Leto XIV.
Hrastnik, 14. 7. 1978	gt. 7
Uredniški odbor. Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
Na XI. kongresu ZKJ v Beogradu
JE V RAZPRAVI GOVORIL TUDI DELEGAT ZASAVSKIH RE VIRJEV TOV. MOMIR SAVIČ O DELAVSKI VEČINI V ZVEZI KOMUNISTOV
Njegovo razpravo objavljamo v celoti.
Tovarišice in /tovariši!
Ko v teh 'dneh obravnavamo delo Zveze komunistov Jugoslavije in vseh naprednih socialističnih sil naše družbe med X. in
XI.	kongresom ZKJ v boju za samoupravno preobrazbo naše socialistične samoupravne skupnosti narodov in narodnosti, mi dovolite, da spregovorim samo v dveh vprašanjih, za katera menimo v zasavskih revirjih, da so izrednega pomena za uveljavljanje delavskega razreda kot, poglavitnega nosilca našega Sedanjega in nadaljnjega razvoja. Gre za uveljavljanje aktivov komunistov de-
lavcev neposrednih proizvajalcev in delavsko večino v Zvezi komunistov.
Ti dve vprašanji izpostavljamo (v revirjih) zaradi njihovega pomena, mesta in vloge v prizadevanju za uveljavljanje vodilne vloge delavskega razreda in njegovega odločilnega vpliva na pogoje in rezultate dela.
Znano nam je, da je 2. konferenca Zveze komunistov Jugoslavije na iniciativo tov. Tita sprejela sklep o organiziranju aktivov komunistov neposrednih proizvajalcev kot metoda dela Zveze komunistov in to v pogojih odločilnega spopada Zveze komunistov in vseh socialističnih samoupravnih isil s pojavi razraščanja proti-
delovnih, protisamoupravnih in protisocialističnih sil kot so liberalizem, tehnokratizem, nacionalizem in. druge oblike-pritiskov, ki^ jim je skupna značilnost in težnja — podrediti delavski razred in samoupravni razvoj naše družbe svojim ozkim interesom.
Pri ustanavljanju aktivov komunistov delavcev je druga konferenca izhajala iz dejstva, da je osnova socialistične revolucije delavski razred, ki je hkrati so-cialno-razredna in politična osnova Zveze komunistov.
Zaradi tega je tudi razumljivo, da je druga konferenca postavila zahtevo po temeljiti preobrazbi socialno razredne strukture Zveze komunistov, njenih organov, drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. I Takšna usmeritev je bila izpostavljena in sprejeta kot statutarna obveznost na X. kongresu ZKJ. Zavedajoč ise pomena teh odločitev smo v revirjih namenili uveljavljanju vloge aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev veliko več pozornosti kot prej. Po začetnih slabostih in iskanju prave vsebine dela aktivov smo dosegli, da se je njihovo delo okrepilo in aktive politično afirmirali, predvsem v povezova-
nja, /povečanja produktivnosti in krepitvi materialne osnove združenega dela, /stabilizaciji gospodarstva, boja za nagrajevanje po delu, reforme vzgoje in izobraževanja, podružbljanja kulture, delovanja delavskega sistema, uresničevanja kadrovske politike, delovne in socialne varnosti, samoupravne organiziranosti združenega dela, varstva delovnega in življenjskega okolja, SLO in družbeno /samozaščito ter druga pomembna vprašanj a, skratka uveljavljanje zakona o" združenem delu v praksi. Pri obravnavanju teh vprašanj smo si prizadevali, da aktivi sodelujejo v vseh fazah idejnopolitične akcije od oblikovanja programov dela, nalog in političnih odločitev do uresničevanja Te-teh v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in delegatskih skupščinah.
S takšnim delovanjem aktivov komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev /smo /dosegli, da so aktivi postali šola kadrov za organe občinske konference, drugih. družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa samoupravnih organov in delegacij.
Prav iz vrst članov aktivov šmo ob zadnjih, volitvah v vodstva 00
Tov. Savič Momir med delegati XI. kongresa ZKJ v Beogradu. Prvi dan plenarnega zasedanja.
nju z organi občinske konference, v samoupravnih organih in delegacijami.
Njihovo delo smo usmerili na vprašanja združevanja dela . in sredstev, samoupravnega planira-
ZK, občinske konference in komiteje kadrovali večje število delavcev neposrednih proizvajaleev.
Iz doseženih rezultatov izhaja naše spoznanje, da aktivi niso in (Nadaljevanje na 2. strani)
Na XI. kongresu ZKJ v Beogradu
(Nadaljevanje s L strani)
ne morejo biti le začasna metoda dela Zveze ikomunistov, .pač pa so potrebni tudi v prihodnje, kot oblika idejnopolitičnega boja in akcije Zveze komunistov za krepitev razredne povezanosti delavskega razreda in njegove organizirane zavesti Zveze komunistov.
V revirjih si bomo še naprej prizadevali, da aktivi komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev postanejo osnova in sestavni del prakse organov in organizacij ZK in drugih družbenih dejavnikov, prav tako pa še bomo organizirano in načrtno bojevali za nenehno spreminjanje sooialno razredne sestave ZK s sprejemanjem mladih delavk in delavcev, pri čemer vsako leto dosegamo vse boljše rezultate.
Aktivi komunistov delavcev so
znatno prispevali s svojimi konkretnimi predlogi, da smo; v revirjih dosegli delavsko večino v Zvezi komunistov.
Ob X. kongresu je bilo v revirjih 2.542 članov ZK, v obdobju med X. in XI. kongresom smo sprejdli v vseh treh zasavskih občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje 1.285 novih članov, predvsem iz vrst delavcev, mladih in žensk. Danes imamo 3.500 članov ZK, od tega 1.736 ali 50,37% delavcev neposrednih proizvajalcev. To je 17,8 % članov ZK od skupnega števila zaposlenih v revirskih občinah, 10,8 % od skupnega števila volilnih upravičencev in 7,6 % od Skupnega števila prebivalcev v revirjih.
Te rezultate smo dosegli z načrtnim sprejemanjem novih članov in z notranjo diferenciacijo v Zvezi komunistov, S čimer so
komunisti pridobili ugled med delovnimi ljudmi in občani.
Občinske konference ...in njeni organi so vsako leto najmanj: enkrat obravnavali politiko- sprejema v ZK, socialno-razredno strukturo članstva in na tej osnovi — teh ugotovitev .sprejemali nadaljnje naloge na področju obnavljanja Zveze komunistov. Šele po teh spremembah social-no-razredne strukture Zveze komunistov smo v revirjih uspeli bistveno izboljšati idejnopolitične razmere, samoupravno konstituirati združeno delo, integrirati razdrobljeno gospodarstvo, izoblikovati in sprejeti realne progra-, me razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki nam zagotavljajo poleg % spreminjanja strukture gospodarstva, večjo socialno varnost, stabilnejše gospodarjenje, jasno perspektivo,' bo-
gatejše ■.kulturno življenje in nenazadnje pa tudi zdravo, okolje, kar .je:za nas v. Zasavju še kako pomembno.
Tovarišice in' tovariši delegati!
Lahko bi še veliko povedal o naših uspehih in problemih v obdobju med X. in XI. kongresom, pa tudi o težavah s katerimi ■ se srečujemo, vendar čas ne dopušča. Počaščen sam, da mi je kot delavcu v Steklarni Hrastnik.— delegatu XI. kongresa bila dana možnost, da povem teh nekaj besed kot. prispevek k uspešnemu delu kongresa.
Obljubljam Vam, da bomo komunisti- zasavskih revirjev storili vse za realizacijo sklepov XI. kongresa ZKJ M smernic, ki nam jih je dal naš dragi tovariš Tito. Hvala lepa.
Momi-r Savič
Delovno predsedstvo na XI kongresu ZKJ v Beogradu — govor tov. Edvarda Kardelja.
Predsedstvu XI. kongresa ZKJ
Beograd
kongresni center Sava
Delovni ljudje kolektiva Steklarne Hrastnik z nestrpnostjo pričakujemo pričetek XI. kongresa ZKJ, saj se zavedamo .njegove pomembnosti za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe.
Prepričani smo, da bo XI. kongres ZKJ še jasneje začrtal smernice razvoja naše samoupravne socialistične družbe in si še bolj utrdil pozicije delavskega samoupravljanja.
Vsi delovni ljudje, posebno pa komunisti, smo dali svoj prispevek pri obravnavanju kongresnih dokumentov, katere v celoti odobravamo in podpiramo. Obvezujemo se, da se bomo odločno borili za uresničitev sklepov, ki jih bo kongres sprejel.
Vsi delovni ljudje Steklarne Hrastnik, zbrani na skupnem sestanku, želimo kongresu plodno in uspešno delo.
Delavci Steklarne Hrastnik
Hrastnik, 20. 6. 1978
15. steklariada - Zemun
Po letu .1964, ko iso bile v Pančevu prve -steklarske športne igre, so letos v Zemunu pri Beogradu doživele že svojo petnajsto uprizoritev. Našim športnikom je bil to deveti? nastop, saj kot je znano, v letih 1968—1973 na njih nismo sodelovali. Po letu 1974 (Tjentište) pa je naša delovna organizacija ponovno med udeleženci. Tako kot v vseh teh letih je billo tudi letos naše zastopstvo skromno. Nastopilo je 30 športni-' kov v petih panogah: male,in nogometu, kegljanju, streljanju, ribolovu in namiznem tenisu
Udeležili pa, smo se' tudi posveta za okroglo mizo, ki mimogrede povedano, obravnava trenutno najbolj žgoče probleme v steklarski industriji. Igre v Zemunu so potekale v času od 2. do 4. julija, zato bomo o njih poročali v naslednji številki našega , glasila. Prav tako bomo takrat 'kaj več lahko spregovorili O organizatorju naslednjih iger. Znano je namreč da večina udeležencev vztraja na tem, da ibi bile te igre po letu 1965 ponovno v Sloveniji. Za ti-, ste, ki morda ne vedo naj povemo, da so bile tega leta v Hrastniku 2. športne igre proizvajalcev
stekla Jugoslavije. Seveda so se od ■ takrat razmere zelo' spremenile. Od 350 udeležencev, kolikor jih je nastopilo takrat, se je število povzpelo 'kar na okroglih 1.000. Na Tjentištu leta 1974 pa je ta številka poskočila na doslej rekordnih 1.150 udeležencev. Seveda so to številke, ki marsikomu ¡preprečujejo sprejem organizacije in so pravzaprav edina ovira tudi za organizacijo teh iger pri nas. Sicer obstajajo še druge Oblike nastanitve (šotorsko ¡naselje) za katere pa je potrebna širša družbena akcija. Sicer pa o tem kasneje.	Jože Premec
ZAHVALA
Zahvalj uj eva se sindikatu TOZD I, ki nama je omogočil preventivno zdravljenje v po-, čitniškem domu v Portorožu.
Zahvaljujeva se tudi upravniku in osebju v Portorožu za vso pozornost, ki so nama jo v tem času izkazali.
Upokojenca: Robert Štiher Polde Završnik
Vtisi delegata na XI. kongresu ZKJ
1.	Tovariš Momir Savič, ¡kakšni sq ¡bili vaiši vtisi ¡delegata na XI. kongresu ZKJ, čeprav vemo, da se to ne da povedati V odstavku oziroma v neflcaj Vrsticah.
Največji ¡in, najdražji spomin mi je prvi pogled na impozantno kongresno dvorano, ki je obogatila kongresno vzdušje še posebej š prihodom tovariša Tita in 58-olanskega predsedstva ZKJ. Delegati na kongresu smo z dolgotrajnim ploskanjem in pesmijo zaželeli dobrodošlico predsedniku ZKJ-tovarišu Josipu Brozu Titu. To razpoloženje nas je prevzelo do te meje, da ismo čutili v sebi moč enotnosti, bratstva in edinstva naših narodov in narodnosti.
2.	Tovariš Momir kakšna je vaša ocena glede na, res impozantno ploskanje oziroma pozdrav predsedniku ZKJ tovarišu Titu od prisotnih delegacij in gostov na kongresu?
Od 118 prisotnih delegacij iz 1Q0 deželi, se je očitno pokazalo, •kakšen ugled ima danes v svetu Jugoslavija in ZK pod vodstvom predsednika ZKJ S .tovariša- Tita. Poudariti moram, da, ima Jugoslavija, na čelu s predsednikom ZKJ tovarišem Titom,, velik ugled v mednarodnem delavskem gibanju in na področju neuvrščene politike, ki jo vodi SFRJ v svetu.
3. Tovariš Momir v katerem organu oziroma komisiji ste delovali na XI. kongresu ZKJ?
¡Bil sem član komisije za idejnopolitični, organizacijski razvoj, kadrovska in akcijska vprašanja in statutarna vprašanja ZK.
Uvodni referat v tej komisiji je imel član predsedstva ZK Jugoslavije tovariš Edvard Kardelj. Referat je.zajemal razvoj in vlogo ZK ter organiziranost ZK in prikaz razvoja ¡družbenoekonomskih odnosov za obdobje 30-letne-ga razvoja samoupravne socialistične republike Jugoslavije (glej
Vsebinski program
Izhodišče, na katerem je treba zasnovati izobraževanje in usposabljanje) je združeno delo hkrati z njegovimi potrebami in interesi.
Naslednje izhodišče je, da mora biti to izobraževanje večstopenjsko, med seboj organsko povezano in kontinuirano oziroma permanentno.
Prva ali začetna stopnja mora prispevati k večji splošni razgie-
študijo Edvarda Kardelja). Pri delu naše komisije je sodeloval za ¡krajši čas tudi predsednik ZK Jugoslavije tovariš Josip Broz Tito.
V komisiji je sodelovalo 515 delegatov iz Vseh republik in pokrajin. V tej komisiji sem imel tudi jaz svoj prispevek oziroma pozdrav kongresu V imenu delovnih ljudi in komunistov Zasavja. (V nadaljevanju priložena diskusija na XI. kongresu.)
4. Tovariš Momir kaj bi lahko navedli kot svoj 'zaključek po končanem XI. kongresu ZKJ?
danosti delavcev iz združenega dela, na drugi stopnji mora na prvi stopnji pridobljena znanja razširiti, zlasti pa poglobiti, na tretji stopnji pa je treba posredovati specifične komplekse problematike združenega dela, njeno raziskovanje, ustrezno interpretacijo in snovanje ter izvedbo praktičnih akcij v zvezi z zadovoljevanj em. informacij sko-komunika-cijskih potreb združenega dela,
Zelo težko je izluščiti nekaj novega, ker je predkongresna aktivnost članov ZK in vseh delovnih ljudi že nakazala smernice prihodnjega razvoja naše samoupravne socialistične družbe, kar je kongres tudi potrdil s poudarkom na-zaključnih besedah predsednika ZK Jugoslavije tovariša Josipa Broza Tita, (ki se glase:
»Drugarice i drugovi, još danas moramo ¡da počnemo izvajati sve ono o čemu smo govorili i pisali, da ustvarimo u svakodnevnoj praksi«.
1.	Začetna stopnja izobraževanja
in usposabljanja
.a) Temeljni pojmi in kategorije marksizma, hkrati s pojasnjevanjem teh pojmov in kategorij na primerih in pojavih iz prakse združenega dela in odnosov v njeni.
to) Združeno delo kot družbenoekonomska kategorija, položaj človeka v združenem delu in temu ustrezen v sistemu informiranja in komuniciranja..
■e) Samoupravljanje in delegatski sistem kot družbenopolitično razmerje,
č) Informiranje in komuniciranje v OZD kot proces sporazumevanja in dogovarjanja ter kot funkcija;.združenega dela.
d)	Oblikovanje gradiv in novinarskih prispevkov,;.- -
e)	Oblikovanj e in uresničevanje uredniške politike glasil združenega dela.
J) Kultura govora, - stilistika, itd.
(Sociologija dela, marksistične kategorije iz politične ekonomije, nastanek in razvoj lastnine in države, kategorij a zgodovinskega in dialektičnega materializma, Kardeljeva študija, Ustava in za-kori o združenem delu).
