO JE. CE VESTE Zdravilo proti artritisu Vse reumatske bolezni, vključno i reumatoidnim artritisom, se lahko učinkovito zdravijo s stradanjem s sokom. V bioloških klinikah se začne zdravljenje pacientov z reumatoidnim artritisom brez izjeme s stradanjem. Izvaja se izmenično s specialno dieto, na primer teden dni stradanje s sokom, temu sledi sedemdnevna specialna dieta in spet dvotedensko stradanje, potem dva tedna diete, itd. Po dr. Airolu, največjem strokovnjaku za biološko medicino, se dosežejo najboljši rezultati s sokovi zelenjavne mešanice iz korenčka, zelene in rdeče pese ter z zelenjavno juho. PRESNA HRANA KOT ZDRAVILO Prehrana med stradanjem mora biti sestavljena iz presne zelenjave in sadja, orehov, semen in mladik. Nekuhana hrana bo zalagala organizem s potrebnimi vitamini in minerali, pa tudi s pomembnimi encimi in lahko prebavljivim naravnim škrobom in s proteini. Takšna prehrana bo pomagala telesu v procesu prečiščevanja in detoksinacije. KAKO SE ARTRITIS ZDRAVI V ŠVEDSKI Primer pacientke Friberg je resnična in dramatična zgodba o človeškem trpljenju in brez-moči, circulus vitiosus ,,sprehajanja” od enega zdravnika k drugemu, od bolnice do bolnice v upanju, da obstaja zdravilo proti bolečinam. To je tipična zgodba artritičara, ki je jemal ogromne količine toksičnih zdravil, pa mu je vseeno bilo vsak dan slabše. Prvi znaki artritisa so se pojavili 1964. leta. Začelo se je z otrplostjo sklepov, nato so sklepi zatekli in postali boleči. Zdravnik je pacientki predlagal bolniško zdravljenje. Tako so se začeli dvoletni odhodi k različnim zdravnikom v različne bolnice. V teh letih je pacientka več časa prebila v bolnici kot pa doma. Januarja 1966 leta se je njeno stanje poslabšalo. Razen zglobov ji je še oteklo celo telo. Zdravnik ji je rekel, da je to posledica velike količine zdravil. Ko je nehala jemati zdravila, so postale bolečine neznosne. Padla je v depresijo in si želela smrti. Tedaj so ji njeni znanci rekli za Brandelovo kliniko. Tja je odšla marca. Takoj je bila razporejena na sedemnajstdnevno stradanje s šoki. Po teh dneh je začutila veliko olajšanje. Bolečine so skoraj povsem izginile in tudi sklepi so postali gibljivejši. Potem je odšla za sedem dni domov. Ponovno se je vrnila v Brandelovo kliniko in stradala sedem dni ob vodi. Za tem je bila štiri tedne na specialni dieti, pa spet teden dni stradala ob šokih. Odšla je domov z boljšim zdravjem. Junija 1966 leta se je vrnila na kliniko in stradala 21 dni. Po sedemnajstih dneh stradanja s šoki je bila povsem zdrava. Lahko je sedela zravnana in se dolgo sprehajala. BIOLOŠKA OBRAVNAVA Da bi končala zdravljenje se je še enkrat vrnila na Brandelovo kliniko oktobra. To pot je ostala osem tednov. Ni stradala, imela je posebno dieto z biološko obravnavo: terapevtske kopeli, masaže, parne kopeli . . . Vrnila se je k družini polna elana in načrtov. Danes živi normalno življenje, plava, smuča, telovadi. Njena prehrana je izključno vegetarijanska. Prevladujejo krompir, poganjki, proso, riž, zelena, peteršilj, od sadja pa banane, kisla jabolka in višnje. RADIO MURSKA SOBOTA T '__ . ' ' - ' ’ ' ■' PET NAJPOPULARNEJŠIH - TUJIH Predlogi za lestvico 5. najpopularnejših tujih skladb: It's a mistake — Man at work Moonlight shadow — Mike Oldfield Double Dutch — Malcom McLaren Buffalo soilder — Bob Marley and The Waiters I like Chopin — Gazebo Billy Jane — Rod Stewart Vamos a la playa — Righeria Africa (Woodeo master) — Rose Lawrens To Shay — Kajagoogoo Flashdance (What a feeling) — Irene Cara Glasujte za tri, ki so vam najbolj všeč in predloge pošljite na Radio Murska Sobota, Titova 29/1 s pripisom Za pet najpopularnejših. Izžrebali bomo dve vstopnici za Disco D v Diani. PET NAJPOPULARNEJŠIH - DOMAČIH Predlogi za lestvico 5. najpopularnejših domaših skladb: Malena — Zlatko Pejakovič , Na kušinu — Tereza Kesovija Dovidenja — Neda Ukraden Ženske navade — Kri A vitar puše — Oliver Dragojevič Kokolo — Magazin Sitnije sestro, sitnije — Griva Rock'n roli u parku — Kontrola leta Ostani z nami — Andrej Šifrer Navrat — nanos i na svojo ruku — Vatreni poljubac Glasujte za tri, ki so vam najbolj všeč in predloge pošljite na Radio Murska Sobota, Titova 29/1 s pripisom: Za pet najpopularnejših. Izžrebali bomo plošče in kasete, ki jih podarja Elektrotehna Murska Sobota. sestavil Marko Napast avtor Dunajskih sonetov mesto v južni T určiji začasen denar svetilka s steklenim ohišjem jordanska luka v Rdečen morju redko , žensko ' ime otok blizu irske obale sadno drevo vojskovodja zahodnih Germano španski teniški igralec . - veznik izraelski politik (Aba) zločin reka v Slavoniji vročekrven človek vranični prisad Pri živini avtomobilska oznaka Švedske radon nekdanje rusko carstvo Karlovac natrij ime dveh dvorcev v Versaillesu močna alkoholna pijača ženski pevski glas Skopje semitska boginja (Izida) erbij pevec Ota rim Kekčeva prijateljica otok čarovnice Kirke plemensko govedo oranje, zorana zemlja neznank: v matematiki IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA PROBLEM - Prosim, koliko stane pri^vas penzion za deset — Samo malo, bom izračunal. - Ne veste tega na pamet? - Ne, ker pri nas še noben gost ni ostal več kot dva dni. . . STRAN 13 Črni Peter Rad se pretepa, nagajati zna, le ko je vprašan, odgovoriti ne zna. V NOVO ŠOLO Zadnji dnevi počitnic so hitro minili, ker smo doma imeli veliko dela. Preselili smo se namreč. Zame to takrat ni bila velika sprememba. Že sem se. veselila svoje lepe sobe in velike hiše. V stanovanjskem bloku smo imeli malo prostora. Jaz sem želela pri učenju imeti mir, kar pa tam ni bilo mogoče. Ko je . napočil prvi dan šole, sem se malce zbrala. Že res, da sem nekaj novih sošolk poznala, vendar ne vseh. Nisem si mogla predstavljati, kako me bodo sprejele medse. Prvo jutro sem se peljala v šolo s kolesom. Na šolskem dvorišču je stalo vse polno učencev. Prvošolčke so spremljale mamice. Joj, kako so vsi buljili vame. ,,Ta je pa nova,” sem slišala, kako so šepetali. Čez nekaj minut so prišli ven učitelji in tovariš ravnatelj. Vsem je zaželel dobrodošlico ob prvem šolskem dnevu. Želela sem biti v 8. b razredu a me je tov. ravnatelj da v a razred. Pa nič za to. Z novimi sošolci se dobro razumemo. Čisto drugače je, kot prejšnja leta. Dekleta se š fanti sploh nismo razumele. Bili smo nemogoč razred. Upam, da je vsaj zadnje leto boljše. • Sedaj je dobro tako, kot je. Zopet pišem domače naloge, se mučim z matematičnimi enačbami, s formulami pri fiziki . . . Tako je pač! ■ Bil sem brigadir Že precej časa si v KS Razkrižje prizadevamo in močno želimo, da bi tudi v našo KS napeljali vodovod. Razpisan je bil referendum, na katerem so se krajani izrekli za nov samoprispevek, kije namenjen za vodovod. Da bodo naše želje v prihodnjem času uresničene, smo ugotovili letos. Že spomladi so pripeljali cevi, v začetku počitnic pa je že prišla prva izmena brigadirjev. Prisrčno smo jih sprejeli in jim pred šolo pripravili tudi kulturni program. Pričelo se je težko delo, saj je bilo potrebno izkopati precej kilometrov jarkov po različnih terenih. Za prvo izmeno brigadirjev je prišla druga in potem še tretja; vseh okrog 300. Vsaka brigada je štela 100 brigadirjev. Vsi, posebno mi mladi, smo se z njimi lepo razumeli, saj smo sodelovali tako pri delu kakor tudi na kulturnem področju. Tudi jaz sem bil brigadir. Preizkusil sem to delo in videl, da ni ravno lahko kopati ves dan na vročem soncu, ampak vzdržal sem, čeprav so na rokah ostali žulji. Tudi starejši krajani so se z veseljem zbrali ob sobotah z orodjem v rokah in tako prispevali svoj delež k čimprejšnji napeljavi prepotrebna čiste pitne vode v naš kraj. Če bo še kdaj potrebno, bom z veseljem sodeloval v brigadi, kajti v Sošolcem miru ne da, saj hoče biti junak za dva. Tovarišica je sklenila, da mu enko bo zabila. Peter pa se enke zboji, zato se poboljšati želi. Tovarišico zdaj spet uboga in ni več največja nadloga. Marjanca Ferko OŠ Grad Premagala šem strah Avgust seje nagibal h koncu. Za kopanje jebil« še kar dovolj toplo. Izstopili smo iz avtobusa in napotili naravnost proti kopališču. Poiskali smo si primeren prostor, nato pav vodo. Užitek je bilo plavati. Naenkrat si Dragica domisli, da bi šli skakat s stolpa. Mojca, Andreja in Dragica so odšle, mid/* Leo pa sve plavali dalje. Čez nekaj časa zaslišim. ,.Hej, pridi skakat s stolpa!” ,,Ali jaz?” „0», “ ,,Ne upam si.” Nekaj časa stojim in se obotavljam, končno premagam strah in hitro stopim po stopnicah. žam se vrhu, srce mi vse hitreje utripa. ,,No, sko। • Zajamem sapo, a si v trenutku premislim. V®*05 ? so skočile, ostanem sama. Zdaj pa mi je vsega volj! Zberem ves pogum. ,,Grem!” Kako čudo" ' leteti, leteti! Trajalo je le nekaj bežnih trenut ■ ..Dekleta, to je enkratno!” Bila sem hvaležna pr J teljicam, da sem z njihovo pomočjo premag „„b. SONJA Wig# Anita Žižek, 8. razred OŠ Miško Kranjec Velika Polana Hud petelin Med počitnicami sem bila tudi na Krapju. Nekega dne sva se z bratrancem Marjanom lovila na igrišču. Ker pa so imeli oni hudega petelina, se je ta zapodil v Marjana, ki je tekel, kot so ga nesle noge. Petelin pa tudi ni odnehal. Pognal se je za njim. Jaz pa sem se smejala. Končno mu je prišla na pomoč babica, ki je petelina spodila. To je bilo zame nekaj posebnega med počitnica- slogi je moč. mi. Igor MAJERIČ, 8. raz. OŠ Jože Hedžet Šafarsko Melita Nemec, 2. raz. OŠ Cven Ko sem še hodil v drugi razred, lnK“ športni dan. Takrat sem videl dva osmošoic*,* sta se skrivala za drevjem. Oba sta imela v 05»»« prižgane cigarete. S sošolcem sva šla Httro sta vrgla cigarete iz nst. Ni lepo in za starejše ljudi, če kadijo. Se bolj nevarno je K' jenje za mlade ljudi. Dejan Horvat,/ ’ OŠOitšo«1 dolgo pot, smo vedeli, da je blizu začetek šolskega leta. . Že n T drpgace pa ie bil°- ko so se začele počitnice v mesecu juhi hi‘njU lja sem se s slarši odpeljal v dolino Trente, ki jee S d Tam Smo ™ * nami * bi'° Vrši Srenov ^hn° Trente smo morali priti znan prelaz Vr^ Stanovali smo nedaleč od izvira Soče, pri katerem smo tudi bili. . je bil da." V mojem ^vljenju, ki ga nikdar ne bom pc®1” ’ razdelili na t S^m prFma8al najvišjo goro Jugoslavije.Pot t kočoh f tr' de e' Vsak del je bil po sv°je težak. Počivali smo ■ zeorth« kl Se 'me?ujeta Tržaška koča na Doliču in Planika. Z razn-s|i no d t, T Sm° Se kratkočasili 'n PO približno sedmih urah hoje smo na vrh, kjer smo vešeh opazovali svet pod Triglavom. Po uri razgl«1 ° j noti« °VanJa .zgodbsmo se veseli vrnili nazaj proti naši koci. ' m° Se na Vec mestib fotografirali. Na poti nazaj nas je uje1 smo se vseeno vrnili do naše koče. Ponoči smo imeli nočne obisko r,m vs.mo nastavljali jagode, borovnice in rozine. To so bi h P .njej majhne živali, katerih rep je dolg kot dolžina celega telesa.Ker je «v m"ogo poIhov. je tudi hiša dobila ime_„Polhova graš^ ’je h' ■ gozdovib Je b'lo mnogo jagod in borvnic, zato so bile ve posebej dobre Minilo je 10 dni in morali smo zapustiti Ranč črne> ne" kor smo okolico hiše imenovali. Domov smo se vrnili preko'* Gorice, odkoder so bili tudi naši gostitelji. Po nekaj urah vožnje s srečno pripeljali domov. „a Sedaj je že kar dva meseca od takrat, a se v mislih večkrat vra tiste ozke gorske steze na prepadnih stenah, na katerih sem (]{ kozoroge, in na planinske koče, v katerih je počitek tako PrlJete 'L in a 0 jc. O hoji v planine sem dobil popolnoma drugačno m , upam, da bom šel v planine še kdaj. K temu me spodbuja tudi dr ? zelena knjižica Dnevnika s slovenske planinske poti, v kateri m/m Zlgov- Gorazd Sobočan, va OŠ Drago Lugarič Len Paul Busson 45 39. Očividec francoske revolucije Ko me je posebna poštna kočija zapeljala preko francoske meje in so na obsežni trati začeli krmiti in napajati konje, sem odšel v prenočevalnico in si dal pripraviti jajčno jed. * Okoli mene je pri mizah sedela gonila ljudi. Vozniki, kmetje, kramarji, meščani in obrtniki so se živahno razgo-varjali o zadnjih dogodkih in o čedalje večjem številu usmrtitev. Pred kratkim so blizu tega kraja kmetje v naskoku zavzeli grad preošabnega in do preprostega ljudstva pretrdo-srčnega grofa, ga temeljito izropali in sežgali. Marsikdo, ki je pH v gostilni gosto črnino, se je javno bahal, kaj je vse napravil. Ko sem slišal, kako živalsko so se vedli v dragoceni knjižnici in v galeriji slik; kako se izbran starinski porcelan napolnili s svojim blatom, potem pa ga razbili, sem se spomnil besed dr Schluricha, ki me je svaril, naj si ne ogledujem revolucij iz neposredne bližine. Ko se je vrhu tega grd kozav fant kriče ponašal, da je nabodel najljubšega graščakinjega psička, Bijouja, na kramp in ga čez eno uro živega nosil naokrog, dokler ni poginil, zvijajoč se od bolečin in strahu, sem se silno razjezi! na dvonoge zveri. Takoj za tem pa je legel kakor črn oblak name spomin na psa, ki sem mu zvestobo in vdanost v navalu brezumnega besa nagradi! s tem, da sem ga do smrti kamenja!. Ne, nisem ime! pravico obsojati, čeprav sem ravna! le v zanosu jeze, medtem ko je fantalina vpodbuja/a k dejanju peklenska zloba. Mukoma sem se domislil, da so nekateri ljudje po naravi z zlom dedno obremenjeni. Kakšna pa jim je usoda? ,,Me!hier Dronte!" je zapiskal zoprni glas. ,,Me!hier! Lepi Melhier!" Zdrzni! sem se v taki meri, da sem kozarec vina pred sabo domala sunil z mize. Pogledal sem v smer, odkoder je prihajal glas, in videl postarano, zamazano in v cunje zavito žensko, ki je sedela pri mizi. Poleg sebe je imela zabojček s pestro obarvanimi listki, na katerega je bila pritrjena palica, s prečko na vrhu. Na prečki je sedel papagaj, v katerega modrikastosivi nagubani koži so tičali domala samo še koreni peres, velika glava z živahnimi očmi pa mu je bila docela plešasta. Ženska, ki'je opazila, da je gledam, je urno vstala, se opotekla z zabojčkom in papagajem k mojemu mestu in dahnila iz ust, ki so smrdela po žganju: „Lepi mladi gospod! Apolonij vam bo prerokoval!" Kljub bednemu videzu, kapajočemu pijanskemu nosu in vnetim očem sem spoznal v njej lepo Lorette, v živali pa papagaja španskega poslanika. Ko sem primerja! podobo sedlarjeve hčerke Lode s to pošastno senco, sem postal žalosten. Akoprav me je peklenski papagaj poklical po imenu, v upadlem in razbrzdanem licu gospodinje ni vzbudi! spo mina. Toda v ptičevem škilenju sem razločil toliko zlobe in jeze, da se nisem mogel iznebiti bojazni. Topa stara ženska, ki mi je nekoč mlada, rožnata in nedolžna ležala v naročju, je zda vame z napo! slepimi očmi in ponovno oddrdrala svojo ponudbo. Potisnit sem ji novec v roko, ki so ji bili prsti zviti od revme. Odvratno ga je shranila v usta vesela, da je ni nihče opazoval. „ Podobna je--------------"se je hehetal ptič. „ Podobna je mrliču.