Pavlina Pajkova. (Spisal dr. Karol Glaser.) P, avlina Pajkova ') se je porodila dne g. malega travna 1. 1854. v Paviji od roditeljev slovenske krvi; oce, Josip Doljak, je služil v cesarskih deželah Italije kot c. kr. sodniški sovetnik ter bil 1. 1848.—1849. državni poslanec na Dunaju; njena mati je bila hči goriškega profesorja Molharčiča. Ko je osirotela v šestem letu, prišla je k stricu Matiji Doljaku, županu v Solkanu blizu Gorice. K županu, veleposestniku in deželnemu poslancu, so zahajali odlični goriški rodoljubi; med njimi je nanjo uplival najbolj dr. Lavrič, da se je naučila slovenščine. Pisa-teljevati je začela 1. 1872. v „SoČi", kjer je objavila spisa: Prva ljubezen in Ženska v rodbini. L. 1876. se je omožila s slovenskim pisateljem gosp. Jankom Pajkom, ki je urejeval „Zoro" v Mariboru. Poslavljaje se od solnčne Gorice, zložila je pesmico: Slovo od domovine („Zora" 1876), in prišedša v Maribor, objavila pesmico: Novej domovini („Zora" 1876); sicer se pa nahajajo že v „Zori" 1. 1874. njeni pesniški prvenci, n. pr. Pomlad, Ti nisi ljubil. Povod ljubezni je slavila v sonetu („Zora" 1875), v katerem je izraz: „Dve bitji, nepoznani, se dobite", premalo poetičen. SreČo tistih, ki se zavedajo, da so ljubljeni, in nesrečo zapuščenih opisujejo pesmi: Ra\- l) Zbrani spisi Pavline Pajkove. Celje 1893. „DOM in SVET" 1894, št. 21. lika, Dvoja doba in Veselo prerojenje (vse v „Zori" 1875). Isto leto izražuje svoje Slutnje, katerim takoj sledi Odgovor bržkone od urednika samega v povoljnem zmislu. Jako plodovita je bila na pesniškem polju leta 1877.; sestavila je: Pozdrav novemu letu, oziraje se na balkanski polotok, pišoč: Oj vstajaj jasno, zora tega dneva, Ki novemu početek letu da; Razširjaj blagoslov, jutranja deva, Vže pri nastopu, na slovanska tla; Da staro leto, Slavi malo milo, Srečneje in mileje bi sledilo. Gorko sočutje se izraža tudi v pesmi: Črnogorec, in v lepi romanci: Prvikri^ na turškem polji v Pozniko-vem „Slovanskem almanahu". V štirih gazelah se izražuje njena gorka ljubezen do slovenske domovine: Prevzv'šeno si čutje ti, ljubav do domovine! Z najčiščim plamenom gori' ljubav do domovine itd. Njene najlepše pesmi pa so: Materini glasovi („Zora" 1877), ki se v marsičem dajo primerjati Stritarjevi „Raji". Lepe pesmi kazi tu pa tam prisiljeni naglas, n. pr. „Živahen, krepek mi postal otrok"; dasi tudi znameniti pesniki naglašujejo otrok namesto otrok. Zaime „mene" se rabi nekaterikrat na-mestu enklitike „me" ; beseda „tožnost" namesto „otožnost" tudi ni na svojem mestu. 4« 642 Dr. Karol Glaser: Pavlina Pajkova. Pisala je mnogo tudi v nevezani besedi. Odlomki genskega dnevnika. („Zora" 1876.) Pisateljica slika notranji boj nedolžnega dekleta, ki prvikrat stopi v svet in sprejema poklone moškega sveta; ponosno odbije ponudbo majorja, o čegar iskrenosti ni prepričana, pa se zanima za tihega in skromnega mladeniča, ki se mora odpovedati njeni ljubezni. — Lepo je opisan boj ženskega srca, ki izkuša pravo in pristno ljubezen ločiti od navidezne in hlinjene. Očetov tovariš. („Kres" 1884.) Stari godrnjavi polkovnik, ki je imel dvanajst otrok, povabil je na kratek dopust majorja pl. Gruma, ki se zaljubi v dobrosrčno Silvijo in jo vzame v zakon. ¦— Osobito lepo je risan njen značaj. Povestnik v sili. („Kres" 1883.) Razvajenim moškim in ženskim dedičem umrle bogate grofinje pripoveduje oskrbnik Teodozij zgodovino komtese Vande, ki je prišla s