2.	Nadaljevalna stopnja
a) Prejšnje je treba poglobiti zlasti problematiko, ki zadeva planiranje ekonomskega in družbenega razvoja, dohodkovne odnose, organsko povezovanje OZD v horizontalne, ih vertikalne integracije, soci alno-ekonomske in, politične aspekte dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela.
,b) Novinarske zvrsti in njihovo oblikovanje
-G) Vsebinska in. politična zasnova informiranja v OZD.
c) Organizacija virov in pretoka informacij znotraj OZD in z njenim okoljem.
3.	Specialno usposabljanje
a)	Raziskovanje specifičnih procesov in odnosov v združenem delu, njihovih ispcialno-ekonomskih in političnih ter drugih implikacij.
b)	Pesredevanje primernih metod in tehnik raziskovanja.
c)	' Delokrog dopisnika za glasilo združenega dela ter način njegovega delovanja,
č) Tehnično urejanje glasila.
d)	Tehnologija komunikacij (tisk in elektronski medijih
e)	Kultura govora, jezik,
mg. Pavle Zrimšek


v-
IHSiS
mm
¡MSI

¡111 E
8%p 11	1
Bil i
(H
mm
M
v
¡»i
Ob občinskem prazniku in prazniku rudarjev ter Dnevu borca, čestitajo delovnemu kolektivu Steklarne Hrastnik in vsem občanom:
—	SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK
—	OBČINSKA KONFERENCA ZKS
—	OBČINSKA KONFERENCA SZDL
—	OBČINSKI SINDIKALNI SVET
—	OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
—	UREDNIŠTVO »STEKLARJA«
Program izobraževanja
IZ »ELA OBČINSKE
Delegati zborov , občinske skupščine so zasedali v .dneh 19. in 20. junija 1978.
'Na zasedanjih so sprejeli poročilo o izvršenih nalogah in ukrepih na področju obrambnih priprav- za obdobje po inšpekcijskem pregledu, ter sprejeli .vse predlagane zaključke izvršnega sveta in sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, tkort sledi:
—	Obrambni načrti, tki jih sestavljajo obrambni načrti pripravljenosti, mobilizacijski- načrti, načrti za delovanje v začetnem vojnem obdobju, so v glavnem izdelani in pripravljeni. Nekateri načrti so še nepopolni in nedorečeni, vendar pa predstavljajo solidno osnovo za nadaljnje dograjevanje in izpopolnjevanje.
Rok za ¡dopolnitev vseh o-brambnih načrtov v občini, je 30.
6.	1978.
—	Dosledno je potrebno vztrajati, da se v vseh TOZD imenujejo .odbori za SLO in družbeno samozaščito ter da izvajajo vsaj osnovne naloge v obrambnih pripravah. Rok junij 1978.
—	V prihodnje bo potrebno več osebne odgovornosti odgovornih v delovnih organizacijah ih 'krajevnih skupnostih do nalog, ki izhajajo iz obrambnih priprav, pri tem pa nuditi še več pomoči s strani oddelka za ljudsko obrambo, in drugih upravnih organov.
—	Nujno je poiskati načine usklajevanja sprejetih obrambnih načrtov med TOZD in KS v okviru KS in le-teh z občinskim obrambnim načrtom.
—	Glavna in najpomembnejša naloga vseh pa je v praksi uveljaviti načelo o podružbljanju o-brambnih priprav. Zato je .potrebna tudi v TOZD in KS večja angažiranost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Na ¡sejah in konferencah naj bi se o obrambnih pripravah bolj poglobljeno razpravljalo ter sprejelo -ustrezne ocene in zaključke, ki bodo pripomogli, da bo obramba, ki je ustavna pravica in dolžnost nas . vseh, to tudi v resnici postala. Izvajalci nalog pa se morajo še bolj kot doslej seznaniti s konkretnimi zadolžitvami.
—	V pripravi je predlog nove organizacije službe obveščanja in alarmiranja v občini, skladno z zveznimi in republiškimi navodili.
—	Tudi organizaciji partizanske baze je treba posvetiti več pozornosti, predvsem pa poskrbeti za materializacijo, kar je eden izmed temeljnih pogojev za uspešno delovanje.
—	Z vso odgovornostjo je treba pristopiti k izdelavi programa občinskih blagovnih rezerv in izgradnji ustreznih skladiščnih prostorov.
.— Večji ¡poudarek bomo dali civilni zaščiti predvsem pri povezovanju z organizacijami, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem ljudi in imetja ter poskrbeli za nadaljnje usposabljanje kadrov civilne zaščite in. tehničnemu opremljanju enot CZ.
—	Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršni svet bosta sproti spremljala izvajanje teh in drugih .sprejetih zaključkov ter v septembru
1978 za delegate pripravila .poročilo, kako se sklepi rešujejo, kje so še težave in kako ¡se jih bo reševalo.
—	Delegati družbenopolitičnega zbora pa so sprejeli zahtevo, da je nujno potrebno, da ustanovljeni odbori za SLO in družbeno samozaščito v .krajevnih ¡skupnostih in organizacijah združenega dela konkretno določijo nosilce posameznih nalog, ki izhajajo iz sprejetih obrambnih načrtov ter le-te o navedenem seznanijo.
Delegati vseh zborov so sprejeli .tudi zaključni račun ¡proračuna občine Hrastnik in zaključni račun rezervnega sklada proračuna občine Hrastnik za leto 1977 ter odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Hrastnik za leto 1977.
Nadalje so delegati ¡sprejeli poročilo o delu in ukrepih Postaje milice Hrastnik za leto 1977 in sprejeli naslednje zaključke k temu poročilu, kot ¡sledi:
■— Poročilo o delu in ukrepih Postaje milice Hrastnik za leto 1977 je skrbno pripravljeno in zajema vsa področja dela iz pristojnosti postaje milice in je realen odraz stanja na tem področju v občini.
Iz priloženih tabel je podana primerjava o ukrepih in dogodkih med letoma 1976 in 1977.
—	Iz poročila o delu PM je razvidno, da so ¡kadrovsko-orga-nizacijska vprašanja urejena le do neke mere, saj je bila zasedenost delovnih mest med letom 80 % (v letu 1976 61 %), pri tem pa velja poudariti še to, da je povprečna ¡starost miličnikov 25 let oziroma je 70 % mlajših miličnikov. Pri tem moramo upoštevati, da je nekaj miličnikov stalno na šolanju.
V	zadnjih letih je čutiti, da je mlajši kader strokovno mnogo bolj usposobljen, manjka mu le praktičnih izkušenj, kar prav .gotovo vpliva na še večje rezultate dela.
V	letu 1978 so bile izvršene kadrovske spremembe (komandir PM), zasedena pa so .bila- nekatera izpraznjena delavna mesta, za zasedbo še preostalih praznih mest pa bo potrebno poskrbeti v naslednjem Obdobju.
—	Tako ¡kot v letu 1976 je tudi v letu 1977 ostalo nerešeno vprašanje nakupa intervencijskega vozila. Potrebe po tem vozilu so iz leta v leto večje, že v prejšnjem letu pa je bilo dogovorjeno, da se to vozilo nabavi.
Tudi .postajni prostori ¡sp postali pretesni in ne ustrezajo več za normalno delo. Pokazale so se tudi potrebe za dopolnitev opreme v foto temnici ter nabavi novega fotoaparata, ker je sedanja oprema zastarela in dotrajana.
V	letu 1978 in 1979 je predvidena preureditev in razširitev poslovnih prostorov, zaradi česar bo potrebno nabaviti nekaj novega inventarja. ~
—	Iz podatkov je razvidno, da so kazniva dejanja v .skupnem številu v porastu in so narasla od 68 v letu 1976 na 74 v letu 1977. V porastu so predvsem vlomne -tatvine' od 6 na 11, navadne tatvine od 23 na 38, v upadu pa so tatvine motornih vozil od 10 na 6, telesne ¡poškodbe od 11 na 5, zmanjšalo pa se je tudi število dogodkov s smrtno posledico od
12 v letu 1976 na 4 v letu 1977. Prometnih nesreč v letu 1977 s smrtnim izidom ni bilo.
Od skupnega števila . kaznivih dejanj (74) je postaji milice uspelo raziskati 44 kaznivih dejanj ali 59,46 %, ¡neraziskanih pa je ostalo 30 zadev ali 40,54 %.
—	Število prekrškov po javnem redu in miru je v rahlem upadanju, povečalo pa se je število storilcev. Tu moramo poudariti, da ibo potrebno zaostriti ukrepe pri točenju alkoholnih pijač vinjenim osebam in mladoletnikom, ker je večina kršiteljev pod vplivom alkohola. Ponekod so ti problemi že zaskrbljujoči. Povečalo se je tudi število žalitev miličnikov, kan postaja že v navadi pri kršiteljih, ki so .pod vplivom alkohola.
—	Postaja milice Hrastnik je v letu 1977 obravnavala za skoraj polovico manj prometnih nesreč kot v letu 1976, je pa tudi edina občina v SR Sloveniji, ki v prejšnjem letu ni obravnavala smrtne nesreče.- število telesno poškodovanih je ostalo nà približno enakem številu, zmanjšala pa se je materialna škoda, vendar zlasti zaradi novega režima obravnavanja prometnih nezgod.
—	Ukrepi po prometnih prekrških so se v letu 1977 izredno povečali, saj jih je bilo v letu 1976 110, v letu 1977 pa kar 176. To število se je zlasti povečalo zaradi nekaterih novih zakonskih določil, v porastu pa je tudi vožnja pod vplivam alkohola in še zlasti vožnja brez vozniškega dovoljenja.
—	Število požarov ise je v letu 1977 .povečalo na 11 (v letu 1976 je bilo 6 požarov). Takšno stanje je zaskrbljujoče in zadolžuje vse (ne ¡samo gasilska društva), da .posvetijo več pozornosti preventivnim ukrepom ¡na področju požarnega varatva.
—	Iz teh ugotovitev je razvidno, da so nekatera področja dela ostala na približno isti ¡ravni, nekatera ¡dejanja pa ¡so v porastu oziroma so že problematična. Tu bo potrebno zlasti z intenziviranjem nosilcev družbene samozaščite in boljšim sodelovanjem postaje milice okrepiti preventivne dejavnosti. Postaja milite bi se morala v še večji meri Vključiti pri izdelavi varnostnih ocen v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter nuditi strokovno pomoč enotam narodne zaščite, ki v današnjem času dobivajo vse večji .pomen. Prav tako pa se tudi opaža, .da bi tudi občani lahko več prispevali k varnosti s sodelovanjem z organi PM, .saj miličniki dobivajo v današnjem sistemu povsem .drugačno vlogo, kot so jo imeli v zgodovini oziroma je v ¡drugih državah.
—	Dosedanje ¡sodelovanje med oddelkom za notranje zadeve Skupščine občine Hrastnik in postajo milice' je bilo zadovoljivo, treba ipa ¡ga bo še Okrepiti, saj bo le tako uspešnost pri delu zares dobra. To'¡pa velja tudi za sodelovanje organov PM z drugimi organi občinske' skupščine, .delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi.
Delegati družbenopolitičnega, zbora pa so sprejeli š.e naslednje zaključke:
—	da naj sestavljalec pri ¡sestavljanju tovrstnih poročil v pri-
hodnje prikaže vse navedene podatke v primerjavi z ostalimi občinami Uprave javne varnosti Ljubljana;
—	da .so požari v precejšnjem porastu, saj jih je bilo v letu 1977 enkrat več v primerjavi is .preteklim letom, zato je potrebno na ta problem opozoriti ¡samoupravno interesno ¡skupnost požarnega varstva. V letu 1977 je bilo namreč 11 požarov, od tega 5 v družbenem in 6 y zasebnem ¡sektorju, materialna škoda pa je znašala v družbenem sektorju 19.027 din, v zasebnem pa 95.000 din;
—	da bi se z organizirano aktivnostjo vseh 'družbenopolitičnih organizacij, .v tem smislu, da >se kar največje število delovnih 'ljudi ih občanov občine ¡pritegne v vse vrste društvene in kulturne dejavnosti, j zmanjšalo število vseh vrst kaznivih dejanj.
Brav tako ¡so delegati obravnavali in sprejeli .poročilo Zavoda za šolstvo SR Slovenije — organizacijske enote Ljubljana, o vzgojnoizobraževalnih ukrepih v osnovni šoli v občini Hrastnik v . šolskem 'letu 1976/77 in o vzgoj-novarstveni dejavnosti predšolskih otrok dn .sprejeli v predlagane zaključke izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik, kot sledi:
' #-■, Doseženi .učni uspehi v šolskem letu 1976/77 so naslednji: 98,39 % učencev je izdelalo, 1,61 % učencev ni izdelalo, generacijski osip pa znaša 9,15 p/o, kar je nekoliko slabše kot leto poprej, ko je izdelalo 99,1 % učencev, ni izdelalo 0,9 %, generacijski osip .pa je znašal 8,3 %.
—	Na šoli je 'bilo od 56 pedagoških delavcev 7 delavcev z neustrezno izobrazbo. V oddelkih podaljšanega bivanja od 11 delavcev trije niso imeli ustrezne izobrazbe.
—	Iiz poročila je razvidno, da so bila dokajšnja prizadevanja strokovnih organov na šoli za dvig kvalitete dela, manj pa je bilo hospitačij ravnatelja in .po-močhikov,.katerih je bilo 86, leto poprej pa 112.
—	Šola je na področju delovne vzgoje dosegla pomemben napredek, pri čemer , so ji pomagala nekatera društva in organizacije združenega ¡dela.
Velik poudarek je bil dan ohranjanju revolucionarnih tradicij, Usposabljanju za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, samoupravi učencev na šoli, organizacijam, prostovoljnim dejavnostim, poklicnem, usmerjanju itd.
—	Sodelovanje zunanjih delegatov pri upravljanju šole je bilo nezadovoljivo, kar se ocenjuje kot kršitev 86. člena Zakona o osnovni šoli ih statuta šole.. Tudi vpliv SIS za vzgojo in izobraževanje na vsebino načrta šole je še nezadovoljiv.
—	V vzgojnovarstvenem zavodu v občini Hrastnik je vključenih 300 otrok v ¡starosti od 2 do 7 let v 13 oddelkih, odklonjenih pa je bilo 50 otrok (po podatkih vodstva VVZ). Problem predstavlja .pomanjkanje prostorov; kajti tudi obstoječe število otrok v VVZ znatno, prekoračuje zdravstveni normativ.
—	VVZ je dal precej poudarka tudi Strokovnemu izpopolnjevanju zaposlenih. V strokovnem de-
SKUPŠČINE HRASTNIK
lu jev bilo vloženih veliko prizadevnosti, s -strani vzgojnega osebja, evidentno pa je bilo tudi sodelovanje 's starši.
. — V -celoletno malo-šolo so bil-i vkilj učeni vsi potencialni šolski novinci — 152 otrok, ki so bili vključeni v 6 oddelkov, kar daje brez dvoma solidno oshovo: za nadaljevanje ’ učnovzgojnega dela v osnovni šoli.
- —Vodstvo šole in samoupravni organi naj se zavzamejo in ukrenejo vse potrebno, da,-bi tudi tisti delavci, ki še nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, le-to čim-prej dosegli. Vodstvo naj še -bolj spremlja delo učiteljev, zlasti tiste, pri katerih so učni uspehi slabši. :
—	Organizacije oz. skupnosti, ki delegirajo delegate v samoupravne organe šole, naj se opozori na neizpolnjevanje delegatskih dolžnosti v svatu šole.
— Občinska izobraževalna skupnost naj bi večkrat razpravljala o problemih s področja dejavnosti šole in. ne le s področja financiranja.
—	Vodstvo šole naj posveti več pozornosti -hospitacijam ravnatelja in pomočnikov ravnatelja, saj je iz poročila razvidno, da je bilo hospitacij v šolskem -letu 1975/76 112, -lato dni kasneje -pa le 86.
—	Čeprav.iz poročila izhaja, da šola daje poudarek ohranjanju tradicij -NOV -in družbeni samozaščiti, so delegati menili, da se naj te oblike dela še razširijo in konkretiziraj-o (obiski spomenikov, vzdrževanje spomenikov ih obeležij is Strani'šole ob finančni podpori pokroviteljev — po sprejetem samoupravnem -sporazumu.