---------------------Poljubi jo, lepi Melhior!" Približal sem se mu in rekel, kakor da bi govoril človeku: „ O, da bi bila že kmalu odrešena, uboga duša!” Mar sem si sam izmislil te besede? Papagaj me je srepo pogledal. V očeh mu ni bilo več zlobe. Potočil je debeli solzi, kakor sem bil že nekoč opazil. Prizor je bi! nenavadno presunljiv. „Usmiljenje!" je zastokal. Spretno je splezal po kratki palici navzdol, pobrskal s kljunom med pisanimi listki in zgrabil listek ognjenordeče barve ter mi ga ponudil. Vzel sem mu listek iz kljuna, dal ubogi Lorette zlatnik in ji prikimat. Žarek spomina ji ni segel v zavest in razgibal potez. Z zabojčkom, nad katerim je na prečki sedel papagaj in sklanjal glavo na gole prsi, je odvihrala k naslednji mizi. „ O, moj bog!" je vzkliknil papagaj, tako da mi je obupni glas te tožbe prešinil mozeg. ,, Stara okostnica, daj že vendar mir s svojim čvekačem!" je kričal izza sosedne mize voznik z modrim predpasnikom. „Niti lastnih besed ne slišim več. S takšnimi bedarijami se zabavajo te aristokrati!" ,, Blaise, zavij vrat smrdljivemu kljunaču!" je zakričal mokasti mlinarski vajenec. „Če pa naletiš zraven na aristokrata, ti rad pomagam", je polglasno reke! in me postrani pogledal. Prestrašena ženska se je opotekla od mize in šla čepet v svoj kot. Nisem se več zmenil za goste, ki so se v splošnem bahavo širokoustili in gotovo niso bili vsi zlobni. Polagoma sem srebal vino. Moral sem počakati novega poštnega voza, s katerim sem namerava! nadaljevati pot. Štirioglati rdečkasti listek iz zabojčka lepe Lorette sem del na mizo. Čeprav sem si prigovarjal, da so prerokbe prazne marnje, sem vendar moral upoštevati, da je izbral ta listek zame Apolonij, zaradi česar ga je treba pač resno jemati. Pod nizom astroloških znamenj je bilo komaj razločno natisnjeno: „ Preti vam velika nevarnost, ki se je pa ne morete ubraniti. Zgodilo se vam bo nekaj pomembnega. Ne bojte se, kajti stopili boste le na prag novega življenja!" Četudi sem skuša! zreti v tej dvoumni in nedoločni napovedi ceneno prerokbo, ki jo je na lističu natisnjene izvlekla izurjena živalca iz kupa podobnih natisnjenih izrekov, me je vsebina tega lističa pomembno razgibala. Usoda sP°minjala usode številnih lahkoživih ia bz Zki skrbnih deklet ter žena. Goji/ sem globlje sočutje z dušo, se ;e morata v bednem, polagoma odmirajočem te^ d pokoriti za neznan prekršek. Ko je vstopi! novi postiljon,^' Francoz s trobarvno kokardo, si da! opravka pri nekat n0. mizah m me nato vljudno pozval, naj se pripravim na P to vanje, sem bi! iz srca vesel. Za menoj so se porogiP smejali in mi privoščili celo nekaj psovk. Prizadeval sem si, b/ ostal docela miren in sem si skušal svojevrstno jed prostakov opravičiti s krivico, ki so je bili deležni cele rodo Ko sem sedč! v vozu in se odpeljal, sem bi! zadov1 a sem se znebi! neljube okolice. Spreletavale so me v g vrstne vznemirljive misli. Pogled na nekdanjo družico, kifa Z'Ve,a- V razkošiu in sHaju, tu pa bila po^ zasmehovana m slaboumna; nenavadno srečanje s P°šaSnena papagajem Apolonijem, v katerem se je pokorila z^°stfJ0 in duša; žalostna ugotovitev, da sta nerazsodno sovraš^ slepa maščevalnost blatila podobo velike ljudske vstaje-°,ma ia morilo in navdajalo z obžalovanjem, da s sploh odločil za nevarno ali vsaj naporno potovanje. :S/ sem tudi oblastno nujo usode, ki mi je usmerjala del in tako da sem si zaradi tega spoznanja želel, naj se «P° dopolni, kar mi je usojenega. / * ^rn Pogovor novega postHjona, ki ga je na^Zi8jei ds se (j napo! obrnjen k meni, me ni razvedril. Sprevide > g^ko ugleden mož, kar ga je kljub lošču sv0^°deoi/a^ati vzradostilo. Povedal mi je, da mora vsak dan Pr $ s^0!1' najnižjih slojev, ki se radi širokoustijo in Pona L^ih razvadami. Svetoval mi je, naj se v javnih go de držujem sam, daleč od množice, kakor sem t0.0/j do^^o temveč naj čim globlje prodiram v deželo tem ne tulim z volkovi. Nič drhali toliko ne razdraži dno °b j preziranje, za katerega so siceršnji debeiokoža ^gtifortw0g/j tljivi. Treba je pač opustiti ponos in biti sgrno vsakomur brat ter svinja. ZaenkraJ se ?:naS prOste9a ' izredno zasovraženimi in znanimi tlačitelji PreP . ^ore stva; komur izmed njih uspe rešiti golo ŽM! t vs u celo vesel. Kakor vse kaže, bodo kmalu obra tj un veljaki, potem pa še s tistimi, ki najnižje ^. :jgtelj6at? če presegajo, ker jih smatrajo za pokrovitelje in P J rajrniŠr'sto reda. Krvoločna in podivjana sodrga sploh n zv.^ posameznik pravično in pošteno živi; če 1 zgrgdi pomagal ubogim in ponižanim, odnosno če s odrekel marsikateremu ugodju. do^0^ Med vstajo so se pomešali z lahkovernih' p0^ /jr šnim ljudstvom kaznjenci iz poboljševalnic m Pagr mlja, ki jim je bito samo do tega, da bi čim popivati, se vlačili naokrog, pustošili in obj STRAN 14 VESTNIK, 6 I RAZVOJ JE V ROKAH I INTEGRALNEGA I TRANSPORTA Avtor: dr. Ivo Belan Pripravila: Bernarda Peček 3 V POMURJU SPET ZAMUJAMO: TEK svetovna epidemija JOGGING JE POSTAL NE SAMO NAVADA, TEMVEČ NEOB-HODEN NAČIN ŽIVLJENJA MILIJONOV LJUDI PO VSEM SVETU . Zadnje čase tudi v Pomurju vse več govorimo o pomenu I’otegralnega transporta za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj nasploh. Zamisel o integralnem transportu sloni pred-vsem na tem, da je treba v našo pokrajino dovažati blago s kžkinji tovornimi sredstvi, bodisi z železnico ali s cestnimi Izvoznimi vozili ter seveda z majhnimi transportnimi stroški poviti dostavo do vrat slehernega koristnika. Ob tem je jeba zagotoviti čim večjo povezanost med izvajalci, denimo železnico, in transportnimi cestnimi organizacijami, kot so I Avtoradgona, Prevozništvo Ljutomer, lendavski Integral m I ®Jigi. Obenem pa je še kako pomembno opredeliti tudi vlogo " Arijskega transporta in zasebnih avtoprevoznikov. S tem smo |se v bistvu približali pojmu integralnega trans- Porta, ki zajema cestni prevoz, železnico, pa tudi pomorski, in rečni promet Sem pa štejemo tudi celotno "»hanizacijo za dostavo blaga od pošiljatelja do > konstnika, Iakor tudi celotni proces pretovarjanja, skladiščenja, Orebitnega prepakiranja in razvoza blaga. In tako daleč smo * tem pomembnem področju v Pomurju? Na to vprašanje “°®° skušali odgovoriti z nekaterimi konkretnimi primeri iz g Pfakse. nismo P^^RNI TRANS- Ida SPn°Vna težava je v tem, žuie n?0lzvajalec ne poslu-°®°g^atne^a transporta, ki "Omsk/k cenejši m eko-|voz ki b° J učinkovit pre-celi f^- Zdi se mi, da v trgovine °d proizvajalca do „ na sodnk ?Sm° Pr’PravUeni I ?edno n 01 transPort, saj še I ®duxtr;->e?)al0 uporabljamo X1 Za proizva-Ida u e namreč enostavneje, Pripeijp8 sv°j’m tovornjakom J?' ^PcT' tT0 blag0 d° dogaja G*' Tako se večkrat (Nedn da Proizvajalec iz naloži cevi na namest Orniak in jih po cesti, dostav,0,?0 železniških tirih, IPrev02 am’ ?a čeprav je hikraf ■ P°. železnici kar drue-ene^' ,kot P° cesti. ^dstavJ sJran’ pa je zadeva 1^ b?ejsa tudi za nas, ker dv°rišče Pr'Pelje kar na n°benih’ saJ nimamo tevarian- Ptoblemov z raz-|bi morah"1’ Mislim pa, da s°dobn„ - V trgovino uvesti "e,sa -ladišča in ARJANJE BLAGA — V Pomurju še marsikje primanjkuje sodobna mehanizacija, ki ši in lažji pretovor blaga. Posnetek je s soboške železniške postaje._____________ . p°sebei P j 1 Pa'ete> 'n s’cer od 1 maloprodaje. Ob ’ '\3rnrnP;anju viličarjev se h Wjavv naivečji problem 1 U blagom, ker je ' ’’'Wi Umnega dela,’ | m®d drugim Jože 1 xv°dia komerciale v ' Veleprodaja veletrgo- k otr°^n'k v Murski 1 mnenja je tudi Ni Blro> vodia traI!s' h Vat. Tadavskega Gorenje-I °la’ k' pravi: „Z vili- n žerjavi je največji problem na železniški postaji v Lendavi, zato smo primorani s sabo pripeljati ustrezno mehaniza cijo. Nemalokrat pa se zgodi, da moramo zaradi pomanjkljivih prekladalnih naprav vrniti blago nazaj v Maribor ali Titovo Velenje. Predvsem pa se težave čutijo v zimskem času, zato si prizadevamo, da bi na železnici imeli vsaj en večji stroj za pretovarjanje blaga, ki bi ga lahko uporabljalo več delovnih organizacij. Velikokrat pa se pojavljajo težave zaradi pomanjkanja nafte za naše stroje. Moram pa reči, da smo navezali dobre stike z Avtoradgono in Špedtransom, ki nam opravljata veliko uslug.” In kaj so nam povedali v Radenski v Radencih, kjer vsakodnevno prevažajo po cesti in železnici ogromne količine slatine in drugih pijač. O pomenu integralnega transporta je stekla beseda z direktorjem TOZD Mineralna voda Ludvikom Raj-barjem. ,,Pri nas ne opažamo bistvenih problemov glede prevoza blaga, saj ima mo tudi lastne tovornjake in manjša dostavna vozila, nimamo pa tudi težav z železnico. Od vseh udeležencev pa je odvisno uveljavljanje integralnega transporta v praksi. Z doseženo stopnjo lastne tehnološke organiziranosti, osmimi distribucijskimi centri, povezanimi z industrijskimi tiri, vse tja do južne Srbije, se je obrestovala transportna politika Radenske.” Nedvomno gre za dober primer ostalim proizvodnim organizacijam, delovnim kako se kaže pravilno organizirati - na področju integralnega transporta. Ob tem je vsekakor zanimiv podatek, da je še pred desetimi leti Radenska ves prevoz blaga usmerjala po cesti, sedanji delež transporta po železniških tirih pa znaša že okrog 30 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom beležijo celo 50-odstotni porast, ki pa bo še večji ob otvoritvi novega prodajnega centra v Beogradu. železniških tirov, mehanizacije za pretovor, prostorov za H morebitno prepakiranje in ■ ustreznih transportnih | sredstev za dostavo blaga do končnega uporabnika., Do n izgradnje žal še vedno ni B prišlo, kar je treba pripisati £ zdajšnji neugodni gospodars-.ki situaciji, ki nas je prehi- n PRIMANJKUJE SKLADI- ŠČNIH PROSTOROV Na dlani je, da je treba skrbeti za enakomerni razvoj cestnega in železniškega transporta v Pomur- ju. Kot kaže, pa zadnje čase vse bolj propagiramo geslo ,,Ves tovor na železnico!” ki tega bremena preprosto ne zmore. Vemo, da na železnico sodijo tovori v razsutem stanju, blago za oddaljenejše kraje, težji tovori in hitro pokvarljivo blago. Za daljši čas razkladanja, ko mora transportni delavec v jeku največje sezone ročno pretovoriti iz vagona na avtomobil tudi do 20 ton raznega blaga, pa niso krive samo železnice, ampak je treba del odgovornosti pripisati tudi odpoši-Ijateljem za nepravilno pakiranje. V Pomurju se prepelje zelo veliko raznega blaga, pa najsi gre za kmetijske pridelke, gradbeni material ali pa za industrijske proizvode in naftne derivate. Vse bolj pa stopa v ospredje težnja, da se ves cement prevaža po tirih, za kar so postavljeni objekti, kot so silosi, prečrpavanje v vreče na končnih postajah itd. V tej smeri ne gre prezreti močnih prizadevanj veletrgovine Potrošnik in TOZD Pomurje Konstruktorja, ki sta že v marsičem poskrbela za -opremljenost omenjenih investicij. Hkrati pa v Pomurju primanjkuje pravih skladiščnih prostorov za potrebe tukajšnjega gospodarstva. Očitni so napori Avtoradgone, nosilke integralnega transporta v Pomurju, da bi čimprej prišlo do izgradnje blagovnega transportnega centra v Murski Soboti, o čemer že obstaja študija. Poleg Skladiščnih prostorov je predvidena tudi postavitev Težko bi našteli vse teke, ki jih prirejajo dobesedno v vseh krajih našega planeta, saj skorajda ni dneva, da ne bi nekje prirejali kakega tekmovanja. V središču Milana se vsako leto v maju zbere 40 tisoč ljudi, ki tečejo na stezi dolgi 20 kilomettrov. Tečejo tudi ob piramidah v bližini Kaira, ob obalah Cmega morja, v Fukuoki na Japonskem, prek švicarskih Alp in tako dalje. Tudi v Avstraliji in Novi Zelendiji je tek zelo priljubljen. Tam je med tekači veliko starejših ljudi in žensk. Nikakor ne moremo mimo napornih maratonov, ki jih zelo dobro organizirajo v Londonu, Parizu, Stockholmu in na katerih sodeluje viliko število tekmovalcev. Najelitnejši maraton na svetu pa je v Bostonu. KDO SODELUJE NA MARATONIH____________________ Na najbolj množičnem maratonu na svetu v New Yorku Tudi v Pomurju so krosi in drugi teki vedno bolj množični. Fotografija je nastala na enem od tekov po soboških ulicah. med 16 tisoč tekači tudi 186 književnikov, 1013 advokatov, 241 znanstvenikov, 626 zdravnikov, 47 duhovnikov, 1273 učiteljev, 293 policajev, 132 gasilcev, 40 natakarjev,astronavt, senator in mesar. Najmlajši udeleženec je bil star komaj devet let in je maraton pretekel v manj kot petih urah, najstarejši pa je imel 80 let. Med legende jugoslovanskega teka vsekakor spada 85-letni Zagrebčan Emil Zemljak,- ki je še vedno v dobri kondiciji in mu nihče ne bi prisodil tolikšne starosti. Že deset let se redno udeležuje znanih 100-kilometrskih tekov v švicarskem mestu Biet. TEČEMO TUDI PRI NAS V Jugoslaviji imamo vrsto tekmovanj, ki se jih vsako leto udeležuje vse več tekačev. Najpomembnejši tek pri nas je partizanski marš, ki ga prirejajo v Kumrovcu. Steza je dolga 16 kilometrov in zelo težavna, število udeležencev iz vseh krajev Jugoslavije po iz leta v leto narašča. Uveljavljen je tudi tek v Ludbregu, ki ga prirejajo vsako leto v čast obletnice osvoboditve tega kraja. Tečejo vsi od pionirjev do 85-letni-kov. Imamo še Jassa maraton v Varaždinu. Znan je tudi super maraton Zagreb—Čaz-ma dolg 60 kilometrov, ki ga prirejajo ob občinskem prazniku. Pred šestimi leti, ko so prvič tekli na tej progi, so stezo pretekli le trije maratonci, lani pa jo je več kot sto. Veliko tradicijo ima tudi kros, ki ga v Beogradu organizira Politika. Tečejo po nasipih Save, v Maksimiru, Umagu, Koprivnici, Sarajevu, Spodnji Slivnici. Tečejo posamezno ali v skupinah po gozdnih stezicah, parkih in pločnikih predmestnih ulic, po atletskih stezah in šport- nih dvoranah. Prav kmalu bo tudi nas zajel plaz množičnega tekanja. KROSI V POMURJU Pri zvezi telesnokultumih organizacij imajo v sklopu atletskega kluba redne tekaške treninge in prireditve. Še v zimskem času se vrstijo dvoranska atletska prvenstva za pionirje in pionirke. Razen vseh drugih tekmovanj tečejo še na 40 metrov. Največ tekaških tekmovanj je v aprilu. Dva teka spadata v redno kolo in se ju udeležuje okrog 30 pionirjev in mladincev. Vsako leto 21. aprila je občinski kros v parku v Murski Soboti. Letos je prišlo 120 udeležencev iz vseh šol. Tekli so tudi 24. aprila na otvoritvenem mitingu pri 1. osnovni šoli Vsako leto množičnejši tudi je maraton Treh src, 12, maja je bilo ob činsko prvenstvo v atletiki za pionirje in pionirke, na katerem je sodelovalo 80 udeležencev. 19. junija je še zadnje prvenstvo srednjih šol, 22. junija pa je z zanimivo tekmovanje odprto prvenstvo Slovenije za pionirje. Sodelujejo ekipe iz Ptuja, Maribora, Lenarta, Murske Sobote in Beltinec. Omeniti moramo še občinsko prvenstvo v krosu, ki je oktobra v Bakovcih, ter tek ob občinskem prazniku ki se ga udeležuje okrog sto ljudi. BREZ STRAHU NA KROS Rekreativni tekači, ki najprej tečejo iz nujnosti, si bodo po določenem času tako izurili organizem, da bodo občutili močno željo, da bi nastopili tudi na kakšni javni prireditvi. Kar mirno se prijavite in nikar se ne obotavljajte. Vendar pa z nikomer ne tekmujte v hitrosti. Vsi, ki pridejo na cilj, so zmagovalci. Seveda boste sprva šli na krajše proge, ko pa se boste utrdili in si pridobili nekaj izkušenj ter postali vzdržljivejši, se lahko odpravite tudi na daljše proge. Videli boste, koliko ljudi teče, in da niste sami. Lep občutek prevzame človeka, ko vidi toliko somišljenikov, ki skrbijo za zdravje. Med nastopi na raznih tekmah pa boste sklenili tudi vrsto prijetnih prijateljstev. Ni nam treba skrbeti za prihodnost teka. Ljudje ne tečejo, ker bi bilo to moderno, in zato ne moremo reči, da bo tek minil kot muha enodnevnica. Ne bi nas presenetilo, če bi tek na 4 ali 5 kilometrov postal nekaj, kar ljudje opravijo, preden si umijejo zobe, pa o tem sploh ne razmišljajo. V nadaljevanju bomo ogovorili o maratonu kot preizkusu vzdržljivosti in o maratonu Treh src. ________ 1983 STRAN 15 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Železniški blagovni promet Transportno-komercialna služba na železniški postaji v Murski Soboti, ki sodi v okvir tozda za transport Maribor, šteje 20 zaposlenih. To so predvsem skladiščniki, transportni delavci in komercialisti, ki imajo pomembno nalogo pri nemotenem nakladanju in razkladanju tovora, skladiščenju le-tega, kakor tudi pri sprotnem beleženju prometnih poslov. Navzlic polletnemu izpadu transportnih stroškov, kar je nasploh značilnost železnic pa so dokaj zadovoljni z ostalimi pokazatelji j poslovanja. ,,Če primerjamo z enakim lanskim obdobjem, vidimo, da je pri samem nakladu vagonskih pošiljk dosežen porast. V letu 1982 smo namreč naložili 1576 vagonov, letos pa že 1928 vagonov. V tem letu smo naložili 1748' ton raznega blaga, lansko leto pa 12705 ton, kar je za blizu 4500 ton več v letošnjem letu oziroma za okrog 305 vagonov. Hkrati pa ugotavljamo rahel padec pri razkladanju tovora, in sicer za okrog 60 vagonov manj ali 560 ton. Moram reči, da v letošnjem letu pri samem kosovnem blagu beležimo na splošno določen padec. To velja tako za nakladanje kot za razkladanje, saj je količinsko za okrog 300 ton manj tovora,” pojasnjuje novi šef za transport in komercialo ŽP Murska Sobota Boru Štraus. Ob tem pa pripominja, da je treba vzroke za omenjeni padec tovornega prometa iskati v objektivnih in subjektivnih težavah, pri čemer se kompletiranih s šoferji in delavci, včasib pa si pomagajo trdi s Špedicijo. ..Vključili so se zelo dobro, saj opravljajo razkladanje okrog 90 odstotkov pošiljk, ki pridejo na železniško postajo v Murski Soboti. Kritično je ob sobotah in nedeljah, ko delajo z manjšimi zmogljivostmi. Moram pa reči, da so se stranke s sobotnim in nedeljskim razklada- njem zelo dobro sprijaznile. To je pa itak določeno z odredbo iz leta 1981. Kako bo naprej, mi še ni znano”, poudarja tovariš Straus. Na zeleno vejo z boljšim politika prometa v glavnem izvaja po zastavljenih načrtih. Njihovi največji naročniki nakladanju blaga na vagone ne Pri so delovne organizacije Panonija, Agroservis, Gozdno gospodarstvo, LIV Rogasevci, Planika Turnišče itd. Pri razkladanju blaga pa so največkrat odjemalci KZ Panonka, Potrošnik in KG Rakičan. Zanimivo je povedati, da so leta 1979 podpisali samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju s transportno organizacijo Avtorad-gona, ki opravlja zanje vse obveznosti. Leta ima 11 ekip. Marsikaj je človeška roka namerno spremenila. Mavrovsko jezero v Makedoniji, ki daje prepotrebno električno energijo, je osušilo zgornji tok reke