Poljskega na okrevanje na grad. Zapustil jo je nezvesti grof Raoul in se poročil z bogatejšo nevesto, pa živel nesrečen ž njo. Vanda ga umirajoča prosi, naj ljubi svojo ženo. Blagodejna ^ve^dica. („Kres" 1881.) Ada, hči nekega poročnika, ki je po smrti svoje soproge dal hčerko odgojiti za odgojiteljico, živela je pri gospej Barbari, malo omikani ženi, katere sin Feliks se ji je usiljeval. Da se ogne usiljivcu, gre za odgojiteljico v Bertoldovo rodbino, prikupi se z lepim vedenjem Bertoldovemu sinu Brunu, izpodrine njemu namenjeno ponosno nevesto Kornelijo in postane srečna žena. — Lepo je risan njen plemeniti značaj, razvitek povesti je povsem naraven. ¦— Povest je prevedena na češki jezik v „Svetozoru". Roka in srce. („Kres" 1881.) Leonora, predstojnica zasebnega učnega zavoda in samica, je imela prijateljico Valerijo s štirimi lepimi hčerkami. Njen mož je na borzi zaigral petdeset tisoč. Iz te zadrege mu je hotel pomagati marquis Konrad, a se je hkrati zaljubil v najmlajšo hčer Melito, ki mu je podala v zakon roko, pa ne srca, in ga prezirala. Marquis je hudo obolel, stregle so mu usmiljene sestre. Odslej ga ljubi Merita in zakon je srečen; Leonora pride na stara leta na njun grad za oskrbnico. — Neverjetno je, da bi na gradu živel zakonski par, in da bi žena nikdar ne videla sob svojega moža. Mačeha. („Kres" 1882.) Inšpektor N., vdovec, se je na smrtni postelji poročil z odgojiteljico Ev-femijo, da bi ji zagotovil boljše gmotno stanje in svoji vihrasti hčerki Elzi dal skrbno varihinjo. — Odbila je Elza snubitev inženerja Piberja in se hoče posvetiti pisateljstvu. Vdova svetovalca N., ki je stanovala v isti hiši kakor Elza, povabi jo, naj jo spremi v kopel. Tam se Elza seznani z doktorjem Arnoldom Bodanskim. To je pretreslo Evfemijo. Njen oče je bil namreč imovit trgovec, a prišel na boben, zato se je hči izprva živila s šivanjem. Takrat je njenemu stanovanju nasproti stanoval črnolasi medicinec Arnold Bodanski, ki se ji je prikupil in ji obljubil zakon, pa jo je zapustil zaradi nekega nesporazumljenja. Med tem časom, ko se je imela vršiti poroka Elzina, je Ev-femija strašno trpela; stanujoč pri dekanu, poklicala je dr. Bodanskega, ki je pustil Elzo — Pi-berju, sam pa vzel za ženo :— inšpektorico. Arabela. („Kres" 1885.) Žid Karpeles, trgovec na Moravskem, je imel v svoji rodbini rejenko Arabelo, katero je radi njenega imetja sinu odločil za ženo. Slučajno se je Arabela seznanila z profesorjem Walterjem-Waldekom, sinom zdravnika vValdeka, ki si je prihranil toliko, da je mogel živeti ob svojem. Slučajno je prišla Arabela na to, da je vrtnarica Karpelesova na skrivnem pod streho stregla neki blaznici, katero so skrivali več let. Smilila se je blaznica Arabeli tako, da ji je tudi stregla. Ko to zve Karpelesovka, skrije jo v klet. Tudi tam jo zasledi Arabela. Blaznica umrje zaradi pomanjkanja, in Arabela zve, da je ta bila njena mati. Zvedela je tudi, da je bila ta njena mati židovka, njen mož katoličan, da so zaradi verskega fanatizma ubili njenega moža, vzeli ji otroka Arabelo, ki je po srečki dobila sto tisoč goldinarjev, Arabeli pa niso ničesar povedali. VValdekovka, jako plemenita gospa, se je zavzela za revno Arabelo, pomagala razvozlati uganko njenega rojstva, da je krščena in izrejena po židovsko. Arabela je odbila Samuela, kot sina morilca materinega, vzela Wald-ekovega sina in postala srečna žena, stari Karpeles se je ustrelil zaradi