—	Delegati so menili, da bo v prihodnje treba vztrajati, da takšna poročila ne, bodo obravnavana s tolikšno časovno zamudo, čeprav je prav, da je o tem poročilu predhodno razpravljala skupščina izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva.
—	Nadalje so delegati poudarili, da -si bo v prihodnje treba prizadevati za aktivnejšim delovanjem svetov istaršev iri boljšim povezovanjem področja vzgoje in izobraževanja z- delovanjem krajevnih skupnosti ter delovnih organizacij -ter Skušati poiskati močnejše stike z mladino, ki zapušča šol-o ,in jo v večji meri pritegniti v kulturno in športno življenje v občini.
Delegati so bili seznanjeni -tudi z naslednjimi podatki:
—	da je v Vzgojno-vanstvenem zavodu Hrastnik sicer vključenih 29 % vs-eh predšolskih -otrok, v SR Sloveniji pa 27 %, vendar se ta odstotek iz lata v leto zmanjšuje v občini Hrastnik;
—	učni uspehi v nekaterih sosednjih občinah v šolskem letu
1976/1977 so ibi-li:	%
Zagorje-ob Savi _	99,16
Litija	98,5
Hrastnik	98,4
Trbovlje	97,8
-Osip. v tem šolskem letu. pa je naslednji:	%
Delegati . družbenopolitičnega zbora so sprejeli še naslednje zaključke:
—	Da se z vsebino sprejetih zaključkov k poročilu seznani tudi samoupravne organe Osnovne, šole NHR Hrastnik, Vzgojno-varst-veni zavod Hrastnik in skupščino -občinske -izobraževalne -skupnosti ter -skupščino občinske skupnosti otroškega varstva. -
—	Da -se zlasti pošolska -mladina ne vključuje v kulturno in ite-lesnokulturno življenje občine. Glede ;na to predlagajo Občinski kulturni in telesnokultur-ni ¡Skupnosti, da na osnovi -izdelane analize vzrokov za takšen pojav, skušajo izboljšati stanje na tem področju.
Delegati zborov so -sprejeli tudi odlok o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, s tem, -da se -zadnji stavek 3. člena pravilno glasi: »Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ■ ima poleg javnega tožilca 3-1 namestnikov javnega tožilca« -ter dogovor o zagotavljanju pogojev, za -delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Glede ,družbenega dogovora o zagotavljanju -sredstev za -delo Temeljnega: sodišča v Ljubljani -in Temeljnega -javnega tožilstva v Ljubljani pa so -menili, -da se obravnava in -sprejem tega -dokumenta odloži za nedoločen čas, ¡glede na to, da ni na razpolago dovolj argumentiranih podatkov na osnovi katerih bi lahko pristopili k -sprejemu tega dokumenta.
Delegati vseh (treh zborov so sprejeli predlog programa praznovanja .občinskega praznika v letu 1978 ter prevzeli pokroviteljstvo nad prireditvijo, -ki jo je organiziralo Kolesarsko društvo Hrastnik v okviru letošnjega občinskega pra-znika ter -določili tovariša Venko Janeza, podpredsednika.-Skupščine občine -Hrastnik, kot -delegata -skupščine občine, za prisostvovanje na tej prireditvi. ■
Delegati izborov so sprejeli naslednje sklepe:
Zagorje ob Savi	6,4
Trbovlje'	9,05
Hrastnik	9,15
Litija.	14,2
Tovarišu RACK-I Viktorju, roj. 10. 4. 1926, stanujočem iv Hrastniku, Cesta Hermana Debelaka 4, se podeli priznanje »Zaslužnemu
občanu« 1 občine Hrastnik za -delovanje na družbenem področju;
Tovarišu BABIČ Milanu, roj.
13.	11. 1929, stanujočem v Hrastniku, Novi Lqg 13, se podeli priznanje »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik, za delovanje v družbenopolitičnih organizacij ah, ki je imelo poseben pomen za družbenopolitično aktivnost v občini;
Tovarišu GREBENŠEK Francu, roj. 3. 4. -1928, se podeli priznanje »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik za delo in uspehe, ki jih je dosegel, na kulturnem področju;
Osnovni šoli Ivo Lola-Ribar, Raška,' sejpadeli posebno priznanje po 2. -členu pravilnika o spremembi .in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik, za uspehe, ki jih je dosegla na področju -razvijanja bratstva in enotnosti imad narodi in narodnostmi;
Kolesarskemu društvu Hrastnik. ,-se podeli posebno priznanje po 2. členu pravilnika o -spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« za dosežene uspehe na telesno-vzgojmem in športnem področju;
Tovarišu T-RINKER Adolfu, roj.
12.	4. 1913, stanujočem v Hrastniku, Podkraj 90, se podeli posebno priznanje po 2. členu pravih, nika o spremembi in. dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« za dosežene uspehe, -ki . jih je dosegel na -telesno-vzgoj.nem in športnem področju.
'¡Delegati so imenovali GRČAR Marij o, roj. 9. 8. 1952, -dipl. -pravnico, za namestnika občinskega javnega tožilca v Trbovljah, dali soglasje k imenovanju Milene BERAVS za vršilca .dolžnosti in-chvidualnega poslovodnega organa -delovne organizacije Zasavske lekarne Trbovlje ter soglasje k imenovanju .tov, TROHA Nevenke -za ravnatelja Revirskega muzeja ljudske ¡revolucije Trbovlje.
Delegati zborov -so ¡sprejeli tudi informacijo 'o- .integracijskih procesih v osnovnem šolstvu v predloženem ¡besedilu ih menili, da naj navedena informacija služi kot pripomoček pri- fconcepi-ranju -nadaljnjega, povezovanja oz. integracije v osnovnem šolstvu v občini Hrastnik.
Delegati zbora .združenega dela ■in -zbora krajevnih skupnosti pa so -sprejeli tudi odlok o oblikovanju -stanarin'na območju občine
Hrastnik ter odlok o Spremembi odloka o hajvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore, v besedilu, • kot jih je pripravil in predložil Izvršni svet Skupšči-ne občine Hrastnik.
S sprejetima statutoma se bodo s 1. 7. 1978 stanarine povečale za ca. 3-0 %, ;s tem da -se -stanarine :v -stanovanjskih hišah brez lastnih kotlovnic povečajo za 28,95 %, ob upoštevanju odloka o spremembi in -dopolnitvi odloka o -merilih za ugotovitev -nove vrednosti stanovanjskih -hiš in. stanovanj na območju občine Hrastnik -(Uradni vestnik Zasavja, št. 8-76). Osnova za povečanje so stanarine iz meseca -decembra 1977,
Najemnine; za poslovne .stavbe in poslovne prostore pa se bodo s 1 7. 1978 povečale za 30%. Osnova za povečanje -so najemnine i-z meseča decembra 1977.
-Prav tako so ..sprejeli osnutek odloka o hišnem redu, v ¡besedilu, kot ga je predložil Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik in sklenili, da -se navedeni odlok sprejme v dvofaznem postopku s tem, da se kot osnutek do jeseni -1978 posreduje v javno razpravo občanom v krajevnih skupnostih in hišnim svetom. Pripombe, ki so bi-le izvršene s strani delegatov krajevnih skupnosti, pa se .bodo upoštevale pri pripravi predloga odloka.
-Delegati teh .dveh zborov so sprejeli .tudi odlok o -spremembi odloka o upravljanju in ¡razpolaganju -s stavbnim zemljiščem v občini Hrastnik.
¡Delegati zborov' ¡so bili -seznanjeni tudi z odgovori, postavljenimi na 2. zasedanju zbora krajevnih .skupnosti z ¡dne 16. 5. 1978 in sicer:
—	Delegat GREBEN Anton je predlagal, .da se pri Krajevni skupnosti Hrastnik — zgornji del posreduje, da le-ta poskrbi za popravilo cest in poti, ki so v njenem upravljanju, ker sb ¡zelo poškodovane zaradi zime.
Odgovor: Krajevna skupnost Hrastnik — zgornji del je že prh čela z vzdrževanjem in popravili cest, ki so v njenem upravljanju v okviru -razpoložljivih ¡finančnih sredstev in. s prostovoljnim -delom občanov.
—	Delegat -tov. LAZNIK Ivan iz KS Prap.retn-0 je postavil vprašanje, kdo je dovolil odlaganje zemlje od raznih izkopov pod cesto v Dovcah.
Odgovor: Upravni -organ je ¡dne
18.	5. 1978 skupno s predstavniki krajevne skupnosti Hrastnik .— zgornji del in KOP -Hrastnik izvršil ogled omenjenega odseka in pri -tem ugotovil, da zemljo odlagajo občani Fraprertna sami. Zato je ¡bila Krajevna skupnost Prapretno Obveščena, da zadevo z občani, ki to. izvajajo, sama uredi v okviru svoje pristojnosti.
—- Delegat NOVAK Jože ml,, 'iz KS 'Turje—Gorje -se je zanimal, kdaj -bo urejena zaščitna ograja na cesti Marno—Turje? Občani so za ureditev te ceste zbrali ca.
25.000	-din. Naknadno pa je' -bilo v. Okviru '.skupnosti krajevnih skupnosti dogovorjeno, .da se ta sredstva porabijo za namestitev zaščitne ograje. Sredstva so bila že nakazana, vendar zaščitna ograja še vedno ni nameščena.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Uspešno opravljen referendum
O PRAVILNIKU O DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V NASI DELOVNI ORGANIZACIJI
Mineva več kot pol leta, ko smo v skladu z Zakonom o združenem delu, v decembru 1977, postavili nova, takrat maleé nejasna izhodišča na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke. Kaj kmalu smo ugotovili, da odnosi na tem tako delikatnem področju v glavnem temeljijo na mezdni miselnosti, ki nikakor ne more biti porok obli-kovánju sistema delitve osebnih dohodkov na podlagi ugotavljanja delovnega prispevka vsakéga posameznika v delovni organizaciji. Poleg te vsebinske in terminološke neusklajenosti družbeno-
ekonomskih odnosov v baši delovni organizaciji z ZZD pa je še cela vrsta perečih problemov neposredno terjala ustreznejše in kvalitetnejše rešitve:
— izredno nizki osebni dohodki delavcev v vsej delovni organizaciji v primerjavi z osebnimi dohodki delavcev v ožji družbenopolitični skupnosti,
—. velika fluktuacija delavcev iz neposredne proizvodnje ter strokovnega kadra.
Na podlagi teh ugotovitev smo vsi delavci na zborih delavcev v TOZD in DSSS sprejeli sklep o vzpostavljanju novih družbeno-
ekonomskih odnosov ter izdelavi novega sistema oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke, ki ne bo samo dvignil nivo osebnih dohodkov, temveč bo temeljil na načelu delitve po delu; osebni dohodek delavca mora u-strezati rezultatu njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbeno minulim delom.
Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke morajo torej temeljiti na delovnem prispevku delavca k delu, ter na doseženem, to je ustvarjenem dohodku kot rezultat dela in poslovanja temeljne organizacije.
V skladu s temi načeli in usmeritvami je bil izdelan predlog PRAVILNIKA O ANALITIČNI OCENI ZAHTEVNOSTI DELOVNIH NALOG IN OPRAVIL, ki naj bi zadostil tako sklepom zborov delavcev, kot intencijam ZZD.
O predlogu, ki je sicer doživel nekaj korekcij, smo Se vsi osebno odločali na referendumu dne 30.
6.	1978. Na podlagi rezultatov referenduma ugotavljamo, da je predlagani sistem ugotavlj arij a zahtevnosti dela v veliki večini zadostil interesom in potrebam zaposlenih v naši delovni organizacij i, saj smo ga tudi sprejeli iri kot tak velja s 1. 7. 1978.
Rezultati odločanj a .na referendumu So' naslednji: J
REZULTAT
glasovanja na referendumu dne 30. 6. 1978 za dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah iri merilih ža razporejanje čistfegri dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev vseh temeljnih organizacij v okviru DO Steklarne Hrastnik
TOZD — DSSS	Imenik	Volilo	m	Upravičeno 0/ odsotnih		Neupra vičeno % odsotnih		»ZA«	%	»PROTI«	% Neveljavne		«'/o
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase	7591	592	78,—	104	13,70	63	8,30	517	87,33	63	10,64	12	%
TOZD 2 ■— avtomatska predelava steklene mase	450	346	76,89	40	11,56	64	18,50	326	94,22	18	5,20	'i 2 "'	0,50
TOZD 3 — ¡slikarnica s satinirnico	71	69	97,18	2	0,30	—	—	66	95,65	3	0,43	. —	i	
TOZD 4 — orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico	111	103	92,79		 '	—	8	7,77	69	66,99	34	33,01	—: '	—
TOZD 5 — energetika s ključavničarsko delavnico	164	133	81,11	31	23,31			112	84,21	20	15,04	i	0,75
DSSS — delovna skupnost skupnih služb	174	147	84,48	19	12,93	8	5,45	134	91,16	12	8,16	i	0,68
DELOVNA ORGANIZACIJA	1729	1390	80,39	196	14,10	143	10,29	1224	88,06	150	10,79	.16	1,15
Predsedniki volilnih komisij: TOZD I — Grašič Dušan, TOZD II — Lavrič Albin, TOZD III — Petek Angela, TOZD IV —'Klemen Ignac, TOZD V — Zerko Franc, DSSS — Petrič Vili.
S sprejetim novim pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke so še spremenili tudi nekateri odnosi v sistemu nagrajevanja, poleg tega pa se pričakuje tudi večji dohodek oziroma uspešnejši poslovanje posamezne tozd, kajti ustrezno, stimulativno nagrajevanje je tudi eden izmed najvažnejših faktorjev, ki vplivajo na uspešnost poslovanja.
Vendar ni dovolj, da imamo sistem delitve opisan, Oziroma razčlenjen v* pravilniku," ni dovolj, če imamo še tako dober sistem o-snov in meril za ugotavljanje u-spešnosti delavca, če tega tudi praktično ne izvajamo, če ga ne dograjujemo in če višji osebni dohodki niso rezultat boljšega poslovanja in dela, temveč rezultat zmanjšanja sredstev namenjenih za razširjanje materialne ošriove ''dela (akumulacije) in povečanja cen v korist sredstev za delitev osebnih dohodkov.
Zavedati :se moramo, da so sredstva za osebne dohodke samo in v prvi vrsti odvisna od ustvarjenega' dohodka, dohodek pa bo tem večji, čimveč bomo na tržišču realizirali naših proizvodov in storitev po ceni, ki ima družbeno 'ustrezno vrednost; dohodek bo tem večji, če bomo poslovali s čim nižjimi istroški, z boljšo organizacijo in racionalizacijo dela, z boljšo kvaliteto dela ter večjo produktivnosti o.
Vidimo torej, da poteka hkrati s spreminjanjem odnosov na družbenoekonomskem področju tudi menj avanje miselnosti delavca, da je dojemanje in razumevanje novih odnosov v združenem delu pogoj za odpravo mezdnih, cehovskih oziroma tradicionalnih odnosov pri delitvi sredstev za oisebne dohodke.
Zavedamo se, da je prav menjanje miselnosti na tako delikatnem področju kot je področje osebnih dohodkov, zelo zahteven in dolgotrajen proces, ki pa ga moramo' vsi z aktivnim vključevanjem v razprave, na sestankih družbenopolitičnih organizacij; s tekočim in objektivnim obveščanjem, s polno angažiranostjo družbenopolitičnih organizacij ter odgovornih delavcev pospešiti, ter s tem doseči visoko stopnjo zavestnega odločanja delavcev.
Prav uspešno opravljen referendum o pravilniku o delitvi o-sebnih dohodkov v vseh TOZD in v DSSS pa je že rezultat prvih korakov na navedenem področju, kajti razprave o predlogu analitične ocene zahtevnosti delovnih nalog in opravil šo potekale v najširšem obsegu, po delovnih skupinah, ki predstavljajo ali zaključeno proizvodno enoto, ali poslovno funkcijo, ter ob polni angažiranosti družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata. Vsak delavec je bil lahko seznanjen o
tem, kateri kriteriji ter v kakšni meri so vplivali in vplivajo na o-ceno zahtevnosti dela oziroma delovnih nalog, katere vsakodnevno opravlja.