Radike. Spomenik nad nasipom predstavlja vrtalca in je posvečen velikim naporom delovnih brigad, ki so brez izkušenj in s pomanjkljivo tehnično opremo gradile ta velikanski objekt. Drina, POSTAVITEV DVEH NOVIH TIROV In ker prav zdaj poteka akcija za podpis sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota za obdobjel981—1985, smo Boruta Štrausa, ki je tudi tajnik omenjenega sisa, povprašali o tem. „Z dosedanjimi rezultati smo lahko zadovoljni. Vse štiri pomurske občine ter občini Ormož in Ptuj, ki spadata v našo samoupravno interesno skupnost, so se doslej izkazale. Samoupravni sporazum je namreč podpisalo okrog 80 odstotkov vseh temeljnih organizacij združenega dela. Prav od tega podpisovanja pa bo v veliki meri odvisen nadaljnji obstoj železnice, predvsem zaradi nabave-prepotrebnih vagonov, ki jih zdaj zelo primanjkuje.” V tesni zvezi z uspešnim podpisovanjem samoupravnega snorazuma pa ie tudi predvidena gradnja dveh novih tirov na železniški postaji v Murski Soboti, za katere so že izdelani projekti in soglasja. Milan Jerše Nizka fizična realizacija proizvodnje, visok porast materialnih stroškov, prevelika poraba materiala, veliko število dodatnih in režijskih ur, visoke obresti in zaloge so notranji vzroki, ki so prispevali svoje, da so v tozd Proizvodnja bivalnih enot sklenili poslovno polletje z 22.944.590 dinarjev izgube, oziroma čez 66 tisoč dinarjev na zaposlenega v tem. Svoje pa so prispevale še objektivne okoliščine, predvsem velik razkorak med skokovito naraščajočimi cenami reprodukcijskega materiala, pa tudi neplačani ,,iraški posel”. V predsanacijskem programu, ki so ga ,,tehtali” na zadnji seji radgonskega občinskega sveta odgovorni in delavci tozda, samokritično navajajo, da sta ob nedoseženem planu proizvodnje iz prejšnjega leta bila vzrok za izgubo tudi delovna nedisciplina in sploh slab odnos do dela. Kot pravijo, sta temu vzrok slaba kvalifikacij- ska struktura in izjemno mlad kader. Za izboljšanje stanja, če že ne za popolno sanacijo, so že pripravili kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Prve že izvajajo in uspeh je viden, saj so že precej zajezili izhode z dela. Vendarle pa bo težko doseči po predsanacijskem programu 7-odstotno povečano proizvodnjo v drugem polletju, ki bi naj predvidoma sanirala blizu 2.1,5 milijona dinarjev. V ta namen bodo uvedli kopico sprememb pri organizaciji dela in poslovanja, iščejo nove alternativne, cenejše in kakovostnejše materiale, zaostrujejo moralno in materialno odgovornost, vendarle pa bo precej odvisno tudi od tega, če ne bodo ponovno zbezljale cene potrebnih reprodukcijskih materialov. Vsekakor pa si v tozdu največ obetajo od novega proizvodnega programa — bivalnih enot na poliuretanski osnovi. Te bodo z zamudo pričeli proizvajati že v oktobru. Narejeni bodo v celoti v tozdu, tu- delom bi streha, tla in osnova, kar so doslej delali drugi in kar bi naj pocenilo proizvodnjo za petino. To je spodbudno v težkih gospo terskih razmerah, ko se domači trg zožuje, na tujem pa vlada trda konkurenca. Prav s tem in z novim poslom za iranskega kupca načrtujejo, da bodo v tozdu do konca le; ta načrtovan izvoz presegli skoraj za tri četrtine. Vsi kratkoročni ukrepi bodo v tozdu v veljavi do konca leta, dolgoročni, s katerimi pa bi najJe < napolnili sklade, pa do prve polovice prihodnjega leta. Vendarle pa bo dokončna ocena s strani izvršnega sveta podana šele na prihodnji seji, ko bodo P™’ sanacijski program še bolj*oprli na rezultate, dosežene v juliju i« y pave« avgustu. BORUT ŠTRAUS — Novi šef za transport in komercialo Železniške postaje Murska Sobota. VSAKDANJI PRIZOR — Na železniški postaji v Murski Soboti poteka precejšen del pomurskega nakladanja in razkladanja blaga. Foto: M. Jerše jezera. Tako doraste in spregleda, potem pa se odpravi na potovanje in nikoli več se ne vrne v vode Ohridskega jezera, pač pa pridejo mladice. Ob elektrarniškem jezu so zgradili posebne, precej strme betonske izpuste, ki jeguljam omogočaijo to edinstveno potovanje. Niso hiše in gospodarska poslopja nove samo v Podravini. Tudi ob vseh Znameniti višegrajski most čez Drino Organizirano delo ali krajša zaposlitev postaja v sodobnem svetu osrednja vrednota, katero želi doseči večina delovno aktivnega prebivalstva. Delo pomeni zagotavljanje sredstev za nakup, življenjsko bolj ali manj potrebnih dobrin, hkrati pa je tudi glavni vir vseh pravic, ki jih države priznavajo svojim članom. Biti zaposlen, pomeni biti v sistemu, v dogajanju in narobe nezaposlenost pomeni izključenost iz sistema. Nagnjenost k zaposlovanju, ki je v populacijah vse močneje je človeško delo in ustvarjal- nost, hkrati opravljati aktivnosti v obliki, ki jim ^simbolizirano pa ljudje želijo svoje delovne neki organizirani zagotavlja s plačilno varnost kuver- to. Vsi družbeni sistemi upošte- vajo pomen dela in nanj vežejo vrsto pravic, saj je uspešnost dela, ki se kaže v njegovem tržnem vrednotenju, pogoj družbenega razvoja. Bolj je neko prisotna, je povzročila množične proizvodnje v ku kapitalizma, povečuje spreminjanje družbenih in tudi individualnih vrednot našnjem svetu. Organizirano delo, razvoj začet-pa jo s tem da- ki omogoča ustvarjanje dohodka, bogatenje in napredek potrebu- družbeno okolje razvito, delo organizrano. Industrijski način dela vzročil spreminjanje bolj je je po-delovne kulture, povečal je nagnjenost k zaposlovanju in vplival na spreminjanje tradicionalnih načinov življenja v družini. Obvladovanje ogromnega in vplivnega sveta dela je težavna naloga tako za kapitalistične OSEM DNI PO JUGOSLAVIJI (V) pa pe gre jp wc kljub že zgrajeni hidroelektrarni Peručac, izziva graditelje in ponuja energijo. Pri Višegradu, pod znamenitim 400 let starim mostom paše Sokoloviča, ki ga poznamo iz Andričevega romana ,,Most na Drini”, je reka že nekoliko umirjena, ob toku navzgor pa spet divja v svoji lepoti. Podobno kot Benjamin, natakar v hotelu tik ob mostu. Občudovali smo ga, ko je stregel pri večerjo Toliko da ni preskakoval čez mize in enako hiter je bil pri hoji naprej ali vzvratno. Na republiškem tekmovanju za najboljšo in najhitrejšo postrežbo si je zaslužil prvo mesto. Kar,,Hitri Gonzales” smo mu rekli; nič ni zameril, tudi za tistih 500 dinarjev napitnine ne, ki smo jo hitro zbrali. Človeška roka je posegla v naravne zakonitosti tudi na Črnem Drimu. Elektrarna bi pretrgala milijone let staro ženitvovanjsko potovanje ohridskih jegulj na drstitev vse tja do Kanarskih otokov in celo do Mehiškega zaliva. Štiriindvajset let čaka ta jegulja na dnu Ohridskega magistralnih cestah, koder nas je vodila pot, je podobno. Daleč za obzorji je tistih 80 tisoč hektarov neobdelane zemlje v Makedoniji in še 800 tisoč v ostalih republikah in pokrajinah. Vidim veliko novega, toda zaradi načina potovanja, kakršno je bilo pač začrtano, ne čutim dovolj vsebine vsega tega. Morda še najbolj v Skopju, ki sem ga zadnjič videl leto pred potresom. Ustavili smo se pred nekdanjo skopsko železniško postajo. Ruševina v spomin na katastrofo. Ura še vedno kaže 5 in 17 minut. Takrat, 26. julija, pred dvajsetimi leti se je ustavila: 478 moških, 430 ženskih in 162 otroških trupel (ranjenih je bilo 3300 ljudi in od teh jih je zaradi posledic umrlo še 33). Po takratni oceni je potres naredil za 347 milijard dinarjev škode. Poleg celotne Jugoslavije je potem pomagalo novo Skopje graditi še 54 držav sveta. Široki bule-varji, nikjer prometne gneče, le še pod gradom Dušana Silnega nekaj ostankov starega, med drugim tudi cerkev sv. Spasa, z znamenitim ikonostasom iz prve tretjine prejšnjega stoletja, in ki je je veliko več pod zemljo kot nad površino. Murska Sobota se je vedno nekako spogledovala z Ljubljano. Nikoli z Mariborom, čeprav je najmočnejši slovenski industrijski center. Kjer je oblast, tam naj bi bil tudi denar in centralizmi so bili vedno, od pamtiveka. Kaj neki bi s to delavsko mentaliteto v naši idiliki in polproletarstvu, ki postaja celo nekakšen ponos. Spreminjajo se pač časi in pogledi. Danes se Maribor spogleduje z Železno županijo in s Szombathely-jem na oni strani madžarske meje. Ali je za kaj takega preveč razparcelirana Murska Sobota postala premajhna? Najmanj korektnost v odnosu do nas kot gostov, ki smo prišli ,,od daleč. ” Začutil sem tu in tam tudi gostoljubnost, pa ne zaradi tiste stare in oguljene slovenske samovšečne poze o tem, kako smo nekje bolj, drugod manj priljubljeni. Geografsko ali nacioonalno tega ne bi mogel opredeliti. Morda je za tem tudi nekaj ponarejenega, zaradi dinarja in morda sem odnesel najboljše vtise prav od tam, kjer bi moral najmanj pričakovati. Pred ,,Grand hotelom Prishtine,” na najbolj živahni prometnici Prištine, smo nekoliko nerodno parkirali. Na to so nas opozorili domačini. Prometnik je potem ustavil promet in nas rešil iz zagate. Tako sem na koncu te osemdnevne poti po Jugoslaviji. Jutri bom doma in že od jutranje zore naprej bodo prihajali po Lendavski cesti avtomobili, avtobusi, traktorji, ki bodo dvigali prah z mestnega asfalta. Največ bo seveda Goričancev. Pogledal bom okna in se spomnil na beograjsko Slavijo. Na dvoriščni strani bloka bodo otroci med avtomobili igrali nekaj podobnega kot nogomet, kajti nekaj metrov vstran je že „hatar”(meja). Človeška roka je posegla vmes tudi tukaj, podobno kot pri železniški progi, ki so jo Goričanci pred desetletji poskušali ohraniti — žal brez uspeha — tudi s krampi in motikami. Tistikrat jih je miroljubnost zapustila. . . Za nami je Zagreb in v mislih sem v Gardi, priljubljeni večerni izletniški točki Sobočanov, kjer najbrž ta čas nekoliko poskuša otožno, pripita družba zapeti kakšno v salonu soboške Diane pa je zbrana kartaška srenja, brezdomsko čuteča, odkar so jo tako grdo pregnali iz ,, kapelice” v dobri stari kavarni. jo so po deseti uri kartaši odšli, je natakar pospravil, kar je ostalo za njimi: ogorke v pepelnikih in namizni prt z novo luknjo, ki jo je naredil cigaretni ogorek preveč vnetega kartaša, za dober prst mineralne vode v kozarcu, morda ostanek ob povžiti tableti proti glavobolu. Ko tako prebiram in usklajujem vtise s tega osemdnevnega potovanja po Jugoslaviji, si postavljam med mnogimi drugimi tudi vprašanje, zakaj neki v Vojvodini, Sremu, Makedoniji in na Kosovu polja umetno namakajo, pri nas pa ne. V Pomurju je že nekaj umetnih akumulacijskih je-zerc, ki praktično ničemur ne rabijo, na njivah pa so — vsaj letos — posevki hirali zaradi suše. Pred tedni so geologi sondirali teren ob Muri, menda v zvezi z že dolgo načrtovanimi hidroelektrarnami. Tudi to bi moralo biti povezano z- nekakšnim namakalnim sistemom. Ampak Pomurje ni Srem in ne Vojvodina, kjer ima na primer samo Agrokombinat Beograd toliko obdelovalne zemlje kot znaša skupna površina vseh štirih pomurskih občin. Pomurje je pač seštevek velikega števila drobčkanih interesov? So bili pobudniki za gradnjo pomurskih vodnih zbiralnikov fantasti? Misel mi uhaja nekam na obrobje tega življenja, ki je veliko bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. Na poti sem ga zaradi pomanjkanja časa premalo doživljal v vseh razsežnostih, tudi temnih in manj perspektivnih. Na Goričkem že nekaj časa kroži nekakšna novica, da bodo v Monoštru, onkraj meje na Madžarskem pričeli graditi tovarno, ki naj bi dala delo in kruh dvajset tisoč delavcem. Morda tudi našim. V tem je dovolj, razloga, da naslov tega zapisa ,,Na Goričko pa ne grem več” prekličem, in se, če ne že jutri ali pojutrišnjem, kakšen dan kasneje odpravim na Goričko. Juš MAKOVEC . monop0' države, kjer ’maj delo-'nad delom vellke “^va Z ma pa vanj P0.54®^ tudi katerimi ukrepi, z nji®1 cialistične države, KJproblemO< razpolaga država. v?®*' povezanih z ^'^’gjtnejša s sod veliko. NajočitnpJ t, dva- ponekod vtivno^ ’ . s* »s si s *' manj razvitih aez hk^e množičnejša vključitvi v organizma v spletu sodobnh ko dogajanj vse bolj prihaja ® pomanjkanje dela. ovpraše^e situacije, ko J pa po delu vse več, bne n manj. Z razvojem pOvet nologije se namreč ž)v« potreba po večje nasPr0 dela, ampak Zmpoiavjeje dokaj pred 100 leti skoraj^ nekak5®’ H’ ka? P, 'sodobnih ’ k prenasičenost s industry,,|o mov. V ^bilo bog^a vilizacije je b1 doVali tet majhno, pre otrOšnja kolektivna P^jja. v neformalna eko aktlV1ran prebivalstva je vn0Stih, k ^di raznolikih dej ^jajve^ -.ve rabile prež>v^U z ind^j. se je ukvarj kasneje v jj. revolucije in tu* indus večji men regru sko delavstvo. prebij‘n3. Transformacija ttij0 in ne iz kmetijstva je;avnost' s« “ izvrši vedno delu u P’i ,znat^ ohranjaj je prehodni cas ostih. nje v ve£ značilno za sred J ^adi te druzbc’^vodnih .s ZX razvitosti P kt,vnost’ hpd-in nizke Pridobivajo del delavstva g ke iz dveh v« organiz> kmetijstva tn oZjrot^ dela ali storitvene binaC^ ne dejavnosti. dn vrst aktivnosti dohodke omogoča 'TJ® varn^ povečuje socialn ^dvo^ družbenega sloj^ ne prispeva k sti na nobenem ^ ^irati-je tak posamezmk ^ijeji Dnevni ritem ■ tat p dobnega £1 bitjin j S-" F W zmogljivost, itd. rošnih do pog°i t sr^ij^ produktivnos ko ga razvoja, J stvar' a za doscgaCeakod”eV sestavina , A na življenja. po^ja.P^ Zaposlitev, ranjev°rgamzh^^ torej vrednota. prebivalstva, svetu dela , P* je’ posameznike m polit’k.j1il'1*. (< sU Zaposlitve"” s* s») . državah bis’veke tudi ekonomska ^vii^j^ ___________ VESTNIK, 6. STRAN 16 UCCTNIKf URADNE fain In objave Leto XVIII Murska Sobota, dne 7. oktobra 1983 Št.: 28 227. Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije v občini M. Sobota v I. polletju 1983 229. Ugotovitve in predlogi za izvajanje plana zaposlovanja v letu 1983 v občini Murska Sobota 229. Sklepi o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v občini Murska Sobota. 230. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev, za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane. 231. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Gornja Radgona 232. Odlok o organizaciji civilne zaščite v občini Gornja Radgona 233. Sklep o soglasju k poimenovanju šole Puconci p. o. Puconci 227. Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Družbenopolitičnega zbora dne 19/9-1883 ter seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22/9-1983 sprejela. UGOTOVITVE IN STALIŠČA O GOSPODARSKIH GIBANJIH, SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE V OBČINI MURSKA SOBOTA V 1. POLLETJU 1983 Zbori občinske skupščine so na seji dne 19., in 22. septembra 1983 razpravljali o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v I. polletju 1983 in ugotovili: V občini Murska Sobota so bila z ozirom.na zaostrene pogoje gospodarjenja in sedanjo gospodarsko situacijo v I. polletju 1983 dosežena razmeroma ugodna gospodarska gibanja, ki so na višjem nivoju od ocene gospodarskih gibanj, ki je bila obravnavana v mesecu juliju. Pozitivno je zlasti preseganje rezultatov gospodarjenja s plani načrtovanih za I. polletje leta 1983. gospodarstvo občine je povečalo celotni prihodek za 43 %, porabljena sredstva 43 %, amortizacijo po minimalni stopnji 51 %, dohodek 43 %, družbeni proizvod 44 %, čisti dohodek 36 %, sredstva za bruto osebne dohodke 27 %, poslovni sklad in sredstva za razširitev ihaterialne osnove 59 % ter izvoz za 24 % v primerjavi s I. polletjem lanskega leta. Z izgubo so v I. polletju poslovale Mesna industrija TOZD Klavnica in TOZD Predelava mesa, DES TOZD Elektro in Konstruktor TOZD. Opekarna Puconci v skupni višini 53,856.000 din, kar je za 3 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Z resolucijo načrtovana gibanja se dosegajo oz. so na nekoliko višjem nivoju, saj je bila dosežena rast družbenega proizvoda 4,3 %, industrijske proizvodnje 3 %, izvoza 12, zaposlenosti.2 in produktivnosti 3 %. Realni osebni dohodki na zaposlenega so nižji v gospodarstvu za 7,6 % in v negospodarstvu za 10,4 Wo.. Skupna in splošna poraba se gibljeta v okviru dogovorjenih rasti; Nekatere organizacije združenega dela so v I. polletju beležile znat.no hitrejše rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka in dohodka gospodarstva. Poleg -tega šo bila v občini prisotna še negativna gibanja kot so: poslabšanje finančne discipline in likvidnosti OZD, povečevanje obveznost} iz dohodka, predvsem obresti za kredite in za splošno porabo, prisotnost izgub, realni padec investicij in izvoza na konvertibilno področje ter stagnacija v zaposlovanju oz. celo zmanjšanje števila zaposlenih v gospodarstvu občine glede na stanje decembra 1982. Na podlagi ugotovitev je skupščina občine sprejela naslednja ' stališča: Dosežena gospodarska gibanja so na višjem nivoju, ugotovljena negativna pase neirazlikujejo od ocenjenih zal prvo'polletje|1983.