Nihaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva ln uprave: Koper Cankarjeva 1. telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din Za Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun 002-70-1-181. Prilogo Uradni vestnlk okraja Koper prejemajo _naročniki brezplačno. Rokopisov ue vračamo. OB DNEVU MLADOSTI, ROJSTNEM DNEVU TOVARIŠA TITA IN ZA 40-LETNICO USTANOVITVE KPJ Okrog tisoč članov Svobod in treh velikih prireditvah Veličastnim proslavam Dneva mladosti, rojstnega dne našega dragega maršala Tita !n 40. obletnici ustanovitve slavne KPJ po vsej državi se je pridružil tudi Koper s prireditvami v nedeljo in ponedeljek, 24. in 25. maja. To je bil obenem pregled in afirmacija amaterske dejavnosti Svobod On prosvetnih društev vsega našega okraja. Pred nekaj tisoč glavo množico na Titovem trgu v Kopru pri vsaki teh prireditev se je zvrstilo več kot tisoč mladih in odraslih amaterjev, ki so pred javnostjo pokazali uspehe svojega požrtvovalnega in prizadevnega dela. Te prireditve so bile: v nedeljo dopoldne revija ljud-skoprosvetne dejavnosti, pri kateri je sodelovalo 780 amaterjev, med temi 480 pionirjev, v nedeljo zvečer svečana proslava 40. obletnice ustanovitve KPJ, ki jo je pripravilo okrog 300 članov raznih Svobod in dijaki srednjih šol. V ponedeljek zvečer (namesto napovedane predstave v soboto, ki Je odpadla zaradi slabega vremena) pa so člani dramskih družin iz različnih krajev uprizorili Kreftovo »Veliko puntarijo«. Vse te množične in lepo uspele prireditve ob praznovanju 25. maja, ki ima v letošnjem jubilejnem letu še prav poseben pomen, si je ogledalo veliko število ljudi iz Kopra in drugih naših občinskih središč, številni predstavniki množičnih organizacij, političnih in oblastvenih forumov, kulturnega in prosvetnega življenja ter še gostje od drugod. Predstavi »Velike puntarije« je prisostvoval tudi avtor dr. Bratko Kreft, Vse te prireditve kakor tudi prevoz in prehrano sodelujočih izven Kopra je vzorno organizacijsko in režijsko oskrbel Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev. Dopoldanska revija ljudske prosvete Koprski glavni trg v nedeljo dopoldan. Vrvenje žarečih obrazov, ožarjenih od pripekajočega sonca, radovednega pričakovanja in veselih srečanj. Drobiž se preriva med stoli gledalcev in okrog odra: nekateri bodo le gledali, drugi tudi nastopali; oboje je nekaj velikega in prijetnega. Godba na pihala iz Izole (člani DPD Svobode, vodi jih Pino Musar) igrajo narodne in partizanske pesmi, koračnice. Vse ustvarja svečano in obenem razigrano razpoloženje. Velik oder, ki so ga že pred dnevi pripravili za uprizoritev »Velike puntarije« in ki ga je dva dni tako neusmiljeno namakal dež, je prilagojen potrebam revije. Krasi ga velika, štiri metre visoka Titova slika, ki jo je izdelal akademski slikar Mire Cetin. Ob levi strani odra pa je še višja lipa, drevo, ki je že stoletja simbol Slovencev in še posebno njihovega prosvetnega udejstvovanja. Po kratkem avizu, ki ga je dala godba, stopi pred mikrofon na odru predsednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Ivan Mavsar: prosvetnih društev iz vsega okraja in več tisoč gledalcev pri v Kopru v nedeljo dopoldne in zvečer ter v ponedeljek DRAGI TOVARIŠI IN TOVARlSlCE, CENJENO OBČINSTVO! Ob današnjem Dnevu mladosti in obenem rojstnem dnevu našega dragega maršala Tita otvarjam našo dopoldansko revijo množične ljudsko-prosvetne dejavnosti v koprskem okraju. Z njo vam želimo omogočiti vsaj delni pregled čez vse živahnejšo in pestrejšo izobraževalno ter umetniško amatersko dejavnost naših društev. Obenem pa vam želimo nuditi vpogled na kvalitetno raven, ki so jo dosegli prizadevni amaterji, člani naših ljudskoprosvetnih organizacij. Tej naši reviji smo za geslo izbrali znamenite, rekel bi preroške besede našega velikega dramatika in pisatelja, napovedovalca naše ljudske (Nadaljevanje na 3. strani) Dostojno velikega praznika mladosti, ponosno in veselo in z odprtim srcem smo v nedeljo in ponedeljek proslavili hkrati tudi slavno obletnico ustanovitve KPJ. Na velikih prireditvah, o katerih je bolj podrobno govora v listu, smo se oddolžili kar trem velikim praznikom naše domovine: proslavili smo Dan mladosti, poslali iskrene čestitke ljubljenemu Titu za rojstni dan in se z mogočno proslavo spomnili rojstva Komunistične partije Jugoslavije, spočetja naše svobode. Na sliki: množični pevski nastop pionirjev in mladine iz vsega okraja na Titovem trgii v Kopru minulo nedeljo dopoldne ob zaključku mogočne revije ljudskoprosvetne dejavnosti v našem okraju S SPREJEMA NOSILCEV ŠTAFETE MLADOSTI V BEOGRADU Q "¡1 V imenu jugoslovanske mladine je tovarišu Titu izročila štafetno palico in mu čestitala k 67. rojstnem dnevu celjska delavka Stanka Gorišek Simpatični napovedovalec Jože Lavrenčič je pred mikrofonom preizkusil učenjaški zob koprskih pionirjev, ki so s svojimi pogumnimi odgovori že koj v začetku nedeljske revije spravili v dobro voljo številne udeležence na Titovem trgu v Kopru Okrog 50 tisoč Beograjčanov je v ponedeljek prisrčno pozdravilo na stadion,u JLA v Beogradu nosilce Štafete mladosti. Na slavnostno okrašeni tribuni je predsednik Tito s soprogo in najvišjimi političnimi ter državnimi voditelji, med katerimi so bili predsednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambolič, podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Rankovijc, Rodoljub Čolrkovic in Mijalko Todorovič s predsedniki republiških ljudskih skupščin ter člani Z IS, prisrčno sprejel Štafeto mladosti. Štafetno palico je predsed-niku Titu izročila Stanka Gorišek, delavka iz Celja. V svojem nagovoru je dejala, da je Štafeta mladosti še en izraz vdanosti in tople ljubezni jugoslovanske mladine do maršala Tita ter mu zaželela za rojstni dan, da bi še dolgo živel in vodil naše narode ter Zvezo komunistov v njihovem zmagovitem boju za socializem. Tovariš Tito se je s prisrčnimi besedami zahvalil za čestitke, nato pa je dejal: »Ta štafeta je šla po naši deželi in vi, ki ste hodili po teh poteh, ste stkali nove močne niti tistih vezi, ki spajajo našo mladino, mladino socialistične Jugoslavije, v enotno, močno, monolitno celoto. Tudi danes vam lahko rečem: Čuvajte bratstvo in enotnost, ki sta se rodila Občinski ljudski odbor Piran je na svoji seji obravnaval med drugim vprašanje tarifne politike v občini. O tem je dal obširno poročilo podpredsednik ObLO Piran Ivan Korošec. Med drugim je navedel: V piranski občini mora 40 gospodarskih organizacij sestaviti tarifne pravilnike. Razen podjetij »Meso« in »Kino« so vsa že izdelala pravilnike in potrebno dokumentacijo in jih — kot predpisano — razobesila. Razen tega so bili poslani v pregled pristojnim komisijam, Kolikor je po dosedanjih pregledih možno sklepati, so gospodarske organizacije in njih kolektivi pri sestavljanju doumeli, da je sestava tarifnih pravilnikov nujno zahtevala temeljito ekonomsko analizo pod- S proslave 40-letnice ZKJ na Titovem trgu v nedeljo zvečer jetja. Ne bi mogli reči, da so predloženi tarifni pravilniki odraz dejanskega stanja v podjetjih. Delovni kolektivi so imeli še vse premalo izkušenj, mnogokje pa so se tudi premalo zavedali pomena teh pravilnikov, in zato niso zbrali in sestavili vse potrebne dokumentacije tako natančno, kot bi bilo potrebno. Nepravilnosti bo v bodoče mogoče odpraviti, če bo pri sestavi tarifnega pravilnika sodeloval celotni kolektiv in če bo celotni kolektiv pred tem doumel, da mora biti osnova tarifne politike nagrajevanje po učinku dela, ker bo to vplivalo na večjo storilnost, s tem pa tudi na finančni efekt podjetja, V mnogih podjetjih pa so delavci prvič videli tarifni pravilnik, ko je bil razobešen na razglasne deske; pravilnike so torej sestavljali izključno tovariši iz uprav podjetij. Izredno primerno so tarifni pravilnik obrazložili v »Solinah«, kjer so ga obravnavali po posameznih obratih, Slabša jo bila obrazložitev drugod, v »Preradu« pa je pravilnik razobešen samo na upravi podjetja in ga celotni kolektiv ni obravnaval. Enostransko sestavljeni, tako rekoč diktirani tarifni pravilnik pa je lahko vzrok proizvajalčeve nezainteresiranosti do proizvodnje. Problemi okrog višine posameznih tarifnih postavk nastajajo samo tam, kjer gospodarska organizacija ne ugotovi najprej svojega ekonomskega stanja. Ce pa je analiza izvedena, je tarifne postavke kaj lahko prilagoditi zmogljivosti podjetja; plačilo vsakemu zaposlenemu je potem odraz njegovega lastnega ter pošlovne- in rasla v hudem trpljenju in krvi naših narodov! Bodite budni čuvarji naših dosedanjih uspehov!« Tople besede predsednika Tita so vzradostile množico na stadionu, še posebej pa vso mašo mladino, ki obljublja, da bo vedno v prvih vrstah pri graditvi naše socialistične domovine in socialističnih odnosov med ljudmi. Nato je sledil bogat fizkulturni nastop, med katerim so pozdravili tovariša Tita tudi letalci s preletom stadiona na najsodobnejših letalih. ga uspeha celotne gospodarske organizacije. Povečanje tarifnih postavk brez istočasnega večjega dohodka gospodarske organizacije ni mogoče. Tega pa se ne da prikazati samo na papirju — kot so tudi poskusili nekateri s predlaganjem višjih cen ali navideznega znižanja proizvodnih stroškov — temveč se mora izkazati v praksi. Realna analiza in kalkulacija sprožita razno organizacij--ske ukrepe za izboljšanje metode in sistema dela — kot n, pr. uvedbo solidnejše kontrole in evidence — in dosežeta, da je tarifni pravilnik sestavljen tako, da je zaposlenim v vzpodbudo za večjo proizvodnjo in *za znižanje proizvodnih stroškov. Iz vsega tega je razvidno tudi, da mora vsaka gospodarska organizacija imeti lasten tarifni pravilnik, ne pa da (Nadaljevanje na 2. strani) Kolektiv koprske radijske oddajne postaje je minuli ponedeljek praznoval deseto obletnico svojega obstoja oziroma obstoja svoje radijske postaje. Popoldne so se zbrali v avli poslopja, v katerem je nastanjena postaja, vsi člani kolektiva in nekateri povabljeni gostje, da so se v skromni proslavi spomnili tega jubileja. O pomenu te obletnice je govoril direktor Radia Koper Bojan Kardelj. Poudaril je veliko moralno in materialno pomoč političnih in oblastvenih forumov vse Primorske in Istre, pa tudi republiških organov, za nemoteno delo in razvoj postaje od ustanovitve do danes, naglasll pa je še požrtvovalno delo delovnega kolektiva radijske postaje, ki je nekaj let v tro- Najširše in popolnoma enakopravne možnosti za svoje udej-stvovanje na vseh popriščih kulturnega življenja imajo pripadniki italijanske manjšine, ki so prav tako nastopili na nedeljski reviji ljudskoprosvetne dejavnosti v Kopru. Na sliki: član italijanskega kidturnega krožka »Giuseppe Tartini« iz Pirana Antonio Trento izvaja na harmoniko lahko skladbo jezičnem, od leta 1951 pa v dvojezičnem programu brez dvoma upravičil zaupanje družbe in izpolnil pričakovanja svojih poslušalcev. Sedem članov kolektiva, ki so pri Radiu Koper nepretrgoma od dneva ustanovitve, je prejelo v znak priznanja lične diplome in nagrade, nakar so odposlali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Po zaključenem uradnem delu proslave so priredili interno sindikalno proslavo, medtem ko bo zunanja manifestacija ob deseti obletnici koprske radijske postaje v soboto z javnim koncertom v koprski gledališki hiši. Več o Radiu preberite na 9. strani današnje številke. LETO VIII. — ŠTEV. 21 KOPER — 29. MAJA 1959 «'OSTTONA P LA C A. NA V GOTOVINI SAMO NA PODLAGI TEMELJITE GOSPODARSKE ANALIZE PODJETJA ZAKLJUČENA JE PRVA FAZA RAZGOVOROV V Ženevi je bila zaključena prva faza razgovorov štirih zunanjih ministrov, katere namen je bil pojasniti stališče velesil do nemškega vprašanja. Ustvarjeno je mnenje, da bo moč najti rešitev spornih vprašanj le, če bosta obe strani dosledno stremeli, da bi našli skupen jezik, Konferenca pa je bila v sredo in četrtek prekinjena, ker so vsi zunanji ministri odpotovali na Dulle-sov pogreb. ZA PREDLOG O NENAPADALNI POGODBI Sekretar CK Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht se je te dni zavzel za sklenitev pogodbe o nenapa-danju med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Dejal je, da bi takšna pogodba vplivala na sklenitev ne-napadalne pogodbe med državami članicami Atlantskega in Varšavskega pakta. Predlagal je tudi, naj bi o tem razpravljali vladni delegaciji obeh Nemčij v Ženevi in se na enakopravni osnovi pogovorili o sporazumu za ponovno združitev obeh Nemčij. SOVJETSKA VLADA SVARI Sovjetska vlada je izročila vladi ZDA noto, v kateri pravi, da predstavlja pošiljanje jedrskega orožja državam Atlantskega pakta nevarnost za mir. Podobno noto je poslala sovjetska vlada tudi Zahodni Nemčiji z obtožbo, da hoče Bonn z atomsko oborožitvijo nemške vojske ogražati vse narode, to pa slabša mednarodni položaj in ni v skladu s ciljem ženevske konference. Niti ZDA, niti Zahodna Nemčija nista še odgovorili na omenjeni noti sovjetske vlade. DULLES JE UMRL V nedeljo je v Washingtonu umrl 71-letni bivši ameriški zunanji minister John Foster Dulles. Bil je predstavnik finančne oligarhije ZDA ter je na svojem NEW YORK — V Sovjetsko zvezo bo prihodnji mesec odpotovalo devet guvernerjev ameriških zveznih držav, ki bodo med tritedenskim obiskom proučili možnosti za izmenjavo obiskov državnih in lokalnih funkcionarjev ZDA in SZ. KAIRO — Alžirska vlada je izpustila brez vsakih pogojev skupino civilnih in vojaških francoskih ujetnikov. V svojem poročilu pravi med drugim, da je to »dokaz dobro volje, ki je pa ne bo moč dalje gojiti, če bo francoska vojska še naprej pobijala alžirske vojne ujetnike.« RIM — Italijanski državni proračun predvideva za prihodnje finančno leto 5,6 milijard dolarjev izdatkov. Po proračunu, ki ga je te dni sprejel italijanski parla-j ment je 150 milijonov dolarjev namenjenih za zvišanje plač dr-! žavnih uslužbencev. I WASHINGTON — ZDA so odobrile Finski 5 milijonov dolarjev posojila za zgraditev ladij za obalni promet. Ladje bodo gradili v finskih ladjedelnicah, J KAMPALA — Britanski guver-; ner Ugande je proglasil kraljevi-I no Bugando za »področje nemirov« in istočasno je bilo proglaše-i no Nacionalno gibanje Ugande za nezakonito organizacijo. Na »področju nemirov« ima policija pravico nadzorovati uporabljanje vozil, zapleniti strelno orožje in stn livo, uvesti policijsko uro in prepovedati vse, kar bi lahko služilo kot orožje. RIM — Med tridnevnim obiskom grškega kralja Pavla v Italiji se je grškj zunanji minister Averoff razgovarjal z italijanskim zunanj'im ministrom o možnostih za nadaljnje gospodarsko sodelovanje med obema državama, ki naj bi slonelo na pomoči Grčije pri izpolnjevanju njenega načrta gospodarskega razvoja. TOKIO — V Hlrošimi, kamor so Američani v drugI svetovni vojni vrgli prvo atomsko bombo, bo avgusta V. mednarodna konferenca privržencev gibanja zoper atomsko In vodikovo bombo, Konferenci bo prisostvovalo okrog 200 tujih delegatov in več tisoč japonskih zastopnikov. Pričakujejo, da bo prispel na konferenco tudi ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec dr, Pauling. On je svojčas zbral 9000 podpisov znanstvenikov z vsega sveta, ki zahtevajo prepoved jedrskih poskusov. mestu predvsem zastopal njene koristi. Cestokrat so bila njegova ekstremna in nepomirljiva stališča celo v nasprotju z uradno politiko predsednika Eisenhovverja. Leta 1945 se je udeležil konference v San Franciscu. Potem, ko je eno leto sodeloval pri izdelavi mirovne pogodbe z Japonsko, je leta 1952 postal zunanji minister ZDA. S tega položaja se je umaknil šele aprila letos zaradi slabega zdravja. Pokosil ga je rak. Pokopali so ga v sredo v Arling-tonu. A TRBIŽ O foi>r JESEWCE O III. CONA IL CONA DIVAČA I. CONA LEGENDA: MEJE MED CONAMI (Nadaljevanje s t. strani) ga — kot so nekatere poskusile — šablonsko kopira od drugih. Tovariš Korošec jc navedel tudi nekatere konkretne primere nepravilnosti v tarifnih pravilnikih posameznih gospodarskih organizacij piranske občine. V tarifnem pravilniku gostinskega podjetja »Palače hotel« je n. pr, razveseljivo dejstvo, da je za 90 °/o vseh delovnih mest predvideno nagrajevanje po učinku; prav pa bi bilo, če bi podjetje poskušalo dobiti tudi še boljši odnos med plačilnim skladom, ki so v primerjavi z lanskim poveča, in ostalimi skladi, ki se v primerjavi z lanskimi močno zmanjšajo. V nekaterih gospodarskih organizacijah zavlačujejo s tarifnimi pravilniki, ker hočejo skrajšati čas ObLO in sindikalnemu svetu, da ne bi mogla dati pripomb v roku. Precejšnja je tudi tendenca po povečanju razpona med minimalno in maksimalno tarifno postavko. Poudariti pa je treba, da bo ca. 60% vseh delovnih mest na področju občine ocenjevano po učinku dela. Seveda bo treba ta odstotek še povečati. Na seji so sprejeli o tem naslednje sklepe: gospodarske organizacije morajo pred predložitvijo tarifnih pravilnikov ObLO v potrditev izdelati oz. popraviti ekonomsko analizo podjetja kot osnovo za izdelavo pravilnikov. Vse popravke kot celotne pravilnike je treba obravnavati s celotnim kolektivom. Ne povečati tarifnih postavk, ne da bi istočasno povečali tudi sklade, vendar je treba to izvesti v vsaki gospodarski organizaciji skladno z njenimi specifičnostmi. Analizirati strukturo čistega dohodka oz. celotnega dohodka in ugotoviti, kolikšen del je zasluga kolektiva in kolikšen zasluga pogojev na tržišču. ObLO naj ne izda svojega soglasja podjetjem, ki ne napravijo dobrih ekonomskih analiz. Obe občinski komisiji naj se seznanita s problemi, ki se pojavljajo v posameznih gospodarskih organizacijah, skušajo vplivati na odstranitev morebitnih napak, pri sestavljanju in se tako pripravita na hitrejšo in pravilnejšo oceno ob vložitvi. Komisiji naj se pri tem po potrebi posvetujeta tudi z višjimi sindikalnimi forumi. Primere tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij s težjo gospodarsko --"oblematiko naj komisiji predložita v razpravo zboru proizvajalcev, Jule VICE S IB Z i S Proseška zadeva se Je srečno zaključila V nedeljo popoldne so neporočeni in poročeni spet prišli na igrišče, da se pomerijo v nogometni tekmi, napovedovalec pa jc lahko nemoteno govoril v slovenščini. Zmagali so neporočen;, z rezultatom 1:0. Po končani tekmi so premaganci morali peljati zmagovalce na vozu po vasi. Tradicionalna tekma je privabila veliko število gledalcev tudi zaradi tega, ker je bilo o incidentu, ki ga jc prejšnjo nedeljo povzročil brigadir karabinjerjev s prepovedjo uporabe slovenščine, tako na podeželju kot v mestu ves teden mnogo govora in komentarjev. Kakor smo že poročali v prejšnji številki Slovenskega Jadrana, je namreč brigadir-poveljnik karabinjerske postaje na Proseku prepovedal napovedovalcu, da bi komentiral igro v slovenščini, zaradi česar so domačini prekinili igro in energično protestirali. Občinski svet zgoniške občine, pod katero spada igrišče pri Proseku, se je že naslednji dan sestal na izredno sejo in je ostro obsodil briga-dirjevo ravnanje. Nato je protestiral občinski odbor iz Doline, tem protestom pa so se pridruž le še federacije KPI, Italijanske socialistične stranke, tajništvo Neodvisne socialistične zveze, Slovenska gospodarsko-kultur-na zveza ter odbor nabrežinske občine. Vsi so zahtevali preklic prepoved; in uveljavitev določil Londonskega sporazuma. O tem incidentu je bilo govora tudi na seji tržaškega občinskega sveta, kjer sta protestirala svetovalec dr, Jože Deklcva in Marija Bernetič. Delegacija proseške-ga prebivalstva pa je zaprosila za sprejem pri vladnem generalnem komisarju dr. Palamari, ki je prošnji ugodil in se je zadržal z delegacijo več kot dve uri. Člani vaške delegacije so opisali vladnemu generalnemu komisarju dogodek ter mu izrazili ogorčenje vsega prebivalstva. Dr. Pa-lamara je izjavil, da imajo vso pravico govoriti v materinskem jeziku In jim je zagotovil, da lahko ponovijo tekmo naslednjo nedeljo. Slovenci na Tržaškem so z veseljem sprejeli izjave vladnega generalnega komisarja, pričakujejo pa, da bo izdal zadevne ukrepe, da se bodo določila Londonskega sporazuma dosledno izvajala in da ne bo potrebno vsaki-krat posredovati v takih primerih, ki se ne bi smeli dogajati. * * Podjetje Alabarda namerava prekiniti obratovanje. Uslužbenci in