V teh razpravah- šo se včasih tudi pojavili zelo ozki, sebični interesi posameznih skupin delavcev, ki pa seveda ne vodijo na današnji stopnji razvoja samoupravne organiziranosti , naše družbe, nikamor. Jasno namreč mora biti "vsem, ki sodelujemo pri pridobivanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, da opravljeno delo pdsariieznika še nima tudi kohčne dinarske vrednosti, kar je značilno za mezdne odnose. Šele, ko ustvarimo dohodek na tržišču in poravnamo vse interne in eksterne obveznosti, nam je znano, koliko si lahko za opravljeno delo delimo. Zato izračunamo zahtevnost dela v točkah, te točke množimo s številom izvajalcev posameznih del in delovnih nalog, ter korigiramo š faktorjem delovne uspešnosti (FS), ki ga merimo ali ocenjujemo ter nato množimo ž akontacijsko. vrednostjo točke, ki je odvisna od našega dosedanjega poslovanja. Ob vsakem periodičnem računu (trimesečni račun) pa u-gotavljamo, ali bo imela točka v naprej večjo ali manjšo vrednosti končni poračun pa bo sledil po zaključnem računu.
Takšen je v bistvenih potezah prisan način' ugotavljanja višine osebnih dohodkov. Razvidno je, da je akontacijska (obračunska osnova) . spremenljiva, oziroma odvisna od rezultatov poslovanja tako TOZD kot izpolnjevanja plana dela posamezne organizacijske enote in delovnega prispevka posameznika.
Prav ria področju ugotavljanja delovnega prispevka- posameznika na podlagi kriterijev delovne uspešnosti, pa nas čaka. še ‘veliko dela. Potrebno bo- sistematično reševanje problemov na tem področju,' zlasti pa se moramo zavedati, da ocenjevanje delovne u-spešnosti delavcev tarii, kjer je mogoče njegov delovni prispevek meriti, ni sprejemljivo, kakor tudi ne neizdelan in nepreverjen sistem normiranja posameznih del. Stihijsko; začasno reševanje problemov na tem 'področju v večini primerov vodi-k nezadovoljstvu in v končni fazi k uravnilovki ocenjevanja vseh tistih delavcev, katerim se delovna uspešnost ugotavlja z ocenjevanjem. •
Določanje osnov in meril za u-gota vij an j e delovne uspešnosti, zlasti neproizvodnih delavcev mora temeljiti na programih, ciljih, katere morajo imeti posamezne organizacijske enote in posamezniki. V sedanjem trenutku 'mora biti primarna naloga (Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani) družbenopolitičnih organizacij ter vodstvene in vodilne strukture, da se ustrezno in zadovoljivo uredijo odnosi na tem področju. Hkrati pa se mora čimbolj intenzivneje in z večjo mero angažiranosti odgovornih delavcev pristopiti k urejanju dohodkovnih od-nčisov med TOZD, ki so predpogoj za ugotavljanje uspešnosti poslovanja in dela posamezne TOZD pri pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka, katerega u-stvarjamo na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju déla in sredstev delavci. v naši délovni organizaciji.
Model, premera 600 mm, najtežji in največji, ki smo ga izdelali V. TOZD IV. Naročnik SIJAJ Hrastnik. Za izdelavo je bilo potrebnih 587 ur.

Brigadir Ignac Jeran pri izdelavi doslej največjega izdelka za razsvetljavo; naročnik SIJAJ Hrastnik.
■Višina skupnega prihodka je odvisna tako od količine kot tudi od cene prodanih proizvodov ali storitev. Skupni prihodek se na posamezne TOZD razporeja po dogovorjenih in določenih normativih dela in sredstev. Torej delež posamezne TOZD v skupnem prihodku je odvisen od s samoupravnim sporazumom sprejetih normativih (materialni Stroški,
amortizacija osnovnih isredstev, obresti, osebni dohodki), ne pa od tega, koliko večji delež sredstev ter živega dela je morala vložiti zaradi neracionalnosti organizacije poslovanja posamezna TOZD.
Prav na tem področju bomo morali zelo sistematično in odgovorno pristopiti k delu, kajti bistvo dohodkovnih odnosov je realno prikazovanje uspešnosti poslovanja posamezne TOZD v naši delovni organizaciji, to je tudi e-na izmed temeljnih družbenoekonomskih preobrazb, določena z določili ZZD, ter drugimi sistemskimi zakoni, ki urejujejo področ-
je dohodkovne povezanosti, zlasti zakona o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka.
Na podlagi omenjenega zakona smo tudi v naši delovni organizaciji s 1. 7. 1978 prešli na samostojno poslovanje TOZD prek žiro računov, kar pomeni, da se skupni prihodek med TOZD v proizvodnji razporeja v skladu z vloženim delom in sredstvi in se bo odslej uspešnost poslovanja posamezne TOZD odražala povsem samostojno ter v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za de-
litev sredstev za OD ter skupno porabo delavcev v vseh TOZD v okviru DO Steklarne Hrastnik.
Naj na . zaključku ponovno poudarim, da sprejeti pravilnik o delitvi osebnih dohodkov nalaga poleg že omenjenih nalog še pre-čej drugih, predvsem pa moramo stremeti, da se sprejeta razmerja in odnosi prilagajajo in dograjujejo, predvsem na podlagi analize rezultatov poslovanja ter morebitnih spremembah samoupravne organiziranosti, ne pa na podlagi želja, ki večkrat presegajo okvire.
ADI ZALETEL
Iz dela občinske skupščine Hrastnik
(Nadaljevanje s 5. strani)
Odigpvor: Skupnost krajevnih skupnosti ibo v okviru razpoložljivih sredstev, ki jih je prejela od KS Turje—-Gore, izdala naročilnico za namestitev zaščitne ograje in za druga zaključna dela na nekaterih odsekih te.ceste.
—	Delegat NOVAK Jože ml., je predlagal, da ¡se. preveri informacija, ¡ki je bila posredovana učencem v osnovni ¡šoli Dol, da bo avtobuis, ki vozi šoloobvezne otroke v šolo dz Turja, vozil Je do 1.
6.	1978 in ne do konca šolskega leta.
Odgovor: Občinska izobraževalna skupnost Hrastnik je sporočila naslednje: Izletnik Celje jih je obvestil, ¡da bo prevoz šolskih otrok iz Turja na Dol potekal nemoteno do konca tega šolskega leta, kakor tudi v prihodnjem šolskem letu. ¡Prvotno je Izletnik menil, da v mesecu juniju te prevoze ne bo mogel organizirati, zato ker Eni imel ha razpolago manjšega avtobusa, ki je primeren za to progo. Po dogovoru z izobraževalno ¡skupnostjo pa so sklenili, da bodo ta prevoz organizirali z avtobusom, ki vozi v Geče.
i Odgovor takšne vsebine je bil posredovan tudi Krajevni skupnosti Turje—Gore.
Isti delegat je nadalje predlagaj, da se uredi primeren prostor za postajališče in obračališče, za 'avtobus.
Odgovor: Krajevni skupnosti Turje—Gore je bilo pismeno sporočeno, da ¡spada to vprašanje v njeno pristojnost s priporočilom, da zadevo prouči in jo ¡skuša rešiti.
—Delegat iz Krajevne skupnosti Kovk je predlagal, da se občanom na območju Sikopna pomaga pri rešitvi problema preskrbe s pitno vodo, za kar so sami pripravljeni prispevati ¡svoj delež.
Odgovor: Samoupravna ¡komunalna interesna skupnost Hrastnik je bila pismeno obveščena o postavljenem predlogu ¡s priporočilom, da v okviru finančnih 'možnosti: ¡skuša pomagati občanom iz ¡Skopna rešiti ¡vprašanje preskrbe s pitno vodo.
¡Prizadeti občani pa naj ¡skupno s (krajevno skupnostjo Kovk predlagajo vodne vire, ki bi bili primerni za oskrbo tega območja-
—	Delegat KREŽE Anton iz KS Podkraj je predlagal, ¡da skupščina občine posreduje pri Zvezi vodnih skupnosti Ljubljana za ureditev odseka ceste na relaciji Hrastnik—Podkraj (na desni strani), katerega izpodjeda reka Sava v ¡dolžini ca. 60 m.
Odgovor: Zveza vodnih skupnosti je že naročila Podjetju za ur e j an j e hudournikov L j ubij ana, da izvede zavarovanje brežine koritnice reke Save, ¡s čemer bo preprečena nadaljnja zožitev.' ceste.
— DeJegat iz KS Krnice—Čavna peč je predlagal, da se uredi odsek republiške ceste Hrastnik —-Zidanj most, ker je cestišče zaradi hasipavanja z gramozom na večih mestih ¡doseglo nivo opornih zidov, kar pa povzroča nevarnost tako za voznike motornih vozil, posebno pa še za pešce, ker ni zaščitne ograje.
Tovrstno ¡delegatsko vprašanje je bilo postavljeno že na enem izmed zasedanj zborov krajevnih Skupnosti v' letu 1977 in odgovor se je ¡glasil, ¡da bo Skupnost za ceste SRS zadevo uredila v decembru 1977, kar pa še vedno ni storila.
Odgovor: Skupnost za ceste SRS je bila ponovno opozorjena na rešitev tega vprašanja. Predstavnik skupnosti je ustno zagotovil, da bo še v tedhu poročanja
izvršen ogled ¡cestišča, ¡da se bo ugotovila možnost oziroma najprimernejša oblika' popravila in zaščite.
— Delegat GREBEN Anton iz KS Hrastnik — zgornji del je predlagal ¡ureditev oziroma popravilo mostu pri ¡gasilskem domu v Hrastniku ¡(pri pošti), ker je v zelo slabem stanju.
Odgovor: Z gasilskim društvom Hrastnik — mesto se vodijo razgovori, da bi ¡se prevoz s tovornimi in osebnimi vozili onemogočil prek mostu v obe smeri, medtem ko se bo KS Hrastnik — zgornji del predlagalo popravilo mostu in pločnika za varno ¡peš hojo. Promet pa bi bil možen mimo pošte in ¡doma ¡družbenopolitičnih organizacij, kot je v veliki meri že doslej.
Hrastnik, 5. 7. 1978
Sekretariat skupnih služb skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik
Invalidski šport
Tudi v letošnjem letu je v času občinskega praznika dneva rudar-	
jev in dneva borcev organiziralo športno društvo Invalid Hrastnik tradicionalno športno srečanje v kegljanju in streljanju. Udeležba je bila	
zadovoljiva.	
Na tekmovanju so bilj doseženi naslednji rezultati:	
Kegljanje	Podrtih kegljev .
1. SDI Hrastnik	519
2. ŠDI Kranj	508
3. ŠDI Kočevje	502
4. SDI Hrastnik II. ekipa	490
5. ŠDI Ljubljana	444
6. ŠDI Zagorje	408
7. ŠDI Črnomelj	407
Pokal je osvojila ekipa ŠDI Hrastnik,	drugo in tretje, uvrščena
ekipa je sprejela diplomo.	
Streljanje	Krogov
1. ŠDI Zagorje	523
2. ŠDI Hrastnik	510
3. ŠDI Ljubljana	502
. 4. ŠDI Kočevje	451
5. ŠDI Črnomelj	356
V ¡streljanju so osvojili pokal strelci 5DI Zagorje. ŠDI Hrastnik je vsem društvom, ki so se udeležili tekmovanja, izročilo tudi spominske zastavice, ki so bile izdelane za 20-letnico obstoja SDI Hrastnik, ki praznuje svoj jubilej oktobra 1978. leta.
Rigo
taboru pevskih zborov
KULTURA V LUCI VIII. KONGRESA ZK SLOVENIJE
Osmi kongres ZKS, ki .je potekal v začetku aprila letos v Ljubljani, pomeni velik doprinos k idejni, politični in akcijski enotnosti komunistov. Kongres predstavlja bogat in uspešen sklep
Veliko pozornost je kongres posvetil tako položaju ZKS v jugoslovanski skupnosti narodov in narodnoti, v ZK Jugoslavije in v širšem mednarodnem delavskem gibanju, kot tudi mednarodnemu
ni, umetniško močni kulturni u-stvarjalci in ki se bo odzivala interesom im potrebam delovnih ljudi,
—	kulturno področje — prek svobodne, menjave dela — dovolj vključena v samoupravno združeno delo in je zato še vedno mogoče predstavljati ozki rnonopo-litični interes posameznih eliti-stičnih, tehnokratskih in malomeščanskih skupin- kot. ipteres vse družbe,
—	elitizem predstavlja osnovno'
obliko, ideološke odtujenosti tistega dela inteligence, ki hoče o-hraniti osamosvojen »kulturniški« položaj, povzdignjen nad konkretne družbene tokove in ki vidi svoje družbeno poslanstvo kvečjemu v. meščansko zasnovanem	»pr osvetljevan ju«	širših
družbenih dejavnikov,
—	tehnokratizem na področju kulture teži za zunanjimi efekti in dekorativnostjo,
-— elitizem in tehnokratizem je skupna določena apolitičnost, težnja, da bi svoje področje izvzeli iz celote družbenega dogajanja,
—	malomeščanska, zlasti potrošniška ideoiogizaoija vsakdanjega življenja in poudarjanje
pomembno celovito planiranje interesov in potreb delovnih .ljudi v vseh organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih, ter stalno uveljavljanje dohodkovnih odnosov jn svobodne menjave dela omed delavci v družbenih dejavnostih in delavci v materialni proizvodnji oziroma občani v krajevnih skupnostih.
Tudi v kulturi je potrebno najti in razviti mehanizem' neposredne oblasti delovnih ljudi za borbo proti meščanskim tokovom, -množični produkciji šunda, plaže in kiča, pojavom nihilizma, estetske plitkosti in nedovršenosti, razvrednotenju osvobodilnih idej ah j množic pod ' vodstvom delavskega razreda, udinjanju tiska ‘interesom v kulturi, ki nasprotujejo samoupravnemu vplivu delovnih ljudi na celotno politiko graditve socialistične kulture.
Nov. korak pri strukturalno organizacij sikih Spremembah v utrjevanju samoupravnih interesnih skupnosti- so posebne delegacije v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, ki naj se spoprimejo z ostanki nesocialistične prakse in zavesti na področju kulture.
Na IX. taboru pevskih zborov v Stični; nastop Trboveljskih SLAVČKOV.
Da ne bo treme, hitro še cigareto pred nastopom.
preteklega obdobja in hkrati začetek novega v -borbi vseh socialističnih ,sil za preseganje obstoječega v sleherni sredini našega družbenega življenja.
'Kongres postavlja v .os-predje utrditev položaja delavcev v združenem delu in vse vzvode njegove oblasti. Potrdil je- privrženost pluralizmu socialističnih samoupravnih interesov, ki postaja za nas izraz naših hotenj in -možnosti. Človek se lahko osreči samo s svojo samoupravljavskb revolucionarno prakso, z zadovoljevanjem svojih interesov in z njiho; vim usklajevanjem z družbenimi interesi-.
ZKS se mora v vsaki sredini dosledno bojevati za svoja revolucionarna stališča, hkrati pa mora razvjiati svojo notranjo demokracijo. Vsa protislovja in spopade v naši družbi mora premagovati z idejnimi ih političnimi sredstvi, z močjo dokazov.
položaju in sodelovanju Jugoslavije in Slovenije.