|Glede na to je potrebno v vseh sredinah dosledno izvajati sprejeta stališča na zborih Skupščine občine dne 18/7-1983 (Ur. objave občin Pomurja, št. 22/28-7 1983). Ob tem pa je potrebno poskrbeti še za naslednje aktivnosti: V vseh'sredinah je potrebno poglabljati in krepiti samoupravne odnose, povečati delovno disciplino in odgovornost delavcev ter probleme in negativne pojave reševati po samoupravni poti. V razvoj samoupravnih odnosov v OZD se morajo aktivneje vključevati samoupravni organi in družbeno-politične organizacije. OZD si morajo maksimalno prizadevati za povečevanje proizvodnje in izvoza na konvertibilno področje. Vse organizacije, ki so v polletju dosegle nižje rasti celotnega prihodka in dohodka ter višjo rast porabljenih sredstev od povprečja v občini, morajo podrobno analizirati vzroke takšnih gibanj in poročati Izvršnemu svetu o razlogih ter o izvajanju sprejetih stabilizacijskih programov. Za izboljšanje likvidnosti je potrebno pravočasno poravnati obveznosti .ter. z dosledno izterjavo od kupcev zmanjševati neplačano realizacijo. V ta namen se naj organizacije v večji meri poslužujejo menic in selekcionirajo kupce glede na njihovo finančno sposobnost. Z doslednim izvajanjem kadrovske politike je potrebno v vseh sredinah prispevati k uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije. Zaradi razmeroma hitrejše rasti OD od pričakovanih v gospodarstvu kot celoti .orihaia do višjih prilivov sredstev skupne porabe in s tem do presežkov, ki se po zakonskih določilih odlivajo iz občine. SIS in Izvršni svet morajo sproti spremljati priliv sredstev skupne porabe in prispevne stopnje usklajevati z dovoljeno porabo. Samoupravne interesne skupnosti morajo poskrbeti za smotrno gospodarjenje in porabo v okviru dogovorjenih sredstev in temu prilagoditi svoje programe. Organizacije združenega dela s področja gradbeništva in lesne industrije so dolžne pripraviti informacijo o uresničevanju stališč zborov občinske skupščine o gospodarskih gibanjih in uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 v letu 1982 (Ur. objave, št. 12, z dne 12/5-1983) in Stališča, priporočila in sklepe o gradbeni dejavnosti v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 23/80) ter o tem poročati na seji skupščine občine v mesecu novembru. Številka: 30-8/83-3' V M. Soboti, 28/9-1983 Predsednik Skupščine občirie Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r. 228 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Družbenopolitičnega zbora, .dne 19. septembra 1983 in na seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 22. septembra 1983 sprejela UGOTOVITVE IN PREDLOGE . ZA IZVAJANJE PLANA ZAPOSLOVANJA V LETU 1983 V OBČINI MURSKA SOBOTA Ob upoštevanju načela racionalnega in produktivnega zaposlovanja je bila z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za ob-‘ dobje 1981—85 za leto 1983 planirana 2 % rast zaposlenih ali okoli 350 dodatnih zaposlitev. TOZD, druge organizacije in skupnosti pa so s svojimi letnimi plani zaposlovanja za leto 1983 predvidele le 203 dodatnih zaposlitev ali povprečno rast zaposlenih po 1,2 % stopnji. Zaradi neusklajenosti plana zaposlovanja z resolucijsko stopnjo so zbori občinske skupščine ponovno razpravljali o problematiki zaposlovanja v naši občini v I. polletju leta 1983 in sprejeli naslednje ugotovitve in predloge: — da bo dosežena planirana 2 %, resolucijska stopnja rasti zaposlovanja; — da so TOZD, druge organizacije in skupnosti 'pristopile k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju načrtov zaposlovanja, a so v praksi težave, saj se zaostrene gospodarske razmere najbolj odražajo na področju zaposlovanja; — da šo le nekatere TOZD in skupnosti zmanjšale nadurno delo in pri zaposlovanju upoštevale sprejete sklepe in usmeritve; _______ da se je povečalo pogodbeno delo za 2,S % in zato naj SIS za zaposlovanje poleg že zbranih podatkov pripravi pregled vseh del in nalog, ki se opravljajo po pogodbah; ___________ da je sprejete sklepe in usmeritve realizirala v celoti le SIS za 7 zaposlovanje, da pa so TOZD, druge organizacije in skupnosti realizirale le nekatere usmeritve in sklepe; — da se je povečalo število iskalcev zaposlitve, zato morajo TOZD, druge organizacije inskupnosti dosledneje spoštovati zakonska določila in usmeritve o zaposlovanju pripravnikov in štipendistov, pridobivanju npvih delovnih mest, nadurnem in pogodbenem delu ter produktivnem zaposlovanju; — da mora SIS za zaposlovanje predloženo analizo o zaposlovanju dopolniti z informacijo o zaposlovanju na področju osebnega dela in storitev. Številka: 10—1/83—1 V Murski Soboti, dne 22. septembra 1983 Predsednik * Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT 1. r. 229 Na podlagi 168. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota, ob obravnavi izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 na seji dne 22. septembra 1983 sprejel naslednje sklepe: 1. Vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so po periodičnem obračunu za I. polletje 1983 izkazale hitrejšo rast izplačil osebnih dohodkov od možne rasti glede na dosežene poslovne rezultate in določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983, morajo do konca leta 1983 rast osebnih dohodkov uskladiti z določili dogovora na osnovi doseženih poslovnih rezultatov. 2. V DO SOBOTA TOZD Gradbeništvo, Gradbenem podjetju TEMELJ Cankova in URARSTVO Murska Sobota morajo podvzeti ustrezne sanacijske ukrepe in aktivnosti za povečanje in izboljšanje kvalitete gospodarjenja in hitrejše rasti dohodka ter tako ustvariti tudi pogoje za hitrejšo rast osebnih dohodkov. ■ 3. Vse organizacije združenega dela in skupnosti morajo kot osnovo pri razporejanju sredstev OD dosledno uporabljati rast oz. izboljšanje kvalitetnih kazalcev gospodarjenja opredeljenih po določilih dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. Številka: 30-31/83-3 V. M. Soboti, 28/9-1983 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT 230 Na podlagi 2. odstavka 3. člena Zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 (Ur. list SRS, št. 3/82 in 26/83) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. septembra 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev, za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane. 1. člen V naslovu odloka se besedilo ,.posebnem občinskem davku” nadomesti z besedo ,.prispevku”. 2. člen V prvem členu se besedilo ,,posebni občinski davek” nadomesti z besedo ,,prispevek”. 3. člen V 4. členu se besedilo ,.usmerjajo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva M. Sobota” nadomesti z besedilom ,.zbirajo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijstva M. Sobota”. 4. člen 6. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: ,,Prispevek iz 1. člena tega Odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene skupnosti. 5. Ta odlok, velja od. dneva objave v UradmYi objavah, pomurskih ob tin, uporablja pa se od 1. januarja 19S3 dalje. Številka: 422-7/83-2 V Murski Soboti, 22. septembra 1983 Predsednik skupščine občine M. Sobota Martin Horvat 231. Na podlagi 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona-(Uradne objave, št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Gornja Radgona 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 1/71 in 7/76) se v 1. členu črta tč. 4, tako, da se sedaj glasi: V občini Gornja Radgona se uvajajo komunalne takse za uporabo predmetov in storitev: 1. glasbenih avtomatov v javnih lokalih, 2. javnega pločnika pred poslovnimi prostori, 3. igralnih sredstev v javnih lokalih, 4. za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, 5. Trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za razstavljanje predmetov, prirejanja razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene. Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Spremenijo se tarifne številke od 1 do 6 in sicer: Tar. št. 1 se spremeni in se glasi: Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih se plača od avtomata Tar. št. 2 se spremeni in se glasi: Za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori: 1. od kv. m izkoriščane površine na leto 2. za občasno uporabo od kv. m izkoriščene površine dnevno 1.000,00 din 100,00 din 4,00 din Tar. št. 3 se spremeni in se glasi: Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno: — za biljard (navaden ali avtomatski) 100,00 din — za avtomatsko kegljišče po stezi 1.000,00 din — za druga igralna sredstva pa 300,00 din Tar. št. 4 s pripombami se črta v celoti Tar. št. 5 se spremeni v tar. št 4. in se glasi: Za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih se plača: 1. Ce je trajanje značaja letno glede na velikost: — do 2 kvadratnih metrov 100,00 din — od 2 do 5 kvadratnih metrov 300,00 din — nad 5 kvadratnih metrov 600,00 din 2. Za plakate od vsakega izobešenega izvoda po 1.00 din 3. Za vse vrste drugih reklamnih napisov, objav in oglasov, ki nimajo trajnega značaja glede na velikost: — do 2 kvadratnih metrov 6,00 din — od 2 do 5 kvadratnih metrov 20,00 din — nad 5 kvadratnih metrov 40,00 din Tar. št. 6 se spremeni v tar. št. 5 in se glasi: Za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene se plača dnevno: — do 5 kv. m zavzete površine 10,00 din — za vsak nadaljnji kv. m po 1,00 din 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1984. Predsednik skupščine občine Gor. Radgona Jože KOLBL 232 Na podlagi 70. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ št. 21/82), 73. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS št. 35/82) ter 141. in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave pomurskih občin, št. 41/81), je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 9. 1983 sprejela 'sna k ^ve^jj Oni,siia Pri SDK v SR • Podružnica Murska Sobota wwvija dela in naloge M. 1. 1 V°0jQ n^SEKA INŠPEKCIJE a V°DJO tuSEKA PREDHODNE KONTROLE ^Djo EKSPOZITURE V GORNJI RADGONI Soji KSP°ZITURE V LENDAVI ^1- ''hetj rnOr dokončano visoko izobrazbo ekonomske visnb r'.a''2 dolom pridobljeno usposobljenost Vn® Srneri a'10*’™2^ — Praviloma ekonomske ali ' 4 leta ustreznih delovnih izkušenj ^2: %ti bf *hea|j d°končano višjo izobrazbo ekonomske, J*nQst r»a?»aV”e sm®ri ali z delom pridobljeno usposo-',PraVri V”' V'šie '2°hrazbe — praviloma ekonom- 6 ak Pravne smeri, 3 leta ustreznih delovnih ' ■ Xvhe^a dokončano višjo izobrazbo ekonomske, > n°st n'Pravn® smeri ali z delom pridobljeno usposo-ravni višje izobrazbe - praviloma ekonom-ali pravne smeri, 4 leta ustreznih delov- Pravljenje razpisnih nalog je 4 leta. j j j iSk??* ° strokovni izobrazbi, življenjepisom > v Sft o, ZaP°slitvah, sprejema razpisna komisija '15 rini podružnica Murska Sobota, Titova P® objav,. ^data i- haXbve«'.-8® bodo prijavili na razpisane naloge, ri' ° isidu razpisa v 30 dneh po izteku prijav- 2a dal k °*na razmerja Osnovne šole Cankova ^“'SUJE U' Prost« ^umeščanje delavke na porodniškem k dela in naloge Nu 9a ^8zika- PRU . v 8 h Prijave z dokazili o izobrazbi na 8h po izidu razpisa. ^I°aRA 1983 proda na licitaciji ki bo 13. 10. 1983 ob 15. uri avtomobil Zastava 101, letnik 1980 „MUR A" tovarna oblačil in perila Murska Sobota objavlja javno licitacijo za odprodajo dostavnega tovornega avtomobila TAM 2001, letnik 1976. Izklicna cena je 100.000- din in v njej ni vštet prometni davek. Prometni davek plača kupec na izlicitirano ceno. Licitacija bo v četrtek 27. oktobra 1983 ob 9. uri na sedežu delovne organizacije v Murski Soboti, Bjedi-čeva 2. Ogled vozila bo možen 25. in 26. oktobra v času med 7. in 15. uro. B CERTUS MARIBOR, n. sol. o., turistično, gostinsko in prometno podjetje TOZD AVTOBUSNI PROMET... CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno nalogo 69000 MURSKA SOBOTA SteUna Kovača 23 Telefon (069)21-66* ČISTILKO AVTOBUSOV Pogoji: — nedokončana osnovna šola — tri mesece delovnih izkušenj Kandidatke naj pošljejo prijave v osmih dneh po objavi na naslov: CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, Bakovska 29. Zbor delavcev Zavoda za kulturo občine Lendava razpisuje dela in naloge katalogizatorja v DE Knjižnica Lendava Kandidat mora imeti višješolsko izobrazbo — višji knjižničar ali PA smer slovenščina-madžarščina ali srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v katalogizaciji z opravljenim tečajem iz katalogizacije in strokovnim izpitom. Obvezno znanje slovenskega in madžarskega jezika. Dela in naloge so razpisana za nedoločen čas s tri mesece poskusnega dela. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. rn O n d n- SOL o., Ljubljana TOZD DVIGALO j | j 61231 Ljubljana-Črnuče, Pot k sejmišču 32, p. p. 012, tel. (061) 347-161 HIDRAVLIČNI VLEČENI NAKLADALNIKI IMP DVIGALO HIDRAVLIČNI NAKLADALNIKI so namenjeni raznim opravilom v kmetijstvu in drugih panogah. Ta so: • nakladanje in razkladanje trdnih in razsutih materialov, kopanje mehkih in trdih tal, dviganje in spuščanje bremen itd. Pogon je možen na dva načina: • s pomočjo traktorja prek kardanske gredi, • kombinirano, prek traktorja ali elektromotorja, priključenega na električno omrežje. Slednji pogon priporočamo, ker je najoptimalnejši, če je na dosegu električno omrežje* Dodatna oprema stroja vsebuje: • dvodelno zajemalko • košaro za peso • vile za gnoj • kopalnik • klešče za les • kavelj za dviganje bremen • zaščitno kabino • bočno hidravlično opornico • centralno hidravlično opornico • elektromotorni pogon stroja HIDRAVLIČNI VLEČNI NAKLADAL- Majhnih otrok ne puščajmo samih, ne dovolimo jim igre z vžigalicami. PZC TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota objavlja po sklepu DS javno licitacijo za prodajo pocinkane strešne pločevine (uporabljene). — izklicna cena: 10,00 din za kg; — ogled možen v bolnišnici v Rakičanu ob ginekološkem oddelku, kjer bo tudi javna dražba- v torek, dne 11. 10. 1983, ob 12.00 uri; — sodelujejo lahko pravne in fizične osebe; — 10-odstotno varščino od nameravane nakupne količine glede na izklicno ceno, morajo interesenti položiti pred pričetkom licitacije; — prometni davek poravna kupec. NIK IMP DVIGALO DN 6, najmanjši nakladalnik v družini. Vleče ga lahko že traktor moči 9 kW. Lahko pa poganja tudi elektromotor Oprema po naročilu. Tehnični podatki maksimalni doseg maksimalni dvig maksimalna globina kot obračanja 360° moč elektromotorja maksimalna nosilnost dvižne roke teža stroja (z betonsko protiutežjo) delovni pritisk HIDRAVLIČNI VLEČNI moči 4 kW. 5000 mm 4500 mm 1850 mm brezkončen 4kW 6kW 15 kN 140 bar NAKLADAL- NIK DN14, izredno robusten nakladalnik, primeren za vsa zahtevna dela v kmetijstvu in drugih panogah. Oprema po naročilu. Tehnični podatki: — maksimalni doseg — maksimalni dvig — maksimalna globina — kot obračanja 360° I — moč elektromotorja — maksimalna nosilnost dvižne roke — teža stroja (z betonsko protiutežjo — delovni pritisk VSE INFORMACIJE IN POJASNILA DOBITE PRI AGROTEHNIKI-GRUDI 600 mm 5550 mm 2600 mm brezkončen 5,5 kW 14 kN 29 kN 140 bar STRAN 19 kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Davek neprevidnosti in vinjenosti krvodajalci Neprevidnost in vinjenost sta tudi v preteklem tednu poglavitna povzročitelja prometnih nesreč, ki so se na srečo tokrat končale brez smrtnega primera. Zato pa so eno osebo v kritičnem stanju pripeljali v soboško bolnišnico, druga pa je na veselici izgubila oko. Ne mirujejo pa tudi tatovi, zato kaže biti v prihodnje še bolj previden. 22. septembra je neznani 1 storilec z dvorišča stanovanjske hiše v Ivanjcih 21, last Štefana Toplaka, odnesel dvobrazdni plug v vrednosti 30.000 dinarjev. 25. septembra je bil oddelek milice v Dobrovniku ; Anton ’ Horvat iz Turnišča obvestil, da je neznani storilec njegovemu očetu Štefanu Horvatu iz Turnišča 2 iz zaklenjenega stanovanja ukradel 31.000 dinarjev gotovine. Za storilcem poizvedujejo. Istega dne je oddelek milice v Dobrovniku dobil prijavo, da je neznani storilec s ponarejenim ključem odprl vrata nogometnega kluba v Mostju ter ukrade! kombinirani bojler za ogrevanje vode, vreden 20.000 dinarjev. Dokaj tragično pa se je v noči na 25. september končala zabava s plesom v' naselju Lešane. Na zabavi je bil tudi Milan Mesarič iz Maribora, ki je vinjen metal in razbijal pivske steklenice. Med metanjem so se kosi stekla razleteli, drobci pa so zadeli Danico Koier iz Nasove 21 v levo oko. Kolerjeva je pri tem oslepela in se zdravi v soboški bolnišnici. 