delavci, sedemnajsl po številu, so dobili že predhodna obvestila, da bodo odpuščeni zaradi premajhnega prometa. Vodstvo podjetja Smolars pa je sporočilo, da bo zaradi krize in pomanjkanja naročil odpustilo 30 zaposlenih. V nedeljo je bila svečana otvoritev novega suhega doka v Tržaškem ar-zenalu. Dok. ki je stal 2.200 milijonov lir, j edolg 207 metrov in širok 30 metrov. v njem bodo lahko popravljali ladje do 3G.500 ton nosilnosti. Trenutno je v popravilu eezoceanska lad.ia »Vulcania«. Pisali smo že o razdelitvi obmejnega področja na tri prehodne cone za koristnike propustnice VS, zdaj pa objavljamo še skico, s katere so cone lahko razindne. Znotraj posamezne cone lahko imetniki propustnic prehajajo pri izstopu in vstopu različne obmejne prehode Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni uredrtik Rastko Bradaškja — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk V torek je pred svojim odhodom na tritedenski obisk Danske, Norveške in švedske dal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj izjavo, v kateri jc izrazil zadovoljstvo, da se bo ponovno sestal z voditelji teh držav in z njimi izmenjal mnenja o zadevah, ki zanimajo našo državo. Dejal je, da kljub različnim stališčem glede na mednarodne probleme stremimo vendar le vsi k istim ciljem, k ohranitvi miru in h kon- struktivnemu sodelovanju narodov na osnovi kolektivne varnosti ne oziraje se na notranjo ureditev posameznih držav. Tovariš Kardelj se je v zaključku svoje izvaje zavzel tudi za redno vzpostavljanje neposrednih stikov med voditelji raznih držav, ker ti pripomorejo k zmanjšanju nezaupanja in k ustvarjanju pogojev za postopno sporazumno reševanje problemov, ki danes enako tišče vse države in narode. OKRAJNA ZVEZA TVD PARTIZAN IN OKRAJNA ŠPORTNA ZVEZA V KOPRU Pred dnevi je bil v Kopru plenarni sestanek zastopnikov okrajne športne zveze in okrajne zveze TVD Partizan, na katerem so razpravljali o nadaljnjih ukrepih za skupno delo obeh organizacij. Ugotovili so, da je bilo dosedanje delo tako plodno, da se lahko poprimejo novih oblik skupne ga dela. Tako so na predlog obeh upravnih odborov ustanovili komisije za vse panoge dejavnosti. Komisije, v katerih ho delalo 4 do 5 članov obeh organizacij, bodo zajemale naslednja področja panoge: gospodar-sko-finančna vprašanja, propaganda, gradnja športnih objektov, zdravstvo, vzgoja kadrov, odbojka, košarka, mali rokomet, namizni tenis, veslanje, plavanje, balinanje, lahka atletika in statistična služba. Praktično bo to pomenilo, da bo delovanje športnih podzvez prenehalo, komisije pa bodo v celoti odgovorne za množični in kvalitetni razvoj posameznih športov. V razpravi o delu komisij so zastopniki obeh organizacij naglasih, da bo tudi vnaprej osnova dela v splošni telesni vzgoji, ki mora biti prvi pogoj za specializacijo. Komisije bodo skrbele za razvoj športa v kolektivih in na vasi, pri čemer bodo vključevalo predvsem mladino. Vso pozornost bodo posvetili vodnim športom, ki imajo na obalnem področju vse pogoje za razvoj. V razpravi so nadalje poudarili, da bo združevanje obeh organizacij zelo ugodno vplivalo na delo na terenu. Marsikje imajo težave zaradi delitve sredstev 'n kadrov in zaradi nekoordiniranega dela glede tekmovanj. Res je teh težav zmeraj manj, so pa šo zmeraj primeri, v zvezi s tem so omenili Sežano, kjer športno društvo Tabor životari, medtem ko bi se ob združitvi s Partizanom odprle društvu vse drugačne perspektive. Ob koncu so sklenili, da bosta imeli obe organizaciji odslej skupne prostore nad kavarno Ložo. Vsakih štirinajst dni bodo koordanacljski skupni sestanki, ločeni sestanki pa bodo le v izjemnih primerih, če bi se pojavili problemi, ki izključno zadevajo eno ali drugo organizacijo. Plenarni sestanek obeli organizacij je bil torej neformalna združitev ali lahko rečemo tudi delovna združitev dveh najpomembnejših forumov na področju telesne vzgoje ¡11 športa v okraju. Ker bo delo odslej skupno, je formalna združitev bolj ali manj izgubila na pomenu, čeprav bo do nje prišlo v bližnji prihodnosti. KOPER 111: Zaradi doseganja večje rentabilnosti pri ulovu rib in smotrnejšega gospodarjenja v želji, da bi znižali proizvodne stroške, se bosta te dni združili znani ribiški podjetji »Riba« v Izoli in »Ribič« v Piranu v novo ulovno podjetje »Riba«. KOPER 137: V ponedeljek in torek se je mudil v obalnih mestih našega okraja novi generalni direktor PTT Prvoslav Vasiljevič. Z zanimanjem si je ogledal avtomatične telefonske centrale v Piranu, Izoli in Portorožu ter se je pohvalno izrazil o njihovi ureditvi. Obiskal je tudi gradilišče bodoče okrajne pošte v Kopru. KOPER 29S: V soboto sta v Kopru odprli novo, nadvse ukusno urejeno poslovalnico podjetji »SAP-Turist biro« iz Ljubljane in Obalna plovba iz Kopra. Ob otvoritvi so bili navzoči številni predstavniki Turistične zveze Slovenije, avtobusno-prevozniških podjetij ter predstavniki ljudskih odborov obalnih občin, ki so prav tako kot tudi prvi obi-slovalci poslovalnice izrekli priznanje prizadevanju obeh \ podjetij za izboljšanje razvoja i turizma. Poslovalnica Iboi opravljala vse usluge, ki spadajo v področje turističnega [ prometa v tesnem sodelovanju I s Slavnikovim Potovalnim uradom in Putnikom. iz KPJ IN DELAVSKEGA GIBANJA 17. maja 1942 je izdal Izvršni odbor OF odlok o vzpostavitvi oblasti na osvobojenem ozemlju. 21. maja 1920 je bil v Slavonskem Brodu kongres Združenih rudarskih delavcev. 21. maja 1936 je izšla prva številka tednika za slovenska vprašanja »Stara pravda«, ki je bil predhodnik časopisa »Slovenska zemlja« pod geslom »Za staro pravdo«, glasilo slovenskega delavsko-kmeč-kega gibanja. 21. maja 1942 je bil v gramozni jami t) Ljubljani ustreljen organizacijski sekretar C K KPS Tone Tomšič. 23. maja 191S je bil v Radgoni upor slovenskih vojakov, ki so bili mobilizirani v 97. pešpolk. 26. maja 1944 so Nemci zažgali vasi Ocizla in Beka pri Kopru. \ f ^ v-i H R Mladi varuhi sv obodnega neba nase domovine so navi poslali v objfl-vo gornjo fotografijo, ki jih kaže pri njihovem vsakdanjem delu: V° izpolnjeni nalogi takoj po poletu analizirajo njeno izvedbo na svojem letališču. Tovarišem letalcem lepa hvala in še enkrat iskrene čestitke ob 17-letnici našega vojnega letalstva! čCULTUKA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PiOSVETA rt KULTURA PKOSVETA rt KULTURA FTOSVETA rt KULTURA P REVIJA LJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOTI IN SLAVNOSTNA, MNOŽIČNA PROSLAVA 40. OBLETNICE KPJ r (Nadaljevanje s 1. strani) revolucije in glasnika naših dni Ivana Cankarja, ki jih je pred svojo smrtjo zapisal v svoji »Beli krizan-temi«: »TRDNA JE MOJA VERA, DA NAPOČI ZARJA TISTEGA DNE, KO NAŠA KULTURA NE BO VEC KRI-ZANTEMA SIROMAKOVA, TEMVEČ BOGASTVO BOGATEGA« in je še pristavil: »ŽE SLIŠIM DLETO. KI KLEŠE GRANITNI KAMEN NOVI ¿GRADBI.ii Sodim, da smo to geslo za današnjo manifestacijo ljudskoprosvetne dejavnosti izbrali povsem upravičeno. Saj so prav naše Svobode in prosvetna društva, naše množične organizacije med prvimi poklicane, da prispevajo svoj velik delež, da do kraja uresničimo to Cankarjevo dalekovidno in revolucionarno kulturno izročilo, ki je našlo svoje potrdilo v programu naše Zveze komunistov za bodoči kulturni razvoj našega delovnega človeka. Naša prosvetna društva so v prvi vrst! poklicana, da odpirajo delovnemu človeku pota do vedno večjega strokovnega, družbeno-gospodarskega in idejno-poliličnega pa tudi splošnega znanja, izobrazbe in razgledanosti, obenem pa tudi pota do vseh dejanskih kulturnih vrednot, preteklosti in sedanjosti, do kulturne zakladnice naših narodov in vsega človeštva, do lepot resnično napredne in humane umetnosti, ki človeka plemeniti. Danes Vanja Maraž in Zvone Penko izvajata baletni ples Urške in povodnega moža na nedeljski reviji v Kopru lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se naša prosvetna društva te svoje velike in tudi odgovorne naloge zavedajo in jo že dejansko pričenjajo izpolnjevati v vedno večj; meri. Pred ljudsko prosveto je še prav posebno pomembna in odgovorna naloga, namreč, da pomaga oblikovati podobo izobraženega, kulturnega in naprednega, z eno besedo socialističnega človeka, ki bo sposoben obvladati zakone proizvodnje, narave in družbe in s tem oblikovat' še bolj človeške in kulturnejše odnose med ljudmi. Skratka človeka, ki ne bo le dober, strokovno usposobljen proizvajalec-delavec, temveč likrali tudi izobraženi upravljavec nad vsemi dobrinami, ki jih proizvaja, nad plodovi svojega dela ter tako ponosni svobodni oblikovalec svojega lastnega življenja in bodočnosti novih rodov. Ob današnjem svečanem dnevu, ob tej naši lepi manifestacij bi rad izrazil svoje globoko zadovoljstvo, ker so delavsko-prosvetna društva Svobode in tudi že številna podeželska prosvetna društva v na'šem okraju v zadnjih dveh, treh letih že krenila po tej novi široki poti, na kateri naša socialistična kultura in kulturna dediščina ne bo več krizantema siro-makova, temveč postaja vse bolj bogastvo bogatega, to je last, pravica in ponos vsega našega ljudstva, vseh naših delovnih ljudi. To je bil del uvodnega nagovora predsednika Mavsarja, nakar se jo začela revija. Razdeljena je bila smiselno v dva dela, kot pravzaprav delimo tudi ljud-skoprosvet.no delo: izobraževanje in kulturnoamatersko udejstvo-vanje, pri katerem je važna postavka še zabavni dol. Vse točke je lepo povezoval naš znani radijski napovedovalec Jože La-vrenčič, ki je obenem predstavljal vse nastopajoče. V prvem delu, ko so nam prireditelji hoteli prikazati izobraževalno dejavnost, pač ni šlo brez številk, ki veliko povedo tistemu, ki jih zna razumeti. Izobraževanje, to je pač kratka beseda za vso široko dejavnost številnih ljudskih knjižnic, ljudskih univerz, za vse tisoče in tisoče bralcev, obiskovalcev predavanj, seminarjev in tečajev, za vso ti- sto dejavnost, ki družbeno, politično, kulturno in ekonomsko vzgaja našega delovnega človeka. Ce ne upoštevamo drugih organizacij, temveč le Ljudsko univerzo, zabeležimo v letošnjem letu 326 predavanj, ki jih je poslušalo 22,870 ljudi. Bolj kot porast, številk pa je še razveseljivo, da se je izboljšala kvaliteta, da so ponekod redna tedenska predavanja dobro pripravljena in dobro obiskana. Načrt za bodočnost: več projektorjev, magnetofonov za pouk tuj'.h jezikov in drugih sodobnih tehničnih pripomočkov. Med novimi oblikami, ki so jih nakazale -sodobne potrebe in želje, obetajo klubi postati med najbolj učinkovitimi. Seveda morajo biti primerno in privlačno opremljeni, S to opremo razumemo časojMse, revije, knjige (skratka urejeno čitalnico, radijski in televizijski sprejemnik pa tudi družabne igre. Morda bo poznejši razvoj nakazal še kaj drugega, kar bo ljudi še bolj navezovalo in usmerjalo v kolektivno klubsko življenje. So še druge nove oblike, ki so postale danes po zaslug.j radia in televizije zelo znana in priljubljena. To so javne oddaje »Spoznavaj svet in domovino« in »Pokaži, kaj znaš«, kjer lahko mladi in odrasli pokažejo svoje znanje, kulturno razgledanost in umetniško nadarjenost. Številna prosvetna društva so s pridom prevzela ta način, ki je prav gotovo koristen za tistega, ki nastopa, in za tistega, ki posluša. Zalo ni čuda, da jih je veliko, ki so se z navdušenjem oprijeli teh novih izobraževalnih oblik. Na reviji so nam to nazorno manifestirali trije pionirji iz Kopra, trije dijaki Srednje pomorske šole iz Pirana in trije delavci kombinata Delamaris iz Izole. Drugi del sporeda je bil posvečen kulturno-umetniški amaterski dejavnosti, torej tisti veji, ki nam vedno znova dokazuje, koliko pevskih, glasbenih, igralskih in drugih talentov je med našimi ljudmi. Skrb za razvoj, nekaj strokovne izobrazbe, pridobljene bolj s prakso kot teorijo, in zlasti številni nastopi, v lastno zadoščenje in razvedrilo občinstvu, je lepa in hvaležna naloga naših Svobod in prosvetnih društev. In če zopet samo za hip pokličemo za priče številke, nam povedo, da se v 50 naših prosvetnih društvih udejstvuje nad 6000 članov v 230 sekcijah. Kot prvi predstavnik te dejavnosti je nastopil harmonikar An-tonio Trento, član italijanskega kulturnega krožka »Giuseppe Tartini« iz Pirana. Pozneje je nastopil še harmonikarski ansambel (člani istega krožka) pod vodstvom Vittoria Rotte. Italijanski kulturni krožki so sicer še v Kopru in Izoli. Vsi skupaj štejejo okrog 750 članov, imajo urejene društvene prostore in se udej-stvujejo v raznih krožkih. Dramsko dejavnost bi lahko nekoliko osvetlila nedavna anketa. Odgovore je poslalo 35 društev in iz teh odgovorov je razvidno, da so v tej sezoni uprizorili 164 predstav, ki si jih je ogledalo 45.687 ljudi. Razen tega so člani teh sekcij sodelovali pri 251 proslavah in akademijah. Uprizoritve nekaterih dramskih družin so dosegle že kar lepo raven amaterske zmogljivosti. Med take družine štejemo zlasti Amaterski oder izolske Svobode, ki je na reviji prikazal I. sliko Žižkove ljudske igre »Miklova Zala«. Igro je režiral Srečko Tič, im te-v «-A:-; Na dramsko udejstvovanje pa se zlasti dijaki pripravljajo že v šoli, in sicer v recitacijskih zborih. Postojnski gimnazijci pa so obenem člani mladinske sekcije tamkajšnje Svobode in tako so se nam predstavili z zborno recitacijo Borove »Vizije« pod vodstvom prof, Bože Brecljeve. Lutkovno umetnost, ki jo vodi v našem okraju 11 društev, kar je vsekakor premalo, so nam manifestirali v živem prikazu mladi gojenci koprske Baletne šole, V koreografiji Dane Renčijeve so izvedli odlomek iz priljubljene pravljice o »Zvezdici zaspanki«. Gojenci in gojenke Baletne šole pri Okrajnem svetu Svobod in PD so nato izvedli izvirni Arni-čev balet »Povodni mož«, ki je doživel nedavno na baletnem večeru krstno izvedbo. Koreografija: Vuka in Slavko Hiti. Odlike te šole in uspehi njenega 11-letnega delovanja so že znani. Med folklornimi skupinami v Kopru, Izoli in Piranu je najbolj agilna folklorna skupina Svobode v Ilirski Bistrici, ki jo vodi Lojze Usenik. Na reviji so nam zaplesali »Venček slovenskih narodnih«. Kot predstavnik zabavne glasbe pa se je predstavil sežanski »Veseli veter« s solistko Majdo Hauptmanovo, ki je zapela Av-senikovo »Moj rodni kraj« in angleško popevko »Z vsem srcem«. Za zaključek revije smo slišali zbore. Primorski oktet pod vodstvom Mirana Hasla je zapel Ri-javčevo »Ob Kolpi«, moški pevski zbor piranske Svobode, ki ga vodi Adolf Krašna, Verbičevega »Vasovalca« in mešani zbor iz Ilirske Bistrice pod vodstvom Alojza Boštjančiča Prelovčevo »Oj planine«. Najbolj razveseljiv je bil konec, ko je prišlo na oder 480 svetlih obrazov pionirjev in pionirk, učencev osnovnih šol iz Kopra, Pirana, Izole, Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice. Zapeli so tri pesmi: Pešl »Pesem mladine«, Simoniti »Pesem mladih graditeljev« in Šček »Bratje, le k soncu«. Združene pionirske zbore je vodil Miran Hasl. Pozdravna brzojavka maršalu Titu za rojstni dan je bila za vse prisotne radosten zaključek te velike manifestacije mladosti in amaterskega poleta. Z. L. V nedeljo zvečer je bila na istem prostoru svečana proslava 40. obletnice ustanovitve KPJ. Na velikem odru je bila še vedno slika našega voditelja, maršala Tita, ob strani šop zastav, na odru okrog 300 izvajalcev, članov naših Svobod in prosvetnih društev, dijaki srednjih šol, recita-torji-solisti. Izolska godba ima promenadni koncert. Močne luči z začetka odra blešče gledalcem, potem pa počasi mrknejo, zasvetijo reflektorji ob strani in na odru čakajo pripravljene vse M« c .CrT * ■ \ * '-i' f" Folklorna skupina iz Ilirske Bistrice je na reviji ljudskoprosvetne dejavnosti v nedeljo dopoldan v Kopru izvajala venček slovenskih narodnih plesov Scena iz III. dejanja Kreftove »Velike puntarije« v izvedbi najboljših amaterjev, članov Svobod in prosvetnih društev koprskega okraja. Režija in scena Srečko Tič. Na sliki: banska vojska je premagala pun-tarje, ujeli so tudi Matija Gubca (Milan Pirnat), ki pa še vedno ponosno dviga glavo. Predstava v Kopru je bila v ponedeljek zvečer Dramska kronika v petih dejanjih Bratka Krefta, ki jo je izvedlo okrog 80 igralcev in statistov iz vsega koprskega okraja Snov za to igro je vzel naš znani dramatik Bratko Kreft v kmečkih puntih hrvatskih in slovenskih kmetov v 16, stoletju. To je bil čas, ko so začeli fevdalni gospodje na svojega podložnika, kmeta, izvajati tak pritisk, da ni bil več človeški. Izže-mali in Izkoriščali so ga ter tirali na delo kot kakšen stroj. Najbolj znana kmečka upora sta pri nas leta 1515 in 1573. Prvič je trajal punt tri mesece. Deželni stanovi so potolkli kmečke puntarje pri Brežicah, Pri zasliševanju puntarskih kmelov so prišle na dan stvari, ki so dokazovale, kako prevzetno in samopašno so plemiči odločali o življenju svojih pod-ložnikov. Po zadušitvi tega upora je bil več desetletij sorazmeren mir, vendar pa so postale dajatve kmetov vedno višje in kmetje so še naprej 'Izgubljali košček za koščkom svojih pravic. Tako je leta 1573 završalo znova po vseh slovenskih in hrvaških južnoavstrijskih pokrajinah, kmetje so bili močni in odločni, da je strah in trepet pred njimi prišel celo do cesarskega Dunaja, Ta upor m; izbruhnil nenadoma in nepričakovano, kmetje so pošiljali deputacije in se pritoževali zoper grozodejstva na vse strani. Toda počasi so prišli do prepričanja, da ne bodo prišli prej do pravice, dokler si je ne bodo vzeli sami. Njihovo geslo je bilo »stara pravda«, pod katero so razumeli boljše stare čase, ko so se lahko kmetje svobodno gibali in trgovali. Svoje orožje so obrnili kmetje proti vsem zatiralcem kmečkega razreda. V Stu- skupine, da bodo izvedle uro in pol trajoči program, razdeljen v tri dele, ki simbolizirajo slavno pot in borbo naše Komunistične partije. Začetek vsakega dela mogočno in odločno oznanijo pauke pred odrom in fanfare z balkona sodnijske palače, nastopajočo skupino ali solista osvetli žaromet. Na horizontu visoko v ozadju so projekcije, simboli dobe, ki jo prikazujejo. Prva doba, predaprilska Jugoslavija, zatiranje v senci orožni-kovega bajoneta. Toda nasilno zatrt, uporniški duh ni nikoli zamrl, nasprotno, postal je pogum-nejši, močnejši, dobil je zavest-nejšo vsebino in jasen cilj: pro-letarci vseh dežel, združite,se! O tem so nam govorili naši pesniki, peli skladatelji. Simoni-tijevo »Puntarsko«, Srebotnjako-vo »70 tisoč«, Simonitijevo »Za šačicu riže« in Adamičevo »Cuj nas, zemlja« poje moški zbor koprske Svobode pod vodstvom Vladimira Lovca. Albrehtovo »Domovini« recitira govorni zbor koprske gimnazije, Wolkerjevo »Balado o kurjačevih očeh« — solisti Ernest Zega, Vladka Kopač in Drago Nardin. Zopet, govorni zbor iz Kopra s solisti, recitirajo Brnčičevo »1940«. Druga doba — narodnoosvobodilna borba. »Hej, brigade, hitite...