V svojem uvodnem referatu je -tov. France Popit- namenil posebno mesto tudi kulturi. Najpomembnejše misli so;
—	delavski razred je na vseh področjih ustvarjanja dedič in nadaljevalec najboljših tradicij človeštva,
. ;r-'.iudi .dosežki kulturnega in umetniškega ustvarjanja poglabljajo in širijo prostore človekove svobode, odtod zahteve po njihovem stalnem kritičnem vrednotenju in umetniškem preverjanju,
—	boj za samoupravljanje nenehno širi možnosti za kulturno in umetniško ustvarjanje, za raziskovalno delo in razvoj znanstvene in kritične misli vedno širšega • kroga delovnih ljudi,
—	hitrejši premiki .pri samoupravnem konstituiranju kulture bodo vedno bolj odpirali možnosti za oblikovanje kulturne politike, katere nosilci bodo odgovor-
»praktičho« usmerjenega izobraževanja; brez marksistične zasno-vanosti, Sta najbolj razširjena in dolgoročno gledano najnevarnejša negativna dejavnika na celotnem področju kulturnega ustvarjanja- in izobraževanja,
Na teh osnovah je pričela s svojim delom kongresna komisija za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. V bogati razpravi je komisija kritično osvetlila problematiko, teh področij,
-Kultura je že doslej Veliko prispevala k ustvarjanju materialnih in duhovnih pogojev graditve samoupravljanj a.’ Doseženi so vidni'rezultati pri njenem' podružb-ljanju. 'Delovni ljudje poskušajo neposredno in prek' samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo določati njeno usmerjenost,., prednosti in razvoj skladno s svo-jirni interesi in možnostmi delavčev, ki delajo na kulturnih. področjih. Potrebno bo izoblikovati merila za vrednotenje prispevkov kulture k celotnemu družbenemu napredku. Proti razredni delitvi dela na umsko in fizično je zelo
Zveza komunistov izpostavi ja svobodo ustvarjanja in jo povezuje predvsem s položajem u-stvarjalcev v družbeni proizvodnji in njihovim prispevkom v osvobajanju dela, hkrati pa vztraja, da umetniki s svojimi sredstvi kritično izpovedujejo upor zoper konformizem in razčlovečenje. Revolucionarno bistvo boja za svobodo ustvarjanja je boj za takšen položaj ustvarjalcev, v kakršnem bodo lahko -skupaj z -drugimi delavci v materialni proizvodnji samoupravno oblikovali socialistično kulturo y najširšem smislu.
'Posebno skrb mora ZK posvetiti marksističnim -centrom kot borbenim idejnopolitičnim jedrom -ZK'oziroma vseh socialističnih, isil odgovornim tudi za usposabljanje 'kadrov in izdajanje potrebne marksistične literature.
-Pri uveljavljanju marksistične misli je bilo najmanj doseženega ravno na. področju kulture. Zlasti je. potrebno delati na raizvoju marksistične, estetske teorije, ki pojmuje umetnost in kulturo kot zgodovinsko družbena pojava.
(Nadaljevanje na 10. 'strani)





SBIIo

1 v V ■	-■■■’■ *'4 L ‘V ;
mm
wmtS&S.
Del članov zbora z našo vodičko po uspešnem nastopu na IX. taboru pevskih zborov v Stični.
Moč in vrednost zborovskega združevanja
Zborovsko petje doseže svoj končni namen'šele takrat, ko ga sprejme poslušalčevo uho, kateremu je v - resnici tudi namenjeno. Petje v zaprtem 'krogu bi lah-
ko zato. imenovali skoraj asocialno, saj je vsak pevec delček družbe, od katere prejema duhovne in materialne dobrine in kateri dolguje sv oj a- čustvena in umetniška izražanja ter ustvarjalne dosežke. Skratka, zborovsko petje 'brez živih članov družbe, bodisi kot izvajalcev ali sprejemalcev je protislovje, ki se izključuje, kajti družba podpira in razvija gojitev umetnosti, pevski zbor pa ji s svojim delam, tj. z gojitvijo petja, z lepoto in vsebino pesmi vse to vrača, jo plemeniti in. ji lepša delo in življenje.
Povezanost in odvisnost: »celo-ta—posameznik« sta tako tesni in globoki, da bi brez; njiju zborovska umetnost in 'glasbena kultura, njena estetska-in etična moč, ohranjanje in razvijanje narodnega bogastva ter praktična vrednost zborovega petja ostala brezuspešna in neizkoriščena.. Sledi, da sta razvoj in vrednost duhovnega življenja zavisna izključno od načela: »posameznik potrebuje družbo, družba potrebuje posameznika«,
Ta osnovna misel je izhodišče za nastanek in delovanje vsakte-rih kulturniških skupin, ki so se ustanovile z določenimi nameni. Če torej družba potrebuje dolo-
čeno zvrst dejavnosti svojih članov, bo to razvila ne samo s formalne strani, marveč tudi v množičnem ali kar v splošnem obsegu, in z visoko ali celo naj višjo kvaliteto in bo za uresničitev svojih zamisli ali potreb poiskala tudi vsa možna,sredstva, ne glede na višino in obseg.
,Za vse io pač obstaja, le en pogoj, kako , je namreč družba ocenila pomen in potrebo določenih dejavnosti svojih članov (šport, kultura, izobrazba, zdravstvo). Ker smo družba mi vsi, ker u-stvarjamo sredstva dn z njimi u-pravljamo sami, ker torej vodimo njeno pot tako ’glede smeri kot glede zvrsti in obsega dejavnosti, je le vprašanje, .kakšen pomen in vrednost smo znali določiti posameznim zvrstem in temu primerno odmeriti ' ukrepe in sredstva .za njihovo uresničevanje.
Tako kot potrebujemo zdravega občana, izobraženega in razgledanega 'ustvarjalca, potrebujemo tudi kulturnega ter domoljubno in estetsko vzgojenega hu-
manista.. -Niti ena od navedenih lastnosti ne Zasluži podcenjevanja in ibi-pri pomanjkanju katerekoli od njih bila harmonska celovitost človeka porušena. Žal pripisujemo kulturi še vedno nezadostno mero pomena, ker na splošno sodimo, da je za golo življenje še najmanj potrebna in jo kaj radi prepuščamo ljubiteljskim organizacijam ali pa smatramo, da je to stvar vsakega posameznika.
In vendar je treba znova in znova poudariti, da zajema zborovsko udejstvovanje toliko odlik, ki jih ne moremo in ne.šinemo prezreti, ne da bi se obenem zamislili celo v položaj, kako bi' bilo, če; bi npr. zborovska .dejavnost mahoma prenehala.
Zborovsko petje vsebuje izredno pomembno najširšo estetsko, etično, altruistično in kolektivistično vzgojno vrednost. Verno tudi, da je zborovsko petje naša. svojstvenošt, ki ji manjka za popoln ugled v svetu le nekoliko večja Strokovna pomoč. Zborovsko udejstvovanje je najmočnejše sredstvo za oouvahje narodne-, 'ga blaga in ena najtrdnejših vezi z našim izseljeništvom, zamejstvom in zdomstvom.
Že samo dejstvo, da je gojitev zborovskega petja ukvarjanje' z umetnostjo in da predstavlja kot najširša oblika glasbene vzgoje, naj izdatnejši vir za iskanje glas-, benih talentov, se: odmerja zbo-rovstvu posebno mesto med umetnostmi.
S tem, da ima — kot-nosilka ideje — (delavska, revolucionarna). borbena, socialna, .domoljubna pesem) . velikomobilizacijsko moč, je naravnost nepogrešljiva pri izvajanju patriotske vzgoje.., ;
In končno, ne Smemo prezreti še-praktične vrednosti zborovskega petja, saj si niti majhnih, kje pa šele velikih prireditev in proslav ne moremo zamisliti brez nastopanja zborov ali združenih zborov.
S-temi odlikami se uvršča zborovska dejavnost med take panoge udejstvovanja, ki so tako za posameznika kot za družbo ne-ofahodno potrebne, zato bi moralo biti• logično, da bi iga družba, tako tudi ovrednotila in ga njegovemu pomenu primerno tudi podpirala.
Toda vemo, da temu ni vedno tako. Navadno poznamo in upoštevamo 'le zbore,, ki so dosegli najvišjo kvaliteto. Tem zborom omogočamo še nadaljnji dvig in razvoj, podpiramo jih še bolj, odlikujemo jih; nagrajujemo ter pošiljamo na gostovanja in turneje.
Tako'je pošteno -ih prav! Toda prL tem pozabljamo, da ti. zbori,. ki jih. je, pri nas okoli trideset in so zaradi ugodnih delovnih pogo-. jev postali povsem samostojni, strokovne' pomoči skoraj ne po-. trebujejo več, medtem ko je na drugi strani med okoli 800 slovenskimi zbori ogromno takih, ki še borij o šel z naj osnovnej širni težavami--in so pomoči najbolj potrebni. .	*
' Uspeh petih »zlatih« in osmih »srebrnih« zborov .s pevskega tekmovanja ha.s. ne bi smel uspavati, ker je to v razmerju s številom vseh zborov občutno premalo. Če smo z. nadaljnjimi trinajstimi »bronastimi« zbori takorekoč izčrpali vse, kar je kaj Vrednega,
se odpre vprašanje, kakšni so potem ostali zbori, na katerih pa leži vsa teža proslav, akademij in drugih prireditev, skratka, ki dajejo sliko našega glasbenega življenja. Nastaja vprašanje, ali kdo sploh misli na te zbore, ali jim sploh kdo pomaga in kako. Verjetno smo za razvoj povprečnih zborov storili premalo.
Ob dejstvu, da ni bilo pred desetimi in več leti niti toliko takih »zborovskih prvakov«, postaja razumljivo, zakaj so začele takrat vznikati na raznih koncih Slovenije spodbude po renesansi zborovskega petja. Pot so načeli mladinski zbori, ki so se po letu 1946 organizirali in množično zajeli vso Slovenijo, čemur je — logično — sledila tudi kvaliteta, ki jo danes ugotavljamo na zveznih in republiških prireditvah v Celju in Zagorju.
Njim so sledile številne revije odraslih zborov in vrsta množičnih prireditev, ki so združile po več' sto zborov ož. več. tisoč pev? eev, kar je spodbujevalno vplivalo na zborovsko dejavnost.
Spomenik padlim borcem v Žužemberku.
Pred desetimi leti pa sta začeli intenzivno in načrtno delovati na Sipo.dbuj.anju zborovstva dve organizaciji:
Kulturni teden v .Šentvidu pri Stični (sedanji Tabor pevskih zborov) in prireditev Primorska poje. Uspehi njunega -dela so danes na dlani,
Na njuno pobudo se je ustanovilo nešteto novih zborov, delujoči zbori so se okrepili,"'delovanje je ‘postalo redno, zborovodje se izpopolnjujejo in novi, šolani zborovodje vstopajo v vrste, zborovodij. dviga’ se kvaliteta pevske literature in z njo kvaliteta izvajanja. Zbori se, med seboj spoznavajo in dogovarjajo za izmenjalne 'koncerte. Medsebojno poslušanje zborov ugodno vpliva -na razvijanje’glasbenega okusa in o-mogoča spoznavanje nove glasbene literature. Občinstvo je znova vzljubilo zborovsko pesem in tudi dvorane niso več slabo zasedene. Pri tem. je treba priznati (Nadaljevanje na 10. istrani)

Pb nastopu našega zbora na IX. taboru pevskih zborov v Stični smo si na Muljavi ogledali še rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča.
Pred spomenikom padlih v Žužemberku, na katerem so vklesana imena padlih Hrastničanov, smo zapeli dve žalostinki in nekaj partizanskih pesmi.

Novi otroški dodatki
Od 1. maja- dalje veljajo novi, višji otroški dodatki, višja je tudi jpomoč za novorojene otroke. Otroški dodatki so razporejeni v štiri dohodkovne skupine in omejeni z . naj višjim dohodkovnim cenzusom na družinskega člana 2.600 dinarjev.
te znaša družinski dohodek na člana 1.400 dinarjev, dobi prvi otrok 310 dinarjev, vsak naslednji pa 410 dinarjev.
Pri dohodku na družinskega člana 1.400 do 1.650 dinarjev dobi prvi otrok 270 dinarjev otroškega dodatka, vsak naslednji pa 360 din.
Če znaša družinski dohodek na člana 1.650 do 2.200 dinarjev, dobi prvi otrok 210 dinarjev, vsak naslednji pa 270 dinarjev.
Ge je dohodek na družinskega člana od 2.200 do 2,600 dinarjev, dobi prvi otrok 170 dinarjev, vsak naslednji pa 220 dinarjev.
Posebni dodatek za težje duševno prizadete otroke se je povečal za 95 dinarjev in znaša 200 dinarjev mesečno.
Za otroke, ki imajo edinega hranilca, se poveča posebni dodatek za 20 dinarjev in znaša mesečno 80 dinarjev pod določenimi pogoji: da mati ali oče v imenu otroka uveljavljata preživnino (oziroma, če se dokaže, da ne more uveljavljati preživnine, ker drugi roditelj nama znanega bivališča), oziroma, da dohodek otroka ne presega 800 dinarjev.
Dodatek kmečkim otrokom se je povečal za 40 dinarjev; sedaj znaša 200 dinarjev mesečno, posebni dodatki tem otrokom pa veljajo enako kot za otroke delavcev. Občinska skupnost otroškega varstva lahko posamezni družini prisodi višje ali nižje zneske od 200 dinarjev — glede na socialni položaj družine, 'število Otrok, bolezen v 'družini ali druge okoliščine; vse seveda v sorazmerju s katastrskimi ali morebitnimi drugimi dohodki kmečke družine.
Znesek 1.000 dinarjev ‘kot pomoč za novorojenega otroka bodo dobili vsi, ki ne bodo presegli dohodkovnega nivoja 1.400 dinarjev na družinskega člana, vsem drugim pa pripada za novorojenca 450 dinarjev.
Od 1. junija dalje velja tudi podaljšan porodniški dopust za rojstvo dvojčkov, trojčkov ali več živorojenih otrok in sicer do enega leta starosti otrOk ali delo s skrajšanim delovnim časom do 17 mesecev starosti, otrok. Tiste matere, ki so se ta čas že vrnile na delo, se lahko v primeru, če otroci še niso dopolnili eno leto (oziroma ¡17 mesecev), odločijo za to ugodnost; ponovno se lahko vrnejo na podaljšan porodniški dopust, seveda v dogovoru s svojo delovno organizacijo.
Na koncu še to: delavkam — materam, ki so na porodniškem dopustu in jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka določeno na osnovi iz leta 1976, se v letu 1978 valorizira nadomestilo od 1. maja letos za 18 odstotkov, kolikor so se v tem času povečali osebni dohodki.

Ob IX. tabora pevskih zborov
(Nadaljevanje z 8. strani)
V razvoju kulture in kulturne politike je ključnega pomena kulturna vzgoja. Z njo je potrebno razvijati v človeku smisel za u-stvarjanje in celovito sprejemanje kulturnih dobrin, ga seznanjati z vsebino in cilji socialistične samoupravne politike in ga usposobiti za samoupravno delovanje na področju kulture. Dejavniki kulturne vzgoje niso samo vzgojnoizobraževalne ustanove, ampak tudi ¡družina in .krajevno okolje. Zato bo potrebno urediti razmere v šolstvu, sredstvih informiranja, kulturnih ustanovah in še ibcflj razviti delo Zveze kulturnih organizacij, ki mora prodreti, v vse sredine.
Vse najvidnejše dosežke slovenske ustvarjalnosti je potrebno tvorneje vključevati v kulturno izmenjavo med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji in v svetli.
Amaterska kulturna društva in zborovsko petje kot del njihove dejavnosti imajo pomembno vlogo pri duhovnem bogatenju delovnih ljudi, dviganju njihove u-stvarjalnosti, bogatenju in razvijanju njihovega okusa in občutka za kulturne in umetniške vrednote in s tem njihove družbene in politične zavesti. V tem okviru
lahko najde svojo plemenito, poslanstvo tudi letošnji IX. Tabor slovenskih pevskih zborov, največja manifestacija ljubiteljskega zborovskega petja na Slovenskem.
Jože Intihar predsednik Skupščine Kulturne skupnosti občine Grosuplje
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem iz transporta za dragoceno darilo ob mojem odhodu iz steklarne — invalidski upokojitvi. Zahvaljujem se tudi tovarišem, ki so me obiskali na domu.
še enkrat iskrena hvala, vsem pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu, posebno pa ljubega zdravja.