26. septembra je voznik osebnega avtomobila Anton Balažek iz Ljutomera, Prešernova 17, vozil iz Babinec proti Noršincem. NI PROSTORA ZA POLJSKO DIVJAD Upadanje števila poljske divjadi, ki ne dela velike škode na posevkih, ogroža devizni priliv od lovnega turizma. Veča se število visoke divjadi, ki povzroča veliko škodo na posevkih. V pomurju delavci gojitvenih lovišč in lovci ugotavljajo, da se razmere biotopa za poljsko divjad iz leta v leto slabšajo. Pomurje sprejema vlogo slovenske žitnice, kar zahteva obsežna agromelioracijska dela, arondacije in zložbe kmetijskih zemljišč. Vse našteto z naglico spreminja pokrajino. Tako izginjajo potočki, grmovje in manjši kompleksi gozdnega drevja. V kratkem bodo vsi vodotoki regulirani in obloženi s kamni, veliki kompleksi pa bodo zasejani z monokulturami. Taka prihodnost pa ruši tisočletno ravnovesje. Z moderno agrotehniko ob uporabi mineralnih gnojil in neštetih fitofarmacevtskih pripravkov se res dosegajo rekordni donosi, odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo visoki donosi trajni, resne posledice pa že čutimo v odmiranju poljske divjadi. Velja ugotovitev, daje visoka oziroma velika parkljasta divjad biološko še močna, saj se lažje prilagaja spremembam v okolju. Dejstvo je, da se v prirodnih biotopihte divjadi ne dogajajo tako drastične spremembe kot na polju. Ta divjad se nenormalno razmnožuje in se številčno povečuje. Jelenjadi in divjih prašičev pred dvajsetimi leti v Pomurju takorekoč nismo poznali. V sedanjem času pa ravno divji prašiči povzročajo 80 odstotkov, jeleni pa 20 odstotkov škode na poljih. Lovci posebej poudarjajo, da škoda, ki jo na posevkih povzročajo divji prašiči, daleč presega tržno vrednost prašičev, in opozarjajo, da v denarju izplačane Ko odhajamo z doma na delo ali po drugih opravkih preglejmo električne priključke, če niso vključeni. Ker je vozil preveč po levi strani, se mu nasproti vozeči voznik avta Boris Filipič iz Bakovec 61 ni mogel izogniti kljub zaviranju. Pri nesreči sta se poškodovala voznik Filipič in sopotnik v Balažkovem avtu Milan Halas. Škoda znaša 200.000 dinarjev. 27. septembra ob 7.30 je voznik osebnega avtomobila Stanislav Bokan iz Cankove 54 peljal iz Krajne proti Gederovcem. Vozil je z neprimerno hitrostjo in, v Gederovcih pri avtobusnem postajališču dohitel kolesarja Janeza Bratkoviča iz Krajne 8, ki je tedaj zavijal proti stranski cesti. Čeprav je voznik zaviral, m mogel preprečiti trčenja s \ kolesarjem, ki je padel na pokrov prtljažnika, nato pa na cesto. Bratkoviča so prepeljali v soboško bolnišnico. Tega dne ob 15.30 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju , Stefana Koltaja v gomili 44. Zgorelo je ostrešje stanovanjskega in gospodarskega poslopja v dolžini 21 metrov, 3.000 kilogramov rži, pšenice, skupna škoda pa znaša 500.000 dinarjev. Delavci milice in kriminalistične službe so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi tega, ker je oškodovanec neprevidno kuhal v kotlu hrano za živino. Hitremu odškodnine ne morejo nadomestiti primanjkljaja pri hrani. Problem izumiranja divjadi se kaže v odmiranju drobne poljske divjadiki jo je uničila sodobna agrotehnika s strojno obdelavo, novejšimi odkosi, ki so posledica obilnejšega gnojenja in nazadnje že jesensko oranje polj,ki odstrani koruzi-nje in drugo. Izpraznjeni prostor pa v vse večji meri zavzema visoka divjad, ki kmetijstvu povzroča veliko škodo. Da je stanje resno, dokazujejo podatki, ki kažejo da se je v gojitvenem lovišču Fazan Beltinci od leta 1974 do leta 1980 povečal odstrel poljske divjadi za 93 odstotkov.Od leta 1980 pa do leta 1982 pa je upadel za 30 odstotkov. Ce bi prikazani odstrel bil odraz dogajanj v lovišču, bi s stanjem lahko bili še kar zadovoljni. Vendar nas podatki o razmerju v lovišče spuščenih fazanov in uplenjenih navdaja- POMURCH OSKRBITE SE S SLADKOVODNIMI IN MORSKIMI RIBAMI, ki so zdrava beljakovinska prehrana. Ribe/ vam nudimo v naši prodajalni RIBA v Gornji Radgoni na Partizanski cesti (pri avtobusni postaji). Prodajalna odprta vsak dan. Priporoča sa Agrokombinat Maribor — TOZD Ribe. Ob 7.45 pa je voznik osebnega ni gostilne Verban v Tropovcih dohitel kolesarja, otroka L. G. iz voznik motornega kolesa Franc Simon iz Pinc 73 pripeljal z dvorišča stanovanjske hiše na Rudarski ulici 28 na lokalno cesto proti Lendavi, ne da bi se ■prepričal, če je cesta prosta. Ko jo s pesimizmom. Se v letu 1974 je namreč bilo uplenjenih 28 odstotkov več fazanov, kot jih je bilo spuščenih v lovišče, kar je dokaz, da se je fazan v naravnem okolju tudi naravno razmnoževal. Odstotek izkoristka pa je že v letu 1977 padel na 79 odstotkov. V preteklem letu 1982 je ta odstotek padel že na 59 odstotkov. Slednje je toliko bolj zaskrbljujoče, ker v lovišča spuščajo v pretežni meri že odrasle — lovne fazane in to z namenom, da jih lovci v čim krajšem času odstrelijo. Naravne razmere so tako slabe, da lovcem, med katerimi je, veliko tujcev, uspe odstreliti le 59 odstotkov v lovišče izpuščenih fazanov, saj jih skoraj polovica v naravnem okolju ne uspe preživeti niti kratek čas. Podoben položaj je tudi v ostalih loviščih, saj v nobenem ne razmišljajo o naravni reprodukciji fazanov. Sicer pa je vsa poljska perjad ogrožena do take mere, da je brez je zavijal na levo, je pripeljal po desni strani voznik tovornega avtomobila Štefan Varga iz Pinc 41, ki je trčil v kolesarja. Pri nesreči se je kolesar hudo telesno poškodoval, materialna škoda pa znaša 19.000 dinarjev. Zlasti hudi prometni nesreči sta se zgodili 2. oktobra. Najprej ob 8.30, ko je voznik osebnega avtomobila' Štefan Horvat iz Markovec 3 peljal po lokalni cesti iz Domanjševec proti Šalov-cem. Ko je pripeljal pravilno po desni strani v Domanjševcih 126, mu je z desne strani nenadoma z -dvorišča pripeljal s kolesom z motorjem Emerik Jakoša in tako izsilil prednost.Zbil ga je v cestni jarek, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Ob 15.15 pa je voznik avta Pavel Horvat iz Bogojine v bliži- Murske Sobote, Lendavska 4, ki je po sredini ceste ob beli črti nameraval zaviti na dvorišče' gostilne. Voznik Horvat je po levi strani prehiteval kolesarja in ga s sprednjim blatnikom zadel. Otroka je vetrobransko metra vožnje tomobila na vrglo v prednje steklo, po 18,40 pa je padel z.av-cesto. S hudimi telesnimi poškodbami in v kritičnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. Z alkotestom so pri vozniku Horvatu močno vinjenost. ugotovili M. J. premišljene in trajne človekove pomoči obsojena na to, da izumre, Tako so za pomurskimi lovci časi velikih uspehov, ko so ustanavljali gojitvena lovišča, iz katerih so naseljevali poljsko divjad v bližnjo in dalj njo okolico. Slednje delajo sicer tudi sedaj v še večjem obsegu, ob tem da je devizni priliv od lovnega turizma tudi v Pomurju vse 'bolj ogrožen. ‘ Za primer vsekakor velja našteti podatke o odstrelu. Leta 1973 so v Pomurju v lovišča spustili 4.473 fazanov, odstrelili pa so jih 5.494 ali 123 odstotkov, kar pomeni, da je naravna reprodukcija bila zadovoljiva. V letu 1982 pa so jih v lovišča izpustili 11.781 ter jih odstrelili le 6.910 ali 59 odstotkov. Se slabše je pri populaciji poljskih jerebic. Število slednjih se naglo manjša od leta 1975, ko so jih odstrelili 7.012 ali skoraj dvakrat več kot so jih spustili v lovišča. Že leta 1980 so prenehali z lovom na to divjad, ker so ocenili, da je na meji eksistenčnega minimuma. Sedaj jih odlovijo le toliko, kolikor jih v lovišča izpustijo, tako so jih leta 1982 ustrelili le 956. Vse slabše kaže tudi odstrelu zajcev; leta 1975 so uplenili 3.609, lani oziroma v letu 1982 pa le še 1.391. Kot smo zapisali že uvodoma, pa se je povečal stalež visoke divjadi, tako v Pomurju beležijo vse večji odstrel srnjadi, jelenjadi, in prašičev. Leta 1973 so v Prekmurju ustrelili 563 primerkov srnjadi, leta 1982 pa že 1.415, jelenov so 1973. leta uplenili 43, leta 1981 pa 83 divjih prašičev. Boris Hegeduš MURA MURSKA SOBOTA: Jože Hauko (5), Franc Rop^ Marija Ozvatič (7), Matilda Horvat (3), Emilija Kalamar (7), “"uorvat (7), Renata Cipot (2), Matija Forjan (6), Marta Forjan (H-S«" .^i (6), Martina Ropoša (2), Bernarda Gjerek (3), Anica Čarni (2), 1 pivar (2), Vili Gider (15), Ema Čemela (1), Dragica Gjergjek (!)> Drag' y0]{ (1), Milan Sapač (1), Majda Peterka (2), Zinka Lukač (7)> . (13), Anica Bahun (4), Milan Peček (5), Katica Feher (16), Darin Ivan (13), Milan Ošlaj (12). Kolman Perkič (21), Jože IvaniSiC ;K’Franc Zadravec (6), Ivan Žižek (5), Jože Jerbic (5), Avgust Horva t Ulen (9), Stanislav Zver (2), Josip Hajdinjak (9), Jože Durič ( Ritonja (6), Slavica Časar (9), Anica Šabjan (8), Nada Cine J '’y^a Jakob (20), Janez Horvat (6), Feliks Muhič (50). Erika Vrečic ( h, jože Ferko (1), Brigita Spilak (1), Drago Kavaš (4), Zlatko r Tratnjek (4), Stanko Jerebic (1), Darinka Flisar (10), Mirko o Eva Kuhar (1), Alojz Novak (2), Marija Čemela (7), Bokan Helena Berke (7), Zora Kous (3), Helena Flegar (3), MarJ ^^(0, Pavel Puhar (1), Gizela Kočar (31). Alojz Ivanič (5), Anica . Flegar P)> Jože Muler (1), Franc Mesarič (7), Anton Novak (13), , 5Lcigut(® Erika Pozvek (3), Erika Čahuk (8), Jolanka Karas (7), Mar . oa|afii Vlado Horvat (7), Mufis Bačvič (5), Apolonija Košar (9), Cv Alojz (4), Barbara Horvat (2), -Valerija Dani (6), Metka ZiMKt C AW Domjan (5), Ivan Kociper (3), Franc Zver (34), Marija Mura ■ . Kalina (1), Cvetka Čerpnjak (8), Terezija Benkič (5), Viktorij jyjagdič Marija Lukač’ (8), Cvetka Gomboši (4), Lidija Lebar (4),_Ma J (3), Vera Plahut (3), Zorjan Kurbus (5), Štefan Cigan (7), _ra„an fo (9), Andrej Žalig (87), Katica Rogač (6), Franc Pelci (4), . g!efka zar (2), Mihael Kakaš (1), Vili Friškič (6), Štefan Antonu i a Kauter (7), Stanko Šadl (6), Anica Buzeti (2), GabiK n (0> Kristina Ficko (5), Cvetka Škedelj (6), Marika Kuča® Danica Kovačič (3), Dragica Cigut (4), Marija Pertoci (D> „ (1), Terezija Anica Trstenjak (6), Martin H°rva . P'111’ Šabjan (16), Marija Novak (13), Cecilija Drvarič (?), "* . rič (10), Anica Farič (6), Alojz Panker (8), Ivan Mmo1 ^ijč H)> Poredoš (13), Florjan Miholič (13), Marija Grof (5). A»J|ena Kel* Stanko Majcen (4), Danica Lovenjak (1), Greta Marič (1), - pranc (1), Marija Vitez (4), Franc Gomboc (12), Štefan Maucev ' Hozjan (9), Stanko Virag (10), Janez Vereš (11), Marjan Ka (1), Saboty (6), Marija Kerčmar (2), Cecilija Vereš (1), a jeta Lizika Forjan (2), Jože Ficko (7), Stanko Arnuga (11)> " šteta (10), Štefan Hodnik (8), Anica Sebjanič (6), Marija Pirita^yerek v'’ Miholič (30), Milan Lenarčič (10), Marija Matis (4); ,na Novak Hože Gutman (6, Branko Štajer (9), Peter Gomboši (4), Ja y]ad Antonija Verner (2), Majda Kučan (5), Bernarda GonMetka Kumin (1), Marija Fartek (1), Viljem Peilschmidt (1)> e| plja^ Karolina Koroša (4), Jože Magdič (7), Štefan Magdič ( )> golls( J (9), Jožica Baranja (1), Olga Soštarec (2), Zora Serec (2), Leopold Čemela (15). Kociper (10 KRVODAJALCI OD DRUGOD — Mirko Kocip Zanljič L, Prajndl (6), oba Gradbeništvo Pomurje M. Sobota, faJ) s® Milan Nevina (3), Anton Kajdič (3), vsi Avtoradgon , (25). 50llJ (17), Jeklotehna: Karel Grah (24), Potrošnik; Janez ud Boris SkOa' j Marjan Bokan (6), PTT M. Sobota; Vladimir Jambor (8), (55), Dragutin Kos (6), Andrej Bertalanič (4), Stanis a ofoa Tova ba Panonija M. Sobota; Anton Fujs (21), Geza Rertalan^ <3kolic mesnih izdelkov M. Sobota; Nada Marič (2), Bela jožica 1" Potrošnik M. Sobota; Franc Benko (11), Gornji Slav ’ ^4), Z (19), občina M. Sobota; Tibor Bagari (34), Rud°l vinkor® u djj rpvalnica Triglav M. Sobota; Janez Štrakl (2), Šteta sobota; Jeklotehna M. Sobota; Janez Husar (13), Mešalnica ’ ^at ica\[a; Šerok, upokojenec M. Sobota (26) Jože Fartelj (25), r SO oba temeljno sodišče M. Sobota; Franc Trstenjak (1 gard A . Oto Baranja (18), Evgen Hašaj (16), Stanislav ^‘"^Jjašec (5'j’ (29), Zlatko Ferko (9), vsi Panonija M. Sobota; Ana Jek10 Janez Drvarič (41), Mlinopek M. Sobota; Anton Vre gobo M. Sobota; Štefan Bancak (6), Moravci; Jože Bas j (6), VS1 ,]]), Sobota; Jože Štefko (6), Janez Šantak (16), Anton Jože Pad^jura Pomurka; Anton Lasbacher (31), Tehnostroj Ljutom ’ ka (13)> Ina-Nafta Lendava; Angela Farkaš (3), Evgen 1 pogi£ (’>’ Probojčevič (11), vsi Zdravstveni dom Lendava; Dr g Počič (5), Eva Lanščak (4). poroke PERKIČ naVaktrica r°T k,jučavmčar, Bakovci, Mali Bakovci^, tehnik, Satahovcl 33 inT0''0’ RibBka >0,’ Koloman ŽITEK, Dušan VEREŠ, natakar^? JABLANOVEC, prodajalka,^tah^ k«, Bakovci, Prečna is ’ Bak°vc>, Ribiška 2 in Jožefa LUKAČ, KANTAŠA konfet 8’ D?g0 SanDOR, likalec, Gederovci« HaVEC, pmdmemi a’ Bakovci’ Ma,i Bakovci 32; B^ BANFI, ekonomska h e J’ Murska Sobota, Mladinska 24/an^D^’ ekonomski XT Mn Murska Sobota, Ž"™ 4’ RES, prodajalka M U?kaS°b°ta, Staneta Rozmana 14 carinik, VaTa iT S°bo,a’ Staneta Rozmana 14; Rudolf, Rudarska 3 Dra8'ca MADŽARIČ,. dipl. inž. kemije- L prispevki za kirurgijo ^iSobot^ (namesto cvetja na grob ^'0^ "a gr°b Karla F1S^° ^n; Ga^ko društvo Radovci 1 nrvJ^C‘ Namesto Jcv'f Murske Sobote) 2.000,00 din; Gas''kke So^ ^^•OO din; družini gr°b Kar,a Usarja iz dn^ (2ames'o ven?a ^eVScek ~ UL 17. oktobr' '’^ils ,V0, ZenavUe (nam "a grob Karfa F,isarJa 2.000,00 d>n, Sobote) 1.000,00 dina^st°cvetja na grob Karla Flisarja a Fhsarja) l.OOOoo h-Sk° društvo Gančani (namesto ;en5a na grob pokK^ družina Dudek, Marčenkova U W Groharjeva 5 (namesto v F,,saria) 500,00 din; Zvonka kF,Pomurska banka na grob pok- Kar,a F,isarja nr>Q F°k' bralu sodelavJSkž Sobota — Likvidatura (nam ^go d OOS Vzgojnovarstvenetke Krist!ne Pertoci iz Satahovec)*^ eri Evi Šebjan 800 Murska Sobota (nam eSto cV t0 a grob Karla FlisariaiGas'Eko društvo V‘donc‘ > °°°’°° d^ ^te)! ^ gasilsko društvo Set h ^°b Kar,a F^arja rob Sobote) 1.000,00 din Tu (names’|o cvetja na grob K^cvetja Karla Flisarja) društvo Andrejci (n^J ^ nO^ Namesto cve J na gmh°° ^n’ G^Isko društvo Pr'spevek naka^heE ZAHVPLJUJEMO! _____________ ZUJle na račun; 51900-763-30297 VESTNIK, Radijski in televizijski spored od 7. do 13. oktobra -PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK ; TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO aonBnT. murska sobota murska sobota i RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO ; RADIO MURSKA SOBOTA j MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA Jih6*?Ls D®8®* najbolj-17-00 1 Tonalno V natak 7 fta' 18 00 - Najlep-Pozd«8- Vostitkami in Rr^'1.90°-Vključi-»spoX^a8l°Venske’ TV LJUBLJANA 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 8. oktobra, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. Dežurstvo: 14.90 do 17.00 (telefon: 21-232) - ., v SOLI: TV koledar, Varnost v prometu, Nemščina, Odmor, TV gledališče: J. P. Sartre-UMAZANE ROKE, Poročila (do 10.35). 17.00 Poročila. 11.05 Kronika video C. D. 83- '7.20 Jazz na ekranu: Kvartet Pharoah Sanders, 2. °ddaja. 17.45 Čarodejev sin, švedska otroška serija. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Otroške nalezljive bolezni: Zdravlje-preprečevanje in povelje odpornosti.. 19.10 “’sanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. N.26 Zrno do zrna. 19.30 tV dnevnik 1. 19.55 Vreme. '9-J7 Propagandna oddaja. 20.00 Zgodovina Slovencev v 'timskih freskah: Knežji *amen, dokumentarna serija. 0.40 Ne prezrite. 20.55 ' 'opagandna oddaja. 21.00 l v kviz. 22.05 TV dnevnik ( I ' 22.20 Nočni kino: Teta i teksandra, mehiški film. I •45 Kronika video C. D. : TV LJUBLJANA 9.15 Pisani svet: Ogledalo. 9.45 Zemljepisne posebnosti: Zaklad, angleška poljudnoznanstvena serija. 10.40 Jamarji, izobraževalna oddaja. 10.50 Spekter. 11.10 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Živa voda, dokumentarna serija. 11.30 Poročila (do 11.55). Kronika video C. D. 83. Stara Pazo-va: Nogomet-mladinski repreznentanci — Novi Sad, Jugoslavija:CSSR (kvalifikacije za EP), prenos v odmoru . . . Poročila. 17.00 PJ košarki, v ru . . . 18.25 Planet odmo-opic, 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. Dežurstvo: 9.00 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 12.00 13.00 14.50 ’83, 16.30 Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 10. oktobra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktualno v torek, 11. oktobra, 18.00 — Sotočje, 19(00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 12. oktobra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 13. oktobra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. do Kmetijska oddaja, Poročila (do 13.05), Kronika video. C. D. ponovitev, 15.05 TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Zgodba, Madžarščina, Geometrija, Najlepši klasični miti, Poročila, (do 10.35), 17.05 Poročila, 17.10 Kroni- ka video C. D. ’83, Oddajniki 11. TV mreže: '7.25 TV dnevnik. 