« Brnčičevo pesem »Rdeči oblaki« recitira Ivo Ambrožič, koprski moški pevski zbor zapoje Borovo »Hej, brigade«. Dijaki postojnske gimnazije zborno izvajajo Drnovškov »Obroč« pod vod-(Nadaljevanje na 10, strani) bicah so si izvolili kmetje svoje vodstvo. Vrhovno sodišče in vodstvo so zastopali Matija Gubec, Ivan Pasanec in Ivan Mogajič, glavni poveljnik in tožilec pa je bil Ilija Gregorič. Pun-tarji so imeli zveze po Slavoniji, Štajerski, Kranjski in Koroški, baje pa so se jim hoteli priključiti tudi istrski kmetje. To je bila brezobzirna borba na obeh straneh, kmetje so se borili za nov, naprednejši družbeni red, fevdalci pa so branili odmirajoči sistem izkoriščanja. Kmečki pun-tarji so zmagali v več spopadih, vendar so bili plemiči močnejši, posebno ko so pridobili zase še uskoke. Kmetje so doživeli več porazov, pri Krškem in največjega pri Sv. Petru. Sledil je strašen pokol kmetov, mučili so jih na najokrutnejše načine, da bi se večno spominjali dni, ko so se drznili boriti se za svoje pravice. Kmečke voditelje so ujeli in jih odpeljali v Zagreb in na Dunaj. Matijo Gubca so kronali z razbeljeno železno krono, ker je hotel postati kmečki kralj, čeprav so zgodovinarji pozneje dokazali, da nikoli ni imel takih namenov. Ječe so bile polne jetnikov, ki so jih zasliševali z natezalnicami, po vaseh pa je kri tekla v potokih. Tako so tudi ta punt nasilno in nadvse kruto zadušili. Pisali smo že, da so koprsko uprizoritev »Velike puntarije« pripravili najboljši amaterji, člani dramskih družin iz raznih krajev, režijo in sceno pa so poverili Srečlcu T:ču. In ko že govorimo o koprski uprizoritvi, lahko povemo takoj v začetku, da je bila to dobra amaterska predstava, ki je pokazala, da premoremo nekaj zares dobrih igralcev in Igralk. Kazalo bi igro ponoviti, saj je zanjo tako v Kopru kot v drugih krajih veliko zanimanja. In skoraj škoda bi bito toliko truda in požrtvovanja polnega dela ter stroškov za eno samo predstavo. »Veliko puntarijo« pogosto uprizarjajo amaterski odri, saj se zdi na prvi pogled zanje kot naročena. Toda s tem ni rečeno, da je to delo lahko uprizoriti. To je epsko široka, psihološka drama, ki terja izredno množičnost in dinamiko. Dolga je in terja od igralcev zelo intenzivno vživ-Ijanje tudi takrat, ko se zdi, da so le statisti. Pri naši predstavi so sodeloval; samo amaterji, več ali manj izkušeni, vsekakor pa je bila to nepreizkušena oblika koprodukcijc, ki ni rodila slabih sadov. Čeprav so to najboljši amaterji, so njihova hetero-genost in občasne vaje vzbujale bojazen, da se bodo predstavili kot ne-vigrana celota. Toda kljub težavnemu in svojevrstnemu načinu dela je uspelo režiserju ustvariti predstavo na dostojni višini. Primeren okvir predstavi je bila tudi scena s projekcijami na horizontu in glasbena oprema. Jasno je, da je treba amaterske predstave ocenjevati z drugačnimi kriteriji in Iz drugega zornega kota kot predstave poklicnih ansamblov. Ne gre samo za to, da moramo amaterju marsikaj spregledati, kar štejemo poklicnemu igralcu kot neod-pustljivo dolžnost, da je ocena bolj kolektivna kot individualna in da včasih tiste, k; se posebno odlikujejo, zamolčimo, da ne bi morali manj vrednotiti drugih, ki so vložili prav toliko ali pa še več truda in dobre volje. Kajti pr takt oceni ne grti samo za merjenje uspeha, ampak za veliko več, za nekaj, kar se sploh ne da vzporejati s poklicnimi igralči: za požrtvovalnost in ljubezen do igranja, za žrtvovanje prostega časa iz golega veselja do ljudskoprosvetnega dela. Zato je toliko teže povedati mnenje o igri amaterja, kajti zavedamo se, da je pustil stroj, pisalno mizo, svinčnik ali kladivo ln prišel na oder, da bi nam v razvedrilo in užitek posredoval košček življenja, preteklega ali sedanjega. Od te njihove vneme in požrtvovalnosti imamo mi vsi neprecenljivo korist, to so temeljni kamni naše kulturnoprosvet-ne zgradbe, (Nadaljevanje na 10. strani) Na trgu p red Ložo se je v nedeljo dopoldne zbralo nekaj tisoč ljudi na reviji Ijudskoprosvctne dejavnosti v počastitev Dneva mladosti in rojstnega dne tovariša Tita Občinski odbor ZVVI v Sežani je imel preteklo nedeljo svečano sejo, ki ji je prisostvovalo tudi večje število vojaških in delovnih invalidov z območja občine. tudi se-komiteja ZKS predsed-ZB NOV KPJ je na podpredsednik občin-mko Bole. zbrali na janju, balinca-nju, šahu in namiznem tenisu. Najboljši v streljanju je bil Jože Meziček, 60-odstotni invalid, drugo mesto je zasedel Rajko Stol- fa, tretje Stanko Sluban, Omembe vredno je, da je četrto mesto zasedel 100-odstotni invalid (brez obeh rok) Franko Cehovin. V drugih panogah tekmovanja so bili najboljši: v balincanju Marjan Piško, Albert Seražin, Alojz Sirca in Stanko Cebulec; v šahu Marjan Piško, Rajko Štolfa ter Stanko Sluban; v namiznem tenisu: Rajko Štolfa, Franko Cehovin in Stanko Sluban. To jo bilo že četrto tekmovanje invalidov sežanske občine, -er OB LETOŠNJEM OBČNEM ZBORU TURISTIČNEGA DRUŠTVA POSTOJNA Na občnem zboru turističnega društva Postojna, ki je bil te dni, je bila še posebej poudarjena razveseljiva ugotovitev, da je to društvo postalo eno izmed najbolj pomembnih gibalnih sil za nadaljnji razvoj turizma na Postojnskem. Lani je želo velik uspeh z izvedbo tradicionalnega turističnega tedna, razen tega pa ali je res tako? Iz Prosenjakovec smo prejeli dopis, v katerem dopisnik kritizira tale primer: V nedeljo dopoldne je tov. M. S. streljal z zračno puško na ptice pevke. Pri tem je ubil 3 škorce in še nekaj drugih ptic. Nad tem početjem so se vaščanj zgražali. Dopisnik meni, da zračne puške niso zato, da bi z njimi ubijali ptice pevke, marveč zato, da se pionirji v šoli učijo strelske veščine. Tudi pri nas v uredništvu smo mnenja, da ima dopisnik prav. načrt pogodbenega sodelovanja za prihodnje leto Pri Okrajni zadružni zvezi so ustanovili 14-člansko komisijo, ki bo pripravila predlog programa proizvodnega sodelovanja v vseh kmetijsk.h panogah za leto 10G0 po obsegu, oblikah in vsebini za ves okraj. Ta predlog naj bi pripravili že do srede junija. Potem ga bodo predložili zadrugam in občinam, da bodo, kar zadeva njihovo območje, o njem razpravljali, ga po potreb, spremenili ali dopolnili in potem sprejeli. Tako bo več jasnosti, kako naj se v bodoče razvija pogodbeno sodelovanje. Vse to delo bo opravljeno še med poletjem, da nas bodo našla jesenska dela, kakor sta setev in jesensko gnojenje travnikov, že pripravljene. partizanski pohod na jelovico Za »Dan borca« — 4. julij — pripravlja tudi UROJ Kranj množični partizanski pohod na Jelovico Sodelovale bodo tudi organizacije ZC, Partizan, Ljudska tehnika, predvoja-ška vzgoja, Kako bo akcija potekala? Sovražnik s >vojo desantno grupo zasede Lip-niško plan no na Jelovici. Naloga vseh občinskih patrulj je, da se iz vseh občinskih centrov čimprej približajo Lipnlškl planini n jo obkol -jo z namenom, da razbijejo sovražnikove slike. Vse te patrulje se bodo spotoma ustavljale v pomembnih krajih iz NOB. Tako bodo šle patrulje iz Škofje Loke Zirov n Železnikov preko Dražgoš, Tržičanl preko Krope [td. Tej proslavi, ki naj bi se približala Pohodu ob žici okupirane LJubljane, bodo skušali dati tradicionalni značaj. so člani upravnega odbora izdelali vrsto priporočil oblastnim organom za nadaljnji razvoj turistične dejavnosti. Tako je svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru že sprejel sklep o formiranju sklada za propagando, ki je bil porojen ob ugotovitvi, da so sredstva vložena v propagandne namene zelo rentabilna. Propaganda namreč dviguje promet, kar dokazuje to, da se je dvignilo število turistov lani za 16%> nasproti številu turistov leta 1957. Turistično društvo si šteje v zaslugo tudi to. da je tesno sodelovalo z občinskim ljudskim odborom pri izdelavi tistega dela petletnega perspektaivnega plana gospodarskega razvoja občine, ki obravnava turizem in gostinstvo. Društvo je tudi povečalo število članov in v Planini ustanovilo svoj pododbor. V prihodnje pa namerava posvetiti več pozornosti ureditvi nekaterih vasi, skozi katere se vozijo turisti in dobijo čestokrat občutek zanemarjenosti. Zelja turističnega društva je, da bi čimprej začeli graditi hotel, motel, da bi povečali število gostinskih prostorov v manjših gostiščih, da bi uredili turistično postojanko na Soviču in speljali žičnico iz Razdrtega na Nanos. Da bodo pa te težnje društva uresničene, bodo v prihodnjih letih izdelali konkretne predloge in skušali vplivati na povečanje pozornosti oblastnih organov do razvoja turizma. Na občnem zboru so razdelili tudi 11 nagrad stanovalcem in hišnim svetom, ki so skrbeli za gojenje cvetlic in urejevanje vrtov, is Postojnčanov pa je bilo pohvaljenih. B. S. '• »v. •. □ □ f - >• > 1 m fen, 11- ijfpp MMm I-:; ' 7 -^ffins^šfi* jv r--': --: V ... če bi kdorkoli od odgovornih poskrbel, da riišeutrta iz zadnje vojne na sliki poleg izgine iz Pivke ali pa se popravi, da porušena hiša ne bo več kazala si'ojih reber mimoidočim, Ker stoji prav ob glavni cesti Ljubljana—Reka, zlasti poleti brzijo mimo cele reke avtomobilov s tujimi turisti, ki gotovo mislijo, da je bila Pivka praidcar bombardiraria. Vsi domačini vedo, da je treba to »turistično atrakcijo« nekako urediti, vendar pa dalje od besed nikakor ne morejo. Kaj ... če bi morda lepega dne pljunili sami v roke? □ C □ □ Q ZLATA POROKA Te dni sta v krogu svoje družine proslavila zlato poroko zakonca Jakob in Amalija Dolgan iz Volč pri Košani, občina Postojna. Mož jo star 79, žena pa 72 let. Oba sta bila vseskozi zavedna Slovenca. V času NOB sta z veseljem podpirala partizane, ki so imeli svoje prvo taborišče prav nad Volčami. Ko i-.o fašisti leta 1943 požgali vas. so moža odvedli v internacijo v Nemčijo, njo pa so zaprli v Trstu. V internacijo so odvedli tudi starejšega sina, medtem ko je bil mlajši v partizanih. Danes sta še oba zdrava in vesela -In delata tu pa tam še na polju. Naročena sta tudi na »Slovenski jradran« in rada prebirata kaj je novega po svetu, še nosebno se zanimata za domače vesti. Obema želimo še mnogo zdravih in veselih let v krogu svoje družine. Br. □ C □ □ □ □ □ □ □ □ □ [1 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Zanimivo predavanje Na vabilo ravnateljstva Gimnazije Postojna je dijakom predaval gospod Kenneth F. Howard, doma iz pokrajine Queeslancl v Avstraliji o svoji domovini v angleškem jeziku. V poljudnem predavanju, spremljanem s številnimi diapozitivi, je prijazni turist predstavil dijakom avstralsko deželo, njeno življenje ln prebivalstvo. V razgovoru je gospod Howard povedal, kako strašne stvari so mu v Italiji nekateri pripovedovali o jugoslovanskih komunistih in ga nagovarjali, naj nikar ne gre v našo deželo, ker ga bodo tu takoj spravili pod ključ. »Sedaj, ko sem spoznal vašo gostoljubnost in videl, da niste prav nič strašni, se moram tistim prerokom smejati,« je vedro dejal. Po obisku Postojnske jame je prijazni Avstralec nadaljeval pot proti Reki. b Z OBČNEGA ZBORA OBRTNE ZBORNICE KOPRSKEGA OKRAJA Minuli teden je bil v Kopru redni letni občni zbor Obrtne zbornice za okraj Koper, ki so mu razen številnih delegatov prisostvovali tudi gosti, med katerimi so bili podpredsednik Obrtne zbornice LRS Leopold Potočnik, tajnik Obrtne zbornice LRS Danilo Bračič, sekretar Okrajnega odbora SZDL v Kopru Ivan Mavsar ter zastopniki okrajnih gospodarskih institucij. Dosedanji predsednik Obrtne zbornice za okraj Koper Martin Praček je v obrazložitvi letnega poročila o delu zbornice med drugim poudaril, da je bil v minulem letu dosežen velik korak naprej posebno še zato, ker so krepko po-prijeli za delo člani zborničnih pododborov, v katerih je večje število predstavnikov družbenih organizacij. Ti pododbori namreč že odigravajo pomembno vlogo v reševanju obrtniške problematike v posameznih občinah, kljub temu da je še marsikje čutiti premajhno sodelovanje med občinskimi ljudskimi odbori in med zborničnimi pododbori. Poročilo je nazorno prikazalo, kako potrebno bo izločiti zasebnike, ki se ukvarjajo z obrtjo proizvodnega značaja in ki za ta posel nimajo potrebne kvalifika- cije in okrepiti družbeni sektor obrtništva, ki lahko uspešneje sodeluje z industrijo in trgovino v dobro potrošnika. (Konec na 10. strani) it. I • .• v- • •..-- •. .... v, ^ * «... UM WM s Recitacijska grupa postojnskih gimnazijcev je na nedeljskem nastopu na Titovem trgu v Kopru žela veliko priznanja za svoje dognano izvajanje ■ KOPER 186: Vsakih pet mi-; nut bo izdelala eno motorno kolo Tovarna motornih koles ; Tomos v Kopru, ko bo v krat-; kem začela s serijsko proiz-\ vodnjo. Letna proizvodnja bo: \ mopedov tipa Colibri 24.000, ; 2000 motornih koles Galeb, da-; Ije 1500 175-kubičnih motor-; jev in tisoč 250-kubičnih mo-; tornih koles. j KOPER 67: V aprilu se je ; povečalo število zaposlenih v l koprskem okraju za 1,2'/t t> ; primerjavi s številom zaposle-\ nih v marcu oziroma za 3,4 'ft ; v primerjavi s številom zapo-\ slenih v januarju. V aprilu se ; je povečalo število zaposlenih ; predvsem v podjetjih sezon-i skega značaja. j KOPER 108: V Kopru so te ; dni namestili 266 velikih ulič-; nih tabel z imeni ulic, cest in ; trgov v slovenskem in itall-j janskem jeziku. V kratkem pa i bodo oštevilčili z manjšimi ; hišnimi tablicami 1212 poslo-; pij. kolikor jih je v 104 ulicah i Kopra. Ko bodo vključeni v j mesto Koper še deli naselij ; Semedela, Salara in Škocjan, i bodo tudi tam pritrdili nove i tdične tablice. ; KOPER 141: Podjetje za med-i narodno špedicijo in transport j »Intereuropa« v Kopru bo v I kratkem začelo graditi naspro-j ti Stadiona v Kopru stavbo • jeklene konstrukcije, kjer bo I garaža za najmanj 24 avtovla-I kov in 5 tovornjakov, servisna \ delavnica in skladišče avtoma-; teriala ter gum. j KOPER i 10: V zadnjem ted-; nu je priphdo v Koper 20 la-j dij in med njimi več trgov-; slcih. Tako je jugoslovanska j motorna ladja »Tamnava« iz-| tovorila v koprskem pristani-i šču 350 to n bombaža, ki ga je i pripeljala iz Latakije, jugoslo-; vanska ladja »Hercegovina« je ; vkrcala 364 ton lesa za Haifo, ; italijanski motorni ladji *Due i ;fratelli« in »Nova Fides« pa i sta iz Catanije pripeljali: prva i 312 ton južnega sadja, druga ; pa 320 ton limon za naše po- ■ trošnike. i KOPER 293: Prejšnji teden i je predaval v nabito polni ■ dvorani koprskega gledališča ■ univ. prof. dr. France Novah i o raku pri ženi. Poslušalci so ; z zanimanjem spremljali nje-; gova izvajanja, ki so bila iltt-; strirana s predvajanjem dveh f krajših poučnih filmov in s i številnimi diapozitivi. j KOPER 12: Dne 15. maja 5« i je pred petčlanskim senatom i Okrožnega sodišča v Kopru i zagovarjal zaradi vohunstva i Ernest. Pečarič. star 57 let, do-i ma iz Škofij pri Kopru in za-l poslen t> toimrni Iplas v Ko-i pru. Sodišče je spoznalo Pe-I čariča za krivega in ga jc zTe delovne zmage I KOPER. RAZEN ZDRUŽEVANJA ZEMLJIŠČ IN UVAJANJA POGODBENIH ODNOSOV V KMETIJSTVO JE TUDI RAJONIZACIJA KMETIJSKIH KULTUR Področje koprskega okraja jeza kmetijstvo izredno zanimivo: deli se namreč na tipično različno kmetijski področji in to v zgornje •— celinsko in spodnje — obmorsko, ki ima izredno ugodno sredozemsko podnebje. Zato je Zavod za pospeševanje kmetijstva okraja Koper v zadnjem času obe področji temeljito proučil in je ugotovil, da je moč v zgornjem delu okraja, to je na Postojnskem in Sežanskem uvajati intenzivno vzrejo živine preko živinorejsko poljedelskega kombinata, ki naj bi bil v Postojni. Ta bi lahko gojil elitno plemensko živino si-vorjave pasme ne samo za potrebe Slovenije, pač pa tudi za potrebe drugih republik. Zavod je na osnovi te ugotovitve že izdelal elaborate, ki predvidevajo povečanje števila živine v dveh letih od sedanjih 500 na najmanj 3100 glav in kasneje kolikor bodo izkoriščene še druge proizvodne možnosti, bi v postojnski, sežanski in ilirskobistriški občini vzredili znatno več goveje ži- Z.E JE ZAČELA S POSKUSNIM OBRATOVANJEM NOVA INDUSTRIJSKA KLAVNICA V SREM-SKI MITROVICI. V njej bodo letno zaklali in predelali 120 tisoč mesnatih svinj ali 150 tisoč beko-nov, 15 tisoč glav goveje živine 'in :i0 tisoč ovac. ZA 11 V« SE JE v PRVEM TRO-MESECJU POVEČALA PROIZVODNJA STROJNE INDUSTRIJE v primerjavi z proizvodnjo v istem razdobju lanskega leta. Zaloge strojne industrije pa so se povečale za 13 "la, medtem ko je bilo v prvih treh mesecih doseženo 34 "/» vrednosti izvoza plan'rane za letos. Največ naših strojev so kupile Indija, ŽAR, Grčija, Poljska in Sovjetska zveza. 38 MILIJARD IN 100 MILIJONOV DEVIZNIH DINARJEV JE VREDNOST NAŠEGA IZVOZA V PRVIH ŠTIRIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA, kar pa ne ustreza I letni dinamiki, ki jo določa druž-\ boni plan. Zato bo potrebno uvoz vskladiti z izvozom tako, da bi nakup določene opreme in reprodukcijskega materiala povezali s povečano prodajo naših izdelkov v drugih državah. ZA 9G1 MILIJONOV DINARJEV JE BILO SKLENJENIH POGODU na III. mednarodnem sejmu embalaže v Ljubljani. Na lanskoletnem II. mednarodnem sejmu pa je bilo sklenjenih le za 420 milijonov dinarjev pogodb. Gornjo sliko so napravili mladi gojenci fotokrožka na osnovni šole Pregarje pod vodstvom upravitelja Trohe. V krožek je vključenih 14 mladih pionirjev, ki imajo skupaj .9 fotografskih aparatov in povečevalnik z najnujnejšimi potrebščinami izdelovanja slik. Ilazcn 30.000 din, ki jih je prispeval krožku ObLO Hrpe-Ije za uspelo izvedbo Novoletne jelke po občini, so si pionirji vsa sredstva poskrbeli sami s svojim delom pri raznih prireditvah in. na zadružni ekonomiji, deloma pa so jim pomagali pri tem tudi starši. Njihova vztrajnost in dosežen uspeh zaslužita vso pohvalo, pa tudi pomoč, da bi lahko uresničili še svoje nadaljnje želje: ureditev temnice in delavnice ter nabava še nekaj najnujnejših pripomočkov in materiala vine, kot lahko to danes predvidimo. Drugo področje koprskega okraja, ki se razteza ob slovenski obali, pa ima glede na klimatsko ,in pedološko stanje izredne pogoje za izredno povečanje kmetijske proizvodnje, predvsem vrtnarstva. Seveda pa bo pri tem potrebno do skrajnosti izkoristiti možnosti namakanja in dosledno uporabljati organska gnojila. Le-ta bi lahko v večji meri proizvajali, če bi pospešili razvoj živinoreje na obalnem področju in sicer vsaj za 50 %> vseh ravninskih površin' ob istočasni proizvodnji krmne mase, ki naj bi dosegla 6 do 7 tisoč metrskih stotov proizvodnje. Razumljivo je, da bi tako razširjena živinoreja ne nudila samo proizvodnje visoko beljakovinske krme, ki bi bila bogat vir dohodkov kmetijstva, temveč bi tudi omogočila proizvodnjo organskih gnojil, ki jih istrska zemlja nujno potrebuje. S tem bi se znatno povečal obseg vrtnarstva, ki bi bilo dejansko rentabilno skozi vse leto. V obalnem področju koprskega okraja je še veliko neizkoriščenih možnosti intenzivnega sadjarstva. Dokazano je namreč, da bi lahko pridelali na ha 600 do 700 metrskih stotov najrazličnejšega sadja, medtem ko ga doslej pridela- mo le okrog 100 metrskih stotov. Bilo bi tudi prav, če bi na tistih površinah, ki niso po mnenju strokovnjakov primerne ,za intenzivno vrtnarstvo, sadjarstvo ali vinogradništvo, uredili proizvodnjo zdravilnih zelišč odnos-no dišavnic, po katerih je veliko povpraševanje tako na domačem, kakor tudi na tujem trgu. Velja torej temeljito razmisliti o načinih smotrnega razvijanja kmetijstva, kajti s temeljitim izkoriščanjem danih prirodnih proizvodnih zmogljivosti zemlje v koprskem okraju bi proizvajalci in skupnost znatno povečali vir dohodkov ter pospešili dvig življenjske ravni. Letošnja pomlad je razgibala kooperacijo tudi v ilirsko-bistriški občini. Pred skladiščem umetnih gnojil v Trnovem, se je včasih gnetlo tudi po 30 do 40 voznikov, ki so prišli po gnojila Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru je te dni obravnaval potrebe, možnosti in pogoje, da bi se kmetijske zadružne organizacije in posestva v našem okraju udeležile natečajev zvezne Kmetijske banke za najetje investicijskih posojil. Kmetijska banka je namreč razpisala pred kratkim več natečajev, k' se jih lahko udeležijo kmetijske zadruge, posestva in druge zadružne organizacije zato, da bi omogočili iz- V EIRANSKI OBČINI □ □ Iz podatkov, katere zbira oddelek za plan in statistiko ObLO Piran, jo razvidno, da so v tej naši obalni občini v prvih štirih mesecih tekočega leta realizirali v vsem gospodarstvu že preko 2 milijardi 181 milijonov din celotnega dohodka, kar je približno 25 «/o več kot lani v istem razdobju. Ker pa je letošnji plan postavljen precej više, je s tem izpolnjenih šele 27,2 % letnega plana, Ker pa je bilo že v prvih 4 mesecih opaziti veliko odvisnost vsega gibanja dohodka od dveh osnovnih panog, namreč prometa in turizma, lahko logično pričakujemo, da bo v nastopajočih sezonskih mesecih celotni blagovni in finančni promet tako velik, da bodo vse gospodarske panoge ne samo dosegle, temveč tudi presegle postavljeni plan. V prvih štirih mesecih je na prvem mestu komunalna dejavnost, ki jc realizirala skoraj še polovico toliko več kot lani, Plan je bil dosežen tudi v prometu, industriji in obrti. Močno pod planom je zaradi izvensezonskih mesecev gostinstvo, kar je normalno. Na vsak način pa jo zelo poučen nizki rezultat, ki je bil dosežen v kmetijstvu: komaj 11,1 % plana oziroma 28 % manj kot lani v istih 4 mesecih. Referat za kmetijstvo pripravlja sedaj obširno kritično analizo vzrokov tako slabega efekta v kmetijstvu in predlog programa za čimprejšnjo izvedbo ter uveljavitev raznih ukrepov, ki so deloma že v teku, kot n, pr. komasacija in melioracija Sečovoljske doline, obdelava zapuščenih zemljišč in podobno. Jule NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Pred kratkim sta bili letni skupščini Zveze >trgovinskih vni Zvezne industrijske zbornice. Obe pomembni gospodarski zvezi sta temeljito pretresali na navedeni skupščini stanje v njunih gospodarskih dejavnostih in sprejeli pomembne sklepe oziroma resolucijo. Pomen teh sklepov in resolucije je v tem, ker nam kažejo smernice za nadaljnji razvoj, zlasti pa za konkretne naloge, ki jih moramo izvršiti za\ dosego postavljenih ciljev. Skupščina Zveze trgovinskih zbornic je zlasti priporočila, da bi se izvedla čim večja specializacija v trgovini na veliko in da bi se s strani proizvajalcev pri dajanju ugodnosti, kot je pri odobravanju rabata in kaša skonta, upoštevala enako trgovina na veliko kot trgovina na malo. Posebno pa je bilo poudarjeno, da je potrebno tudi v trgovini preiti na modernejše oblike postrežbe, to je na samopostrežbo, samoizbiro in druge oblike prodaje. Blago naj bi bilo že preje pakirano, v trgovini pa naj bi bile organizirane razne storitvene delavnice — servisi. Zlasti naj bi se organizirale tržnice na veliko, kjer je možna večja koncentracija ponudbe in povpraševanja. S tem bi. bila tudi omogočena večja stabilizacija, cen. Take tržnice naj bi bile po možnosti organizirane tudi po strokah in je zlasti priporočljivo organiziranje take tržnice za meso in sploh za kmetijske pridelke. Druga, to je skupščina Zvezne industrijske zbornice pa je sprejela resolucijo, ki je zajela naloge, ki nas čakajo v tem pogledu v bodoče, Posebno je bilo poudarjeno poslovno združevanje proizvodnih, to je industrijskih podjetij. V tem pogledu priporoča skupščina vse oblike takega združevanja, ki jih dopuščajo zakoni, to je tudi pogodbene skupnosti. Na. ta način naj bi dosegli večje gospodarske uspehe, zlasti pa naj bi se preko poslovnih združenj uvajali sodobnejši tehnološki postopki in sodobnejša organizacija dela v proizvodnji. Poslovna združenja naj bi tudi skrbela za skupno nabavo in prodajo proizvodov doma in v tujini. Temelj resolucije te skupščine je torej na poslovnem združevanju industrijskih gospodarskih organizacij, kar se smatral kot sodobna oblika in način za dosego 'večjih gospodarskih uspehov. Do tega je skupščina prišla na podlagi ugotovitve, da je sedaj industrija. pri nas dosegla tako razvojno stopnjo, ko nujno zahteva njeno povezovanje in združevanje Zaradi. boljšega izkoriščanja zmogljivosti, surovinskih virov ter produktivnejšega in ekono-mičnejšega dela. Ko govorimo o sklepih oziroma resoluciji omenjenih skupščin, moramo vsekakor poudariti, da temelje na stvarnih temeljih, saj kažejo sedanji, rezultati tako v trgovini kot v industriji velike uspehe. Ze porast proizvodnje in podatki kažejo, da so bili v povprečju doseženi rezultati, ki jih predvideva družbeni gospodarski načrt. V Sloveniji je zlasti izredne uspehe pokazala elektroindustrija, ki je doslej presegla po načrtu predvidene uspehe. Morda nas čaka največ dela v trgovini, zlasti v organizaciji prodajne mreže, ki ne zadovoljuje in ki je tudi glede na splošen dvig našega. gospodarstva v zaostanku, Seveda bo treba v tem pogledu storiti še mnogo, posebno glede sredstev. ki so trgovini potrebna, da se bo lahko razvila do sodobne višine in tako zadostila vedno večjim potrebam in zahtevam prebivalstva. Iz Dojrana na Dojranskem jezeru v Makedoniji javljajo: -Pred začetkom glavne turistične sezone so v Dojranu, enem izmed najlepših jezerskih letoviških krajev Makedonije, objavili cene gostinskim uslugam v letošnjem letu. Trije obroki — zajtrk, kosilo polnjevanje predvidenih planskih nalog v kmetijstvu. Med te natečaje sodijo: natečaji za nakup plemenske goveje živine, za gradnjo centrov za gojenje elitne plemenske goveje živine, za postavitev centrov za umet- RAZPIS za sprejem dijakov za šolsko leto 1950/60 in sicer: 20 dijakov v navtični odsek 20 dijakov v strojni odsek 15 dijakov v ladjedel. odsek. Pogoji za sprejem v šolo so: 1. da je kandidat z uspehom dovrš 1 osemrazredno osnovno šolo ali nižjo gimnazijo; 2. da bo z uspehom opravil sprejemni izpit iz materinščine in matematike; 3. da je telesno in duševno zdrav in sposoben za pomorsko službo, kar bo ugotovil šolski zdravnik z zdravniškim pregledom pred sprejemnim izpitom; zdravniški pregled kandidatov za ladjedelski odsek ni obvezen; ■I. da kandidat ni starejši od 17. let. Zdravniški pregledi in sprejemni izpiti bodo 25., 2G. in 27. junija 1039 ob osmi ur; v Pomorski srednji Soli v Piranu. Prijave za sprejem morajo biti kolkovane s 30 dinarjev državne in z 20 dinarjev občinske takse (takse občine Piran). Prijave je treba poslati ravnateljstvu Pomorske srednje šole v Piranu najkasneje do 22. junija 1959. K sprejemnemu izpitu morajo kandidati prinesti zadnje šolsko spričevalo (dijaško knjižnico), rojstni list (izpisek iz matične knjige), mnenje osnovne šole, kjer je kandidat dovršil zaključni razred, o sposobnostih in nagnjenjih kandidata, Ce kandidat ne prosi za vpis neposredno potem, ko je končal osnovno šolo, tega mnenja ni treba priložiti. Omenjene listine lahko priloži že k prijavi. Nekolkovanih prijav (prošenj) ravnateljstvo Pomorske srednje šole ne bo vpoštevalo. Sola ima svoj Internat, v katerem lahko stanujejo in se hranijo vsi dijaki proti mesečni vzdrževalnim din G.000.—. no osemenjevanje krav, dalje natečaji za agromelioracije, za dopolnitev obnove že obstoječih vinogradov in sadovanjakov, za dodatno opremo za mlekarne in za urejevanje strnjenih sadovnjakov. Živinorejski kombinat na Postojnskem se bo udeležil natečaja za gradnjo hlevov ln drugih naprav. Kmetijske organizacije, zlasti zadruge, se bodo udeležile natečaja za agromelioracije, to je za urejevanje travnikov, panšikov in vrtnarij ter izvedbo drugih manjših del, potrebnih za izboljšanje kmetijskih površin. Prav tako pomemben je natečaj za obnovo oziroma dooolnitve obnove že obstoječih vinogradov in sadovnjakov. Tega natečaja se bodo udeležila nekatera posestva v obmorskem pasu. kot so Brič—Puče. Seča in druga, ki še nimajo popolnoma zaključene obnove na večjih strnjenih In zaokroženih kompleksih. Mlekarne v Ilruševju, Ilirski Bistrici in Dekanih se bodo lahko udeležile natečaja za uvoz dodatne opreme, kot so posncmalniki, pasteri/.atorji ln podobno. Natečaj za urejanja intenzivnih sadovnjakov pride v poštev predvsem za kmetijski zadrugi Koper in okolica in Ber-toki—Ankaran pa tudi za nekatere zadružne organizacije v Brkinih za nadaljnjo obnovo sadovnjakov. Rok za sestavo ter predložitev elaboratov in rentabilitetnih računov je za večino zgoraj omenjenih natečajev zelo kratek, zato je treba s pripravami pohiteti, saj je prav od teh družbenih sredstev v veliki meri odvisno, kako bomo izpolnili petletni perspektivni plan razvoja kmetijstva v okraju. Člani okrajnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo so zalem zelo podrobno razpravljali tudi o perečih problemih živinoreje in mlekarstva v okraju. Pri tem so poudarili, da bi bilo potrebno dosledno izvajati uredbo o prepovedi klanja telet. Skrajni čas je tudi, da bi kmetijske zadruge, državna posestva in kmetovalci zasebniki začeli z organiziranim pitanjem goveje živine. To je še zlasti potrebno v obmorskem pasu Slovenske Istre, kjer je iz leta v leto čedalje manj goveje živine in kjer so tudi hektarski donosi zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja čedalje manjši. Člani sveta so se temeljito pomenili tudi o takojšnji ureditvi živinorejsko-veterinarske službe v okraju ter so proučili stanje drevesnic v Ilirski Bistrici, Ankaranu in Sečovljah, nato pa so proučili načrt usposabljanja srednjih kmetijskih kadrov v naši republiki, ki določa, da bi v nekaj letih izšolali za potrebe kmetijstva vsaj tisoč strokovnjakov s srednjo kmetijsko izobrazbo. V ta namen bodo v naši republiki ustanovili še nekaj novih srednjih kmetijskih šol. Morda bi kazalo ustanoviti takšno šolo tudi na Primorskem, v nasprotnem primeru pa je treba napraviti vse. da bi čimveč ljudi iz obeh okrajev obiskovalo eno izmed tistih šol, k; bodo začele s poukom v jeseni. in večerja — bodo letos stali samo 170 din. To pomeni, da bo dnevni penzion s prenočiščem vred stal na Dojranskem jezeru okrog 400 dinarjev. Ker mnogo izletnikov, tujih in domačih turistov, prihaja tjakaj z lastnimi šotori, bo letos zanje letni dopust res izredno poceni.« NOVO NA KNJIŽNI POLICI it MOVO M A ECNJ02N! PÖLICH it N N J S Ž N S POLICI Tir B. TRAVEN (Odlomek iz romana MRTVAŠKA LADJA. Izdala založba Lipa v Kopru, opremil Marjan Vojska, prevedel Jože Dolenc) Dva dneva sta že minila. Ravno sva nastopila izmeno in sva na pol očistila peči žlindre, ko sem zaslišal strašanski pok .in tresk. Najprej sem tekel h kotlom, potem pa nazaj na kup premoga. Koj nato so bidi kotli že navpično nad mano, nekaj vrat na pečeh se je odprlo in žerjavica je padala v kotlišče. Ni mi bilo treba stopati po lestvi navzgor, po ravni ploskvi sem lahko šel k odprtini v jašek. Stanislav je bil že zunaj. Ko sem prišel v skladišče, je on ravno plezal skozi odprtino v krovu. Ta trenutek smo zaslišali grozoten krik iz kotlišča. Tudi Stanislav je slišal krik in se obrnil. »To je bil Daniel, nakladač,« sem zakričal Stanislavu. »Mislim, da ga je zgrabilo.« »Prekleto, dol, pa hitro,« je kričal Stanislav. Bil sem že zopet v kotlišču. Kotli so še zmerom stali na glavi in vsak hip lahko katerega raznese. Električna luč je ugasnila, ker je bil očividno kabel pretrgan. Toda žerjavica je dajala dovolj svetlobe, čeprav je bilo vseh skupaj videti kar pošastno. Daniel, eden izmed črncev, je ležal po dolgem, levo nogo pa mu je stisnila težka odtrgana plošča. Jack Hines: KOŽA ČRNEGA VOLCJAKA Iz lastnih doživljajev in iz pripovedovanja drugih je napisal Američan Jack Hines knjigo »Koža črnega volčjaka«. To je vrsta zgodb o prebivalcih Aljaske, o doživljajih s psi an o številnih pustoloveih-zlatokopih. Posebno pomembni so v tistih krajih psi, ki pionirjem še v današnji dobi letal in helikopterjev vlačijo sani. To so psi malamuti, la; neredko izhajajo naravnost od volčjih prednikov, od katerih so podedovali skoraj vse primarne nagone. Avtor sam, Jack Hines, se je komaj dvanajstleten odpravil v malo znane In negostoljubne pokrajine Aljaske, kjer so odkrili zlato rudo. Po številnih doživljajih in razočaranjih je stopil v službo pri neki družbi, ki je v teh krajih odprla rudnik. Iz njegovih srečanj z rudarji so nastale zgodbe, ki jih je izdala Mladinska knjiga v prevodu Mare Puntar lin z ilustracijami Milana Bizovičarja. D. H. Lawrence: ZALJUBLJENE ŽENE Angleški pisatelj D. H. Lawrence velja za mojstra psihološkega romana. Stalni motiv njegovih del je večni boj med »njo in njim«, kar je po njegovem podtalni boj med samico in samcem. Se bolj je seveda ta boj zapleten, če ga avtor prenese v svet Izobražencev 'in v svetovljansko družbo, Tako srečamo v »Zaljubljenih ženah« zakotni rudarski kraj, iz katerega se ljudje trgajo v londonsko bo-hemsko življenje in podeželsko graščino, ki ne zadovoljuje sveta željne mlade ljudi. Tu so usode učiteljice, slikarke, svojevrstnega filozofa, ohole graščakinje, bogatega in lepega mla-den'ča, nemškega umetnika in še cele galerije podeželanov. Vse to se v dolgih peripetijah in hudih notranjih bojih zapleta in prepleta, dokler ne privede nekatere v zakon, druge pa iz brezizhodnega položaja v smrt. Knjigo je izdala založba Obzorja v Mariboru v lepem prevodu Jožeta Fistroviča in v opremi Uroša Vagaje. WALTER DE LA MARE: TRI KRALJEVE OPICE Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je pred kratkim izdala v prevodu Janeza Gradšnika in z originalnimi ilustracijami Mildreda E, El-dridga svojevrstno knjigo z naslovom TKI KRALJEVE OPICE. Podnaslov te knjige, ki jo je napisal znani an-glešk- pesnik Walter de la Mare, je »Kako se kratkočasijo velik' princi*. Knjiga je napisana preprosto in neposredno, vendar je to ena najbolj poetičnih in domiselnih zgodb za do-raščajoče otroke in odrasle. Avtor je že po svojih pesmih znan, da ustvari svojevrsten svet domišljije 4n sanj in to svojo lastnost je prenesel tudi v prozno delo o kraljevih opicah. To pa je obenem lastnost, ki je tako blizu otrokovemu sanjskemu svetu in čustvovanju. Pisatelj nas popol.ie v nenavadni svet. k čudovitim prigodam morda terja včasih od bralca veliko pozornosti 'in malce napora, vendar pa mu ta trud poplača s pesniško lepoto. Kričal je in kričal, ker se je cvrl na žerjavici. Poskušali smo vzdigniti ploščo a ni šlo, niti z grebljo nismo mogli tako blizu, da bi jo vzdignili. »Ne gre, Daniel, nogo je močno priščenilo,« sem kričal Da-nielu v blazni hitrdci. Kaj naj napravimo? Ali naj ga pustimo tu? »Kje je kladivo?« kriči Stanislav. Kladivo je že pri roki in v trenutku smo poravnali lopato in brez pomislekov odseka Stanislav z njo črncu nogo. Trije udarci so bili potrebni, Daniela smo izvlekli k odprtini v jašek, ga vlekli skozi skladišče in ga potisnili skozi odprtino v krovu. Zunaj ga je takoj zagrabil drugi črnec iz naše izmene, ki se je pravočasno rešil na varno. Prepustili' smo mu Daniela in zdaj poskrbeli za sebe. Stanovanie je že bilo v vodi. Empress je štrlela z zadnjim delom visoko v zrak. Tega pri vajah s čolni niso preskusili. Bilo je vse popolnoma drugače, kot navadno. Nekoliko časa je luč še gorela. Inženir jo je preklopil na akumulatorje. Zdaj je počasi ugašala, ker so se akumulatorji verjetno izpraznili ali pa je kakšna ovira pritiskala na kabel. Pomagati si je bilo treba z žepnimi svetilkami ali z zasilnimi svetilkami. Nikogar iz stanovanja nisem videl. Gotovo je bilo že po njih. Oni niso več mogli ven. Na vrata je pritiskalo več ton vode. Čoln številka dve se je odtrgal, a ga je v hipu odplavilo valovanje, ne da bi bil v njem kdo od posadke. Čolna številka štiri ni bilo mogoče vzeti. Ni bil pripravljen. Čoln številka ena je bil pripravljen in poveljnik je zapovedoval posadki. Potem se je čoln spet približal ladji in čakal nanj, ker je zaradi spodobnosti ostal na krovu. Pomorsko sodišče rado vidi take reči in jih pohvali. Zdaj je bil pripravljen tudi čoln številka tri. Vanj smo se spustili Stanislav in jaz, dva inženirja, zdravi črnec, nakladač premoga in Daniel z odsekano nogo, ki je bila obvezana s srajco; dalje smo dobili v čoln prvega 'inženirja in strežnika. Podoba je bila, da so kotli pridno vzdržali, morebiti jih je pomirila žerjavica, ki je padla na tla. Češpljevca pa na ladji menda ni bilo. Odrinili smo. Medtem je kapitan skočil v čoln številka ena in tudi ta je v redu odrinil, A še preden so zaveslali, je močan val vrgel čoln ob ladijski trup. Kar naprej so poskušali, da bi pošteno odrinili in odveslali. Tedaj pa se je nenadoma nekaj odtrgalo od ladje in z lomečim in drobečim se ropotom treščilo na čoln. Zaslišal se je krik mnogih glasov, potem pa je vse utihnilo, kot bi krik, čoln in posadko na mah pogoltnil velikanski gobec. Mi smo kar lepo odrinili in veselo zaveslali. Kurz proti obali. Z nekaj vesli nismo mogli priti daleč. Valovi so bili vražje visoki in včasih smo bili za dve dolžini čolna visoko na vodnli steni. Tedaj so vesla visela v zraku, niso se mogla vpreti v vodo, pa nas je premetavalo sem ter tja. Inženir, ki je sedel ob vesiu, je nenadoma rekel: »Nasedli smo precej nizko, Komaj tri čevlje. Na pečino,« »Ni mogoče,« je odgovoril prvi častnik. Prijel je veslo, meril globino in nato rekel: »Prav imate. Ven moramo, na piano!« Povelje mu je bilo še na pol na jeziku, ko smo zleteli strmo ob visok vodni zid, Val nas je zgrabil, kot majhen krožnik in treščil cel čoln s tako silo ob skalo, da se je zdrobil na tisoče drobcev. »Stanislav!« sem zakričal v besneče valove, »Ali se moreš česa oprijeti?« »Niti suhe slamice,« mi je kričal. »Plaval bom nazaj k barki, Nekaj dni bo gotovo tako stala, kot stoji sedaj. Kar tako hiti-o se tudi ne bo potopila.« Ideja ni slaba. Poskusil bom obdržati smer proti črni pošasti, ki so je razločno dvigala proti nočnemu nebu. In za vraga, oba sva prišla do nje, čeprav so naju valovi ne vem kolikokrat vrgli nazaj. Splezala sva na barko in poskušala priti do srednje palube. To ni bilo tako lahko. Zadnji del ladje je bil zdaj paluba ali streha srednjega dela ladje. Oba hodnika sta bila sedaj globoka jaška, v katera se ponoči ne bi mogel spustiti in bi se še podnevi težko. Valovi so se zaganjali izredno visoko in videti je bilo, kot da postajajo čedalje bolj divji. Očitno smo nasedli ob oseki, ker je voda začela naraščati. Empress je stala trdno . kot stolp, stisnjena v razpoki čeri. Kako je mogla priti v tako lego, ki nikakor ne ustreza ladji, je vedela samo ona. Ni se stresla, ne zatrepetala, tako trdno je stala. Le včasih, kadar se je. posebno močan val zagnal v njen oklep, je 2e tri desetletja se milijoni bralcev po vsem svetu vprašujejo, kdo neki je B. Traven, pisatelj številnih priljubljenih pustolovskih in socialnih romanov, po katerih je posnetih tudi nekaj filmov. Do zdaj je odpovedalo Še vse poizvedovanje po njem, odkriti ga niso mogli niti tisti, ki so razpredli pravo vohunsko mrežo. V slovenščini imamo že precej Travnovih romanov in zdaj se jim je pridružil še nov, MRVAŠKA LADJA, ki ga je izdala koprska založba Lipa v prevodu Jožeta Dolenca in v opremi Marjana Vojske. To je zgodba o preprostem ladijskem delavcu, ki po naključju ostane brez vseh listin, s katerimi bi lahko dokazal svojo identiteto. Tako postane brezpraven človek, ki ga vsak lahko peha sem in tja, ženejo ga iz države v državo, dokler ne pride zopet na morje, po katerem hrepeni kot pravi mornar. Toda ker je brez listin, lahko pride samo na ladjo, ki je prav tako brez dokumentov, mrtvaško ladjo, ki ni vpisana v noben register, ali pa na ladjo, ki se bo kmalu na vožnji potopila z moštvom vred, lastniki pa bodo dobili visoko zavarovalnino. Seveda je življenje na taki ladji pravi pekel, nečloveško življenje polno trpljenja, lakote, ponižanj. Avtor ostro in zajedljivo razkriva pokvarjeno družbo in izprijene ljudi, toda tudi iz trdega življenja izlušči košček človeške lepote in poišče med vsem trpljenjem svetli žarek. trznila z .rameni kot bi se ga hotela otresti. Viharja sploh ni. bilo. Razburkano je bilo samo morje v svojih globinah. Tudi ni bilo nobenega znamenja, da se vihar bliža. Vsaj v prihodnjih šestih urah ne. Potem je nebo posivelo. Sonce je vzšlo. Sveže umito se je vzdignilo iz svoje morske kopeli neizmerno visoko. Najprej sva se razgledovala po morju. Nič ni bilo videti. Podoba je bila, da noben človek ni ostal živ. Da bi se kdo rešil, nisem verjel; tudi Stanislav je v to WALTER DE LA MARE dvomil. Nobene ladje nismo videli, ki bi plula mimo. Poleg tega nismo bili na potu, po katerem plovejo ladje. Kapitan je zaplul v stran, da ga ne bi opazile pa-trole ali ladje, ki bi plule mimo. Ta šala ga je drago stala. Nadejal se je, da bo mirno opravil svoj posel. S tem, da nobenega človeka iz stanovanja ne bo mogel vzeti s seboj, ni računal. Če bi bila oba čolna oskrbljena s posadko, kot bi bilo treba, bi bilo veselje zapustiti ladjo in bi se brez skrbi rešili. (Odlomek iz povesti TRI KRALJEVE OPICE. Z risbami Mildreda E. Eldriga in v prevodu Janeza Gradišnika jo je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani) V bližini je rastla samo redka trava in trnovi grmi, le na južnem robu strmine se je vzdigovala majhna skupina ali gaj ukkovih orehov in olla-kond. Proti tem se jc napotil umgar z debelim polenom v roki. Ko je prišel do njih, je obstal pod njimi in zalučal poleno v drevo, natanko tako kakor je bil pogosto naredil Nod sam, in kmalu spravil dol dva, tri imenitne grozde ukkovih orehov. S temi se je vrnil in jih nekaj pomolil mirnemu malemu molgarju. »Tu imaš, sin moj,« je rekel, to je pax, in to pomeni mir, razumeš. Jaz se ne bojim tebe, ti se ne bojiš mene. Tako je torej vse v najlepšem redu.« In tako sta sedela pod žarečim soncem, okoli in okoli je bil slepeče beli sneg. umgar je žvečil pečeno meso in strmel čez daljni gozd, Nod pa je vneto klal ulckove orehe in lu- s samimi admirali.« Vstal je in zrahljal Nodu vrv okoli vratu. »To je namreč tako,« je rekel. »Andy Battle še ni postal kanibal — ne za belo ne za črno ne za opičje meso. Ne bi te pojedel, sinek, tudi če me jutri naredijo za angleškega kralja, čeprav, po vremenu sodeč, to ni posebno verjetno, zato se mi nič ne motaj okoli ognja!