Jože šergan
Moč in vrednost zborovskega združevanja
(Nadaljevanje z 9. strani) zasluge tudi radiu in televiziji, ki sta s snemanji in prenosi izdatno prispevala k izboljšanju stanja. Tudi gramofonska industrija u-godno vpliva na razvoj zborov-stva.
Večkrat je bila izrečena misel, da bi na pevskem-taboru uvedli tekmovanje in točkovanje. Ne glede na to, da so se zbori v anketi odrekli točkovanju, pa Tabor pevskih zborov ne more -biti tekmovanje, ker je njegov osnovni namen v mobilizaciji zborov in ne v -upadanju, ki je večkrat posledica slabo premišljenih, nedorečenih in večkrat neobjektivnih tekmovanj. Poleg tega pa tekmovanje 120 zborov praktično v enem dnevu sploh ni izvedljivo.
Pač ¡pa je Tabor pevskih zborov vseeno »tekmovanje«, toda v nečem drugem, kar je globljega pomena , in vrednosti. Tekmovanje je v mobilizaciji zborov, v večanju števila pevcev, v boljši izbiri pevske literature. Slabši zbori se temeljito pripravljajo, da bi sploh bili dorasli taki prireditvi. Vsi ostali zbori se temeljiteje pripravljajo, da bi pokazali svoj napredek od prejšnjega leta.
-Dejstvo, da .nastopajo zbori' drug za drugim in .drug ob drugem in da so -s tem podvrženi primerjavi tako občinstva kot pevcev ostalih zborov, jih sili v prizadevanje, da bi bili čimbolj dovršeni. Nihče ne bi bil rad slab.
¡Množični nastop več kot tisoč pevcev vliva pevcem nedopovedljiv ponos in samozavest, ki sta
za pripadnost in predanost zboru — ikar bi morala biti osnova za vsakega pevca — ogromne vzgojne vrednosti.
Val, ki zajame zbore ob razpisu za sodelovanje na pevskem taboru, je naj čistejši dokaz pevske živosti naših zborov, dokaz o potrebi združevanja pevskih zborov in ¡potrdilo za pravilno usmeritev podobnih prireditev. Pevski tabor je zajel pevske zbore -množično in iz cele Slovenije.
Slišali smo tudi očitek, da je pevski tabor zbirališče povprečnih zborov. Kdor lahko izreče tak očitek, ne,ve, da so vsi naši zbori, razen dobre desetine najboljših, še vedno povprečni in .da je pevski tabor zato v resnici najprist-nejša podoba našega zborovskega stanja oz. ¡pevskega povprečja, ki ¡ga ne kaže zasmehovati, pač pa se je treba nad stanjem zamisliti in storiti karkoli za dvig nad povprečja.
Očitek siromaku, da je siromak, ne izboljšuje stanja, je nekulturen in hkrati brezobziren, če mu že ne moremo pomagati.
Pevski tabor je s svojo -idejo prodrl. Zbori so ga' sprejeli ža svojega iti se ga.prostovoljno in radi .udeležujejo, Letos jih je 125.
Nekaj vabljivega pa je nemara res v želji po medsebojnem združevanju, spoznavanju in sodelovanju.
Ali bomo znali to hotenje in pripravljenost pametno izkoristiti v dobro zborovstva?
Radovan Gobec
Peteroboj ‘78
Takšnole pa je bilo razpoloženje ob zaključku PETEROBOJA 78.
Strelci — kot vedno odlični s polnimi rokami priznanj
SEZONA V POČITNIŠKIH DOMOVIH SE JE PRIČELA
Ko .sem .ipred dnevi obiskal naš počitniški dam v Portorožu, :sem z veseljem .ugotovil, da je. .vse pri-
urah se premalo upošteva mir, ki si ga nekateri želijo. Rahlo po-žvižgavanje, .petje, predvsem pa glasno govorjenje okrog doma
Prvi vtisi: Čudovito, prišli smo v. ¡pravi raj, je .dejala ena od čeških tovarišic, ko sipe ogledovala z balkona Portorož in Bernardin. Morje, kako je vse ito lepb, .je v češčini hitela govoriti, pa sem jo vseeno razumel. V tem trenutku me je obdal občutek ponosa, da sem Jugoslovan, da sem član tega kolektiva, da. imamo tako lep in urejen dom, v katerem smo sami gospodarji. .
Upam, da bodo. naši prijatelji iz Češke tudi v naslednjih dneh! tako zadovoljni in 'navdušeni ikot so bili ob. prihodu,‘da bodo tudi iz našega doma, iz naše dežele odnesli resnično .lepe vtise. o. naši gostoljubnosti in preprostosti.
Program za-tovariše iz češke predvideva ob. vrnitve še ogled naše delovne organizacije. Takrat bomo izvedeli 'kaj več o tem, s kakšnimi,.vtisi odhajajo v svojo domovino, kako išo bili zadovoljni ali nezadovoljni v našem domu.
Občinska konferenca sindikata Hrastnik predvideva za vse goste iz češke, .tiste, M so v počitniškem domu v Novemgradu in Portorožu, tovariško srečanje v Hrastniku. Upam, da vam bomo kaj o tem srečanju še napisali.
pravljeno za prve goste. To so
Za dobro počutje v počitniškem domu v Portorožu bodo letos skrbeli: Suada, upravnik Jože, glavna kuharica Martina, Ivica, Mediha in
Milica.
Tovariša Ivan Gračner in Ilija Kekič slikana pred vhodom v novo urejeno kopalnico, ki bo raz-
ponavadi delavci, ki jih sindikati v TOZD pošiljajo na preventivo.
Okolica doma, sobe, jedilnica in kuhinja so lepo in vzorno urejeni, nikjer nisem zasledil nereda m umazanije, vse priznanje tovarišu Bariču, ki vse to ohranja in obnavlja med letom; s tem pa prav gotovo zmanjšuje stroške vzdrževanja.
Skupina dopustnikov iz C
Še eno novost sem zasledil. Tovariš Ivan Gračnar in Ilija Kekič sta pravkar končala z delom nove' kopalnice,. ki ima tri tuše, enega za moške in dva za; ženske, torej se lahko vsak .po kopanju v morju še v domu stušira, druga novost pa je za športnike. Tisti, ki radi’ igrajo namizni téniS, imajo sedaj na razpolago betonifano mizo, 'M isicer ni tako kvalitetna kot lesena, vendar bo svojemu namenu prav -tako služila.
V pogovoru. z našhni preven liv-ci sem zvedel, da so v glavnem zadovoljni s brano in prenočišči, enako z ..osebjem, nekaj: pa: Je vendar motilb večino. V jutranjih
prebudijo marsikoga, ki bi želel še malo poležati.
Mogoče bo kdo od vas dejal, da ne gre na morje zato, da bo spal. Mogoče on ne, so pa tudi takšni, ki so si prišli na morje nabirat .novih moči, za boljše počutje, ko bodo prišli domov oziroma zopet na delo! ;
Še nekaj me je vodilo k temu.
eške ob prihodu v Portorož.
da sem o tem spregovoril. V našem domu smo pred kratkim sprejeli skupino čeških prijateljev, ki letos prvič preživljajo, dopust pa morju. Pri sprejemu sta bila tudi tovariš" Janez Ciglar, bivši predsednik 10 KOOS ter sedanji predsednik tov. Edi-Volfand. Oba šta naše goste.pozdravila-in jim želela .dobro, počutje in veliko sončnih dni.; Ker nas je čas neusmiljeno preganjal nazaj v Hrastnik,;se nismo! s, tovariš} iz . Češke mogli kaj več pogovoriti. Bili so zelo utrujeni ;od. naporne vožnje, saj so se vozili čeiih 15 ur v zelo neudobnem avtobusu. Vseeno pa smo nekaj le izvedeli.
Urednik	veselila naše dopustnike.
Predsednik IOK OOS tov. Volfand Edi pozdravlja tovariše iz češke
v našem domu.
V lepo urejeni kuhinji pred pričetkom kuhanja.
Preddopiistmško razmišljanje
SKRBI PUSTITE DOMA — S SEBOJ VZEMITE — DENAR!! '
Spominjam se še besed starega očeta, ki mi je nekoč dejal: »Nikdar ne obupaj, drugi dan — druga napaka«. Res je imel možakar osivelih las in nagubanega obraza prav. Človek pa ima poleg vsega še to dobro lastnost, da kaj hitro posnema drugega — glede napak.
Ko sem zadnjič skupaj še z nekaterimi srečniki na stroške sindikata (pa naj še kdo reče, da sindikat skrbi samo za ozimnico) skočil do Portoroža, sem imel kaj videti. V dveh letih, kolikor sem dopustoval doma, se je toliko tega spremenilo, da ni dosti manjkalo, pa bi zgrešil naš dom na Belem
V jedilnici počitniškega doma v Portorožu.
Takole nekako sem premišljeval zadnje dneve, ko je lilo kot iz škafa, glede regresa pa je bilo tudi še vse v oblakih. Torej bomo dopust preživeli doma v dolgih hlačah in nogavicah. Pa se je spet pokazalo, kako prav je imel stari oče.: Regres bo, morda tudi sonce. Pa saj zavoljo tega se niti ni treba jeziti in sekirati. Kdor bo šel na dopust, mu bo itak še preveč vroče. Oh, kje pa! Ne za-radi sonča. Cene, mili moji, te ga bodo pogrele. Za tiste s slabim srcem je lahko takšnale reč tudi usodna. Skoda, ker se je svetovno nogometno prvenstvo v Argentini že končalo. Marsikateri dinar bi ostal v žepu. Sekirali ise pa tudi nismo. Pa bi se, če bi nastopali tudi naši. Vidite, kako smo vsi skupaj lahko hvaležni plemenitim Spancem!? No drugače pa konec koncev tudi ne gre. V Argentini je ta čas zima, pri. nas pa poletje. Torej' čas delavskega turizma.
Križu. Se sreča, da ga nisem. S tujimi jeziki stojim bolj slabo, slovenščina pa vsaj pri natakarjih ni kaj prida. vredna. Pa kaj bi. Zdi se mi kar pravilna trditev tistih, ki pravijo, da je molk zlato. Zato pa je tembolj pomembno, da imaš bistre oči. Tako si vsaj lahko večkrat pokličeš pred oči sliko Bernardina in kontraste veličastnega hotela Emona. Tam sem poleg objektov za rekreacijo videl- tudi prostor za rokoborbo. Samo ne vem, če je namenjen za trening vrlih natakarjev, ali pa služi čemu drugemu. Za tiste, ki imajo vrtoglavico (ne samo zaradi cen) je v tem objektu poskrbljeno: bazen je na precejšnji nadmorski višini, seveda z morsko vodo in pa delavsko vstopnino. Zato svetujem tistim, ki se radi kopajo, če bo slabo vreme in ne bo na televiziji nič »pametnega« naj le korajžno zavijejo v ta bazen. Za 20 dinarjev se bodo lah-
Naši preventivci pred TV sprejemnikom napeto spremljajo minulo svetovno prvenstvo v nogometu.
ko pridno namakali v mednarodnih vodah. Drugače pa je naš dom sila prijeten. Okolica dobiva iz leta v leto vse lepši videz. Cene pa so-še vedno stare. Brez humanosti.. Ko sem preverjal cene v ostalih dnevnih penzionih sem začuda ugotovil, da je pri nas daleč naj cenej še (zaključni račun bo verjetno precej bolj neugoden). Sicer pa je sam dom dobil nekaj pomembnih pridobitev. Kopalnica, katero so tako pogrešali zlasti otroci in pa nežnejši spol, je nared. Prav pa bo prišla tudi v raznih drugih okoliščinah. Staro pink ponk mizo je zamenjala mnogo močnejša, prostor za balinanje pa je v tako.prijetni senci, da lahko ohladijo jeze in žejo tudi tisti najzahtevnejši. Strežno osebje je sila prijetno. Nekateri so hoteli ostati kar od prvega
obiska. Skratka zdi se mi, da je pogojem zahtevnim povsem zadoščeno. Sicer pa tistim, katerim ne bo všeč, predlagam kot rezervo^ Španijo in pa Grčijo ali pa celo Bernardin. Seveda je pogoj, če že nimajo (kdo je tisti nesrečnik?) kreditnega posojila.
Kako poceni je dopust v naši DO kaže vse večja zasedenost tudi doma v Bohinju. Nova adaptacija pa predvideva tudi centralno ogrevanje (proti koncu leta), zato bo dom še prijetnejši, Bolj prijetne kot v Portorožu pa so tudi cene v gostinskih obratih v Bohinju. Pa naj še kdo reče, da moj stari oče ni imel prav.
Samo, on je tolažil sam sebe — mi pa še druge. Pa veliko dopustniškega užitka. Nogometa je itak konec.
Prejo
UPOKOJILA SE JE
V mesecu maju 1978 je bila starostno upokojena tov; Ana ŠAN-TEJ, zaposlena v kontroli brusil-nice TOZD 1.
Več kot 28 let je vestno, dosledno in kvalitetno opravljala svoje delo v kolektivu Steklarne Hrastnik.
Vsi sodelavci se je spominjamo, ko je najprej delala kot delavka, potem kot vezalka in pregledalka v vezalnici starega obrata. Zaradi njenih prizadevanj pri delu je bila kmalu postavljena na odgovorno delovno mesto izmenskega vodje vezalnice v starem obratu. Tudi tov. Ana se rada spominja teh časov, kljub temu da niso bili rožnati v vsem obdobju njenega dela. Takrat se je delalo pod težjimi pogoji, ženske so bile bolj malo upoštevane, delale so v slabih prostorih, vlažnih, kar se ji še danes pozna na zdravju.
Tov. Ana se je po krajši prekinitvi dela ponovno zaposlila v kontroli TOZD p kjer je delala vse do svoje upokojitve. Poznamo jo vsi sodelavci, vemo, da je bila pri Svojem delu pridna, na-
tančna in skrbna. Kljub temu da je zadnje čase večkrat bolehala, tega ni hotela pokazati imprizna-:ti. Vztrajno je delala, kljub bolezni in s, tem pokazala, da je ena tistih delavk, ki je bolezen ne more odvrniti od njenega dela.
Vsi njeni sodelavci, ki smo s tov. Ano delali, jo bomo vedno cenili kot vestno delavko, ki'je bila vedno pripravljena pomagati in priskočiti na pomoč.
Želimo ji, da bi še dolgo už.i-vala zasluženo pokojnino.
rigo
DOPISUJTE V STEKLARJA
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
LJUBLJANA
IZPOSTAVA HRASTNIK
Obvestilo
2 Obveščamo, da je skupščina občinske zdravstvene skupnosti
•	Hrastnik na' svoji 1. seji dne 21. 4. 1978 izvolila 6-članski od-2 bor za reševanje prošenj, ugovorov in pritožb.
© Izvolitev temelji na 25. členu statuta OZS Hrastnik in od-® loča o:
©	1. prošnjah, ugovorih in pritožbah delovnih ljudi in občanov,
•	v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva,
2	2. prošnjah delovnih ljudi in občanov ter organizacij zdru-
2 ženega dela glede pravic iz zdravstvenega varstva, kadar 2 te niso zagotovljene z zakonom ali s samoupravnim spo-® razumom,	g
•	3. drugih zadevah, za katere se odbor pooblasti.
2 Odbor je že konstituiran in posluje na naši izpostavi v Hrast-•	2
•	niku.
®	Vodja izpostave: £
2 -	Milena Gričar ' •
1 2 ©®@©©©©©®©©©@@@©®©©©a@@®s©@@©®©@@®®®©®®@®@©©©@®®®
S
i
30 let brodarskega društva Hrastnik
Brodarsko društvo Hrastnik praznuje letos 30-<letnico svojega obstoja. Že vrsto let pa s svojo aktivnostjo in športnimi uspehi, zavzema pomembno - mesto v Hrastniku, pa -tudi navzven. Med ustanovitelji -tega -društva v Hrastniku so -bili: Franc Barič I.,
Rajko Žagar, ki sta še sedaj aktivna v društvu ¡ter iga tudi vodita; Marjan Javoršek, Jože Vatovec, Oto Žlindra in Jože Gerhard. Na letošnjem občnem zboru so izvolili tudi novega predsednika — Borisa Logarja, pregledali so dejavnost in aktivnosti v preteklem obdobju in si začrtali delovne smernice za v prihodnje, prav tako -tudi program, ki so ga izvedli ob 3-0-letnici in medklubsko tekmovanje. Vsako leto na predvečer občinskega praznika1 organizirajo -tudi baklado, pri kateri člani društva in tudi -drugi -množično sodelujejo, tako da celo zmanjka čolnov, -'prireditev pa vsako leto privabi dosti ljudi.