17-45 Kak petek na začetek, “boška serija. 18.15 Svet Računalnikov, izobraževalna 18.45 Narodna glasba ,'Ib Tv dnevnik. 20.00 83, prenos slovesne ^“titve. 20.45 Zagrebška ™toratna. 21.00 Naša večna S'ost, dokumentarna ddaja. 21.50 Najboljši '“eoslovanski filmi: Vlak ^tožnega reda (do 23.253- ljubljanska banka ______Pomutska banka angleška nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme.. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Italijanski posel (delovni naši.), ameriški’ film. 21.35 Propagandna oddaja. 21.40 Zrcalo tedna. 22.00 Swing, swing, swing, zabavno glasbena oddaja. 22.55 Kronika video C. D. 83J23.1O Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Dnevi Kajkavske besede Zlatar 83. 18 00 Kam gredo divje svinje, TV nadaljevanka. 19.30 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja. Umetniki in modeli, ameriški film, 16.55 Poročila, 17.00 PJ v rokometu: Željezhi-čar—Metaloplastika, prenos, v odmoru športna poročila, 18.25 Naš kraj: Goričane, 18.40 Slovenci v zamejstvu, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.23 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 T. Georgievski—S. Popov: Rdeči konj, nadalje-, vanka, TV Skopje, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Športni pregled, 21.35 Foto-lov in ski extreme vezuv, ponovitev, 17.25 Modro kot pisano, otroška t nanizanka TV Novi Sad, 17.55 Človek in okolje: Onesnaženje celinskih voda, 18.15 Spekter: Ribja farma, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, Cik cak, 19.24 TV in nocoj, 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik 1, 19.20 radio zrna, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 J. Henerson: Attica Cas za smrt, ameriška drama, 21.40 J. S. Bach: Koncert za violino in godala,, baletna oddaja, 22.00 TV dnevnik II reportaži. 22.05 Kronika video C. D. ’83, 22.20 Poročila 20.30 Poezija. Poročila, košarka 21.10 21.05 Ženska feljton. 21.55 Športni sobota. 22.15 Ivan Pavlov, dokumentarna oddaja (do 22.45). ’ TV ZAGREB fe >2 V p01i’ 1^-40 TV v je zS®?’ 17’45 ^ih°letlaL 18,^’ 18'15 W ob«n Kronika C ,9.15’r 8'45 Aktual- 20-'5 Mm,. ’ ’ ~~ nerešeno, 21,15 Vot Tw'ja, 21.20 Ljudje, 22.30 S iaz’ 22.20 Šport, ^tiX v®' sludi0> 23-35 — npr°x' Prvi program 16.30 TV igra, Abeceda športa, 17.30 vanje na južno moije, Spanček Zaspanček, Tedenski TV spored, 17.00 Poto- 18.00 18.25 " ^ARSKA Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 V Avstriji je vedno sezona, 21.50 Šport, 22.10 Nocoj. ^v^ W x'ka; Cene' Everest b luJ z „ ’ portret. S Pt^nik 2. del. Sniireportaž?DR' 18-°0 20.^' 19.30 TV ^45?’ Po BRe^mavalcer, j?Pet krtina te^n01^1’ S koper Tl^A DOLINA — Wtema, 19.30 vojski DANES, 19.50 W20.30 TI -^1?^ NJEGOV MOR-. tv"?.. — dokumentarni Folco Quilici, ^fe™NI ATLAS, CT NOCOJ, 22.55 4 - Glasbe- ‘'Ja. °Qrdinator: Katia Jošt TV MADŽARSKA 9.05 Spored za otroke (do 12.05) 14.50 Orkester. 15.35 Risanka. 15.55 Malajski tiger, pon. 3. dela. 17.00 Madžarski muzeji. 17.40 Pokrajine, mesta, ljudje; Tukaj se začenja Amerika. 18.15 Telegrama. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: 1. Breki in ostali, 2. To je poletje, 3. Krimi-lekcija, 4. Dogodivščine svetovnega popotnika, 5. Koline. 22.45 TV dnevnik. TV KOPER 17.30 TVD novice. 17.35 Ti — Kojo in njegov morski pes — dokumentarni film. Režija Folco Quilici. 19.20 Risanke. 19.30 TVD — Vse danes. 19.45 Sobota doma — nasveti za vsak žep. 20.30 Lucyin njeni — serijski film 21.00 Goldonijev Collage — komedija — Skupina ,,La barca dei comici”. 22.10 TVD — nocoj. 22.20 Jugoslovanski pevci — Alma Ekemčič. 22.50 Vročica sobotne noči: ,,in če ne nri-deš . . .’’ Celovečerni film — Igrajo: Claudine Beccarie, Couur Joelle Režija: Besnard J acques. is83 ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 15.30 Muzej . voščenih lutk, ameriški film, 17.15 Nedeljsko popoldne, 19.00 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Cas jazza, 20.30 Na svoj način, zabavno glasbena oddaja, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Delavci na črno, -angleška nadaljevanka (do 22.00) ODDAJNIKI 11. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Lutkomedija, otroška serija, 18.00 Vabilo na komedijo, 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja, 18.45 Dvanajstica — rock glasba, 19.00 Športni grafikon, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Raziskovanja, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Življenje brez konca, slovaška nadaljevanka, 21.55 Dober večer, zabavno glasbena oddaja (do 22.45) 14:20 Poročila, 14.25 Pančevo: Nogomet— kvalifikacije za EP v nogometu, mlade reprezentance -p Jugoslavija—Norveška, prenos Beograd, 16.15 Šolska TV: učenec in učitelj, Poklici v železniškem gospodarstvu, 17.15 ZBIS—Oscar Wilde: Infantinjin rojstni dan, 17.55 Od vsakega jutra raste dan: Ilirska Bistrica, 18.25 Obal-no-kraški obzornik, 18.40 Kratek film: Okoli Texela, nizozemski film, 19.00 Knji--ga, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Bleasdale: Delavci na črno, angleška nadaljevanka, 21.10 Aktualno, 22.10 TV dnevnik II, 22.30 Iko Otrin: Pesem giba — Noverre in njegova reforma ODDAJNIKI II. TV MRE-ŽE: 18.15 Branje, 18.45 Gledalec — urednik, zabavno glasbena serija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Večer s tujimi folklornimi skupinami na mednarodnem poletnem festivalu Ljubljana ’82 (za J RT 2), 20.40 Premor, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Cas podvigov, oddaja, dokumentarna 21.25 Zagrebška TV ZAGREB Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Posvetovalnice za starše, 13.30 Tri krat 10, 13.55 Pregled sporeda, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Moja domovina, 15.30 Muzej voščenih lutk (film), 17.15 Od daleč — od blizu, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rdeči konj, 21.05 Športni pregled, 21.35 Potovanja, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 ORF stereo-koncert, 12.20 Vzgojna oddaja, 15.00 Stanja, kot v raju (film), 16.25 Risanka, 17.15 Tehnika za otroke, 17.40 Ce-ladek, 17.45 Klub senierjev, 18.30 Narodna glasba, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Ljudska igra, 22.10 Šport. TV MADŽARSKA 8.15 Spored za otroke (do 10.50) 10.55 Rokomet. 14.15 Modra Donava, folklora. 14.34 Čudak Dudu, TV film. 16.15 16.45 17.20 18.00 Napoved sporeda. Madžarski muzeji. Možgansko prvenstvo. Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Rešnina, angleški filtm 21.35 Športna poročila. 21.50 Tedni umetnosti; o pesniku M. Ba-bitsu. 22.40 Poročila. TV KOPER 17.30 Goldonije Collage — ponovitev. 118.40 Lucy in njeni — serijski film. 19.10 Risanke. 19.30 Stičišče — Konferenca Unija Italijanov za Istro in Reko Tednik TV dnevnika. 19.45 Visoki pritisk — Glasbena oddaja. 20.30 Smešni zapleti — celovečerni film — Igrajo: Vittorio Caprioli, Vittorio De Sica — Režija: Enzo Girolami. 22.10 Sedem dni,— pregled najpomembnejših dogodkov tedna 22.25 I Španske operne zvezde: Pedro Lavirgen. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA /O ljubljanska banka Pomurska banka panorama (do 21.40) OPOMBA: 17.00 Košarka: Bosna—Crvena zvezda TVZAGREB TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Lutkomedija, 18.00 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika bjelovarskih občin, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Terasa (drama), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Paralele, 21.50 Ali me slišiš (kratki film), 22.15 Dnevnik. Prvi program 8.50 TV v. šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Avantura, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Gledalec — urednik, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno, 20.55 Nož v glavi (film), 22.50 Dnevnik. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA , Prvi program 9.00 9.05 TV Jutranja poročila, šoli, 10.30 Skrivnostna dediščina (film), 12.25 O rožah, 12.30 Dokumentarni film, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznanj nevarnost, 17.30 Medvedki prihajajo, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dogodivščine v divjini, 18.30 Družinski magaetn, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Čarovnik, 21.50 Večerni šport. TV MADŽARSKA 10. oktobra — ponedeljek; Ni sporeda TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks. 17.00 TVD Novice. 17.05 TV 'Šola: 9. Mednarodni turistični in športni festival Kranj 82 17.30 Smešni zapleti — film — Igrajo: Vittorio Caprioli, Vittorio De Sica — režija: Enzo Girolami. 19.10Športni pregled. 19.30TVD — Vse danes. 19.50 Prednočje — . novice in zanimivosti. 20.00 Aerobika, Psyclismo — športni film. 20.30 Veliki detektiv — serijski film. 21.30 Turistični-vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.45 TVD — Nocoj. 21.55 Narodni plesi: Indonezija. 22.251n če ne prideš ... — celovečerni film — Igrajo: Claudine Beccarie, Coeur Joelle — režiia: Besard Jacques. Prvi program 9.05 TV v šoli, 10.30 Stanja, kot v raju (film), 12.00 Morski pes, 12.15 Sport v pone- deljek, redakcija, 13.00 Opoldanska 17.00 Eci, peci pec, 17.35 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Zgodovina TV, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Teleobjektiv, 21.00 Vsakemu svoj pekel (film). - TV MADŽARSKA 8.10 in 15.00 Šolska TV. 9.45 Nomadi, ponovitev. 10.15 Bodi moj očka, jugo-slov. film. 16.55 Utica, pon. 17.30 Popevke; evergrini. 18.05 Ne le za žene. 18.25 Kronika Južnega Alfo Ida, spored študia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev, 19. dela češke nadaljevanke. 21.05 Studio 83, kulturni tednik. 22.05 Zaščita zgodovine. 22.45 TV dnevnik. TV KOPER 19.00 Risanke. 19.30 TVD — Vse danesi 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Obzorja: Malta. Mesto Erpurt (DDR) 20.30 Delphine — celovečerni film — Igrajo: Dany Carrel. Maurice Ronet — režija: Eric Le Hung. 21.50 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.05 TVD — Nocoj. 22.15 Kiklop — L del — TV nadaljevanka — Igrajo: Frano Lasič, Bert Sotlar, Rade Šerbedžija — Režija Anton Vrdoljak. Predvidena je nogometna tekma Jugoslavija —Norveška (mladi) 8.50 TV v šoli: TV koledar, Varnost v prometu. Od semena do rastline, Odmor, Stavka tekstilcev, Energija, iz odpadkov, Poročila, 16.30 Poročila, 16.35 Ciciban, dober dan: Planinski domovi, 16.55 Mostovi, 17.25 Beo- 8.50 TV v šoli: TV koledar, Varujmo zobe, Kmetijski stroji, Odmor, Obiščimo hladilnico, Uporabljaj svojo glavo, Poročila (do 10.35), 16.30 Šolska TV: Učenec in učitelj, Poklici v železniškem grad: Nogomet kvali- fikacije za EP — A reprezentanci — Jugoslavija—Norveška, prenos v odmoru notranjski obzornik, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Ineks, poljski film, 21.35 Kulturne diagonale, 22.20 TV dnevnik II ODDAJNIKI II. TV MREŽE; 17.25 TV dnevnik, 17.45 Grom, otroška serija, 18.15 Doživeti stoletnico, izobraževalna oddaja, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Gibljive slike, oddaja o filmu, 21.00 Igrani film (do 22.30) TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Grom, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika Varaždinskih občin, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna oddaja, 21.05 Bemus 83, 21.50 Dnevnik. TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Ženska z dvema obrazoma (film), 12.00 Mantidi, 12.15 Teleobjektiv, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 In tubo igra Huber, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Plod tropskega drevesa (film), 22.00 Zrcalne slike. Drugi program 18.30 Aerobika, 18.45 Tom in Jerry, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Hilda Krankl, 21.00 Kulturni žurnal, 21.50 10 pred 10, 22.20 Umetnine. TV MADŽARSKA 8.05 in 15.00 Šolska TV. 9.55 Delta, ponovitev. 10.20 Žene z morske obale, ponovitev. 16.55 Video strani. 17.00 Madžarski kratki filmi o daljnih deželah. 17.50 Madžarska—Anglija, prenos kvalifikacijske tekme za evropsko prvenstvo iz Nep-štadiona. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Želeli ste, spored po želji gledalcev. 21.55 Svobodna TV univerza. 22.35 Umetnina tedna. 22.40 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD Novice. 17.05 TV Šola : Območje plimovanja. 17.30 Delphine — film ponovitev. 18.50 Risanke. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Kulturna panorama : Slovenski film 20.30 Velika dolina — serijski film. 21.30 Ob skodelici kave — Glasbena oddaja. 21.50 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.05 TVD — nocoj. 22.15 Koprska srečanja, < Predvidena nogometna tekma J ugoslavija—Norveška. gospodarstvu, čila, 17.35 posebnosti: Serenghetija, 17.30 Poro-' Zemljepisne Človek iz angleška poljudnoznanstvena serija, 18.25 Koroški obzornik, 18.40 Na sedmi, stezi, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 T. Pluch: Vas ob meji, avstrijska nadaljevanka, 22.55 TV dnevnik II ODDAJNIKI II? TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Cas za pravljice, otroška serija, 18.15 Sodobni dosežki v medicini, 18.45 Želeli ste — poglejte, zabavno glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabeleženo v vlaku, angleška drama, 21.25 Zagrebška panorama, 21.40 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja o kulturi (do 22.10) TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.55 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Cas za pravljico, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Zabavno- glasbena Risanka, oddaja, 19.15 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Halo, dobSr večer, 22.05 Dnevnik. /O ljubljansk»banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v tropskega 12.15 Klub Opoldanska šoli, 10.30 Sad drevesa (film), seniorjev, 13.00 redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Pričevanje iz zelenega pekla, 21.45 Gledališki pomladek v Avstriji, 23.00 Večerni šport. TV MADŽARSKA 8.10 in 15.00 Šolska TV. 10.05 Indjska samota, ameriški 'film za starejše od 14 let. 16.30 Za najstnike. 17.15 Žuža in Ana, spored študia Pecs. 17.35 TV borza. 17.45 Telešport. 18.15 Čarobno tveganje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog; Dvoje v liftu. 20.50 Vnuki ne bodo videli; zaščita mest. 21.25 Ozadje vesti. 22.15 J. Brahms: Simfonija št. II. 22.55 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola. 17.30 Narodni plesi : Indonezija. 18.00 Velika dolina — serijski film. 19.00 Risanke. 19.30 TVD — Vse danes. 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Z nami pred kame- ro- 20.30 Velika DOLINA —serijski film, 21.30 Turistični vodič —V sodelovanju s Kompa-s-om Jugoslavija. 21.45 TVD — nocoj. 21.55 Video mix — Glasbena oddaja v živo, z glasbenimi željami in nagradnimi igrami. STRAN 21 tedenski koledar PETEK — 7. oktober — Dan topništva SOBOTA — 8. oktober — Pelagi-ja NEDELJA — 9. oktober — Abraham PONEDELJEK — 10. oktober — Zlatko TOREK — 11. oktober — Emilijan SREDA — 12, oktober — Maksimiljan Četrtek — 13. oktober — Edvard kino „PARK” MURSKA SOBOTA 7. oktobra ob 18. in 20. uri ter 9. oktobra ob 16., 18. in 20. uri italijanski barvni film: „MA-NAOS BEG IZ PEKLA PRAGOZDA”; 10. in 11. oktobra ob 18. in 20. uri ameriški barvni film: ,,VELIKI IZZIV”; 12. do 14. oktobra ob 18. in 20. uri francoski film: „ VELIKA AVANTURA”. LJUTOMER 8. oktobra ob 20. uri ter 9. oktobra ob 20. tiri ameriški film: ,,BALTIMORSKI NABOJ”; 12. in 13. oktobra ob 20. uri hongkongški film: ,, VELI KI GOSPODAR”. prodam. VLEČNO KLJUKO ZA GOLF J — JL, prodam, Murska Sobota, Cankarjeva 14. M-3738 NEDOGRAJENO HlSO Z GOSTINSKIM LOKALOM V TEŠANOVCIH (pod streho), na zelo lepi točki, v bližini Moravskih toplic, prodam. Informacije: Murska Sobota, Cankarjeva 30. M-3740 FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do avgusta 1984, prodam. Petanjci 118, p. Tišina. M-3742 GLASBENI STOLP SANYO PRODAM. Anton Marič, Stara ulica 1. M-3743 TELEVIZOR GORENJE CENZOR, črno-beli, skoraj novi, prodam. Žižki 125. M-3744 RJAVE SALONITNE PLOŠČE, 200 kom., s slemenjaki, prodam. Ogled od 16. — 18. ure. Naslov v upravi lista. M-3745 ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1981, prodam. Bakovci, Mladinska 30 M-3746 PLINSKI BOJLER, nov in gobeline v okvirjih, nujno prodam. Kos, Cvetkova 14, Murska Sobota. M-3747 HRASTOV LES, večjo količino in ,,fosline”, debelina 8 cm, prodam. Telefon 72-^4. M-3748 LUŠČENO KORUZO, lansko, večjo količino, prodam. Farič, Ivana Regenta 4, Murska Sobota, telefon 21-976. M-3749 KRAVO, brejo štiri mesece, prodam. Jože Blatnik, Mele 4, p. Radenci. M-3750 TELIČKO, staro eno leto, prodam. Štefan Gomboc, Pečarovci 42, p. Mačkovci. M-3672 NEDOGRAJENO HIŠO NA CANKOVI PRODAM. Informacije: Domajinci 35, p. Cankova. M-3579 GARSONJERO V CENTRU MURSKE SOBOTE, takoj vseljivo, prodam. Informacije pri Tiborju Hariju, odvetniku, M. Sobota. M-3668 STAREJŠE POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Kardoševa 1, telefon 22-529. M-3753 DIANO, letnik 1976, prodam. Lipovec, Lendava, Kidričeva 5. M-3755 avtok lepa n tvo u vtohčarst vo ravnalna niiza-komora zaščita vozil-vležna služba FOTOAPARAT PRAKTICA EE 2 PRODAM. Kardoševa 1, telefon 22-529. M-3753 ZIDAKE ISOSPAN, 24 cm, 550 kosov, prodam. Gornji Petrovci '42. M-3753 SEJALNICO OLT, 18-redno, novo, prodam. Jožef Kelenc, Dolnja Bistrica 108. M-3758 MALE PUJSKE PRODAM. Puconci 78. M-3759 ZASTAVO 101 KONFORT in MOPED 14 M prodam. Puževci 3. M-3760 TROSED, star dve leti, prodam. Škerlak, Murska Sobota, Cvetkova 16. M-3761 MOTORNO KOLO JAWA 350, preurejano, prodam. Stanko Lupša, Kokoriči 26, p. Križevci pri Ljutomeru. In-473 GOLF, letnik 1977, zelo dobro ohranjen in garažiran, 43.000 km, prodam. Telefon od 15.