denarstvenega poloma. — Neverjetno je, da bi odrasla rejenka leta in leta ne vedela, da rodbina, v kateri živi, hrani blaz-nico. Tudi profesorji-učenjaki se v dandanašnjih časih ne vedejo tako neokretno, kakor je VValter risan v početku; izvrstno opisan pa je način, kako se dva značaja, na prvi videz osorna, pa vendar jednaka, zbližujeta in odbijata in naposled vendar razumeta. Zanimala se je pisateljica tudi za druge stroke; opisala je življenje George Sand v „Zori" I.1876., Nekoliko besed k genskemu prašanju, Ženska pisma prijatelju. („Zora" 1877.) Naravno je, da se odločno poteguje za pravice ženskega spola. Davorin Trstenjak je izkušal svoje osobne znance pridobivati za „Kres", kateri je osnoval 1. 1881. Zbirali so se okoli njega znani književniki, n. pr. dr. Krek, dr. Sket, in tudi Janko Pajk je bil s svojo soprogo takrat v Starem trgu, ko je naš starina iznenadil svojo družbo Anton Medved: Na grobeh. — Mih. Opeka: Novorojencu. — C) babičinem pokopu. 643 z načrtom tega lista; Slovo Staremu trgu (Zbrani spisi I. 89.) poje: Spomin jaz večni bom vam ohranila; Med vami sreča moja je cvetela, Gore, gozdiči in dolina mila! V Brnu bivajoč Je v „Soči" objavila zgodo- vinsko-poučne Črtice: Spilperški podkopi in v VeČernicah družbe sv. Mohorja Slepčevski \avod v Brnu. Za to družbo Je spisala tudi povesti: A dneva ne pove nobena pratika, Najgotovejša dota, Dora, Domačija nad vse. V pisateljevanju Pavline Pajkove odsevajo tu pa tam morda preveč njene rodbinske razmere, sicer pa Ji pristoja odlično mesto v našem slovstvu. Na grobeh. ¦to grobih zapuščenih hodim, Premišljam tiho marsikdaj. Pode se slutnje, v srci sodim, Kako bil6, kako je zdaj. Napis gomili zrem četrti. Mladenka zorna spi pod njo. Na smrtnem torej, žalnem vrti Cvetice tudi zagrebo ? Tu v grobu truden od užitka Počiva veseljak morda, Tu zakopala smrt je bridka Vso slast in strast mu v črna tla. Tam sanja drugi v tesnem domu, Za druge on nekdaj je žil. Kdaj svet hvaležen je in komu? Plačilo v grobu je dobil. Pod cvetno spi gomilo tretji. Užil je strup težavnih let; Življenje ni mu bilo v cvetji, Na grobu zdaj mu raste cvet. Pogled na grob obrnem peti, Ki lilije ga cvet krasi. O cveti, lilija, o cveti! Nedolžno dete v jami spi. In dalje gledam spomenike, Pod vrbo se ustavim nem. Na plošči tam preberem stike, Komu zložene, sam ne vem. „Pod zemljo so si vsi jednaki, Sodnikov čakajo ukaz Ljudje neznatni in veljaki, Jednak sem ž njimi tudi jaz." Na vrbo to naslonim roko, Povesim mladi svoj obraz In v misel se vtopim globoko: Jednak bom ž njimi tudi jaz. Anton Medved Novoroj encu. D, 'ete nedolžno na svet se rodiš, Vse okrog tebe srčno se raduje, S smehom, veseljem to uro praznuje — Samo se ti mi solziš. Oj da tako pač na svetu živiš, Da ob poslednji ti uri žaluje, Vse okrog tebe s solzami toguje Samo se ti mi smejiš! Mih. Opeka. Ob babičinem pokopu. JL redobro pomnim: tožnih stal očes Ob tvoji, babica, sem tesni jami; Jesen, odeta s sivimi meglami, Poslednje liste sula je z dreves. Nad krsto je odmolil svečenik, Ob grudah zazvenele so lopate — Tedaj zazrl iz prešle dobe zlate Moj duh je vrsto jasnih, jasnih slik. Mladostne slike —: log in dol in plan, Vodica šumna, deca lahkoživa, Pri deci dobrovoljna žena siva, Pomladni cvet in solnca žar krasan. Čebljanje, petje, vrišč in jok in smeh — In deca k babici spet sede v krogu, Igra si ž njo, pravljice sluša v logu, Blagost beroč, ljubezen v nje očeh. 4 <