■ Člani tega društva —^ .tekmovalci- dosegajo vidne -rezultate na raznih tekmovanjih, -tudi v mednarodnem merilu. Že ' drugič zaporedoma so - osvojili prehodni pokal Branka Drovenika-Fune. Osvojili pa so tudi prehodni pokal Petra; Klepca (kot najboljši klub). Kar lepo število hrastni-ških -brodarjev je tudi v -državni reprezentanci: Peter Kavzar, Rado Gnjidič, Robert Halzer, Drago Vovk, 2 člana pa sta sedaj- v JLA. Brodarsko društvo', zavzema tudi vidno mesto -med -ostalimi slovenskimi; brodarskimi društvi. Ima 190 članov, od tega je precej aktivnih športnikov. Precej časa so imeli probleme s prostori, sedaj pa imajo svojo lastno -stavbo Sami so uredili;'okolico, imajo prostor za shranjevanje čolnov, delavnico za popravilo čolnov, prostor za -sestanke, urejajo pa si tudi telovadnico. Seveda se ob svojih številnih uspehih srečujejo .tudi s problemi — pretežno finančnimi. Društvo dobi : sicer dotacijo, ki pa na žalost ne zadošča, saj je op-rema, ki jo potrebujejo, posebno pa čolni, želo diaga.
■ Zel-o veliko -je društvu pomagala tudi Steklarna Hrastnik, saj ji-m je -s svojo pomočjo omogo-
čila nakup obeh kombijev, ki jim seveda pridejo še kako prav.
V -društvu se ukvarjajo -tudi. z -izdelovanjem čolnov, vendar pravijo, da se izdelovanje ne izplača, saj se modeli čolnov precej menjajo, pa tudi material-je drag, -tako da -se za -tisto količino
čdlnov, ki bi jih izdelali, ne bi izplačalo.
S podmladkom v društvu nimajo težav, saj marsikoga privabi ,ta zanimiv in lep šport, ki danes vse bolj pridobiva na popularnosti.-'.
-Društvu želimo ob tej obletnici; še Veliko takšnih in'; še boljših uspehov, kot so jih pokazali -do-sedaj, izrekamo pa; jim tudi-čestitko ob -njihovem sedanjem uspešnem in plodnem sodelovanju.
Ob tej priložnosti sem izkori-. stila priliko in prosila za, razgovor Rada -Grijidiea, ¡ki si je prav tako priboril vstop v državno reprezentanco.
Nekaj splošnih podatkov o tebi, ¡prosim?
Rodil, sem se 4. 6. 1956 v Trbovljah. Zaposlen sem v Steklarni Hrastnik v TOZD II kot vzdrževalec, ob delu pa obiskujem še tehnično strojno in elektro šolo 1 — strojna -smer.
Kdaj se je začela tvoja športna pot v tem društvu?
Član som postal leta 1967, ko sem začel trenirati in potem tudi tekmovati najprej v pionirskih vrstah. Ta šport sem vzljubil in tako v njem še vedno vztrajam.
Katera oblika ti bolj odgovarja: slalom ali spust, od kdaj si član reprezentance ?
Sem specialist za ¡slalom, v -tej panogi ¡dosegam tudi -boljše rezultate. Tekmujem tudi v spustu. Član reprezentance ¡sem postal v letošnjem ¡letu. Udeležil sem se že tudi mednarodnega tekmovanja. kot član reprezentance, in sicer A tekme v Zwischauu in -dosegel 32. mesto. Bil ¡sem 2. Jugoslovan.
Kaj pa tvoji ostali uspehi in uvrstitve?
V lanskem letu sem -dosegel 3. mesto na državnem prvenstvu y
slalomu v Ušču in 6. mesto v spustu. Prav -tako sem osvojil 5. mesto na mednarodnem tekmovanju v Bstagni i-n 6. mesto v ¡spustu na -Soči na -mednarodnem prvenstvu. V letošnjem letu sem bil na izbirnih -tekmah za državno reprezentanco trikrat tretji in si tako priboril mesto v reprezentanci. Tretje mesto pa sem osvojil tudi -na republiškem prvenstvu, v; slalomu na Savinji.
In kako treniraš? Ali so treningi odvisni od samoiniciativnosti posameznika?
Delamo oziroma treniramo po programu, ki ga dolbimo od zveznega-trenerja, seveda pa je veliko odvisno od-samoiniciativnosti in volje posameznika; jasno pa je, da je v interesu vsakega od nas, da program izpolni, da je v formi, ker je le lo pogoj za -doseganje dobrih rezultatov in uvrstitev.
Fante čaka še JLA. Kako to obdobje vpliva na športnika, saj v tem času nima ustreznih pogojev, da bi treniral?
Res je, to obdobje vpliva negativno na formo, pripravljenost. Ko se vrneš iz JLA in spet začneš trenirati, je ¡potrebno ogromno časa .-in dela, da prideš v staro formo. V voj-ski namreč ni pogo-. jev, ne v hrani, ni treningov. Mnogim se ne posreči, da bi -dosegli prejšnji nivo, potem obupajo.
In kako usklajuješ delo in šport? Kako pa gre k vsemu temu še šola?
Priprave, in tekmovanja v skupnem številu v enem letu zajemajo kar lep-o. ¡število dni. Moram reči, da so za -mojo. športno dejavnost v -temeljni organizaciji, kjer -delam, precej storili, saj so
mi velikokrat pomagali ’ in mi odobrili, da sem se lahko udeležil tekmovanj. Udeležil sem se lahko tudi zimskih priprav v Poreču. Študij ,.¡bi ob vsem \tem postavil nekako- na tretje -mesto, vendar mi tu-di -ta ne povzroča težav. Pa tudi v tem pogledu sem'naletel na razumevanje v TOZD II, saj mi omogočijo študijski dopust in plačevanje šolnine.
Ali si športniki tvojih let še iščejo vzornike?
Mislim da. Iščeš nekoga, pri katerem -občuduješ stil, ki se -ti zdi vreden posnemanja, da. se od njega kaj naučiš. V našem društvu se mi to zdi Peter Kavzar.
Kaj pa tvoja doživetja s tekem. Gotovo se je kdaj zgodilo kaj veselega, žalostnega?
Ko sem bil sprejet v reprezentanco, je v navadi, da -te krstijo. Jaz sem verjetno doživel majhuj-ši kr-s-t, sajso me vogli v koprive. Zanje je bil-to verjetno vesel dogodek, zame pa dokaj pekoč.
In žalosten? Vedno,takrat, kadar me situacija prisili,, da se prevrne čoln in potem je koiiee z uvrstitvijo, prisiljen si odstopiti. ■
Kakšen se ti zdi položaj brodarskega društva v Hrastniku danes?
Mislim, -da ¡srno se mladim precej. posvetili, radi ■ prihajajo k nam, . Seveda jih privlači šport sam, pray, gcrtoyo pa -tudi sami odnosi v društvu. Sodelujemo tudi ¡z. ostalimi brodarskimi klubi, v .-obliki tekmovanj, srečujemo pa se tudi pozimi, ko treniramo smučarski . tek; ki je postal za nas popularna oblika športa, koristen pa je. vsekakor tudi za kondicijo.
Kako -pa se posvečate novim članom?
Mnogi - najprej pridejo iz radovednosti, poskusijo.veslati in po-, tem vztrajajo. Seveda jim pri tem pomagamo, jim marsikaj pokažemo.
In kakšno vlogo zavzema v slovenskem merilu ta šport danes?
Prav gotovo vse bolj vidno, saj pridobiva na popularnosti. Seveda precej ¡bolj raste število tistih,
ki se v tej oblika rekreirajo, kot pa- tekmovalcev,, vendar- je- pomembno, da se vrste krepijo.
Prosti čas je deležen vse več pozornosti in razprav. Kaj se ti zdi, kakšno zadovoljitev daje v tem pogledu vaše društvo?
Vsekakor imamo aktivno društveno življenje. Vsakega tu-di (Nadaljevanje na 15. strani)
Rado se v valovih bori za čimboljšo uvrstitev.
Brodarji so v.letošnjem letu osvojili kar dva prehodna pokala in s tem potrdili svoje uspešno delo.
POSVETOVANJE O OBVEŠČANJU V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Zapis s seje delovne skupine komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando za zasnovo posvetovanja o obveščanju in komuniciranju v združenem delu.
Delovna skupina ise jé sestala 16 maja 1978, sestanek pa je trajal od 8 do 10.30.
Delovno skupino: Andrej Berden, Jože Ropotar, Matjaž Vizjak in Pavle Zrimšek, je komisija i-menovala 21. aprila, da bi po predloženem gradivu o posvetovanju podrobneje določila izhodišča za posvetovanje. Poleg članov delovne skupine se je sestanka udeležil tudi Srečko Logar.
Navzoči so ise dogovorili:
—	o splošnejši in razširjeni določitvi namena posvetovanja, v tem smislu, da bi na njem čim-več izvedeli o problematiki obveščanja in komuniciranja v združenem delu;
—	medtem ko bi referente za posvetovanje iskali v vrstáh izvedencev o teh vprašanjih v praksi in v šolstvu, predvsem visokem, bi k udeležbi na posvetovanje povabili vse, ki sé kakorkoli ukvarjajo z obveščanjem in komuniciranjem v združenem delu Slovenije;-' ‘
—■ v razprave na posvetovanju naj bo vključenih čimveč raziskovalnih rezultatov, in to ne samo iz naše republike, ampak tudi podobna dela in ugotovitve, db katerih so prišli v drugih republikah; lía noben način pa ne bi smeli dopustiti, da bi: se razprava na posvetovanju reducirala na primarna vprašanja o članstvu komunikatorjev v združenem delu v Društvu novinarjev Slovenije, pa morda o njihovem Statusu v OZD in' podobnih Vprašanjih, ki so že'dosedaj marsikatero razpravo o obveščanju in komuniciranju v združenem delu speljala vstran od Osnovnega- smotra — torej razpravljali naj bi na posvetovanju manj o samih službah za obveščanje in komuniciranje v združenem delu, ampak več o problemih te nujne komponente Samoupravljanja v- združenem delu;
—	gre za to, da bi zvedeli kar največ o ustreznih 'rešitvah in problémih Oziroma o ovirah, ki sé zastavljajo uresničevanju takega obveščanja in komuniciranja v združenem delu, kakršno nam nalagajo osnovni dokumenti, ustava, zakon o združenem delu, resolucije sindikatov in ZK itd. Posvetovanje naj bi bilo za to priložnost za pripravo kompleksnega in s čimveč strokovnih vidikov osvetljenega ter v praksi u-porabnéga gradiva za vsakogar, za tistega, ki morda snuje normativne dokumente, npr. zakonske predpise, družbene dogovore, ali samoupravne sporazume ali kak drug dokument v družbenopolitičnih organizacijah ali v OZD itd.;
—	udeležence — avtorje bi. v pripravah na posvetovanje izbirali po naslednjih osnovnih tematskih področjih:
-1. politološki in komunikološki aspekti obveščanja in komuniciranja v združenem delu,
2. vključenost delavcev v zdru-. ženem delu v samoupravne pro-
cese in prek tega v komuniciranje, ■
3.	kako približati informacije samoupravljalcem (med drugim tudi vprašanja stalnosti sodelovanja in motivacije samouprav-ljalcev za to; vloga posameznih zvrsti informiranja in multime-dijskega komuniciranja itd.),
4.	vloga in funkcija organiziranih subjektivnih Bil v obveščanju in komuniciranju v združenem delu — s posebnim poudarkom na vlogi sindikatov,
5.	vprašanje samoupravnega organiziranja informativne dejavnosti in njenega relativno avtonomnega delovanja ter odgovornosti za obveščanje (notranja zasnovanost obveščanja in komuniciranja v združenem delu: organizacija, - vsebina, metode in oblike dela; ekonomika dela, kadri, samoupravni in dohodkovni odnosi itd.) ter pogoji za posodabljanje komuniciranja v združenem delu,
6.	problemi izobraževanja, posameznih skupin udeležencev v procesu obveščanja (permanentna vzgoja in izobraževanje komunikatorjev ter pomen’aktivhošti'in dela za izobraževanje vseh udeleženčev v, samoupravni komunikaciji združenega dela),
7.	problemi prilagajanja INDOK potrebam združenega dela (in ka-
Na seji komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando (21. aprila) sta bili osrednji točki dnevnega reda- »Posvetovanje o obveščanju v združenem; “delu« dn »Izobraževanje in usposabljanje delavcev, ki se ukvarjajo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu«. Izmenjava mnenj in. stališč je bila izčrpna, zavzeta, in taka je morala biti za razčiščen j e nekaterih nesporazumov v besednem poimenovanju in v pogledih na določene predložene rešitve. Posebni skupini so prepustili, naj o obveščanju v združenem delu še enkrat prouči izbiro tem, ki bi-jih obravnavali na posvetovanju. Sporazumeli so se, naj bo posvetovanje šele v jesenskem roku, septembra.
O bodoči zasnovi izobraževanja in usposabljanje delavcev, ki se ukvarjajo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu, sta bili predloženi dve deli: prvo (pripravil ga je mag, Pavle Zrimšek); obravnava vsebinsko stran teh občasnih izobraževalnih akcij, kakršne sindikati podpiramo že vseskozi; in drugo (Jože Ropotar, prof. pedagogike, strokovno-po-litični sodelavec RS ZSS) pa govori o osebnosti komunikatorja v združenem delu in njej najpri-kladnejših aktivnih metodah in oblikah dela v takem izobraževanju in procesu skupnega nabiranja noVega znanja, da bi dohajali čas in vsesplošni družbeni na-
ko uskladiti obveščanje in komuniciranje v združenem delu ter prizadevanje INDOK),
8,	kultura jezika (vprašanje informacij in redundance in njunega razmerja in sploh vprašanje oblikovanja optimalne informacije v različnem okolju);
—	za koordinatorje navedenih skupin ;so določeni: mg. Pavle Zrimšek (tema 1), Andrej Berden in Srečko Logar (5), Jože Ropotar (6), Matjaž Vizjak (4); k sodelovanju pa je treba pritegniti za koordinatorje še: dr. Bogdana Kavčiča (za okvirno temo 2), Darka Marina (3), mg. Slobodana Rakočeviča (7) in dr. Toma Korošca (8);
—	posvetovanje naj bo izvedeno v drugi polovici septembra, traja naj dva dni (sredo in četrtek, v -petek predlagamo okroglo mizo);
—	posvetovanje naj bi bilo izvedeno ne samo pod okriljem sindikatov, ampak naj bi k temu povabili še CK ZKS, RK SZDL, Društvo novinarjev Slovenije in Gospodarsko zbornico SRS — pokrovitelj posvetovanja naj bi bil predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner;
—	posvetovanje bi izvedli v obliki simpozija, da na isamem posvetovanju ne bi razčiščevali in usklajevali posameznih stališč in
predek z najmanjšo porabo energije in z najoptimalnejšim učinkom. Iz vse razprave lahko povzamemo, da komisija želi vnesti v to svojo aktivnost še več načrtnosti.
Pa ne gre samo za to, marveč za mnogo več, da ljudje prevzamejo neko nalogo povsem za svojo, da so toliko bolj zavzeti za njeno uresničitev, če so sodelovali že pri njenem oblikovanju, pri nastajanju sklepa, dogovora o njej. Zato v izobraževanje odraslih ne smemo prenašati mnogih tradicionalnih prijemov (marsikdaj pa tudi zastarelih pojmovanj nekaterih pedagoško in andragoško premalo usposobljenih učiteljev) redne šole, npr.: način podajanja isnovi, razmerja med učiteljem in učencem, ocenjevanje ipd. Končno je izobraževanje ob delu mnogo višja oblika izobraževalne dejavnosti in se vanjo prostovoljno vključujejo že samostojne osebnosti — samoupravljala Zato moramo udeležencem v procesu pridobivanja novega znanja ob delu zagotoviti vodilno vlogo v teh izobraževalnih akcijah. To še tembolj velja za občasne oblike, ki še posebej poudarjajo samostojnost, samostojno delo in samoizobraževanje.