—19. ure: 24-546. M-3765 GRADBENO PARCELO V KUP-ŠINCIH PRODAM. Veščica 4. M-3766 AKACIJEVA DRVA PRODAM. Štefan Gomboc, Vučja gomila 15, p. Fokovci. M-3767 ZASTAVO 750, starejši letnik,^ prodam. Kobilje 13/A. M-3769 OPEL REKORD 1900, letnik 1975, v voznem stanju, registriran (za 160.000) in DATSUN 180 SX, letnik 1980, šport coupe, prodam. Garažo vzamem v najem ali vzamem v najem zemljišče v bližini Lendavske ulice za postavitev garaže. Drago Serec, Murska Sobota, Lendavska 19, telefon 23-051. M-3770 PEČI: termoakumulacijsko, 3 KW, in trajnogorečo, prodam. Šlebinger, Murska Sobota, Lendavska 15. M-3771 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3773" POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Ogled v četrtek in petek od 12. do 15. ure. Šrimpf, Staneta Rozmana 8. M-3774 FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Naslov v upravi lista. M-3775 LEPE SADIKE MAČEH PRODAM. Markišavci 36/B. M-3781 ORGLE HOHNER PRODAM. Bratonci 21. M-3783 AVTO ZASTAVO 101, letnik 1977, in kombi peč za kopalnico prodam. Dolnja Bistrica 65. M-3785 TOVORNI AVTO TAM 2000, v voznem stanju, neregistriran, poceni prodam. Sotina 16. M-3787 8-HEKTARSKO POSESTVO s stanovanjskim in gospodarskim novim poslopjem na lepem mestu pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Interesenti se naj oglasijo v Domanjševcih št. 125. M-3789 „EDELPUTZ 0—1”, 30 vreč, in peč na olje EMO prodam. Skakovci 19. M-3790 WARTBURG, letnik 1974, prodam. Lipovci 94. M-3791 MOTORNO KOLO P-8, letnik 1983, prodam. Zorana Velnarja 33. M-3793 TRAKTORSKE GUME 600 x 16 in 560 x 15 ter ford escort, 1976, po delih, prodam. Borejci 12, p. Tišina. M-3795 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 2. M-3797 RABLJENO POHIŠTVO, kosovno, prodam. Informacije po telefonu 21-151 ali Društvo slušno prizadetih Murska Sobota, St. Rozmana 3, od 7. —12. ure. M-3803 AUDI 75 L PRODAM. Moravec, Murski vrh 2, Radenci. M-3804 KROŽNO ŽAGO (cirkularko) original za ferguson 35—39, predam. Gradišče 31, p. Tišina. M-3805 OTROŠKO POSTELJO Z JOGI VLOŽKOM IN ŠKODO 105 prodam po delih. Sodišinci 19. M-3806 VISOKOBREJO SVINJO, male pujske in barvni televizor GORENJE KORTING prodam. Kranjec, Hotiza 164 — LOŽIČ. M-3808 NOVO še nedograjeno hišo na lepem mirnem kraju ugodno prodam. Dokončane so inštalacije, ometi, podi in stropi. Elektrika je v hiši, vgrajena so tudi vsa zasteklena okna. Ogled možen 9. 10. od 12. do 15. ure. Vse informacije po telefonu v jutranjem času Ivica Sajovic, 064 24-655. M-MM KRAVO, brejo s tretjim teletom, prodam. Bokrači 18. M-3810 LESENO GARAŽO PRODAM. Cena 40.000 din. Tomšičeva 12. M-3811 OSEBNI AVTOMOBIL LADA 1200 NUJNO NAPRODAJ. Trnje 26. M-3812 ENONADSTROPNO HIŠO, dvostanovanjsko, v odličnem stanju, dve peči na olje in škodo 105 L, prevoženih 36.000 km, prodam. Flisar, Tomšičeva 2. M-3813 VETROBRANSKO STEKLO in razne druge dele za ZASTAVO 101 prodam. Bojan Lovenjak, Pozna-novci 37. M-3814 NAROČNIKOM VESTNIKA, KI ŠE NISO PORAVNALI NAROČNINE ZA LETOŠNJE LETO! Naročnike Vestnika doma in v tujini, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da to store čimprej. UPRAVA VESTNIKA SILAŽNI KOMBAJN POTTINGER MEX-2 PRODAM. Rakičan, Panonska 40. M-3815 ZIMSKE GUME ZA ŠKODO, skoraj nove, prodam. Lepoša, frizerski salon Večeslavci. M-3816 MALE PUJSKE PRODAM'. Petanjci 91. M-3817 MOPED TOMOS, 4 prestave, ugodno prodam. Informacije: Cven 11. M-3818 TRAJNOGOREČO PEČ FE-RROTERM, tip FF 32, za centralno ogrevanje, novo, ugodno prodam. Informacije po telefonu 74-831 — od 7. do 15. ure. M-3820 TRAKTOR, 20 KS, prodam. Forjan, Melinci 163/B. M-3821 MLADE PSE (križanci nemške ovčarke in volčjaka) prodam. Krajna 56, p. Tišina. M-3822 SUNBEAM PRODAM. BODONCI 45. M-3823 DVE TRAJNOGOREČI PEČI NA TRDA GORIVA, dobro ohranjeni, prodam. Murska Sobota, Prešernova 57. M-3824 DVA ŠTEDILNIKA GORENJE, desna, novega in rabljenega, pro1 dam. Daneta Šumenjaka 2. M-3825 TRAKTOR STEYR 402, 300 delovnih ur, prodam. Vlaj, Vadarci 10. M-3826 OPEL REKORD 1700, letnik 1973, in hišo, bivši lokal, s približno 15 ari ohišnice, ugodno prodam. Petar Nedeljkovič, Kuzma 57, telefon (069) 78-230. M-3827 ZASTAVO 101 LUX, letnik 76/77, prevoženih 67.000 km, izredno dobro ohranjeno ugodno prodam. Horvat, Talanyijeva 6 (vrtec), Murska Sobota. MG828 BOROVE IN SMREKOVE PLOHE (,,fosline”), približno 2 kub. m, prodam. Beznovci 38, p. Bodonci. M-3830 ETAŽNO LASTNIŠKO 4-SOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI, Rožna dolina, prodam. Cena 2.000.000,00. Vseljivo julija 1984. Informacije do 15. ure po telefonu 061 348-722, interna 241. M-MM NEMŠKEGA KRATKODLAKEGA PTIČARJA, starega eno leto, prodam. Satahovci 20. M-3831 ZASTAVO 850, letnik 1982, prodam. Stanko Srša, Banovci 1, p. Veržej. In-477 STANOVANJSKO HIŠO z nekaj ari zemlje, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Viktor Kozar, Nunska graba 30, p. Ljutomer. In-480 SVINJO ZA ZAKOL, cca 200 kg, staro eno leto, in električni pretočni bojler SIMENS, 220—380 V, za močnejši tok, prodam. Naslov v upravi, lista. In-478 OSEBNI AVTO TRABANT, letnik 1975, ugodno prodam. Ivan Lovrenčič, Stara Nova vas 36, p. Križevci pri Ljutomeru. In-479 SEJALNICO ZA PŠENICO (MASSEY. FERGUSON) prodam. Gaberje 14/A. Le-377 VINOGRAD, 21 arov, v Lendavskih goricah s kletjo in inventarjem prodam. Mihael Horvat, Lendava, Tomšičeva 12. Le-375 STANKU STOTLU od Jurja Želijo ob odhodu na odsluženje vojaškega roka vse lepo, prijetne trenutke v novem okolju in po odsIuZe-nju srečen povratek v domači kraj — mladinke in mladinci. kupim TRAKTOR STEYR, ZETOR ALI FERGUSON KUPIM. Jože Rozman, Ločki vrh 15. p. Benedikt. M-3772 MOTOR ZA R—4 TLS, letnik okrog 1977, kupim. Telefon 76-280. M-3784 DIFERENCIAL za 125 P, v dobrem stanju, kupim. Telefon 74-576. M-3794 LUŠČILEC ZA KORUZO KUPIM. Marjan Pertoci, Rakičan, Prešernova 18. M-3800 zaposlitve FRIZERSKO POMOČNICO ZAPOSLIM. Interesentke se naj oglasijo v frizerskem salonu Zore Maroša, Cankarjeva 36. M-3782 STAREJŠO ŽENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU IŠČEM. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na upravo lista. M-38OI Oče, kam si odšel. Za teboj ostali so sle priča tvojih pridnih naši so domovi. ZAHVALA ./ t V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Jože Pertoci žel. uslužbenec v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v ta številu pospremili k poslednjemu počitku, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z na izrekli sožalje. onom°^v Posebna zahvala celotnemu kolektivu internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nesebicn p jvf ura času njegove bolezni. Hvala kolektivom Nadzorništva proge M. Sobota in UVP Maribor, ___po-TOZD Perilo in ŽENSKI PLAŠČI, TMP M. Sobota, SOBOTA TOZD Komunala in Lesnina hištvo za darovane vence in spremstvo. ’ . ■ obred in Prisrčna zahvala govornikoma za tople besede ob odprtem grobu, duhovnikom za pogre pevcem iz Rakičana za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Rakičan, M. Sobota, Beograd, Francija, 24. septembra 1983 sestri Žalujoči: žena Jožefa, otroci Jože, Alojz, Emilija in Jožica z družinami ter bratje m Že leto dni te ^gSp^ v gomili tilu mi bj.e srce ljubeče ve in ti se vec ne p V SPOMIN 10. oktobra bo minilo eno leto, polno žalosti, odkar nas je za ve zapustil dobri mož, oče in dedek Vinko Lukač iz Rakovec . - -vel do W1# Kruta je resnica, da te ne bo nikoli več med nami, toda v naših srcih še živiš in boš ziv naših dni. . ’ .. s sinon« Žalujoči: žena Marija, sin Alojz in hčerka Regina z družinama ter hčerka Marija _ ZAHVALA Kakopo^'^ kje srce tvoje sPjb.lg> kinamje^ nas ki je hrepenelo ^l ljubilo do zadnjem . Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 48. 'et^aina> sesha vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara - in teta * Antonija Buček roj. Marič v tak° sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem ter vsem, ki ste J® v številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Brozoviču za lajšanje pO stno bolezni. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g° . eno $ promet M. Sobota, sodelavcem pošte Cankova ter vsem za darovano cvetje ter p izrečeno sožalje. Serdica, 30. 9. 1983 Žalujoči: mož Franc, hčerka Vera z možem Ludvikom, vnukinji Petra m Anurvj *^0 žino, brata Jože in Štefan ter sestra Marija z družinami in ostalo soro 11 Dragemu sinu in bratu JOŽETU BUD JI iz Puconec Želijo ob vrnitvi iz JLA vse najboljše, veliko uspeha v nadaljnjem Življenju, predvsem pa izpolnitev Življenjskih upov — oče, mama in brat Sanji. V zadnji številki Vestnika je pri objavi čestitk prišlo do zamenjave slike in se prizadetim opravičujemo. Uprava Vestnika. PREKLIC! . Preklicujem veljavnost spnW- . za 6. razred pl Gornji šolsko leto 1974/1975. H Lang, Trdkova 93, P- Ku21®' 3796 MANJŠE OPUŠČENO GOSP& DARSKO POSLOPJE velik hlev, do 12 km iz M. 80 > vzamem v najem. Naslov v upra lista. M-3799 ORODJARJA ali strugarja zaposlim takoj. OD po dogovoru. Informacije pri Soniboju Podlon-šku, Nemčavci 21 /A ah Prežihova 4, Murska SobeBa. M-3829 PEKOVSKEGA) POMOČNIKA, samostojnega, zaposlim. Nastop službe takoj. Pekama Prosnik, Središče ob Dravi, Slovenska ulica 30. M-3809 razno Prostor, kjer imamo kuril no olje in premog, naj pravilno zračen, velike količine premoga enem mestu naj bodo posebej zračene prek je«18 nih perforiranih cevi. Cestno podjetje TOZD VVC M. Sobot« PREKLIC! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o Mariji ŠebOk, gostilničarki iz Domanjševcev 92/A in se ji zahvaljujem, daje odstopila od tožbe. Marta Kovač, Domanjševci 92 M-3752 IZGUBLJENO! t . 20. septembra sem od Kobilja-Dobrovnika do Murske Sobote izgubil usnjeno jakno, temno rjave barve. Poštenega najditelja prosim, da najdeno proti nagradi vrne na naslov v upravi lista. M-3762 obvešča uporabnike cest, sta R 351 na odseku B TONCI-KR1ŽEVCI za ves promet od ■ 1383 do predvidoma^■ 1983 zaradi večjih v«1 valnih del na mostu kležovju.ObvozboureJ s prometno signal«8® VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik). J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Payee. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec. Gdnter Endre (tehnični urednik). Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 m 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona.tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 -317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470.00 din. polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100.00din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630.00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. STRAN 22 VESTNIK, . ZAHVALA Ob tragični in prerani izgubi naše drage žene, hčerke in sestre Marije Žibrat iz Dolnje Bistrice ■e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki u , ste nam v težkih urah slovesa pomagali in izrekli sožalje. . duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za po-p slovilne besede. sebna hvala Martinu Prši iz Gornje Bistrice, ki je rešil ponesrečenko iz gorečega omobila. Hvala tudi osebju bolnice v M. Soboti in kliničnega centra v Ljubljani za nudeno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti in s cvetjem okrasili njen grob. Žalujoči: mož Tonček, mama, atek in sestri z družinama ZAHVALA v 73. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama Sarika Šiftar roj. Jonaš cvetje nle zallvabujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in nikci Pa v teh težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Posebna zahvala duhovoma za pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. M. Sobota, 1. oktobra 1983 Žalujoči: mož Janoš, sin Drago z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nadvse ljube mame t.i stare mame Karoline Grah iz Petanjec se iskre ~ —— drago n° za^valjujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so našo mamo pospremili na njeni prerani zadnji poti ter z venci in cvetjem okrasili njen Poseb ■ poslednji dom. pJ se zahvaljujemo č. g. duhovniku za obred, pevcem, govornikom, DO Radenska, druži Integral Lendava, društvu invalidov in upokojencev v M. Soboti, nam Ribaš, Flegar, Šafarič, Ivanič in Gider ter GD Petanjci, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih in z nami sočustvovali. Petanjci, 28. 9. 1983 VSI NJENI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite ZAHVALA Boleča je resnica, da nas je po dolgotrajni bolezni v 84. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek Janez Bukvič iz Moščanec % tej boj g. . darSte nam v't^h^' se*skreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, vence ' trenutkih priskočili na pomoč, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, Va'a zdravn u1 ter ga v ta^° velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena jj kom in ostalemu medicinskemu osebju kirurškega oddelka v Murski Soboti, posebno a a k- duhov v sPecjal'stu urologu dr. Trčku za dolgoletno zdravljenje. mku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici tov. Marti Horvatovi za poslovilne besede ob odprtem grobu in GD iz Moščanec. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! g Moščanci, 27. 9. 1983 a ujoči: sinova Jože in Bela, hčerka Jolanka z družinami in ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite ZAHVALA Po daljši in težki bolezni nas je v 56. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in omika Ida Topolovec roj. Rogan >, iz M. Sobote prena 2ah r,a^°riaža Va'a vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz TO rehranadelavcem del. kolektiva ZGEP Pomurski tisk, Blisk, Jugobanka in družbena ji r>Vtern ostaRm> ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Vi:| ^hvala dr. Arpadu Norčiču in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti za vso skrb v času zdravljenja. zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostin Predstavniku TOZD Kartonaža za poslovilne besede. *dolf, sin Brank0 z družjno hčerka Anica s hčerk0 Danielo, oče, mama, bral Herman in sestra Marija z družinama ter ostalo sorodstvo OKTOBRA 1983 V SPOMIN Mineva petnajst let, odkar nas je v najlepših letih za vedno zapustil Franc Hanžekovič V tihi žalosti se spominjamo tvojega dragega lika in se zavedamo krute resnice, da te ne bo nikoli več med nami. Ostal pa boš v naših srcih in mislih do konca naših dni. VSI TVOJI Žarek sonca je ugasnil, zatemnili temni so oblaki, toda draga, zlata mama, spomin nate ni usahnil, ostala z nami boš ob misli vsaki. ZAHVALA Nepričakovano, boleče in brez slovesa nas je komaj v 64. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, zlata mama in stara mama Ana Ritlop roj. Hozjan iz Gaberja Ob nenadomestljivi izgubi naše drage, ljubljene mamice se prisrčno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, predvsem botrini Vučkovi, ki so nam v,najtežjih trenutkih priskočili na pomoč ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala vsem sorodnikom in znancem, predvsem iz Lemerja in Markovec, g. duhovniku, pevkam za odpete žalostinke ter vsem, ki ste drago pokojnico spremljali v tako velikem številu na zadnji poti ter ji darovali vence in šopke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Gaberje, Lemerje, Markovci in Konstanz, 28. 9. 