« »Nemotakolonja,« je rekel Nod, oponašajoč ga prijazno. To je spravilo Battla v tak krohot, da se je tresla koča. Napolnil je Nodu pladenj z vodo in mu dal še preostale ulckove orehe. Šel je v kočo in si prinesel mušketo, smodnik in krogle. Posadil si je na glavo klobuk s širokim vrhom, si oprtal mušketo čez ramo, prijazno pokimal malemu me-žikajočemu mulgarju in se odpravil. Nod je gledal za njim, ko .le kora- ščil iz njih mehko, mlečno, kutinasto jedro. Komaj da je kdaj umaknil uročeni pogled z umgarjevega obraza, in kolikor dalj ga je gledal, toliko manj se ga je bal. Vsa druga bitja, kar jih je kdaj videl, so se mu zdela v primeri s tem temna in mračna. Umgarjev obraz je bil nenavaden in svetal kakor blesk plamena. »Zdaj pa poslušaj, sinek,« je izne-nada rekel umgar, ko je bil pozajtr-koval in še nekaj časa zamišljeno po-sedel, »grem tjale — tjale,« je pono-.vil in pokazal z roko čez potok; »opica pongo pa ostane tukaj — tukaj,« je ponovil in pokazal na kočo. »No, recimo, da Andy Battle, to sem jaz« — naklonil se je prot. Nodu in se nasmejal — »recimo, da Andy Battle nekoliko bolj zrahlja ta konec vrvi, ali mi gospodič pongo ne bo kakšne zagodel, kaj?« Nod si je zelo prizadeval, da bi razumel, in držal se je modro, kolikor je le mogel. »Ulla mulgar mažubba; zingli umgar,« je rekel. Battle se je zasmejal: »Ugga, nugga, žugga, poldruga! Tako je to — natanko tako je ta reč,« je dejal. Nod ga jc brez strahu prijazno pogledal in se nasmejal. »Zlomek me vzemi, če ne ve!« je rekel Battle. »V tej mali kosmati lobanji je več pameti kot na celi ladji čil vstran. Skočil je krupno dvakrat, trikrat, pa jc bil onstran zamrzle vode, in kmalu je izginil po strmi stezi, ki je držala dol v gozd. Ko mu je umgar izginil izpred oči, se je Nod ulegel v senco koče iz brun. Čutil je neko nenavadno lagodnost, kakor da v vsem Munza-malgarju ni ničesar, česar bi se bilo bati. Nič več ni bil besen in potrt. Nekaj časa bo počival tukaj pri tem umgarju, če je ta tako prijazen, kakor se zdi. in poskusil razumeti, kaj pravi. Potem ko se mu pozdravijo rane in tvor; na podplatih, ko bo njegova rama spet čisto dobra, se vnovič odpravi brata iskat. Ares prihodnji dan. pa še dan za tem, je Nod sedel potrpežljivo in mirno, z dolgo vrvjo okoli vratu privezan k umgarjevi koči. Kadar mu je Baitle govoril, ga je resnobno poslušal. Ce se je le-oni smejal in kazal zobe, je veselo pokazal tudi Nod svoje. In kadar je Battle sedel pobito, molčeč in zamišljen, se je Nod delal, kakor da je nedopovedljivo zavzet s svojimi orehi. In kmalu je mornar sam odkril, da se začenja veseliti, kako bo ob vrnitvi z lova videl kosmati oliraz. kako mirno kuka iz ovčjega jopiča. Tretji večer, ko se je vrnil domov po daljši odsotnosti, utrujen in težko obložen, z majhnim ostronogim mladičem iin-polanke in z velikim, od mraza počr- nelim šopom niinov, je Nodu povsem snel povodec in ga osvobodil. »Takole!« je dejal; »zdaj bova zajemala iz iste sklede, gospodič pongo. Andy Battle je tudi sam okusil malo suženjstva, in to ni nič prida, sinek moj. Grize te kakor rja železo, sin moj; in Andy ga je dobil svojo mero. Meni je tudi tvoja druščina čudovito pogodu, in če je moja pogodu tebi, potem bova dobro jadrala, tako ti povem. Ce pa so tiste brezrepe in re-pate opice tam onstran bolj po okusu kot mornar z razbite ladje, kdo bi ti mogel zameriti? Svoji k svojim pravim jaz; hlače k hlačam, in golo h golemu. Prej ko za vse drugo morava zdaj poskrbeti za to, da bova razumela drug drugega,« Nod je resnobno poslušal vse to govorjenje in tudi ujel, kaj misli mornar, zdaj po kaki besedi, zdaj po migljaju, mežiku ali nasmešku in po gibu z velikim palccm. »Ampak o Andyju Battlu lahko povem,« je nadaljeval mornar, »da mu tuji jeziki nikoli niso radi šli v glavo. In zato pravim, da bo Andy naučil gospodiča ponga svojega jezika. In zdaj bova začela! Tole,« je dejal in vzdignil na nožu velik kos mesa, »je meso.« »Emeso — nf!« je rekel Nod in se stresel. »In tole tu so orehi,« je rekel Battle. »Soorehi!« je ponovil Noti in se po-gladil po trebuščku. Battle je udaril po svojem panjn. »Preimenitno!« je rekel. »Rojen si za učenjaka. No, opicam, kakor si ti,« je nadaljeval, gledaje Nodu v obraz, »če se ne motim, pravijo zamorci ,pongo'.« Nod je zmajal z glavo. »Ne? Potem pa ,nžekko',« je rekel mornar. Nod je spet zmajal z glavo. »M» mulla-mulgar! Pongo — žekko« — močno je odkimal — »me mulla-mulgar Ummanodda nizza-nila.« Umgar se je glasno zasmejal. »Potem pa oprostite, gospod Notldlo Ebenezar, moje ime je Battle — Andrej ali Andy, in to se izgovarja Endl Beti.« »Zgovarjendi — Bell,« je sunkoma rekel Nod. »Sijajno!« je dejal mornar. »Jaz sem v primeri s teboj prav zabita glava, sinek moj. No, torej, pa vzdlg-nimo sidro in začnimo! Andy Battle je Anglež; žlvio! Andy Battle--- »Endi Befl--it »Je Anglež,« »Jenegelež,« je rekel Nod zelo počasi. »Zivio!« je zavpil Battle. »šivuju!« je zavreščal Nod. In battle se je zibal sem in tja po panju oa smeha. »To je kratko malo sijajno, sin moj, sijajno! ,Jcnagleš!' Tako gotovo kakor so mornarji rojeni zato, da se potapljajo. odjadrala bova čez modro morje od Anglije stare, predrage zemlje. Srebrnik, če boš podal šapo, in dva, kadar boš voščil dober večer. Obogatela bova, boš videl, pa bova šla živet v čedno hišico s šestimi palmami in enim zamorcem doli pri Ipp'.^* byju. Andrew Battle. vitez in plenuc, pa Ebenezar Nodl, princ iz dežele Pongo. Da. kralj bo prihajal na večerjo k nama. prav po domače bo sedel sred; med nama in si tešil iz zlatega vrča.« Po petmesečnem odmoru so se 15. maja začela dela v novem koprskem tovornem pristanišču. Začeli so s ponovnim poglabljanjem morskih tal pred operativno obalo, hkrati pa je »Gradiš« prevzel gradbišče in začel na njem z deli za pristaniško tranzitno skladišče, katerega prvo polovico mora zgraditi že do 30, oktobra letos. Novo tranzitno skladišče Lo zgrajeno vzporedno z novo operativno obalo in oddaljeno od njenega roba 16,5 m. Dolgo bo 112 m in 24 m široko. Bo enonad-stropno s skupno pokrito površi- P/l »BIHAČ« je 17. maja odplula iz London Riverja v Charleston in Savannah (ZDA), kamor bo prispela 7. junija. F/i »DUBROVNIK« je 28. maja priplula iz London Riverja v Boston (ZDA), kjer manipulira s tovorom. Mil »GORENJSKA« je 24. maja priplula iz Reke v Ploče, kjer naklada tovor. P/l »GORICA« je 17. maja plula skozi Suez na poti u Fareast. P/l »LJUBLJANA« je 19. maja odplula iz Zdanova v Jugoslavijo. M/l »MARTIN KRPAN« je 23. maja nrislala v Lattaqiji na poti v Jugoslavijo. Pil »NERETVA« je 29. maja pri-plida v Split, kjer raztovarja. v P/l »POHORJE« je 24. maja Odplula iz Ploč s tovorom za Fareast. P/l »ROG« je 21. maja prispela na Reko, kjer raztovarja pripeljano blago. P/l »ZELENGORA« je 15. maja odphda iz New Orleansa (ZDA) za Reko, kamor bo prispela 13. junija. JAPONCI IN RIBE V Tokiu bi se tujec zaman oziral za ogromnimi klavnicami, kakršne poznajo naša velemesta. Zato pa se Japonska prestolnica postavi z ribjim trgom, kot ga nima svet. V Tokio me pripeljejo le rib, ki jih milijonsko mesto porabi samo, tja dovažajo ribji; ulov tudi iz daljave sto in več kilometrov. Tokio je glavni ribji trg in ribja borza za ves osrednji del Japonske, saj živi otoška država po-največ od rib. Riba je za majhen denar na razpolago vsepovsod In ob vsakem ¿asu: kuhana, pečena, pra-žena in surova, Surova kot jed. Za naše pojme nemogoče, pa je vendarle res. Za Japonce Je surova riba poslastica. Seveda ne vsaka. Ribo, ki jo iiočejo užiti surovo, razrežejo na prav majhne koščke. Posebej prlpra-- vijo ostro sojino omako, ki so jI dodali redkvice. Z Jedilnimi paličicami vanjo spretno pomakajo ribje koščke ter j'ih pospravijo skupaj s suhim, mehko kuhanim rižem. Baje Imenitno. Le popolnoma sveža riba Je ■užitna kot surova jed, zato hitijo Toki j tanke kupovat iz prve roke. K; i', no 5.500 m2. Opremljeno bo z dvigaloma na kopni strani, na morski strani pa jo predvidena možnost postavitve portalnih žerjavov. Stavba bo v celoti iz žele-zobetona. Z dograditvijo tega skladišča ob prvi podetapi operativne obale v novem koprskem pristanišču bo ta del obale dokončno opremljen in se bodo pristaniške zmogljivosti znatno povečale. Poglabljanje morskega dna Zaradi lažjega manevriranja ladij pri pristajanju in zlasti odhajanju je treba še poglobiti in razširiti poglobljeni prostor v pristaniškem bazenu. V ta namen je 15. maja grabežni bager »Rapier« začel z maone poglabljati dno povsod tam, kjer zaradi trdih tal tega .ni mogel opraviti sesalni bager »Peter Klepec« lansko leto. Z izkopom trdega morskega grebena se bo vhod v pristanišče razširil za dobrih sto metrov, kar bo zlasti večjim ladjam omogočilo boljši dostop v pristanišče in lagodnejši manever pri odhodu. V začetku prihodnjega meseca se bo grabežne-mu bagru spet pridružil naš stari znanec »Peter Klepec« — zdaj poglablja in čisti morsko dno pri kopališču v Ankaranu — in bo začel poglabljati morsko dno pred Severno obalo ter povečevati pristaniški bazen že za drugo pod-etapo gradnje nove operativne obale. Tudi novo skladišče za les Prav tako napredujejo dela za ureditev skladišča za les." Dokončani so temelji za 53 metrov dolgo in 15 metrov široko lesno skladišče, ki bo imelo okrog 790 kvadratnih metrov pokrite površine za skladiščenje lesa in končnih lesnih izdelkov. Kaj pa operativna obala? Razveseljivo je, da so se dela v pristanišču po nekaj mesečnem odmoru spet začela, čeprav ne v tolikšnem obsegu, kakršen bi bil že potreben glede na razvoj pristanišča. Vse kaže, da bo tudi vprašanje nadaljnje graditve operativne obale v kratkem ugodno rešeno in se bodo dela nadaljevala. To pa je tudi že nujno potrebno, saj se je pokazalo, da sedanjih 136 in pol metrov obale ne zadostuje niti za sprejem dveh ladij srednje tonaže hkrati. Ureditev funkcionalnosti Ne samo izgradnja pristanišča kot objekta, marveč njegova ureditev kot sodobnega pristaniškega kompleksa —• to je zdaj že naloga organov izven graditelja in investitorja. Tudi na tem se dela in je pristaniški prostor deloma že ograjen in postavljene so zapornice s stražarnicami. Končno je tudi čas, da dobi pristanišče svojo končno podobo in status, saj pogosti obiski nepoklicanih'ljudi in posebno otrok ovirajo nemoteno delo v pristanišču, kar postane posebno zdaj, ko so se ponovno začela tudi gradbena dela, tudi nevarno za vse nepoklicane radovedneže, ki ne bodo prav nič prikrajšani, če si bodo vse to vnaprej ogledovali »z galerije« z — Belvedera. _ , ViSi Od novega tovornega pristanišča se širi proti vzhodu širna planjava zasipanega zaliva, kjer takoj za nasipom na prvih metrih osušenega zemljišča postavljajo temelje za nova skladišča lesa, ki bo šlo iz naše domovine ali v tranzitu prek Kopra po morski poti v širni svet. V ozadju je. že videti rumene skladaniee desk, ki čakajo zdaj še kar na prostem, da jih vkrcajo na ladje in popeljejo kupcem v tujino Uvoz južnega sadja se bliža za to sezono h koncu, prihodnje pošiljke pa bodo spet prišle šele prihodnjo zimo. Treba je povedati, da se je mlado koprsko tovorno pristanišče v letošnjem le- Koprska razglednica: pogled čez park pred pošto proti Titovemu trgu. Razgledni stolp ob cerkvi je že brez kazečega ga nadzidka. Res ali samo fotografska ukana? Za zdaj še to — toda recite: ne bo potem Koper spet lepši? tu krepko uveljavilo in si pridobilo sloves kot zelo ugodna uvozna luka za južno sadje. Do tega tedna je pristalo v Kopru 12 ladij, ki so pripeljale 2342 ton pomaranč in limon ter 494 ton banan. V tem času so pristale v novem koprskem pristanišču s tovorom južnega sadja 4 nemške, 3 italijanske, 2 jugoslovanski, 2 etiopski in ena honduraška ladja. Prednost hitrega prevoza lahko pokvarljivega južnega sadja, ki mora kar se da naglo na namembni trg, preko Kopra so spoznala jugoslovanska uvozna podjetja že takoj po otvoritvi novega pristanišča. Uvoz južnega sadja so zato preko Kopra usmerila podjetja »Voče export« iz Zagreba, »Slovenija-sadje« in »Prehrana« iz Ljubljane in »Vo-čar« iz Beograda. Izredna ekspe-ditivnost pri raztovarjanju v pristanišču ter hitri in solidni prevozi »Intereurope« na namembna tržišča so utrli pot novemu koprskemu pristanišču kot uvozni luki za južno sadje. Redno se je dogajalo, da je prejel uvoznik južnega sadja blago v Ljubljani in Zagrebu še isti dan, ko je bilo pripeljano v Koper, naslednje jutro pa že v Osijeku in Beogradu. Ker je pri uvozu južnega sadja važen hiter transport iz ladje na namebno tržišče v državi, je novo koprsko pristanišče s pomočjo špedicijskega podjetja Čeprav živimo v deželi, lci je izrazito turistična že po svoji kraški in obmorski; naravi, so med nami mnogi, lci še vedno mislijo, da je turizem le zadeva gostincev. To mnenje je temeljito zmotno. Turizem je zadeva vsega prebivalstva naših turističnih krajev in njihove okolice. Korist ¡s SI m - ................... Nova operativna obala postaja že pretesna in prekratka za naraščajoči promet. Pokazalo se je, da dve ladji srednje tonaže komaj še skupaj pristaneta ob 136 in pol metrih sedanje operativne obale, zato je nadaljevanje gradnje nadaljnjih vsaj 60 metrov kar najbolj nujna naloga in potreba. Na sliki: parnik »Hercegovina« z Reke in moderna motorna rečno pomorska ladja JRB iz Beograda »Tamnava« skupaj v novem pristanišču minuli teden Imajo od njega poleg gostinstva tudi trgovina, obrt in celo kmetijstvo. Prav zaradi tega je potrebno, da se te tri zadnje gospodarske panoge neposredno zanimajo za potrebe domačih in tujih turistov, k; nas obiskujejo. Tujec, ki pride k nam, ne potrebuje samo postelje in hrane, marveč tudi marsikaj drugega, kar si kupi bodisi za čas svojega bivanju tu, bodisi zato, da odnese s seboj za spomin ali tudi potrebo. To bi morala upoštevati še zlasti trgovinska podjetja in imeti v svojih lokalih na razpolago zadostno količino in izbiro primernega blaga dobre kvalitete in po ne pretiranih cenah. To velja tako za blago od tekstilij preko galanterije do lahke obutve, kakor za vaze, brušeno posodo, lepotila, razglednice, albume, razne spominke in še najrazličnejše, zlasti drobno blago. Prav razglednice in slike v albumih so zelo važno turistično blago. N' ga menda turista, ki ne bi želel poslati svojcem ali prijateljem in znancem lepe slike kraja, kjer je preživel svoj oddih, al, pa jo v obliki posameznih razglednic oziroma al-bumskili zbirk vzeti s seboj za spomin. Prav zaradi tega je razglednica s kraji ali detajli krajevnih znamenitost; posebno prikladna tudi za turistično propagando. Večina turistov se prav po taki propagandi odloči za obisk tega ali onega letovišča, mesta ali drugače pomembnega kraja. Zato ni vseeno, kakšne so razglednice, bodisi posamezne bodisi v albumskili zbirkah, ki jih nudimo turistu naprodaj v naših trgovinah in trafikah. Prav pri nas ob morju moramo žal ugotoviti, da v tem oziru nI bilo vedno dovolj skrbne in srečno izbire pri nabavljanju razglednic in albumskili slik krajev in krajevnih znamenitosti. Nič manj kot razglednice in slike niso pomembni razni drobni turistični spominki, orl izdelkov ljudske umetne obrti do proizvodov domače indu- strije. Slovenci, in tudi drugi Jugoslovani, se moremo ponašati z mnogimi prav čednimi in zanimivimi izdelki te stroke, kot so keramika, lesna galanterija, vezenine, čipke itd. Vendar moramo na žalost opažati, da nudijo naše trgovine, in še posebno trafike, le prečesto naprodaj izdelke, ki nimajo z ljudsko umetnostjo nobenega opravka in so le ničvreden kič špekulantov brez potrebnega znanja in sposobnosti. Tako se na primer pojavljajo skrajno neokusni zmazki na odrezkili lesa, razne obložene steklenice, kičasto okrašene škatlice, doze in podobne stvari. Pred turisti nas prikazujejo kot ljudi brez okusa in estetske kulture. Zato bi bilo bolje, da jih sploh ne bi prodajali. Turist bo namreč po njih presojal tudi našo celotno kulturo. Tudi izgovori, da so potrebne zaradi domačega prebivalstva, ki jih kupuje, niso opravičljivi. Ce so nekateri naši ljudje res brez okusa, jih je treba vzgojiti in navadili, da bodo tudi oni rajši segali po kvalitetnejšem blagu. Nikakor ne smemo pozabiti, da so imeli naši dosti manj izobraženi predniki eelo prav prefinjen okus, kar pričajo izdelki narodne obrLt, ki so se nam ohranili. O vseh teh vprašanjih je bilo govora na več sestankih v okviru naših okrajnih zbornic, turistične zveze in poslovnih krogov, sklicanih v zadnjem času v Kopru v okrajnem merilu. Sprejeti so bili tudi nekateri dobri sklepi, kako izboljšati sedanje razmere na našem trgu s spominskim blagom v turističnih krajih. Letos morda še ne bo mogoče popolnoma odstraniti kiča, ki se je marsikje razbohotit, zato pa bo moral vsaj postopoma 'zginiti v prihodnjem in v naslednjih lelih. Naše ustanove za umetno obrt, naše umetniške delavnice, čipkarne in razna industrijska podjetja izdelujejo vrsto kvalitetnih stvari, ki nas pred tujim svetom lahko dostojno predstavljajo. Treba jih je le poiskati, nabaviti in staviti v prodajo. »ar. »Intereuropa« doseglo rezultate daleč nad povprečjem jugoslovanskih luk. Zato smo z doseženim uspehom lahko zadovoljni in nanj tudi ponosni, hkrati pa nanr je to obet povečanega prometa z južnim sadjem preko našega pristanišča prihodnjo jesen in na zimo. -šus RAZŠIRJENJE LETOVIŠČA SOCl Znano sovjetsko letovišče SOCl ob Črnem morju bo do leta 1965 tako .povečano in razširjeno, da bo letno lahko sprejelo do 1,2 milijona gostov. Lani je tam letovalo pol milijona ljudi. Novogradnje bodo sledile vzorom bolgarskih kopališč, kjer namesto večnadstropnih sanator'ijev gradijo penzlone in manjša gostišča. Mislijo seveda tudi na camping-prostore. V Bližini Sočija bo nastalo še posebno poletno letovišče za okrog 5000 gostov. Vse gradnje in ureditve bodo stale pribl'Sno poldrugo milijardo rubljev. SPREMEMBE V FRANCIJI V načinu življenja namreč: Prej so malo jedli in veliko pili, zdaj pa je obratno. Dvakrat zaporedoma slaba grozdna letina in občutna podražitev v|n so Francoze usmerili na pivo in mleko. Vina steče po njihovih grlih desetkrat manj kot prej. To kaže statistika, ki tudi trdi, da zato zdaj pa več pojedo. Potrošnja vsakdanjih živil se je znatno dvignila, Le kaj poreče vitka linija?! ZNOVA V MORSKE GLÔBÏNË Pozornost vsega sveta je pred nekaj leti vzbudil sloviti Auguste Piecard, ko se je s potapljaško gondolo »Trieste« spustil 3150 m globoko v morje. Spremljal ga je njegov sin Jacques, ki se je šele leta 1953 priključil praktičnemu delu svojega očeta. Prej je bil domači učitelj nekdanjega italijanskega prestolonaslednika, kasneje je v Zurichu predaval o narodnem gospodarstvu, nedavno pa je sklenil pogodbo z mornarico ZDA, da bo zanjo raziskoval morske globine. 