87
bc skamranja, hramba disket, kaset, fotografij, magnetofonskih trakov delavee v profcsi'»nalj h institucijah zavezujejo, da pripravimo vsaj enkrat na leto dopolnilno izobraževanje v obliki predavani, seminarjev, okroglih miz ai načrtovanih diskusij.
Vez med arhivi in ustvarjale arhnskega gradiva Je nuin;:, čeprav za strokovne delavce pomeni dodatno obremenitev, /al pa se ta vez velikokrat Pretrga zaraui izje m no velike tluktacijc na teh delovnih mestih V Pokrajinskem arhivu Maribor sc jc v Časn od 6. junija 1983 do 16. marca 1990 izobraževalo 181 dclavccv, ki so po naši evidenci opravili tudi preizkus strokovne usposobljenosti. Kar 75% arhivarjev je v tem času zamenjalo delovna mesta, mi pa smo postavljeni pred dejstvo, da nioramo pričeti od začetka.
Osnovne smcrniee za pripravo programa uspeso-bij ¡inia so pred nami. Lahko jih še izpopolnimo, -'odamo elemente, ki v naši occni ,iiso bili zajeti in Predstavljeni, vendar jc najpomembnejše, da jih sprejmemo enotno v korist tistih, ki jim jc program v celoti namenjen.
jih organizira A RS, scvcaa ec je aovolj pripravnikov. Če jih ni dovolj, ^a pripravnik pač smolo in so možne le konzultacijo pri posameznih predavateljih. Prav v okviru seminarja bi bila zelo koristna ¡¡.menjava med arhivi, v okviru katere bi pripravnike scznan.li z delom te ustanove. Kot primer navajam sledeče: y. ipravniki iz ARS bi se lahko p* iktično seznanili z delom regionalnega arhiva in njihovo službo. Za pripravnike iz regionalnih arhivov pa bi veljalo obratno seznanitev z ARS, njihovo službo, depoii, konservatorsko-restavratorsko službo, povezavo z ostalimi arhivi.
4. Vsak pripravnik bi sc moral obvezno seznaniti z delom celega arhiva .n ne samo resorja oziroma se držati samo svoje spceializacije.
Z nekaj konkretnimi »meri sem želela predvsem nakazati, na se pripravi boljši »vozni red« pripravništva, saj podajanje kvalitetnejših informacij in ukvarjanje s pripravnik ni izguba časa, ampak dobra naložba za prihodnost. Zato naj pripravniki nc bodo tako prepuščeni samim sebi, svoji iznajdliivosti in radovednosti. Pri tem seveda poudarjam, da pravilnik in program o Bipravništvu sicer marsikaj od naštetega zahtevata, vendar pa praksa iz različnih razlogov kaže drugače.
Izobraževanje arhivskih delavcev in Pripravnikov
j Zupančič
V svojem prispevku sem sc omejila na i/obraže-vanje arfiivistov pripravnikov, torej tist li, ki morajo pridobljeno znanje zelo hitro uporabiti tudi v Praksi oziroma ga izpopolniti, če jim praktični pro-plcnii pokažejo, da določenih znanj ni, oziroma jih lf Premalo. Namen pripravništva je, da se bcdoii Jrhivski delavce seznani z deli in nalogami, za katere sc glede na stopnjo svoje strokovne izobrazbe Popravlja. Pripravništvo ureja Pravilnik o priprav-lStvu i opravljanju strokovnih izpitov za delavce v arhivih (Ur. 1. SRS, št. 46/82).
Ne bom ponavljala in analizirala pravilnika, ij-mveč želim na primeru spoznanj, ki sem j;h pri-°bila v času svojega pripravništva in na pv)dlagi r;i^govorov z bivšimi pripravniki, pokazati, kje bi Sc izobraževanje v praksi še izpopolnilo.
Imela sem dvojno srečo. Pripravništvo .■.ein opravljala v dveh inštitucijali, v ars in v ZAL in akp dobila vpogled v njuno cielo in hkrati tudi raz-!jko med njima. Mogoče bi se v okviru pripravništva uvedla izmenjava med arhivi.
}■ Druga in bistvena stvar jc, da me s prihodom v /Al, ni čakala prazna soba, ampak je- bila moja P' -dhodnica še nekaj času na delovnem mestu.
ako meje lahko uvedla v delo in nudila celo vrsto Vr'bnih nasvetov, do katerih bi sama v kratkem Casi težko prišla. To poudarjam zato, ker je med P"1 pravniki cela vrsta takih, ki so prišli na prazno ^csto, brez možnosti, da bi se z svoj in. i pred h od ni-Kl Posvetovali, zlasti o drobnih problemu h.
Zelo koristni - o seminarji za pripravnike, ki
izobraževanje arhivskih delavcev v Nemčiji in Italiji
Vesna Gotovina
Arhiv RcpublTie Slovenije je veano dajal velik poudarek izobraževanju strokovnih delavcev tuai po opravljenem strokovnem izpitu. Vsi so imeli možnost vpisa na podiplomski študij arhivistike oziroma tudi možnost strokovnega izpopolnjevanja v tu i i ni, vendar pa je bilo vse prepuščeno ambi-eionznosti m iznajdljivosti posameznika, od tod tudi želja večine mladih arhivistov, da bi meli tudi pri nas možnost izobraževanja na posebni arhivski šoli.
Nemčija in Italija imata že dolgoletno tradieijo na področju izobraževanja arhivskih dclavccv, zato je zelo zanimiv vpogled v vsebino in potek izobraževanja v teh dveh državah.
VSEBINA IN POTEK IZOBRAŽEVANJA V NEMČIJI
Po nemškem temeljnem (ustavnem) zakonu imajo zvezne dežele enaka pooblastila kot država, torej jim ;c omogočeno, da avtonomno urejajo vprašanja s področja arhivistike. Vsaka zvezna dežela ima tudi svoje pravilnike o izobraževanju arhivskih delavcev in oopravljaniu strokovnih izpitov.
Na področju nekdanje Zvc/.ne republike Nemčije sta dve arhivski šoli. Prva ie v Marburgu na Lani (dežela Hesscn), ki na Inštiutu za arhivistiko izo-hražujc kanei a: za višjo arhivsko stopnjo, mi Strokovni visoki šoli pa za visoko arhi\sk,~ stopnjo