1983 Globoko žalujoči: mož Franc, sin Franc z ženo Eriko, sin Štefan z ženo Liziko, hčerka Anica z možem Štefanom, ter vnuki Robert, Branko, Renato, Jasmina, Alenka in Simon ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so pospremili našo mamo Marijo Domjan iz Brezovec na njeni zadnji poti, nam pismeno ali ustno izrekli sožalje ter ji darovali cvetje. Posebna zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju Bolnišnice v M. Soboti, duhovniku in govornici. ŽALUJOČA DRUŽINA LUDVIKA DOMJANA IZ MURSKE SOBOTE Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, ' . kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ' ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa je odšel od nas, star komaj 30 let, naš ljubi mož, očka in sin Geza Šeruga iz Pečarovec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas v času neizmerne žalosti tolažili, nam izrekli sožalje ter vsem prijateljem, sosedom in botrini, ki so nam kakorkoli pomagali, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti ter mu darovali vence in šopke. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD Pečarovci in Moščanci, predstavniku KS tov. Horvatu in tov. Hajdinjakov! za lepe poslovilne besede, OŠ Puconci, predvsem razredničarki Mačkovi in Temlinovi ter gasilskemu poveljniku tov. Severju. V globoki žalosti žena Erika, sinek Bojan, oče, mama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 77. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Marija Panker iz Stanjevec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedam in znancem, ki so našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem, predstavniku KS Petrovci za poslovilne besede, . gasilcem, dr. Kiršnerju ter medicinskima sestrama Maruši in Anki za dolgoletno zdravljenje ter vsem za darovane vence in cvetje. Žalujoči: sin Ivan z ženo Emilijo, vnuka Janez in Marjana, svakinja Helena, sestra-Estika z družino in stric z družino iz Kanade STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev Srečanje pisateljev alpskih dežel Danes ob 17. uri se v Radencih pričenja XIX. srečanje pisateljev iz alpskih dežel. Tema tridnevnega srečanja, ki ga organizirata Društvo slovenskih pisateljev iz Ljubljane in mariborska podružnica, bo Motiv dela v literaturi, pokrovitelj pa bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Otvoritveni govor bo imel predsednik Marjan Orožen, od 18. ure dalje pa se bodo v kongresni dvorani hotela zvrstili številni prispevki udeležencev, med katerimi so pisatelji iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije,- in Jugoslavije (Slovenije). Osrednji referat bo imel Jaro Dolar, koreferent franc Zadravec pa bo izpostavil delo kot umetniški motiv v literarnem snovanju Miška Kranjca in Prežihovega Voranca. O delu v literaturi bo govor tudi v petek, ko je predviden še obisk največjega pomurskega delovnega kolektiva — tovarne oblačil in perila Mura v Murski Soboti — za tem pa ogled kulturnih in gospodarskih znamenitosti Pomurja. V soboto dopoldne bodo literarni nastopi v pomurskih šolah, popoldne bo skupen ogled razstave avstrijskih in slovenskih sindikatov pod naslovom Ustvarjalen prosti čas, zvečer ob 18. uri pa se bo pričel koncert Obmejnega simfoničnega orkestra in literarni večer. Sklepno zasedanje na temo Motiv dela v literaturi bo potekalo v nedeljo dopoldne, bb S konkretnimi akcijami pritegniti mlade Dokaj zavzeta razprava na seji predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti, ki so se je udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih družbenopolitičnih organizacij in komandanti mladinskih delovnih brigad, je opozorila na vso razsežnost mladinskega prostovoljnega dela. Čeprav ne gre pozabiti na številne uspehe soboških brigad širom naše domovine, kjer so požele skorajda vsa možna priznanja, pa so mladi tokrat znatno več pozornosti namenili problemom, ki so se pojavljali v letošnjem brigadirskem letu. Kot smo lahko slišali, se je marsikdaj zatikalo že pri evidentiranju brigadirjev za posamezne delovne akcije, čeprav je bilo lansko leto na tem področju več narejenega, pa tudi propagiranje za akcije ni bilo nič manjše. Pri tem je obveljala ugotovitev, da je evidentiranje tokrat odpovedalo zlasti na srednjih šolah, zato se je žal dogajalo, da sd morali marsikdaj zadnji trenutek izpopolnjevati brigade, ki so sodelovale na republiških in zveznih mladinskih NEZAINTERESIRANI KOMUNISTI Zadnja seja občinskega komiteja ZKS Lendava je bila nesklepčna, saj se je je udeležila manj kot polovica članov. Na dnevnem redu naj bi bila ocena uresničevanja nekaterih nalog zveze komunistov na področju gospodarske stabilizacije in nalog ter aktivnosti komunistov za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Komite naj bi obravnaval tudi politično-varnostno oceno občine Lendava. Očitno je torej, da so bila na dnev- Srečanje slovenskih upokojencev Kot kaže, bodo srečanja slovenskih upokojencev postala tradicija. Lansko leto so se srečali v Celju, letos pa — bilo je v soboto — v prleški metropoli Ljutomeru. Kar šeststo se jih je pripeljalo v Ljutomer z avtobusi in posebnim vlakom. Dan so preživeli dokaj aktivno, saj so si ogledali skoraj vse kulturne in zgodovinske posebnosti, ki jih to mesto premore, popeljali pa so se tudi v okolico, na Jeruzalem. Kljub temu, da Ljutomer premore dve železniški postaji, pa so železničarji tokrat šli upokojencem na roko in pod Ljutomersko kletjo pripravili zasilno postajo, na kateri je izstopilo okrog 100 gobarjev. Ne le za lačne otroke Teden otroka, ki poteka od 3. do 9. oktobra, je letos v znamenju gesla: Lačni otroci, izziv zavesti človeštva. Pri nas glede na kmetijsko zaledje lakote še ne občutimo, tako kot jo občuti tretjina človeštva in med njimi predvsem nemočni najmlajši. Veliko jih umre že po rojstvu in v prvih mesecih življenja, slabo vest pa imamo ob opozorilnih posnetkih malih pkostjanov v dnevnem časopisju in predvsem na malem ekranu. Zdi se nam, da imajo naši malčki v primerjavi z njimi prav vse. In res imajo povečini'dovolj hrane, ker se trudimo, da jim je, kljub restrikcijam, ne bi odrekali, in zato skušamo najti rezerve drugje. Tistim, ki niso zajeti v organizirano vzgojo in varstvo, pa bi radi dali kaj več kot le .nekaj ur male šole. A zdaj čas ni naklonjen šir delovnih akcijah. Nič čudnega, če se je potem zastavljalo upravičeno vprašanje ustreznosti strukture brigadirjev, ki so predstavljali občinsko konferenco zveze socialistične mladine v Murski Soboti. Iz soboške občine je letos sodelovalo na mladinskih delovnih akcijah le 9 študentov, kar je očitno premalo, pogrešajo pa tudi večji odziv štipendistov, ki. bi morali čutiti vsaj moralno obveznost, da se udeležijo prostovoljnega dela. Tudi o evidentiranju mentorjev za pionirsko brigado, ki je bila regijska, bi kazalo v prihodnje resneje razmisliti. Sicer pa je lepo rekel eden od razpravljalcev, da je mladinska organizacija v marsikaterem okolju postala bolj forumska, kajti če mladega človeka dovolj ne angažira med letom, ga bo tik pred koncem šolskega leta težko pritegnila k sodelovanju na akcijah. Zato je treba spremeniti lastno delo v zvezi socialistične mladine in s konkretnimi aktivnostmi pritegovati mlade. Te akcije je treba, kot so poudarili, izkoristiti za evidentira ni red postavljena za ta čas najbolj aktualna vprašanja, zato tem bolj čudi obnašanje nekaterih članov komiteja, ki svoje odsotnosti sploh niso opravičili. Seje komiteja občinske konference so čestokrat na robu sklepčnosti, nekateri člani komiteja so popolnoma nezainteresirani za delo tega organa in na seje sploh ne prihajajo. Verjetno bo potrebno neodgovorne člane zamenjati ali jih spomniti, da so jih v ta najvišji organ zveze komunistov v občini izvolili člani Od šeststo upokojencev pa se jih je sto pomerilo še v nabiranju gob v okolici Slamnjaka, v gozdovih pod Železnimi dvermi. Čeprav so bili nekoliko pozni, pa so ekipe bile dokaj uspešne; zmagovalna je nabrala nekaj preko dva kilograma užitnih gob. Tako si je ekipa Celja med 36. ekipami zagotovila prvo mesto. Letošnje srečanje, je organiziralo — in to zelo uspešno — društvo upokojencev iz Ljutomera. D. L. jenju vzgojnih programov, ker ostaja za izvajanje dejavnosti tudi v otroškem varstvu vedno manj sredstev. Pa. vseeno so v vzgojno-var-stveni organizaciji Murska Sobota od 3. do vključno 7. oktobra pripravili med 9. in 11. uro pester program in medse vabijo tudi malčke, ki sicer niso v vrtcih. Tam bodo organizirali piknike, orientacijske pohode, izlete v bližnjo okolico, glasbeni program, likovni dan, lutkovne prizorčke, zabavne igrice in ogled tržnice. Podobno je tudi po drugih vrtcih v Pomurju, medtem ko je o drugih prireditvah kaj malo slišati. Vsaj v soboški občini je teden otroka očitno prehitel društvo prijateljev mladine, saj nam prvi dan (in do konca redakcije) še ni uspelo zvedeti, kakšen program pripravljajo za najmlajše. Brigita Bavčar nje in pridobivanje brigadirjev. V teh zaostrenih gospodarskih razmerah je to še kako pomembno, zato mora mladinska organizacija nositi veliko breme in odgovornost za popolnost brigad. V tem smislu pa je potrebno še več skrbi nameniti usposabljanju vodstev mladinske organizacije in neposrednim stikom z mladimi v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ali šolah. Mladi Sobočani- pa so se v razpravi dotaknili tudi vprašanj glede financiranja brigad, ker se je tu pokazala dokajšnja razlika v primerjavi z brigadami iz drugih naših republik, ki imajo na voljo več finančnih sredstev, in t. im. razvrednotenja pomena priznanj na večjih akcijah, ko lahko trak akcije prejme tudi nepopolna brigada. Predvsem pa bo potrebno na akcijah, kot so dejali, nujno uveljaviti več samoupravljanja, da bi interesne dejavnosti lahko v polni meri zaživele. Navsezadnje pa bo tudi to pritegnilo mlade k večjemu sodelovanju na MDA. Milan Jerše osnovne organizacije in so tako odgovorni prav njim. Slišati je bilo, pripombe, da je seja bila morda sklicana ofPhepravem času, v petek, ob trgatvi, vendar pa so člani komiteja vabila dobili že deset dni prej, torej so imeli dovolj časa, da bi svoj delovni čas uredili tako, da bi se ga lahko udeležili. S takim obnašanjem bodo nekateri člani občinskega komiteja morali nehati, saj bitka za stabilizacijo, zahteva od vseh kar najbolj aktivno delovanje. Jani D. . Gorice nas vabijo in potrebujejo Te dni v vinogradih gre zares. Rane sorte grozdja so že,,padle”, skrbni vinogradniki so že predelali tudi srednje pozne sorte. Bomo dragocene plodove potrgali pravočasno, z užitkom popili prve kozarce mošta? Naj se sliši še tako agitacijsko — gorice nas te dni potrebujejo! Do zdaj so vinogradniški delavci še zmogli sami in s pomočjo priložnostne delovne sile, sedaj pa glavnini goric sami ne bodo kos. Vsi pravi, pa tudi priložnostni vinogradniki dobro vedo, koliko je potrebno vložiti dela, preden se lotijo najbolj zadnjega in svečanega opravila — trgatve. Zatorej, kot smo družno potrgali doma, potrgajmo še na družbenem sektorju. Družbeni vinogradniki, opirajoč se na dobre izkušnje iz prejšnjih let, pričakujejo pomoč. Vendar odmev zaenkrat ni takšen, kot so upali. Gotovo se bodo v akcijo vključili srednješolci in osnovnošolci, to so doslej počeli tudi občinski upravni delavci, zaposleni v nekaterih delovnih skupnostih skupnih služb, pa še kdo. Kaj pa vsi tisti, ki so po občinskih skupnostih za zaposlovanje prijavljeni kot iskalci zaposlitve, da ne .govorimo o tistih, ki prejemajo denarna nadomestila in denarno pomoč? Za zadnje se ve kakšni so ukrepi, prvi pa bodo pokazali svoje pravo lice. O tem, kakšni so osebni dohodki vinogradniških delavcev v regiji ni potrebno pisati na široko, saj so bili venomer na repu razpredelnice. In če se bomo vključili v trgatev in tako prispevali svoj delež, da bomo pospravili pridelek pravočasno, bomo pomagali tudi njim. Dobra grozdna bera, ki je prav tako odvisna od uspešne trgatve, bo pomemben delež k večji konkurenčnosti naših vin na tujem. Nenazadnje, tudi zaslužek (ura dobrega dela bo veljala od 80 do 100 dinarjev} ni za odvreči. Vinogradniki pa zagotavljajo, da brez zaslužene nagrade ne bo ostal nihče, najmanj pa še šolarji. Zatorej — nasvidenje v goricah! Vlado Paveo Praznovali so dan pwmrjev Tudi pionirji so že med narodnoosvobodilnim bojem ustanovili svojo organizacijo — Zvezo pionirjev Jugoslavije. Sklenili so, da se bodo aktivno vključili v boj proti okupatorjem, in sicer tako, da bodo zbirali hrano in zdravila za ranjence, prenašali zaupno pošto, opazovali gibanje sovražnika in sporočali borcem o njegovi nakani, sabotirali njegove akcije .. . V svobodni domovini pa pionirji praznujejo 29. septembra svoj dan. Obujajo spomine na težka leta med 2. svetovno vojno, na partizanski boj in hrabre pionirje, ocenjujejo delo pionirskih odredov in sprejemajo programe dela v novem šolskem letu. Tudi na vseh P®“nS osnovnih šolah so dan P . slovesno proslavili. Na s L p. „ « a« dvojezični osnovni šol . $ Lugarič v Lendavi. jih namreč učenca revske osnovnih šol Palanke v Sociahstičn P y Srbiji in Murskega « in Socialistični republiki ni £ n tako so pripravili, bogat kulturni program v štirihJ - slovenskem, po srbskem in hrvas proslavi so se učeneif med sabo še na področju, prav gotovo e sklenili tudi številna poznanstva, prijateljstv j. Graj Udeležence proslave pozdravlja učenec osnovne Sole h Palanke. (Foto: J. G.) ? |i • JUH Delegati o gospodari^ Delegati vseh zborov občinske skupščine v Lendavi s polletju * namenili posebno pozornost gospodarskim gibanjem v pr tošnjega leta ter nekaterim problemom razvoja kmetijstv , kmetijskozemljiške skupnosti ter zaposlovanju. rimerjavi z,.e z Gospodarstvo v občini je letos v prvem polletju v p dohod*-® kim obdobjem lanskega leta povečalo nekatere kateg sreds naslednjimi odstotki: celotni prihodek je večji za 35, P° predsta' za 32, dohodek za 50 in čisti dohodek za 37 odstotkov- načrtova^ v celotnem prihodku 7,7 odstotka in je nekoliko manlslnj razp°re® Organizacije združenega dela šo več sredstev .»iezaa« akumulacijo, posebej velja omeniti Planiko iz ^urnsAodstotk°v c j p. cijo namenila 68 milijonov dinarjev, kar predstavlja 3 Ja industrijske akumulacije v občini. vaseh. O tem kako bodo rešili vprašanje dvojezičnega pouka v Porabju, sicer še ni končne odločitve, stališče partijskega vodstva Železne županije pa je, da morajo šole ostati v okolju, kjer Slovenci živijo, zato naj bi kot centre dvojezičnega šolstva razvijali osemletko na Gornjem Seniku, ki jo bodo delno dogradili in obnovili, v Monoštru, kjer so že začeli graditi novo šolo, pa tudi v Steva-novcih. Te dni so imeli predkongresna zborovanja tudi v Porabju — Slovenski vasi, Sakalovcih, Števa-novcih in na Gornjem Seniku. Ne bi mogli ravno reči, da so na sestankih obravnavali povsem konkretna vprašanja, ki naj bi bila na dnevnem redu kongresa Demokratične zveze južnih Slovanov, podali pa so oceno uresničevanja narodnostne politike in ugotavljali, da imajo za svoje delo dokaj dobre možnosti. Tako je Ferenc Bartakovič, ki je imel uvodno besedo v Slovenski vesi (zdaj delu Monoštra), med drugim dejal, da v krajih, kjer živijo pripadniki narodnosti, širša družbena skupnost še posebej skrbi za njihov hitrejši razvoj. Poudaril je tudi, naj ljudi ne bo sram govoriti slovensko, saj je tisti, ki zna več jezikov, tudi več vreden. Predkongresnim zborovanjem so vsepovsod sledile še predstave veseloigre Županova Micka, ki jo je igrala gledališka skupina iz Šmartnega ob Paki. Na Gornjem Seniku in v Sakalovcih pa je gostovala tudi lutkovna skupina iz Maribora, ki se je predstavila z igrico Leva račka. vestnik^: STRAN 24 bra, pa bo v kinu Park na kamor se bodo letos' v organizaciji planinske zveze odpravili kolesarji. V Puconcih pa bodo 16. oktobra odprli telovadnico in osnovno* šolo, : ki so jo poimenovali po rojaku Stefanu Kuharju-Bojemi. B . na otvoritev novih lih prostorov tozda soboške Mure bo v eljek, 17. oktobra, kb bo tudi tradicionalna slavnostna seja vseh zborov skupščine, zvečer pa bo otvoritev mednarodne likovne razstave Panounia v galeriji Kdlturnčga ' . . ' v MursJtrSobpti. Med. j pnrettitvami v počastitev občinskega praznika soboške občine tio tudi otvoritev prizidka pošte v Murski Soboti, ki Vratuša bb”0 ** JE SLOVENCE SRAM govoriti SLOVENSKO?^ Pripadniki južnoslovanskih narodnosti (Srbi, zveze, . 9i*^0 Madžarskem se vneto pripravljajo na kongres svoj nanien'l> ” Ltere novembra v Budimpešti. Vse kaže, da bodo to ‘ j^jevaj0 h graji'1 pozornost narodnostnemu šolstvu, za katerega P tn0 pomembne novosti. Tako naj bi vsepovsod v naro negaterih uvedli dvojezični pouk, tako kot so to že štoru vaseh* . .^neresnih •h raz? < V okvir pred^fS , v Porabju P® je ® §trU, na razgovor s0 sodelovali P« slov “a£opinam^^ narodnostnimiz Sl jet strokovno po* ker je še dasa ho marca Pr%jul’1^ govor, da bo v pre . v Cankarjevem^ naj* P stavile vse £asno