15,000 kg težko potapljaško kroglo so mu Izdelali v Essenu. Z njo se bo zdaj 30-letni znanstvenik v kratkem spustil v večno temo oceanskih voda. DVA SOVJETSKA LEDOLOMILCA V leningrajski ladjedelnici dokončujejo opremljanje prvega atomskega ledolomllca na svetu. Ponosno se že svet! na njegovih bokih ime LENIN v cirilici In latinici. V mogočni ladijski trup z ogromnimi nadgradnjami nameščajo komplicirane stroje- in agregate ter Jih z ostalimi pripravami vred vestno preizkušajo, vse ladijske motorje bo gnala atomska sila, V ta namen dobi ledolorallee tri atomske reaktorje. Vsak od njih bo močnejši od prve atomske elektrarne na svetu, zgrajene v SZ, Skupna zmogljivost IG.000 BRT ledolomllca bo znašala 44.000 HP, to je 2,75 KS na tono odrinjene vode. S. tem bo njegova pogonska sila štirikrat večja kot Jo ima kateri koli drugi ledolomilec. ŠVICARSKA TRGOVSKA MORNARICA Kontinentalna Svlca ima trenutno 19 trgovskih ladij s skupno tonažo 163,7-11 ton. Nedavno je bilo odobrenUl še petdeset milijonov švicarskih frankov za nakup 175,000 ton novih trgovskih ladij. ZENA IN DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA lirZENA IN DOM & ZDRAVSTVO iN VZGOJA ^rŽENA M DOM ft ZDRAVSTVO M VZGOJA KAKO REŠUJEJO TO VPRAŠANJE V LJUBLJANI V MAREZIGAH SMO OBUJALI SPOMINE trski ljudje so bili zavedni Z veseljem sem se odzvala vabilu predsednika ObLO Koper, da se udeležim velike proslave v Marezigali. V delu in v vsakdanjih skrbeh za družino nam včasih zbledijo spomini na preteklost. Čim pa sem stopila v Ma-rezige, je oživela v duhu pred mojimi očmi vsa dolga, težka borba, ki so jo bili naši ljudje za osvoboditev. Pa ne le kraj, tudi ljudje, sedaj za dobro desetletje starejši, so mi nudili spomine. Veselo smo še pozdravljali in rokovali nekdanji aktivisti, ki smo sedaj raztreseni v službah po vsej Sloveniji. Če bi čas ne bil tako skopo odmerjen, bi gotovo preživela lepe ure v obujanju spominov. Zal. pa sem se morala kmalu po slavnostni seji vrniti domov in je to odpadlo. Obšel me je občutek, kot da delamo vsem zavednim, prekaljenim borcem krivico, ko se jih spominjamo le ob slovesnostih. Zaslužili so več, saj je nesmrtno njihovo delo. Da se vsaj skromno oddolžim njihovemu spominu, sem sklenila, da napišem nekaj o njih. Misel mi je splavala v čase, ko smo kot preganjane zveri morali hoditi po skrivnih potih, se vti-hotapljati v vasi. Kolikokrat nas je vedla pot skozi kamnite istrske vasi in povsod smo našli toliko razumevanja, pripravljenosti. za pomoč in borbenosti. Neustrašeno so izvajali vse a/ccije, navdušeno so se udeleževali sestankov. Hiše so bile na steza j odprte vsakemu aktivistu. Kar so imeli domači, je bilo tudi nam na razpolago. Pri Ančki v Cezarjih so se neštetokrat spočili naši aktivisti, gospodar jim je na stežaj odprl shrambe in kleti; pri Danielu — Čerliču, prav tako; lahko smo si oprali. in uredili svoje stvari — skratka: kot domov smo se zatekali v njihove hiše. Nekega dne je rekel Čerlič svo- ji hčerki Neli: .»Petnajst let imaš. Glej tu Milko. Z njo pojdeš v ilegalo. Čas je, da prispevaš tudi ti„ kot skojevka svoj delež za osvoboditev. Z njo boš hodila, ob njej se boš učila.« Res se mi je pridružila. Skupaj sva se podali na delo, jaz z ženami, ona z mladino. Vstaja mi težak spomin na dan, ko sva popoldne počivali pri An-drjašičevi mami v Kastelcu. Nela je bila žalostna, moreča slutnja, ji je kljuvala v srcu. Kmalu potem dnevu me je poklical v Ga-brovico sekretar okrožnega komiteja tovariš Gruden in mi povedal, da so Nelinega očeta ubili. V njihovi hiši so imeli sestanek funkcionarji. Nenadoma je pridrvel kamion fašistov. Poska-kali so na tla in rafal za rafalom sprožili v hišo. Naši so se o naglici rešili, kamor je kdo mogel. Zadeti od sovražnikove krogle so padli Jovo, Marko, Čerčil in drugi. Isatra in narodnoosvobodilno gibanje je izgubilo svoje najboljše sinove, ki bi bili tedaj in tudi v povojni graditvi tako potrebni. Kako težko je bilo to povedati hčerki. Vendar, prenesla. je. Vasi Čežarji, Pobegi, Mcrezige so dale ogromno zavednih ljudi, ki nikoli niso odrekali pomoči. In iz teh vasi ni šlo prav nič na koprski ali tržaški trg v prodajol Posebno vesela sem bila srečanja v tovarišem Amadejem, ki je bil v času borbe med prvimi ustvarjalci one nepremagljive istrske skupnosti, ki je prizadejala fašizmu marsikatero bridko uro. Prepričana sem, da tudi da-nes posveča svoje moči in sposobnosti v srečo tega zavednega ljudstva, ki si je samo priborilo boljše življenje. Večina najvnetejših borcev je žrtvovala življenje za nas, za njimi. pa so ostali njihovi potomci, ki smo jim dolžni posvečati vso skrb. MILKA DROLE Po daljšem času smo jo zopet srečali. Bili smo veselo presenečeni. Pred nami ni stala tista vedno bolehna In otožna Marija, delavka i/. Tovarne pisalnih strojev, ki smo jo poznali že več let. Ne, to ni bila več lista Marija, temveč nasmejano, korajžno dekle s polno življenjske radosti v očeh. »Od kod, Marija, tolikšna sprememba s teboj'.'« »Poglejte, odkar me tale hrani, se počutim precej boljše.« In pokazala je s prstom na majhen »Skoda« dostavni avto, ki je švignil po cest; mimo nas. Komaj smo utegnili prebrali na njem: OBRAT DRUŽBENE PREHRANE LJUBLJANA-BEŽIGRAD V nadaljnjem razgovoru z Marijo smo zvedeli, da je v njihovi tovarni zaposlenih do 150 ljudi v povprečni starosti 23 let, ki so delali vse do začetka letošnjega leta. ne da bi od jutra do večera zaužili kakšno toplo hrano. »Veste, zlasti v mrzlih zimskih mesecih smo samski in zunanji delavci zelo pogrešali toplo hrano. Zdaj pa nam pripelje tovorni avto družbene prehrane vsak dan Izdatno in ceneno toplo malico kar v tovarno.« »In posledice tega so vidne,« smo odgovorili. »Kes! Manj je obolenj in nezgod v tovarni In več vedrega razpoloženja in volje do dela,« je odgovorila Marija. » • * Spomnili smo se, da prihaja dnevno na delo v Ljubljano iz raznih krajev okrog 7 t-soč delavcev, ki so pogosto ob zelo napornem in odgovornem delu ves dan brez vsake tople hrane. Spomnili smo se na tisoče mladih samskih delavcev, ki odhajajo dan za dnem na delo brez toplega in izdatnega zajtrka, kot da je človeški organizem edini stroj na svetu, ki lahko dobro in uspešno dela brez potrebne nege in goriva. Spomnili smo se na več kot 14.000 ljubljanskih gospodinjstev, ki zaradi stanovanjske stiske nimajo lastnega ognjišča in možnosti, da si urede ustrezno gospodinjstvo in prehrano. Spomnili smo se tudi "na tisoče otrok iz takih družin, ki nimajo možnosti, da bi dobivali v pretesnih stanovanjskih razmerah res zadostno in ustrezno hrano kot jo zahteva njihov hitro se razvijajoči se organizem. Spomnili smo se. da so podobne razmere še v neštetih drugih večjih in manjših središčih in kar nekam bolj razumljivo nam je postalo, da predstavlja PRAVILNA, ZADOSTNA IN CENENA PREHRANA — ZELO VAŽEN DRUŽBENI PROBLEM. Izdaten zajtrk pred delom, topla malica sredi delovnega časa in ustre-zn; ostali obroki dnevne prehrane bi vsekakor ugodno vplivali na telesno in duševno razpoloženje otroka v šoli in delavca ali uslužbenca pri delu. Razmeroma visoki odstotki obolenj bi se zmanjšali. Število obratnih nezgod bi zaradi večje duševne zbranosti in vedrega razpoloženja pri delu bilo nižje, obratno pa delovna storilnost in proizvodnost večja, a vse to bi pozitivno vplivalo na nadaljnje dviganje življenjske ravni. Prav zaradi vsega tega zadnje čase zopet vse aktivneje posegamo na področje delavske prehrane. V Zrenja-ninu na primer obratuje kuhinja, ki vsak dan pripravi okoli 5 tisoč kosil za razna podjetja, internate, šole in druge manjše menze. Tudi v Zenici in še marsikje drugod je nastalo uspešno gibanje za zboljšanje družbene prehrane, kajti rpnvvitina, zadostna in cenena prehrana delovnega človeka ni več le njegova osebna nadeva. To je — zraven stanovanja — eden izmed temeljnih problemov naše napredne družbene skupnosti, naše socialistične družbe. S problemom pravilne prehrane niso povezana samo socialno-zdravstve-na vprašanja, temveč tudi gospodarski problemi. Družbena prehrana je predvsem gospodarski problem. DRUŽBENA PREHRANA — ENA KLJUČNIH NALOG GOSPODARSTVA Mnogo uspehov na področju družbene prehrane je v Ljubljani dosegla zlasti bežigrajska občina. Oglejmo si ta obrat prehrane malo natančneje! Sredi vzdrževanega nasada se nahaja baraka. V njej ni zamazana in zapuščena delavska menza, kakršnih smo bili nekoč navajeni. Ob vstopu v jedilnico sta nas iznenadilj izredno estetska ureditev in čistoča. Vse je kot v prvorazredni restavraciji in to ostvarja zelo prijeten občutek. Sedli smo s poslovodjem občinske družbene prehrane, tovarišem Alojzijem Novakom, ter upravnikom, tovarišem Vinkom Grabnarjem, za mizo in že smo bili sredi razgovora: »Kako In kdaj je prišlo do ustanovitve družbene prehrane?« »Predvsem je zanimivo, da ni dal pobude za to akcijo občinski svet za socialno varstvo ali kdo drugi, temveč svet za gospodarstvo. Ta je sklical konec lanskega leta nekaj posvetovanj s predsedniki delavskih svetov in direktorji podjetij. Nato so o tem razpravljali posamezni delovni kolektivi in izvolili svoje zastopnike v upravni odbor Zavoda za družbeno prehrano, ki ga je ustanovil Občinski ljudski odbor sredi meseca decembra lani. Lesno konstrukcijsko podjetje »Tesar« je dalo na razpolago svojo delavsko menzo, občinski ljudski odbor pa začetna obratna sredstva in začeli smo.« »Koliko obrokov pripravljate dnevno?« »Razen 130 zajtrkov po 12 din, 250 kosil po 85 din in 140 večerij po 40 din, kar je namenjeno predvsem delavcem in vajencem podjetja »Tesar«, pripravljamo dnevno še okros 1000 obrokov toplih malic. Te razvozimo vsak dopoldan z našim dostavnim avtomobilom v razna podjetja na področju naše občine.« »Do kakšnih ugotovitev ste prišli v času poskusnega obratovanja?« »Začeli smo meseca januarja letos, in sicer brez vsakih izkušenj. Prvi meseci poskusnega obratovanja so nam dali bogate podatke za postavitev pravilne kalkulacije in tako smo začeli osvajali še druge finančne inštrumente za pravilno gospodarsko poslovanje obrata. »Kakšna je bila kalkulacija in cena za en obrok malice v aprilu?« »Kalkulacija za povprečno en obrok tople malice v mesecu aprilu kaže naslednje stroške: Vedno, kadar pridem domov za nekaj dni ali na počitnice, mi začno najprej pripovedovati, kaj vse je v vasi novega. Tako je bilo tudi zadnjič. »Oh, saj bi skoraj pozabila! Sicer pa najbrž že veš — tisto o Vidi?« Začudeno sem pogledal mamo. »Ne... Kaj pa je z Vido?« Vida mi ie bila nekoč sošolka, potem sem študiral naprej, ona pa je ostala doma na kmetiji. Včasih sva se še srečala, toda nisva govorila mnogo. Zanimalo me je, kaj naj bi se zgodilo s tem živahnim, vedno za šalo pripravljenim dekletom. »Ne veš?«? je hitela mama, srečna, da bo lahko še govorila. »Noseča je!« Malo je počakala, da bi lahko opazovala učinek svojega odkritja. »Tako, tako... S kom pa?« sem vprašal navidezno miren, vendar se je v meni nekaj zganilo. Toda nisem maral pokazati Delovne halje za pisarno. Ti trije modeli nam kažejo, kako je lahko tudi tako oblačilo lepo, da se ne bomo v njem prav nič neprijetno počutile, precej pa bomo obvarovale obleko kakega zanimanja, ker so mi bile zoprne tiste hinavske sodbe, polne narejenega ogorčenja in zgražanja. »Vsi pravijo, da z Branetom, ki jo je pred kakim mesecem potegnil čez mejo. Pisal je iz begunskega taborišča v Italiji...« Tako sem zvedel zgodbo o Vidi in priznam, da me je vznemirila. Dekletu, ne bo lahko, vas je zlobna, če že ne govori na glas, pa obrekuje za hrbtom, kar je še huje. ■ Večer pred odhodom sem se sprehajal za vrtovi, s katerih je prihajal vonj suhega sena. Tam, kjer je steza zavila na kolovoz, sem srečal Vido. Čutil sem rahlo zadrego, ko sva si segla v roke. »Kod hodiš, nič te ni videti?« se je komaj opazno nasmehnila. »Jutri grem nazaj.« »Zate je lepo: prideš za nekaj dni, pa spet greš.« Zazrla se je mimo mene in moje oči so kradoma iskale po njenem telesu. Spet me je pogledala in v zadregi sem umaknil pogled. »Kako je s tabo? Nekaj sem slišal ... Ti Brane kaj piše?« Oči so ji čudno potemnele in povesila je glavo. »Meni ne ... Samo domov ... Naj ga nikar ne čakam, ne bom ga več videla. Šel bo naprej...« Nisem vedel, kaj naj govorim, beseda mi ni hotela z jezika, »In doma? Je hudo?« »Sedaj ne več, toda sprva ...« Z roko je nemirno trgala listje z grmovja ob stezi. »Šla bom od hiše, k sestri v mesto ... Ko bom rodila, si poiščem delo, rada bi bila sama svoja. Saj veš, kako je tu pri nas.« Čutil sem, da ji moram reči iskreno, toplo besedo, toda zaman sem iskal v sebi, vse se mi je zdelo malenkostno. Ločila sva se z zadržanim »lahko noč«. Mesec kasneje, ko sem skoraj pozabil na našo vas in Vido, je prišlo pismo, v katerem je mama naštevala, »vse, kar je novega« in na koncu omenila: »Pa še o Vidi bi kmalu pozabila. Dekle je šlo z otrokom v mesto, v tovarno. Brane pa je že spet doma, ker so ga vrnili iz taborišča. Ves poklapan hodi okoli. Bil je pri Vidi, pa ga je nagnala in rekla, da lahko živi brez njega.« Tako je pisala mama in živo sem se spomnil Braneta, Vide in njenega novega življenja. Zoro Lavrin din 1. materialni stroški (živila) 30,70 2. režijski stroški 2,80 3. kurjava in prevozi 2,10 4. plače s prispevki 5,30 Skupaj izdatkov 49,oo Malica je torej vredna 50 din, abo-nenti pa plačujejo zanjo od 30.— do 50.— din, medlem ko razliko v ceni krijejo za člane svojega kolektiva posamezna podjetja na temelju odločbe št. 123 o stroških menz in delavskih restavracij (Ur. list FLRJ, št. 9/58).« »Kaj pa sestava malici« »V petek je bil golaž s polento, v soboto krompirjeva solata z jajci, pa zopet fižolova solata s klobaso, »mornarska južina« itd. Skrbimo, da je jedilnik raznovrsten in da se ne ponavlja večkrat na mesec.« »Kakšno pa je povpraševanje po toplih malicah?« »Izredno! Priglašajo se že podjetja iz drugih občin v soseščini, toda sedanja oprema in kapaciteta obrata družbene prehrane nam tega ne dovolijo. V kuhinji bi potrebovali kotle za parno gretje. Za dostavljanje tople hrane bj potreboval; tudi primerne termos-posode. Te bi lahko izdelovala serijsko Tovarna emajlirane posode v Celju za vse podobne potrebe. To bi pocenilo tudi nabavno ceno.« Se o marsičem smo se pogovorili. Med drugim so nam povedali, da bi se hrana lahko še pocenila, če b; ne bilo marže, ki jo plačujejo ob nakupu živil kmetijskim zadrugam ir če bi električni tok plačevali po gospodinjski tarifi, ne pa po industrijski. Vsekakor moramo poudariti, da je sedanji uspeh obrata družbene prehrane V občini Bežigrad tudi precejšnja zasluga lG-članskega delovnega kolektiva. Minimalno zaposlenih in njihova prizadevnost nedvomno precej vplivata na samo cenenost in olcusnost hrane. Poleg tega pridela kolektiv še na lastnih vrtovih nekaj zelenjave in sočivja, pom:je in odpadke pa skrbno porabi za lastno prašičerejo. Vse to je zopet prispevek k pocenitvi hrane. Končno se nam je vsiljevalo še eno vprašanje: »Ali je že dovolj storjenega, če dobi delavec toplo malico, saj smo že pred leti ugotavljali, da je geslo »vsaj en topel obrok hrane dnevno« neprimerno?« »Anketa in analize so dokazale, da delavec, k' dobi v odmoru med delom toplo malico, pozneje pogosto ne kosi. Malica s kalorično vrednostjo 1000 kalorij pa nikakor ne more nadomestiti kosila. Nedvomno je potrebno, da zagotovimo vsakomur zjutraj izdaten zajtrk, dopoldan toplo malico, nato pa še ustrezno kosilo in popolno večerjo, torej dnevno delovnemu človeku vsaj 3000 kalorij. Temu smotru se bomo približali čez dve leti v novozgrajenih objektih družbene prehrane v bližini prostorov Občinskega ljudskega odbora.« (Konec prihodnjič) Model že za poletne dni, ki bodo le morali priti kljub muhasti pomladi. Bel ovratnik in temna pentlja spominjata na priljubljen kroj mornarske obleke. Sicer je obleka iz enobarvnega ali drobno vzorčastega blaga. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja: OB JUBILEJU KOPRSKE RADIJSKE ODDAJNE POSTAJE LVv-J Radio Koper je bil vseskozi močan činitelj zbliževanja med tremi narodnostmi na našem področju — hkrati pa jim je plemenitil življenje z znanjem in kulturnimi dobrinami Na Dan mladosti, dne 25. maja letos, je poteklo deset let, kar deluje v našem mestu samostojna radijska postaja — Radio Koper. Nastala je iz družbeno-političnih potreb in se razvila s pomočjo in velikim razumevanjem lokalnih in republiških političnih in oblastnih činitelj ev v izredno pomemben instrument propagande in razvedrila za delovne ljudi na Primorskem in v Istri. Še posebnega pomena pa je vedno bila in je še danes pri razvijanju prijateljskih sosedskih odnoša-jev s prebivalstvom severovzhodne Italije. Postaja je odli.gral-a velikansko vlogo pri razbijanju informbirojevskih napadov na našo deželo saj je njene oddaje redno poslušalo mnogo ljudi pri naših sosedih za mejo. Njene oddaje so jim bile vedno svetla Iskra v temi lažnivih napadov na našo stvarnost, napadov na graditev boljšega življenja na socialističnih temeljih v naši deželi. Če nič drugega, je že to upravičilo njen obstoj in delovanje. To mi je prišlo najprej na misel, čeprav ni bil tak namen ob ustanovitvi radijske postaje. Toda sama po sebi se mi je vsilila ta misel, ker sem se spomnil na razgovor z italijanskimi tovariši, ko sem pred točno dvema letoma prišel v stik z njimi v severni Italiji. Pravili so mi tedaj, da jim je bila v kaosu klevet in laži proti naši deželi prav koprska radijska postaja edini vir, od koder so Čajanka v Domu JLA v Postojni Ob prazniku Dneva mladosti je poveljnik postojnske gamizije ge-neralmajor Stanko Bjelajac priredil v nedeljo, 24. t. m., v Domu JLA sprejem predstavnikov mestnih mladinskih aktivov. Okoli dvajset mladink in mladincev ter oficirjev postojnskega garnizona je prebilo družabno «dopoldne med prisrčnimi razgovori, plesom in zakusko. B. črpali zaupanje in se sproti obveščali o resnici v neenakem boju, ki ga je naši deželi vsilil Informbiro. Še bolj pa so poslušali naše oddaje potem, ko je sledilo znano beograjsko romanje in se je izkazalo naše pravilno stališče. Po zopetnih spremembah, ki so sledile, bi bili brez objektivnih poročil Radia Koper popolnoma dezorientirani, posebno še, kar po takšnih političnih akrobacijah svojih političnih vodstev že niso več vedeli, kje se jih drži glava. Od tod velika priljubljenost naše postaje tudi pri sosedih — priljubljenost, ki se je prenesla od resnih družinskih poglavarjev na vse ostale člane njihovih družin. Od njih prihajajo vsak dan številna pisma, v katerih sporočajo prek koprske radijske postaje svojcem in prijateljem svoie želje in čestitke ob njihovih življenjskih praznikih — skratka, Radio Koper si je nehote s svojimi oddajami nabral veliko prijateljev tudi onstran meje. Nabral si jih je — čeprav to ni bil namen ob ustanovitvi, kot pravim. Toda položaj, v kakršnem se je znašlo naše področje takoj po vojni, ko je še bilo tako negotovo stanie in so se v teh neurejenih razmerah znašle v življenjski skupnosti tri narodnosti, je bilo treba najti organ, ki bi posredoval Italijanom, Slovencem in Hrvatom skupen jezik, jih zbliževal in jim pomagal reševati pereča življenjska vprašanja. Tako je nastala v Kopru IOV» n. radijska postaja, S skromnimi sredstvi in velikimi napori, z neskončno požrtvovalnostjo in sa-mozatajevanjem se je kmalu posrečilo spraviti na noge trojezični delovni kolektiv, ki je — težeč za istim ciljem — kmalu obvladal vse zapreke in začel vse bolj uveljavljati v etru svoj radijski znak. Neprecenljive so zasluge Radia Koper za konsolidacijo in ureditev razmer na našem področju. Vedno je bila naša postaja glasnik lepših dni, ki so imeli priti, obenem pa mobilizator vseh ljudskih sil v prizadevanju za dosego teh lepših dni, za lepše življenje v bratski skupnosti z vsemi jugoslovanskimi narodi. Postaja je bila tolmač vseh ukrepov ljudske oblasti za dosego napredka in čim hitrejšega razvoja na poti k temu velikemu cilju. Bila je tolmač in mobilizator političnih in oblastvenih ukrepov za gospodarsko obnovo področja; obenem je svoje poslušalce verno seznanjala s položajem doma in v svetu, hkrati pa jih plemenitila s svojimi kulturnimi in splošnoizobraževal-nimi oddajami. V etru ni meja — vsaj ne meja za radijske valove — zato se je v našem primeru koprske radijske postaje še kako uresničil ljudski rek, da dober glas seže v deveto vas. In Radio Koper je bil nehote tak dober glas tudi za sosede, za ljudi onkraj meje, kjer se njegovi valovi odbijajo dn prihajajo v obliki priznanih pisem in želja nazaj v Koper. Tudi svojevrstno poslanstvo, trdna vez na meji dveh svetov, ki sta prav na našem področju našla skupen jezik za sporazumevanje. In to sporazumevanje je uspešno, rodi lepe odnose in vodi k prijateljskemu sožitju. Pri tem je brez moči še tako črna in zlohotna zahrbtnost, porojena iz preživelega ireden-tizma. Ze sama ta zavest je veliko priznanje in zadoščenje radijskemu kolektivu, čeprav tega pri svojem delu nima izrecno v mislih — ker, kot rečeno, Radio Koper ni bil ustanovljen v ta namen — marveč mu je bilo to navrženo samo po sebi. Zato pa je kolektiv vložil veliko truda in si vedno prizadeval izpolniti svoje poslanstvo predvsem v namen, zaradi katerega je bila radijska postaja ustanovljena. Njene oddaje so bile namenjene vsem trem jezičnim skupinam na področju bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Menjaje se, so po etru prihajale do src naših ljudi vse tri besede, ki pa so pomenile le eno: strnimo svoje vrste in napnimo vse sile, da uresničimo pri nas velike socialistične ideje, da vsemu svetu pokažemo v malem, kakšni naj bi bili odnosi med narodi po svetu — odnosi med narodi, ki se bore za isti cilj in jih pri tem nikakor ne bi smela motiti razlika v jeziku in nacionalni pripadnosti. Vsakemu