K navedenemu nas zavezuje tudi resolucija 8. kongresa ZKS, ki med drugim pravi: »Programska usmerjenost in vzgojnoizobraže-valna praksa izobraževanja za delo mora izhajati iz dela, dosežkov znanosti in tehnologije, zahtev poklica oziroma delovnih pro-
pogledov na problematiko o obveščanju in komuniciranju V združenem delu — zato bi tretji dan pripravili okroglo j mizo za pogovor med udeleženci posvetovanja in avtorji prispevkov. O-krogla miza bi bila torej namenjena tistim, ki si želijo razčiščevanja nekaterih vprašanj (če bo zanimanje za okroglo mizo večje, bi ta pogovor organizirali tudi po posameznih tematskih področjih);
—	vse razprave oziroma prispevke na posvetovanju in morda skrajšano razpravo za okroglo mizo bi objavili ali V posebni publikaciji ali pa v reviji »Obveščanje in odločanje«. To bi bila zadolžitev posebne redakcijske skupine;
—	potruditi se je treba, da bi dobili čimveč prispevkov vnaprej, ki bi-jih že razmnožene razdelili udeležencem — tak pristop bi namreč bil dobra osnova za razpravo za okroglo mizo;
—	ker je rok za organizacijo takega posvetovanja — ne glede na to, da bo septembra ft- kratek, je treba takoj razposlati ustrezna Vabila posameznim republiškim svetom sindikatov in Zvezi sindikatov Jugoslavije (uredi Matjaž Vizjak). Hkrati s tem naj bi koordinatorji skupin povabili strokovnjake k sodelovanju, da bodo mogli pravočalsno pripraviti svoje referate ali koreferate. j
cesov, nalog in opravil, iz samoupravne prakse in usposobljenosti delavcev za samoizobraževanje ter iz predhodnih znanj in delovnih ;izkušenj. Izhajajoč iz tega,, moramo posvetiti ustrezno pozornost oblikam in metodam dela, kt zagotavljajo ustrezno vlogo in odgovornost udeležencev v vzgbj-noizobraževalnem procesu ter u-veljavljanju splošnega, humanističnega in družbenoekonomskega; znanja, ki je potrebno za vsestranski -razvoj proizvajalca in. samoupravljalca ter širše uveljaviti proizvodno-tehnično znanje s: politehnično usmeritvijo, proizvodno delo in druge oblike delovne prakse. To je treba še bolj organizirati in razvijati neposredno v organizacijah združenega dela«. (ČZP Komunist, Ljubljana 1978, dobra priložnost za medsebojno točka 36, stran 50). Le tako; izobraževanje bo med drugim tudi izmenjavo individualnih izkušenj in s tem za oblikovanje družbene izkušnje; na novo pridobljeno znanje mora biti povezano s prakso in zato tudi takoj uporabljivo. — Obe gradivi objavljamo v celoti, da tako o teh vprašanjih odpremo še javno razpravo. Z vašimi pripombami, pomisleki in dopolnili bomo skupaj, oblikovali to, kar si vsi želimo.
Jože Ropotar
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE DELAVCEV
KI SE UKVARJAJO Z INFORMIRANJEM IN KOMUNICIRANJEM V ZDRUŽENEM DELU
Klic v sili
Izlet pevskega zbora društva upokojencev
28. maja zjutraj ob 6. uri smo se odpeljali z Izletnikovim avtobusom proti Dolenjski. Prva postaja je bila- grad Turjak, kjer nam je vodič gradu izčrpno opisal zgodovino- in nastajanje te zgodovinske utrdbe. Mnogo je vedel povedati tudi o novejši zgodovini in. o bojih za. ta grad leta 1943 med enotami NOV in izdajalci slovenskega naroda — belogardistu Celih 7 dni so se borile partizanske enote, da so strle in porušile to utrjeno postojanko, kjer so zajele okrog 700 mož sovražne vojske.
Predno smo se odpeljali naprej, smo pred spomenikom padlih borcev ; NOV zapeli 2 žalostinki. V Velikih Laščah smo imeli 2 uri postanka, kjer smo si ogledali trg in kosili v gostilni. Iz Velikih Lašč smo se odpeljali v Kočevje, nato pa v Žužemberg,- V Žužem-bergu smo si ogledali spomenik padlih borcev, na katerem je tudi
več imen naših padlih občanov. Z nami sta bila tudi Čudovanova ata in mama iz Dola, ki sta pred spomenikom prižgala svečke v spomin svojemu sinu, katerega ime je vklesano na tem spomeniku. Tudi tu smo pevci zapeli 2 žalostinki. Od spomenika smo se podali za streljaj oddaljeno Za-faro, kjer smo si ogledali porušeno graščino in cerkev,- v kateri- je bila sovražna postojanka, a so jo enote NOV porušile, posadko pa ujele. Ko smo se vozili proti domu, smo se ustavili še ha Muljavi in si ogledali rojstno hišo (muzej) slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča (1844—1881) in hišo Krjavlja (iz Desetega brata). V gostilni pri »Oberščaku«, v kateri je Krjavelj pripovedoval, kako je presekal hudiča na dva dela, smo si tudi izletniki privezali dušo. Iz Muljave smo se veseli m zadovoljni vračali preko Litije proti domu.
Kocman Kamilo
V zadnji številki Steklarja 'od 12. 6. 1978 je bil napisan članek v zvezi nereda na gotovih mestih v naši tovarni. Ni namen tega -članka še bolj dramatizirati stanje
sploh je in čemu namenjeno. Koliko smo .skrajšali življenjsko dobo strojev z napačnim dolivanjem neustreznega olja itd. Pred nami je res kup problemov, ki ter-
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame,: babice, tašče in tete
JOŽEFE ZUPANEK
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vence ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Edmundu Sehifelbeinu in njegovi ženi za lajšanje bolečin in tolažbo. Zahvaljujemo še steklarski godbi in pevcem Svobode II' za žalOGtinke, sosedom bloka 28 d na Logu za venec in govornikoma za poslovilne
besede.
Vsem in za 'vse — hvala! :	Vsi. njeni! •
30 let
brodarskega društva Hrastnik
(Nadaljevanje is 13. strani)
sprejmemo v Svoje vrste. Organiziramo tudi izlete, da se potem smučamo, plavamo, imamo tudi sesitanke, da se pogovorimo o’našem delu in načrtih.
Kako ¡pa ocenjuješ odnose v društvu?
Mislim, da so v redu. Med seboj-sicer tekmujemo, vendar to ne vpliva na odnose, ampak le na boljšo kvaliteto. Seveda ¡smo kritični drug do drugega, pa 'tudi do sebe.
In na koncu: kakšni so tvoji načrti v prihodnje?
Za sedaj samo tekmovati, želim ."še izboljševati svojo ¡kvaliteto, upam, da bo tudi zdravje na moji strani, kajti ta šport me privlači..
. In če je tako, potem mu (tudi mi ¡želimo, da bi še vnaprej dosegal dobre uvrstitve. in skrbel za uspešno tradicijo. v športnih uspehih; tega uspešnega' brodarskega društva. ’
: Rado, hvala za razgovor. ■
Jasna ICoSm
ZAHVALA
" Posloviti se od kolektiva, v katerem sem preživela polovico svojega življenja, je zares boleče. Bil je to moj drugi dom, predvsem pa od takih sodelavcev, kot sem jih imela.
Zadnji dan rednega službovanja sem bila zelo vesela, ko mi 'je tov. Vidovič rekel, da bi še ostala kakšen mesec. Po teh besedah sem se počutila prerojeno z mislijo, da nisem še odpisana.
Istočasno se prav prisrčno zahvaljujem za kratke in čuteče besede tov. Vidoviča ter za prelepo darilo in prekrasen šopek rož od splošno-kadrov-skega kakor tudi od komercialnega sektorja.
Nadvse ganjena še enkrat prav prisrčna hvala, obenem pa želim vsem še mnogo delovnih uspehov.
s Pavla Jelenc
Več -skrbi podpečju, zlasti gorljive stvari naj bi se umaknile iz območ ja talilnih objektov. Morda čakamo najhujše?
Polna soda olja v objemu tekočega stekla. Že nekaj let gasilci opozarjamo na nujnost ureditve skladišča olja, a do danes ta problem še ni rešen. Kaj bi se zgodilo, če bi sod raztrgalo in bi se vnelo olje. Kako zelo blizu smo včasih hudim opeklinam, morda smrti, katastrofe. Premislimo in ukrepajmo.
pred članki in stanje po člankih, omembe vredno je, da še stanje prav nič ni spremenilo, vse teče po starem. Vrhunec je dosegel proboj stekla na E banji junija, ko je tekoče steklo zalilo 2 soda 'polha olja, ki sta bila v podpečju. Mislim, da ni potrebno posebej pisati, kaj bi ise zgodilo, če bi sod ali pa oba hkrati eksplodirala in bi vroče olje polilo delavce, ki so bili navzoči, in potem še požar. Le hitri intervenciji navzočih se lahko zahvalimo, da ni prišlo do haj-hujšega. Postavlja še vprašanje, zakaj se dokončno ne reši problem uskladiščen]a: olja, goriv, maziv in ostalih vnetljivih tekočin embaliranih v sodih. Čemu odlaganje tako pomembnega vprašanja. Ne samo, da ogrožajo sodi požarno varnost, kar je prvenstvenega značaja, ampak se dela velika materialna škoda. Koliko olja se razlije, koliko Smo/ dragocenega, olja skurili,- ker nismo mogli več prebrati, kakšno
jajo nujno rešitev in če hočemo materialne stroške znižati in varno delati, je edeh od nujnih primerov — urediti centralno skladišče olja, maziv in goriv.
R. K.
STEKLAR
NAGRADNA KRIŽANKA
STEKLARNA H	DRŽAVNA DAJATEV	GRENČICA	NAJVEČJI PTIC, KI NE LETA	PORTIR	SPLIT	1000	ŠPANSKI POLITIK, KI GA JE ODSTAVIL FRANCO	HRANA	MODRICA LJUBEZEN« SKEGA PE« SNIŠTVA	STEKLARNA M	KMETIJSKA ZADRUGA	OLGA LUNCER	SEVERNI JELEN	IGRALEC SHARIF	STEKLARNA 0	PRIJETEN VONJ	DOBA PA« LEOZOIKA	JUŽNO* EVROPSKA OKRASNA RASTLINA	OPERA NEMŠ.SKLA« DATELJA FLOTOWA
22. VII.										BICIKEL					SLOVNIČAR BOHORIČ				
TEHNIČNA NAPRAVA, BLAŽILNIK										FRAKTURA, PRELOM ČUT ZA LEPO VEDENJE'					NAČE NAJ:. VEČJE PRI* STANISČE LUČAJ				
URJENJE/ TRENING					EGIPTOVSKI DRŽAVNIK RISA MIRNIH VODA						JEČANJE, STOKANJE	RUSKI KUHALNIK ZA ČAJ I SLOVANSKI VLADAR							
ERBIJ			KRAJ NA PASMANU REKA V SLOVENIJI					SOVJETSKA TISKOVNA AGENCIJA					OBNAV« LJANJE STROJEV SKOPLJEN BIK						
GORA NAD BOHINJ, JE-ZEK0MCI7« VIR SAVICE)								OSMINKA TISKOVNE POLE, OSMERKA						MESTO V DELTI NILA POSODA ZA VINO					
STEKLARNA 01	ŽIŽEK FRAN	časovna MERA				ognjen PRIČA	FRANCOSKI PISATELJ CPIERRE)	INDf* JANŠKA TROFEJA	TOVARNA V KOPRU						REDEK NEBESNI POJAV	ŠVEDSKI TENISKI IGRALEC	REKA V SRBIJI	VRŠINA, GLADINA	VRSTA PREPROGE
		IVAN REGENT							BIKOBOREC										
BUKOV PLOD				KLOBU« CEVINA ŽIVI JEN. SKO PRA» VILO						HARLEKIN0« VA LJUBICA NEPRAVI GROZD									
KRAJ POD POHORJEM					'POGREB RDEČA POLJSKA CVETICA						ČEBELJA TVORBA V PANJU	VRSTA MINERALA	SENENI odpadki VRSTA VRBE						
STEKLARNA 'H	UNIFOft« MIRAN STREŽNIK	IZBRANA DRUŽBA	AMERICIJ SOVJETSKI ŠAHIST			NEKDANJI TRENER SOVJ. HO* KEJISTOV								DOMAČA MOLZNA ŽIVAL KALORIJA					
GRM 2 UŽITNIMI PLODOVI						PODTALNI DELAVEC									ŠTEVNA MERA				
						POGAN									FRNIKOLA				
ZVEZNA DRŽAVA Y ZDA							BOREC ZA SVOBODO ČRNA PTI* CA PEVKA .									DEŽEVNIK	SUKANEC	VRSTA ZEMLJE	PEVSKI ZBOR
FINSKI PIŠA* TE L J IN DRAMATIK					JANKO KERSNIK			D080J			KMETIJSKI STROJ								
								VALJEVO			..NIKELJ								
NAJMANJ. Šl DELEC SNOVI					DOSTAVNIH									DEL LETALA					
SLOVENSKA ŽENSKA REVIJA					sestavil; KARLI DREMEL	KON2ER* VIRANA- RIBA								UST VAR* JALEC					
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	¡nagrada 50 din
2.	nagrada 30 din
3.	—7. nagrada po 20 din.
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve,, ¡ki bodo v uredništvu do četrtka, 27. julija.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno ¡križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 6/1978 smo prejeli 48 rešitev. Žreb je razdelil nagrade ¡takole:
1.	nagrada 50 din:
ANICA STEPIŠNIK upok.
2.	nagrada 30 din:
SLAVI ŽVEPLAN
3.	do 7. nagrado po 20 din:
JULIJ SMODIč upok.
INGRID METERC
MARICA RANCINGER upok.
JOŠKO ALT
SILVA ROJKO
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: svetovno, dera, opal, prvenstvo v nogometu, Art, set, čamkar, noč, Ren, agora, Sava, alle, Goa, Rapallo, akut, Ebro, Ivrea, elisa, N. R., razred, hupala, R. T., T. N., Nevada, O. D., ojnice,
I.	J., areka, aneks, rek, ¡nestor, far, Nataša,' Ant, korak, dama, Z. Ž., ječa, unikati, Emona, epilog, Jaro, obadar, Akaba, Anet, Tanaka.
D. K.
Za nagradni KVIZ ZNANJA objavljen v »STEKLARJU« št. 6/ 1978 smo prejeli 20 rešitev. Pravilni odgovori .še glasijo:
¡1. v avgusitu-1945
2.	¡11. novembra 1945
3.	nad 90 %
4.	29. novembra 1945
5.	31. januarja 1946
Za pravilne odgovore so bili izžrebani naslednje reševalci, ki prejmejo:
L nagrada 30 din:
ANICA iPOSLEK
2.	nagrada 20 din:
KARLI DREMEL
3.	nagrada 10 din:
IVAN RANCINGER upok.
ZAHVALA
Ob nenadni; ¡smrti drage žene in ¡mame1 2 3 4 5
ALOJZIJE KOČILA
se iskreno zahvaljujemo pevcem in godbi na pihala Steklarne Hrastnik, ¡sodelavcem v zmesarni za darovani venec ter govorniku iz Krajevne skupnosti Dol.
Prav ¡tako še zahvaljujemo vsem ¡sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni ¡zadnji, poti.
Žalujoči: mož Mirko, hčerka Mirica in sin Miran ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ferdinand Trošt,; stanujoč Njivice 7 č se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu Steklarne Hrastnik, posebno pa TOZD-4 za izraze sožalja in darovanje venca ob moji neizmerni bolečini tragično preminulega sina NANDIJA.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Ferdinand Trošt z družino