so njegove narodnostne pravice zagotovljene v polni meri — eden in drugi sta pred oblastjo in zakonom popolnoma enakopravna člana držav- Šah na Postojnskem V počastitev Dneva mladosti je občinski komite Ljudske madine Postojna priredil v torek, 19. t. m., ekipno šahovsko tekmovanje v Hruševju pri Postojni. Tekmovanje, ki je potekalo v obliki brzopoteznega turnirja, so se udeležile ekipe Gimnazije in Vajenske šole iz Postojne ter ekipa mladinske organizacije iz Hru-Ševja. Po borbenih srečanjih je zmagala ekipa Gimnazije, ki je tudi dobila prehodni pokal, druga je bila ekipa Vajenske šole in tretja ekipa Hruševja. B. Kolektiv Radia Koper na svoji interni proslavi, ki jo je minuli ponedeljek priredila sindikalna podružnica ob deseti obletnici obstoja postaje (Foto Likar) o M Svet za kmetijstvo ObLO Piran je na svoji 15. redni seji razpravljal med drugim o ukrepih, ki bi bili potrebni, da bi se živinoreja na področju občine razvila tako, kot predvideva perspektivni plan. Po družbenem planu gospodarskega razvoja. občine za obdobje Jesenske in pomladne vode napolnijo dva lepa kraška bisera na Pivki ■— Palško in Petelinjsko jezero. Njuna višja ali nižja gladina je najboljše m.erilo za količino padavin. Škoda, da čudovita modrina in hlad zemnih globin teh voda poleti izgineta in napravila prostor lepim dolinam, kjer med gosto travo zijajo suhi požiralniki. Na sliki: Petelinjsko jezero v pomladnem jutru ■ 1957 do 1961 bi se število glav goveje živine moralo povečati od 548 na tisoč. Doslej pa se je število goved povečalo komaj na 50. Tudi mlečnost krav ni porastla tako, kot bi lahko, in znaša sedaj povprečno komaj 100 litrov letno na kravo. Direktor Zavoda za pospeševanje kmetijstva, tov. inž. Panjk, ki je tudi prisostvoval seji, je predlagal, naj se to vprašanje obravnava v okviru splošnega izboljšanja kmetijstva v piranski občini. Sedanja kmetijska proizvodnja je izredno nizka in pri danih možnostih skoraj kriminalna; a , možnosti so, da uvrstimo tudi piransko kmetijstvo med napredno. Vzrok sedanje majhne pridelave je v zastarelem načinu obdelave zemlje in v pomanjkanju hlevskega gnoja. Tu se pokaže veliki pomen, ka ga ima živinoreja ne le za preskrbo z mesom, mlekom in kožami, temveč tudi za ostalo kmetijstvo. Če bomo v živinoreji dosegli višjo raven, bomo izboljšali tudi drugo kmetijsko proizvodnjo, V obširni razpravi je bilo danih več predlogov. Med drugim naj bi v okviru kmetijske zadruge ustanovili manjša živinorejska središča, kjer bi pod strokovnim vodstvom povečali število in izboljšali kvaliteto molznih krav in s tem povečali proizvodnjo mleka, mesa in hlevskega gnoja. Tov. inž. Panjk je predlagal, naj bi se živinoreja izboljšala in razširila predvsem na socialističnem posestvu Seča, v danih pogojih pa tudi pri privatnih kmetih v okviru kooperacije z zadrugo. Da pa bi s povečano živinorejo pridelali več hlevskega gnoja, predlaga, naj ObLO Piran zagotovi sredstva za gradnjo kompo-stišč, ker brez njih ne dobimo dobrega hlevskega gnoja. Upravnik posestva Seča Troha pa je predlagal, da bi posestvo povečalo število glav goveje živine na 400 na ta način, da bi jih vsaj v prvem obdobju dalo v rejo zasebnikom, ki bi tudi dajali posestvu hlevski gnoj. Svet je ta predlog sprejel, poleg tega pa sklenil priporočiti še KZ Luciji, da tudi razvije kooperacijo z zasebnimi kmeti za rejo plemenskih ■krav. Posestvo Seča pa bo že letos začelo s širšo proizvodnjo krme; finančna sredstva, ki bodo potrebna za poskuse v zvezi s tem, bo poskrbel Zavod za pospeševanje kmetijstva v Kopru. iS i *-sJ .:.. ....:-;- ■^MŠ8111 Še en motivček iz naših lepih Brkinov. Posneli so ga prav tako mladi foto-amaterji krožka na osnovni šoli Pregarje v Brkinih, ki so v razmeroma kratkem času dosegli kar lepe in zavidljive uspehe v tej zvrsti dejavnosti ne skupnosti, skupnosti delovnih ljudi Jugoslavije. To geslo je prišlo do svojega pravega pomena in izraza šele po priključitvi nekdanje cone B STO k matični Jugoslaviji — tedaj pa je že bila hkrati s tem potrebna tudi reorganizacija radijskih oddaj. Ukinjene so bile oddaje v hrvatskem jeziku, ki jih je poslej posredovala tudi Istri radijska postaja na Reki, medtem ko je bila koprska postaja priključena Radiu Ljubljana, toda s samostojnim programom v slovenskem in italijanskem jeziku v določenih dnevnih obdobjih, del oddaj pa zavzema program matične ljubljanske postaje. Slej ko prej Radio Koper nadaljuje svoje poslanstvo v opisani smeri: ostal je glasnik političnih forumov in organov oblasti obeh primorskih okrajev, glasnik delovnih kolektivov in organov družbenega upravljanja na vseh področjih življenja v njihovih naporih za čim hitrejšo izgradnjo boljših življenjskih pogojev delovnega človeka, hkrati pa trdna vez med srci ljudi dveh narodnosti, ki živita na tem področju. Še naprej je velik in pomemben prispevek, ki ga daje Radio Koper kot posredovalec znanja našemu prebivalstvu, za razširitev političnega, gospodarskega in kulturnega obzorja naših delovnih ljudi, razen tega pa veliko prispeva tudi za njegovo zabavo in prijeten oddih po trdem delu. Le s težavo bi človek dovolj pravično in povsem resnično lahko ocenil veliko vlogo koprske radijske postaje. Z gornjim sem hotel poudariti le bistvene poteze in vlogo te naše novinarske ustanove, ki si je v desetih letih svojega obstoja pridobila tako velik sloves. Naj mi tovariši iz radijskega kolektiva ne zamerijo, če je bil moj besedni zaklad preskromen in nisem znal izraziti vsega, kar bi rad ob njihovem desetletnem jubileju povedal. Mislim pa, da izražam"" hkrati s svojimi čestitkami in željami tudi čestitke in najboljše želje vseh nas — poklicnih tovarišev, političnih in oblastvenih forumov, kulturnih in socialnih ustanov ter gospodarskih organizacij, posebno pa vseh zvestih poslušalcev radijskih oddaj v mestu in na vasi — neumornemu kolektivu za njegov nadaljnji napredek in razvoj. kar je obenem mišljeno kot veliko priznanje za vzorno in vestno, pa tudi z vsem srcem opravljeno delo. RASTKO BRADAŠKJA IZ DELA IN ŽIVLJENJA NAŠIH MLADINCEV NA CBE Ze v prvi dekadi je bila I. koprska mladinska delovna brigada »Srečka Kosovela« proglašena za udarno, ker je prekoračila normo za 161 °/o, V prvih dneh druge dekade pa so bili doseženi še večji delovni uspehi, tako da sodi ta brigada za eno izmed najboljših na odseku Gjevg.jelija-Ncgotino. Sedaj se ti naši briga- dirji potegujejo za osvojitev prehodne zastave, ki jo podeljuje Glavni štab najboljši brigadi. Življenje v brigadi je zelo pestro, ki ga še poživljajo s prirejanjem športnih tekmovanj. Več mladih tovarišev je tudi vključenih v razne špoi"tne reprezentance naselja »Brača Oreški« v Prževem. l/ladalfemtoja SVEČANA PROSLAVA 40. OBLETNICE (Nadaljevanje s 3. strani) stvom prof. Sivca, moški pevski zbor piranske Svobode, ki ga vodi Adolf Krasna, zapoje Gobčevo »Pesem XIV. divizije« in Pahor-jevo »Smrt v Brdih«. Po solore-citaeijah Ernesta Zege (Klopčič — Komandantovo vprašanje) in Karla Marsela (Minatti — Ko bo svoboda) izvaja Baletna šola pantomimo Apihove »Bilečanke« s spremljavo koprskega pevskega zbora. Drugi del zaključi recita-tor Egidij Bonin s Vipotnikovo »Svitanico«. Tretji del — svoboda in izgradnja, mladostni polet in veselje. Fanfare in Gobčeva »Pesem o svobodi«, ki jo zapojejo Koprčani. Z zbornimi recitacijami nastopijo dijaki piranske Srednje pomorske šole (Kosmač -— Pesem mladih graditeljev) in koprske gimnazije (Klopčič — Obrekoval-cem Jugoslavije). Mešani pevski zbor iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi Alojz Boštjančič, zapoje Mi-helčičevo »Pesem delovnih brigad«, združena pevska zbora (Svoboda in učiteljišče) iz Kopra pod vodstvom Mirana Hasla pa Vukdragovičevo »Pesem izgradnje«. Radosten zaključek zadnjega dela izvedejo s folklornimi plesi gojenci Baletne šole ter folklorni skupini iz Kopra in Ilirske Bistrice. Vsi nastopajoči ob spremljavi izolske godbe na pihala pod vodstvom Pina Mu-sarja zapojejo Internacionalo. Peotično in jedrnato sestavljen vezalni tekst med posameznimi točkami je bral Ivo Bažec. Bila je dostojna proslava jubilejnega leta, Dneva mladosti in rojstnega dne maršala Tita. VELIKA PUNTARIJA (Nadaljevanje s 3. strani) In ker so amaterji igralci, k- jih ne stimulirajo umetniške doklade, ocene ali kake druge moralne ali gmotne vrednosti, jim je pač bilo najlepše plačilo uspeh, ki ga je manifestiralo občinstvo pri koprski predstavi v ponedeljek, 25. t. m., v odkritem zadovoljstvu in spontanem ploskanju. Zadovoljen je bil tudi avtor, Bralko Kreft, ki je prisostvoval predstavi in je vsem nastopajočim čestital s prisrčnim stiskom roke. Igrali so: Ernest Zega, Stane Ska-men. Franjo Stibil, Vlado Kužnils, Mario Pogačnik, Miro Pavlica, Danica Marinčič. Boža Brecelj, Silvo Ov-senlc. Saša Ličen, Milan Pirnat, Kar-lo Marsel, Jože Skodič, Jože Cerkve-nik. Drago Nardin, Janko Vrhovec, Tine Ivotar, Lojze Baje, Milena Skrt, Majda Habjan, Vida Zalokar, Lea Pucko, Vladka Kopič, Emil Makaro-vič in Zvone Žagar. V manjših vlogah kmetje, kmetice, vojaki, uskoki, pustne seme. Z. L. ZA ŠIRŠI RAZMAH OBRTNIŠTVA (Nadaljevanje s 4. strani) Dokaj težav ima obrtništvo v koprskem okraju, ki je lani s 1689 delavci ostvarilo v 266 obratih družbenega sektorja skoraj 3 milijarde dinarjev in z 866 delavci v 674 zasebnih obratih 351 milijonov dinarjev bruto prometa, z nujno potrebnim povečanjem števila obrtnih delavnic in z vzgojo kadrov. Znano je, da so v našem okraju številne večje vasi brez obrtnikov in se zaradi tega uveljavljajo šušmarji. Vsekakor bo potrebno širiti obrtništvo ter istočasno nuditi možnost šolanja obrtnikov, katerih plača je tudi odvisna od strokovne kvalifikacije. Najvažnejša naloga pa bo v prihodnje, da bi v zvezi s prenosom neposredne kooperacije iz zasebnega na družbeni sektor skušali zainteresirati industrijska in trgovinska podjetja za ustanavljanje splošnih in gospodinjskih servisov, ki bi jim služili kot dopolnilo njihove proizvodnje ali za popravljanje predmetov široke potrošnje. V razpravi so sodelovali številni delegati in tudi gostje, Dali so mnogo koristnih predlogov za krepitev obrtništva, saj sodi ta gospodarska panoga med eno izmed najbolj odločilnih_ ori večanju življenjske ravni. Še posebej so podčrtali zahtevo po takojšnjem uvajanju nagrajevanja po učinku, po izboljšanju organizacije dela v obrtništvu, nadalje razširitev tistih vej obrti, ki bi lahko na podeželju nudile najuspešnejšo podnoro nadaljnjemu razvoju, kmetijstva in predlagali, naj bi zagotovili sredstva iz namenskega sklada za razvoj predvsem uslužnostne obrtni. sv Avtoturistično podjetje »SLAVNIK« Koper obvešča javnost, otvarja 1, junija 1959 naslednje sezonske avtobusne proge: da 13.00 21,00 21,10 00,15 odh. prih. odh. prih. PIRAN—LJUBLJANA—MARIBOR po naslednjem voznem redu: PIRAN LJUBLJANA MARIBOR prill, odh. iprih. odh. 10,35 7,30 7,20 4,00 Razen tega bo še nadalje obratovala dosedanja redna avtobusna proga PIRAN—LJUBLJANA—MARIBOR, vendar z majhno spremembo voznega reda, in sicer: 10,15 13,35 13,45 17,00 odh. prih. odh. prih. PIRAN LJUBLJANA MARIBOR prih. odh. prih. odh. 19,50 IG,30 IG,15 13,00 7,10 10,40 11,00 13,20 odh, prih. odh. prill. PIRAN—LJUBLJANA—ZAGREB po naslednjem voznem redu: PIRAN LJUBLJANA ZAGREB prih. 23,00 odh. 20,00 prih, 19,50 odh. 17,30 Razen tega bo še nadalje obratovala dosedanja redna avtobusna proga PIRAN—LJUBLJANA—ZAGREB po neizpremenjenem voznem redu. Potniki, poslužujte se hitrega, direktnega in udobnega potovanja! RAZPIS ZA TEČAJ POLITIČNE ŠOLE PRI CK ZKS (od 1. septembra 1959 do 31. januarja 1960) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd., in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem " .......' "'..... funkcija kasneje ... ljana, Parmova 39, in tudi na svoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj in internat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkora tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega področja. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o uoiioncanin soian, o osnov-:iem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in unkcijali v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najjasneje do 30. junija 105!) na upravo Politične šole pri CIv ZKS, Ljub- n _________ nn -- _ _ J..»IT s- .-. • nliMtnrT-i lrntnt + O 71« C KOPER: 29., 30. in 31. maja francoski barvni film cinemaseope GRENKA ZMAGA, 1. in 2, junija jugoslovanski dokumentarni film OD SC'HWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA, 3, in 4. junija italijanski 'barvni film POSLEDNJI RAJ. IZOLA: 29. maja francosko-italijanski barvni film LUCREZIA BORGIA, LEPO DVOSOBNO STANOVANJE v vili v Portorožu, z razgledom na morje, 5 minut do glavne avtobusne postaje, zamenjam za enako v Kopru ali v Ljubljani. Naslov v upravi lista. HIŠO v okolici Kopra, po možnosti z vrtom in vinogradom, vseljivo, kupi m. Sporočite na naslov Janoš Trombitaš, Koper, Finijeva 13. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, TRST, Ulica Pieta 3 in nova trgovina na Trgu ospedale 6. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. TOVORNO MOTORNO trikolico 750 ccm in zračno hlajeni štiri-cilindrski motor za barko, 30 KM ter Lambreto B tipa ugodno prodam. Naslov v upravi lista. MENJAM- SOBO in kuhinjo v Mariboru za enako ali večje v Kopru ali Izoli. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Avguštin Viktor, Maribor, Streliška c. 5. NAPOVED VREMENA za čas od 29. maja do G. junija 1959 V naslednjih dneh lahko pričakujemo lepše in toplejše vreme, vendar pa vse kaže, da bo konec prihodnjega tedna začelo deževati. Točnejša napoved: 29. maja bo lepo in toplo, 30. in 31, maja bo nekoliko spremenljivo, morda ponekod manjše padavine, nato bo 1. do 4. junija sončno, po 5. juniju pa bo nastopilo poslabšanje vremena, ki bo trajalo več dni. LADJE OBALNE PLOVBE KOPER na dan 29. maja 1959 M/j »LABOR« je na poti iz Sfaxa za Reko. M/j »RAŠICA« je na Reki, kjer naklada žito za Izolo. M/j »STRUNJAN« je v generalnem. popravilu v ladjedelnici Cres. M/l »SEŽANA« je na Reki, kjer naklada žito za Izolo. M/j »DEVIN« je v Kopru, kjer razklada pesek. M/j »SAVINJA« je na Reki, kjer naklada žito za Izolo. M/j »REMAC« je v Izoli, kjer razklada žito. M/j »BURJA.« je na turističnem potovanjii po Jadranu. P/v »URI-I« je v Izoli. K RAZPISU PSŠ NA 5. STRANI Absolventi se lahko zaposlijo na ladjah ali v podjetjih ;n ustanovah pomorske ali sorodne dejavnosti, industriji ii obrti. Mogoč je tudi na-daljn, študij na Višji pomorski šoli ali odgovarjajočih fakultetah. Ravnateljstvo POMORSKE SREDNJE ŠOLE V PIRANU 30. in 31. maja francoski film ČRNI DOSIJE, 1, in 2. junija italijanski barvni film POSLEDNJI RAJ, 3. junija francosko-italijanski barvni film NEURESNIČENE SANJE. SEČOVLJE: 30. maja francosko-itali-janskj barvili film LUCREZIA BORGIA, 31. maja sovjetski barvni film — risanka SNEŽNA KRALJICA, 4. junija jugoslovanski dokumentarni film OD SCHWARZWAL-DA DO ČRNEGA MORJA. ŠMARJE: 30. maja sovjetski barvni film — risanka SNEŽNA KRALJICA, 31. maja francosko-italijanski barvni iilm LUCREZIA BORGIA, 3. junija jugoslovanski dokumentarni film OD SCIIWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA. ŠKOFIJE: 30, maja italijanski film NEURESNIČENE SANJE, 31. maja francoski film ULICA SANJ, 3. junija francoski film ČRNI DOSIJE. DEKANI: 30. maja francoski f.lm ULICA SANJ, 31. maja italijanski film NEURESNIČENE SANJE. POSTOJNA: 29., 30. in 31. maja ameriški barvni film einemaseope VELIKA KORIDA, 2. in 3. junija francoski barvni film NENAVADNA BAJKA. PRESTRANEK: 30 .in 31. maja nemški film STARI GREŠNIK. SEŽANA: 30. in 31. maja italijanski film ODISEJ, 2, in 3, junija sovjetski barvni film SNEŽNA KRALJICA, 4. -in 5, junija francoski film MARIJANA MOJE MLADOSTI. Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega očeta in moža ŠTEFANA HRVATINA se lepo zahvaljujemo vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zad-. nji poti. Posebna zahvala Lovski družini iz Dekanov za venec ter sorodnikom iz Italije. Osp, dne 19. maja 1959. Žalujoča žena Marija, sinova Milan in Damjan, hčeri Marija in Milka ter teta Ana. Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij »Mehanotehnike« Izola razpisuje sledeča delovna mesta: 1. sekretarja podjetja; 2. referenta za proučevanje kadra; 3. referenta za nabavo osnovnega materiala; 4. referenta za nabavo pomožnega materiala. Pogoji za sprejem: pod 1—2 popolna srednja šolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso; pod 3—4 srednješolska izobrazba s prakso v zunanjem poslovanju. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave vložiti na upravni odbor podjetja do 15. junija 1959. Glede stanovanja možnost zamenjave. OBVESTILO AVTOTURISTIČNO PODJETJE »SLAVNIK« KOPER obvešča vse one, ki so zainteresirani za oddajo sob turistom in potnikom v letošnji sezoni, naj prijavijo proste sobe pri AVTOTURISTICNEM PODJETJU »SLAVNIK« KOPER — Avtobusna postaja Koper (Ex Adria). Prijave je oddati do 3. VI. 1959. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak SLAVKO MANKOC Žalujoči: žena Marta, hčerka Tatjana, mati, oče ter družine: Mankoč, Cotar, Kontelj, Iubini, Ma-carol, Kranjc, Gec, židanik in Krajgher Koper, Kal pri Pivki, Škrbina, Trst, Merano, Ljubljana, Buenos Aires, Sežana in Postojna, dne 27. maja 1959. Objavljamo žalostno vest, da je nenadoma preminil SLAVKO MANKOČ (kij upravnik »Stare kavarne«, Koper E&a Kolektiv »Stare kavarne«, Koper Ze sem mislil, da bom ta teden ostal brez dela, ker se me tudi nihče izmed prijateljev ni spomnil od nikoder s kakšnim pisemcem, sam pa nisem smel nikamor iz Kopra (moral sem namreč obljubiti Juci, da jo bom peljal na vse številne prireditve, ki so se minuli teden nalbrale v našem mestu), ko mi je sprehod po metropoli in njeni bližnji okolici dal dovolj snovi za razglabljanje v mojem količku »Slovenskega Jadrana«. Kar poglejte! Najprej mi ni bilo čisto jasno, zaradi kakšnih sovražnih pobud in namenov mulci takoj in nepreklicno potrgajo z vseh plank in drugih desk še sveže nalepljene plakate in obvestila o raznih prireditvah. Tako so kar hitro strgali vse plakate, ki so vabili na prireditve v Marezige, prav tako usodo so namenili in svoj sklep tudi izvedli z vsemi plakati za proslave Dneva mladosti in praznovanje 40-letnice ZKJ. Kakšen demon naganja naše paglavce — in nekateri se še ponašajo z rdečo ruto za vratom —• da se znašajo nad ubogim papirjem, ki pa le nekaj pomeni, dokler je javno izvešen — in tako bolj ali manj zavestno rastejo v vandale, ki si bodo jutri, privoščili še vse hujše škodovanje. Mar se moram spet najti prav jaz. nesrečni Vane, in napraviti pridigo ne samo prizadetim o*vnnn,j'>m. marveč predvsem njihovim staršem in tudi učiteljem v šoli, pa vsem drugim državljanom, ki tako počenjanje vidijo in se pri tem še nasmehnejo, namesto da bi pobaline poučili, kaj smejo in česa ne. In še eno, ko smo že pri otro-čajih, ki se brez nadzorstva potikajo povsod tam, kjer bi se najmanj smeli. Tako na primer po novem tovornem pristanišču. Spravijo se na obalo in preizkušajo svojo spretnost v ciljanju s kamenjem — zadevanju nekega zamaška, ki plava na vodi tri ali štiri metre od obale. In ti pri tem ob taki zabavi trije paglavci zmečejo v morje toliko kamenja, da bo imel »Peter Klepec« čez čas spet dovolj in preveč dela s čiščenjem in poglabljanjem morskega dna. Pa ne mislite, da nimam rad otročajev in tudi ne pravim, da so vsi taki — toda na svoje oči sem indel take in podobne reči, kot sem jih naštel; po svojih skromnih močeh sem tudi posredoval in je za tisti trenutek za-leglo — vendar pa je vse to niče-vo. če starši in šola ne storijo svoje dolžnosti. Če bo moral posredovati organ javne varnosti, bo že t>se prepozno. No, kar na kratko še nekaj zrelih, ki sem jih opazil v kopališču Turist v Ankaranu — Še za časa, da jih je moč otresti in na-domestiti s pravšnimi, ki ne bodo delali vtisa anilobe — in pomanjkanja znanja. Tudi Slovenci smo (prav tako kot Nemci in še številne druge narodnosti po svetu) privzeli v svoj pravopis za okrepčevalnico francoski izraz »Buffet«. Zato sem kaj debelo pogledal, ko sem na takšnem gostinskem lokalčku na peščini kopališča, na kraju kopališčnih kabin, ugledal napis »BUFFE na plaži«. Kar po šrau-fih me je zava.rn.palo in rad bi bil dobil v roke tistega bolj papeške-ga od samega papeža ritoslinca, ki je hotel na tako blesav način nekam zlesti bodočim gostom iz dežele mark. Skoda le, da «i za brezdovomovinskim izrazom »BUFFE« dostavil še črke L, pa bi bil dobil ustrezen izraz za svojo karakteristiko. S tem seveda ni mišljen tisti, ki je napis na-malal, marveč le in samo tisti, ki ga je v svoji sveti in domišljavi preprostosti spočel. Še vedno je tudi čas, da bi oci-govorni na hitro popravili prav tamitaj v bližini napis na neki turistični poslovalnici, kjer piše »Tourist Officie«, pod njim pa »Slavnik« — Portorož, v čeiner je kar več netočnosti: mešanica francoščine in angleščine, ki daje občutek in dela vtis skisanega mleka, zlasti pa razgalja pomanjkljivo znanje in površnost na najbolj občutljivem področju, kjer bi morali kazati kar največjo solidnost in dognanost. Pa brez zam-ere! Nikoli nisem mogel trpeti šarlatanstva. Glavno pa je, da bo pomagalo — bo!? Lepo pozdravljeni do prihodnjič! Vaš Vane îSLSSMA VZGOJA * §P0ÜI * ŠAH * TELESNA VZ JA * SPOEIT * S AH Vr TELESNA VZ á¡fe. ... ■ K» ZAKLJUČEK PRIMORSKEGA NOGOMETNEGA 1 PRVENSTVA , Iti fis •í.'i ¿j <» : V^iif-. Še s »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane«, ki so se ga udeležile tudi Številne ekipe iz našega okraja. Samo iz piranske občine je sodelovalo devet ekip. Na sliki: starejši člani (nad 40 let) TVD Partizana iz Pirana korakajo po prehojenih 25 km proti cilju, na katerem so zasedli častno peto mesto V nedeljo so odigrali zadnje kolo primorskega nogometnega prvenstva z naslednjimi rezultati: Nova Gorica-Primorje 2:1, Sidro-Branik 3:1, Tolmin-Koper 3:2, Ilirska Bistrica-Adria 0:1, Rudar-Anhovo 5:2 in Tabor-Po-stojna 0:3. Čeprav to kolo ni prineslo nobenih posebnih presenečenj, pa je vendar treba omeniti, da bi v Novi Gorici kmalu prišlo do iz-nenadenja. Borbeni Ajdovci so vodili vse do sedem minut pred koncem tekme in so domačini le s skrajnimi napori zmagali. Čeprav je primorski prvak igral slabo, pa je vendar njegoVa zmaga zaslužena, saj je imel v obeh polčasih terensko premoč. Najlepša igra je bila v Piranu, žal samo prvi polčas. V drugem II. ŠPORTNE IGRE VAJENCEV KOPRSKEGA OKRAJA V POSTOJNI ca w delu igre so se namreč gostje zaprli v obrambo in se erazživeli šele zadnjih deset minut. Zmaga Sidra je povsem zaslužena. Koper je v Tolminu razočaral. S pretiranimi kombinacijami je omogočil domači obrambi, da se je zmeraj pravočasno konsolidi-rala in je zasluženo izgubil obe točki. Rudar je z dobro igro premagal Anhovo, medtem ko je bila igra v Sežani mlačna in nezanimiva. Postojna je bila sicer v premoči, vendar se glede na oslabljenega nasprotnika ni preveč trudila. Ilirska' Bistrica je ponovila dobro igro prejšnje nedelje. Zal pa so imeli napadalci precej smole, saj so kar trikrat zadeli prečko, Vsekakor nezaslužen poraz domačinov. Lestvica: Letošnji Dan vajencev in Dan mladosti so vajenci koprskega okraja proslavili z manifestativnim zborom v Postojni, ki je bil združen z vsestransko uspelimi II. športnim,! igrami. Pobudo zanje je dala tokrat Komisija za delavsko mladino pri Okrajnem komiteju LMS Koper, ki je zmagovalce tudi obdarila s prehodnima pokaloma, organizacijo srečanja in športnega mnogoboja pa je odlično izvedel kolektiv Vajenske šole v Postojni pod vodstvom ravnatelja Vladimira Makaroviča. Za srednješolskim prvenstvom koprskega okraja v košarki je bila Postojna v četrtek spet prizorišče množičnih delavskih športnih iger, na katerih se je nad 120 vajencev našega okraja pomerilo v odbojki, nogometu, streljanju z zračno puško, teku, šahu in v igri med dvema ognjema. Otvoritveni svečanosti na mestnem športnem stadionu, ki jo je začel tov. Makarovič, Je prisostvovalo nad 300 vajencev iz šestih šol v okraju, o pomenu Dneva vajencev in o vlogi ter nalogah učeče se mladine v gospodarstvu pa je spregovoril predsednik Komisije za delavsko mladino pri OK LMS Koper tov. Edo Furlan. pričakovano! Branik (Maribor) — Izola 7:0 (3:0) Senzacije iz Maribora torej ni bilo. Tekma se je končala s predvideno visoko zmago domačinov. Braniku je prinesla dokončno prvo mesto, Izoli pa negotovost. Zaradi nepričakovane zmage Slovana nad Mariborom ima namreč zdaj Slovan možnost, da prehiti Izolo. Res je to sicer samo teoretična možnost, vendar je treba upoštevati, da so Ljubljančani v odlični formi, Izolani pa imajo še dve težki tekmi, iz katerih bo težko kaj doseči. Pravzaprav zadnja praktična možnost za točke je v nedeljo, ko bo Izola sprejela v goste (ljubljanski] Krim. Zaigrati pa bo morala drugače kot proti Triglavu. Sicer z dolgimi pasovi in visokimi žogami, vendar z neko smotrnostjo in načrtnostjo. Naglica je pri nogometu lepa stvar, vendar če kdo oddaja žogo naglo in netočno je prav vseeno, če bi oddajal počasi. Toliko v premislek igralcem Izole glede na njihovo igro s Triglavom. Lestvica slovenske lige pa je dve koli pred koncem naslednja: VESELO RAZPOLOŽENJE NA TEKALISCU Prva disciplina II. vajenskih športnih iger je bil tek moških na 1200 m in tek žensk na 000 m dolgi progi. Pri moških je Dariš (IKS Koper) celo progo zanesljivo vodil in tudi zmagal, medtem ko so se v ženski konkurenci dekleta neprestano menjavala v vodstvu, dokler ni Ucmanova' ISiv. šola II. Bistrica) v zadnji ravnini pobegnila in z nekaj metri prednosti prva pritekla skozi cilj. Izidi obeh tekov so naslednji: M o š k i : 1. Dariš (IKS) 2,38, 2. Perinčič (IKS) 2,40, 3. Lenčelc (Vaj. šola Postojna) 2,42. Elcipno: X. IKS Koper 9 točk. Ženske: l. Ucman (Siv. šola II, Bistrica) 1,52, 2. Babic (Obrtna šola Koper) 1,55, 3. Pečar (Obrtna ošla Koper) 1,59. Ekipno: 1. Siv. šola II. Bistrica G in 2. Obrtna šola Koper 5 točk. premoč gojencev iks v igrah z žogo Nogometna enajstorlca Industrijske kovinarske šole iz Kopra se je letos že tretjič predstavila v Postojni. Toda njen četrtkov nastop proti postojnskim vajencem je bil tako dovršen, da je visoko zmago s 4:1 (3:0) povsem zaslužila. Tudi zmaga odbojkarjev IKS je bila prepričljiva, saj so premagali Vajensko šolo iz Ilirske Bistrice z 2:0 (15:4, 15:5). V igri med dvema ognjema so dekleta dosegla naslednje izide: Siv. šola II. Bistrica : Vajenska šola Postojna 2:0, Obrtna šola Koper : Va-'"ifk" Solr». Postojna 2:0 in v finalu Siv. šola II. Bistrica : Obrtna šola Koper 2:1. Število točk: Siv. šola 5, Obrtna šola 3, Vajenska šola Postojna 2. solidni rezultati strelcev Najbolj množična disciplina na II. športnih igrah vajencev je bilo streljanje z zračno puško, ki so se ga udeležile ekipe vseh sodelujočih šol na mnogoboju. Najboljši rezultat je dosegel Hrovatin (IKS), ki je od 100 možnih krogov zadel 84. Izidi so naslednji: Moški: 1. Hrovatin (IKS) 81, 2. Benigar (Vajenska šola II. Bistrica) 78 in 3. Mevlja (Vajenska šola Postojna) 77 krogov. Ekipno: 1. IKS 224, 2. Vajenska šola Ilirska Bistrica 213, 3. Vajenski šoli Postojna in Sežana 183 krogov. Ženske: 1. Rupnik (Obrtna šola Koper) 31, 2. Slamič (Vajenska šola Postojna) 30, 3. Majcen (Šiviljska šola II. Bistrica) 23 krogov. Ekipno: 1. Vajenska šola Postojna in Obrtna šola Koper 44 in 2. Šiviljska šola II. Bistrica 33 krogov. V srečanjih šahistov pa so se posamezne šole tako razvrstile: IKS Koper 5 in pol točke, Vajenska šola Postojna 2 in pol točke in Vajenska šola Sežana 1 točko. ZMAGALI STA IKS in Šiviljska sola Po zaključku športnega mnogoboja je bila v Jamski restavraciji v Postojni svečana slovesnost, na kateri so po kulturnem sporedu, ki so ga izvedli vajenci ter dijaki postojnskih šol, razglasili končne rezultate II. športnih iger vajencev koprskega okraja. Le-ti so naslednji: Moški: IKS Koper 25, Vajenska šola Postojna 11, Vajenska šola II. Bistrica 8 in Vajenska Sola Sežana 5 točk. Ženske: Šiviljska šola II. Bistrica 13, Obrtna šola Koper 11 in Vajenska šola Postojna 7 točk. obe zmagovalni moštvi sta prejeli prehodna pokala. a. miklavcic N. Gorica 22 19 3 0 107:23 41 Postojna 22 13 4 5 67:31 30 Sidro 21 13 3 5 51:25 29 Primorje 21 13 2 6 64:34 28 Koper 22 12 3 7 49:48 27 Tolmin 22 8 7 7 52:41 23 Tabor 22 8 1 13 40:56 17 Rudar 22 7 2 13 67:84 16 Anhovo 22 7 2 13 38:53 16 Adria 22 7 2 13 36:70 16 Branik 22 7 1 14 37:46 15 11. Bistrica 22 1 2 19 23:112 : 4 Na sporedu je še zaostala tekma Sidro-Primorje. Počakati bo torej treba do prihodnje nedelje, da bomo zvedeli, kdo je zasedel drugo mesto. Možne so kar tri kombinacije. Če zmaga Sidro, bo drugo mesto pripadlo Piranu. V primeru neodločenega rezultata ali v primeru nizke zmage Pri-morja bo Postojna obdržala sedanjo uvrstitev. Tretja kombinacija, ki pa praktično ne pride v poštev, je visoka zmaga Primorja (najmanj 4:0). V tem primeru pa bi bili Ajdovci drugi. Kljub vsemu pa bo nedeljska zmaga zanimiva tudi za Primorje, ki bo v primeru zmage zasedlo tretje mesto. Če se na kratko ustavimo pri oceni moštev, potem je treba povedati, da je zmagovalec razred zase. Goričani so igrali tehnično in kombinacijsko najbolje, v nespremenjeni formi in z veliko zavzetostjo. Po svoji igri spadajo v sredino lestvice slovenske lige. Prepričani smo, da bodo v kvalifikacijah uspeli in da bo imela Primorska prihodnjo sezono dva zastopnika v družbi najboljših slovenskih nogometnih enajstoric. FINALE KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA DRUŠTEV PARTIZAN LRS V LJUBLJANI Branik 20 16 2 2 69:22 34 Rudar 20 12 3 5 52:28 27 Maribor 20 11 5 4 47:30 27 Ljubljana . 20 11 4 5 41:28 26 Kladivar 20 11 3 6 45:38 25 Sobota 20 8 3 9 64:56 19 Krim 20 7 4 9 38:36 18 Triglav 20 7 4 9 37:41 18 Izola 20 5 5 10 27:42 15 Grafičar 20 4 6 10 39:50 14 Slovan 20 3 6 11 23:49 12 Jesenice 20 2 1 17 22:82 5 V nedeljo, 24. maja, ni bilo na sporedu tekmovanj v republiški in okrajni košarkarski ligi. Zato je bila pozornost ljubiteljev košarkarskega športa osredotočena na dve osrednji prireditvi v Ljubljani, kjer se je odvijal razburljiv finalni del prvenstva društev Partizan LRS v košarki za leto 1959. Medtem ko je na igriščih pod Cekmovim, gradom zastopal naš okraj v članski konkurenci Partizan iz Postojne, so v mladinski konkurenci nastopali na Taboru mladinci koprskega Partizana, Oba predstavnika koprskega okraja sta s svojo igro in blestečima zmagama na obeh prvenstvih ponovno dokazala, da je košarkarski šport v naših društvih Partizan v silnem razvoju, kar velja samo pozdraviti. ODBOJKA Partizan Izola — Grafičar Ljubljana 3 : 2 Minulo nedeljo Je bila v Izoli odigrana druga tekma II. republiške lige v odbojki med domačim Partizanom in Grafičarjem iz Ljubljane. Zasluženo so zmagali Izolčani z rezultatom 3:2 (13:15,. 15:12, 15:8, 7:15, 15:7). V svoji skupini mora TVD Partizan Izola v spomladanskem delu odigrati se dvoboj s TVD Partizan Črnuče. Tekma bo v nedeljo v Črnučah, D. B. Pod Cekinovim gradom v Ljubljani so v članski konkurenci nastopila naslednja moštva: Partizan Postojno, Partizan Moste — Ljubljana, Partizan Škofja Loka in Partizan Žalec. Nesrečnemu naključju pri žrebu je treba pripisati, da sta se že v prvi tekmi .srečala favorita turnirja Partizan iz Most in Postojna, s čimer je že prvi dvoboj v članski konkurenci rešil vprašanje zmagovalca. Zmagali so Postojnčani z rezultatom 51:39 (35:26). V drugi tekmi je Partizan iz Škofje Loke katastrofalno porazil Savinjčane z izidom 85:18. Tako sta se v finalu srečali vrsti iz Postojne in Škofje Loke. Naš predstavnik je tudi v tej tekmi odlično zaigral, kar dokazuje tudi visoka zmaga z 48 proti 26 (30:12), TVD Partizan Postojna je na prvenstvu zastopalo naslednje moštvo: Babuder (26), Makarovič (4), Baje (10), Tavčar (35), Orel (10), Biasizzo, Pella-schier (12), Jurca (2), Cigon ter Paternost Končna razvrstitev moštev je naslednja: 1. Postojna, 2. Škofja Loka, 3. Moste (Ljubljana) in 4. Žalec. V mladinski konkurenci, ki je prinesla drugo blestečo zmago zastopnikom koprskega okraja, so mladinci Partizana iz Kopra dosegli naslednje rezultate: Koper—Kamnik 24:12, Koper—Novo mesto (finale) 20:16. Končna razvrstitev mladinskih vrst je naslednja: 1, Koper, 2. Novo mesto, 3. Kamnik in 4. Kranj. Košarkarji Partizana .iz Postojne in Kopra so si z zasluženima zmagama v Ljubljani pridobili pravico zastopati slovensko ko- šarko na zveznem prvenstvu društev Partizan FLR.T v Beogradu. K zmagama jim v imenu primorske športne javnosti čestitamo, hkrati pa želimo, da bi bil tudi njihov skorajšnji nastop v jugoslovanski prestolnici kar se da uspešen. Ker rednega 5. kola v okrajni košarkarski ligi v nedeljo ni bilo na sporedu, so naša moštva odigrala samo dve zaostali tekmi. Koper je gostoval v Piranu, kjer je v izredno ostri igri premagal Pirančane z rezultatom 74:72 (26 proti 32). Najboljši igralec tekme jo bil domačin Mlakar, ki je dosegel 51 (!) košev. V Postojni pa je gostovalo moštvo Partizana iz Izole, ki se je razšlo z domačim B-moštvom z neodločenim izidom 54:54. Lestvica okrajne lige je trenutno takšna: Koper Izola Piran Sežana II. Bistr. Postojna 172:124 158:126 176:146 109:127 101:164 121:167 Moštvi Postojna B in Ilirska Bistrica B, ki zavzemata na prvenstveni lestvici zadnji mesti, nastopata v tekmovanju izven konkurence.' M. A. Moštva med drugim in petim mestom so približno enake kvalitete. Največji napredek je doseglo Sidro, z dobro igro pa je presenetilo tudi Primorje. Lanski prvak Koper je razočaral. Moštvo je imelo le sem pa tja svetle trenutke, v glavnem pa so igrali neprizadevno. Tolmin se je potegnil na mejo, ki loči vrhnji del lestvice od spodnjega. Za novinca je šesto mesto vsekakor časten uspeh. Spodnji del lestvice sestavljajo moštva, ki so se borila s spremenljivo srečo, predvsem pa s težavami. Da se ne bi prihodnjo sezono spet ves teden trudili, preden bi za nedeljsko tekmo spravili 11 igralcev skupaj, morajo že zdaj misliti na dotok novih moči, predvsem iz vrst mladine. Ilirska Bistrica letos ni bila dorasla izkušenim ekipam. Toda če drži pregovor »konec dober, vse dobro«, potem si lahko prihodnjo sezono od Ilirske Bistrice marsikaj obetamo. IDRIJČANI SO SE ODDOLŽILI ZA PORAZ V POSTOJNI V začetku minulega tedna je bilo v Idriji povratno srečanje v nogometu, odbojki, malem rokometu, streljanju z zračno puško in šahu med reprezentancama postojnske in idrijske gimnazije. Kakor je znano, so Postojnčani na svojem terenu v prv; tekmi krepko porazili Idrljčane, v povratnem srečanju pa so bili doseženi naslednji rezultati: moški: nogomet 5:1 za Postojno, mali rokomet 17:1G za Idrijo, odbojka 2:0 za Idrijo, šah 4:1 za Idrijo, streljanje z zračno puško 308:329 za Idrijo in ženske — odbojka 2:0 za Postojno. s. P. TURNIR ROKOMETAŠEV-GIMNAZIJCEV V Idriji je bilo pred dnevi na igrišču Partizana medrazredno prvenstvo dijakov idrijske gimnazije v malem rokometu. Zmagala je ekipa II. razreda, ki je premagala v finalni tekmi tretješolce, s. P. V nedeljo je bila v Izoli otvoritev veslaske sezone, Nastopili so razen domačinov še Ljubljančani, Blejčani, Mariborčani in Rovinjčani, Pri članih so pobrali največ mest Ljubljančani, pri članicah Izola, pri mladincih Ro-vmj in Maribor in pri mladinkah Izola. _*_ V Kopru se nadaljujejo tekmovanja sindikalnih podružnic. V odbojki je Tomos premagal Elektro-Koper z 2:0. Z istim rezultatom so zmagali Gozdna uprava nad TNZ, Iplas nad Autocom-merce in Radio Koper nad Sodiščem, Na lestvici vodijo Tomos, Gozdna uprava in Radio Koper brez izgubljenega srečanja. V šahu je Tomos premagal TNZ s 3:1 (1), Novinarji so premagali Tomos s 3:1 (l), dvoboj med Elektro Koper in Pravosodnimi ustanovami pa je zaenkrat neodločen 1 in pol : I in pol (1), Na lestvici vodijo Novinarji s 13 točkami (1) pred Pravosodnimi ustanovami 9 (1) in Tomosom 8 in pol (2), _»_ V obalni nogometni ligi je bila v nedeljo na sporedu tekma med Koprom B in Tomosom. Zmagal je Koper B z 1:0. Tekma je bila^nekaj minut pred koncem prekinjena, ker so ■igralci Tomosa zapustili igrišče. Čeprav tega dejanja nikakor ne odobravamo, je vendar treba povedati, da je sodniku povsem ušla igra iz rok in ni videl niti takih prekrškov, ko je igralec Kopra obrcal igralca Tomosa. Vsekakor dobra izkušnja za organizacijo sodnikov koprskega okraja, da bo odrejala izkušene sodnike tudi za sojenje manj važnih tekem! PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI V PIRANU Slabo vreme je v soboto onemogočilo predvideni slovesni začetek proslav v okviru Dneva mladosti. Zato pa je oder, ki so ga postavili na Tartinijevem trgu v Piranu, prišel v poštev naslednji dan, ko je godba izvajala na njem promenadni koncert. Posebno številne so bile proslave po šolah in kolektivih ter mladinskih in pionirskih društvih v ponedeljek, na rojstni dan maršala Tita. Šolska mladina je proslavila praznik mladosti z akademijami in športnimi prireditvami. Pionirski odredi so z zastavo na čelu povorke obhodili Piran in Portorož, pozneje pa so se odpeljali z jadrnicami na izlet po morju. Posebno pozornost je vzbujal portoroški pionirski odred med številnimi inozemci, ki so že na letovanju ob našem morju. Mogočna antena s parabo-ličnim iskalcem je najvažnejši del sodobnega radarja, s katerim strokovnjaki lahko na velike daljave zasledujejo let vesoljskih ladij brez pilotov, ki jih zdaj preizkušajo v ZDA. IZMENJAVA ZNANSTVENIKOV Skupina ameriških državljanov je pred šestimi leti organizirala »Program predsednika Elsenhowerja za znanstveno izmenjavo«, ki omogoča pomembnim inozemskim osebnostim s področja znanosti osem do desetmesečno bivanje v Združenih državah. V tem času se seznanijo z ameriškimi delovnimi metodami, istočasno pa imajo priliko opazovati ameriški način življenja. Te izmene je bilo deležnih že več jugoslovanskih znanstvenikov. Po ameriških vesteh je v -okviru tega programa nedavno prispel v ZDA naš rojak ekonomist dr. Franc Bučar. ELEKTRONSKO UHO Sin ameriškega filmskega igralca Robinsona, prav tako Edward G. Robinson, je bil že večkrat obsojen in zaprt zaradi kriminala. Prvi poskus umora je napravil, ko je bil star 22 let. Pravijo, da ga je na tako pot zapeljal nihče drug kot film, saj je že kot majhen deček najrajši gledal kav-bojlce in kriminalke. Na sliki: spet v zaporu. — Saj veš, da nisem nobena plavalka, toda nosim plavuti, da skrijem svoja velika stopala ... SOVJETSKA TELEVIZIJA V Sovjetski zvezi deluje trenutno 53 televizijskih oddajnih središč. Njihov program, ki upošteva želje in nasvete občinstva, sprejema nad tri milijone televizijskih aparatov. Nad pol milijona samo v Moskvi. Do leta 1965 nameravajo postaviti še sto novih televizijskih oddajnih postaj, število sprejemnih aparatov pa naj bi se zvišalo na petnajst milijonov. Nov izum sovjetskih znanstvenikov, pomemben za premogovnike: 2e več ur pred eksplozijo najavlja vnetljive pline in s tem omogoča pravočasno rešitev rudarjev, ki se neutegoma umaknejo iz rovov, brž ko se oglasi elektronsko uho. Naprava je izredno občutljiv magnetofon, ki beleži najmanjše tresljaje kot predznake grozeče katastrofe. STEKLENI DEZ IZ VESOLJSTVA Tajinstveni kamenčki iz črnega stekla, ki jih po njihovi sestavini ni bilo mogoče primerjati s prav nobeno kamnino na naši Zemlji, so učenemu svetu prizadejali nemalo brig. Zdaj je tega konec. Dr. W. D. Ehmann, profesor Carnegievega inštituta v Pittsburgu, ZDA, je zdaj ugotovil v njih snovi, ki so mogle nastati le izven Zemlje. Domnevajo, da so se nekateri kometi preveč približali prostoru zemeljske privlačnosti in so Zemljo posuli s pravcatim steklenim dežjem. Tri take »kozmične prometne nezgode« geologi lahko dokažejo. Zadnji stekleni dež se je vsipal na Azijo in Avstralijo pred tri do 400.000 leti, ostala dva pa pred 30 in 55 milijoni let na Ameriko in Evropo. VESTEN STRAŽNIK V Chieagu je neki policaj rešil moža, ki se je potapljal. Trudil se je z njim tako dolgo, da ga je spet obudil k zavesti. Kupil mu je še dva kozarčka \vhiskyja, Ko si je možak popolnoma opomogel in je spet trdno stal na lastnih nogah, ga je stražnik aretiral zaradi kopanja na prepovedanem kraju. Sid.tan Ahmed I. in jemen-ski kralj (na sliki) je pred nedavnim prišel na zdravljenje na neko kliniko v Rimu. S seboj je pripeljal nič več in nič manj kakor ves svoj harem. Seveda ga je vestno zavaroval pred vsiljivimi pogledi, ki bi utegnili oskruniti katero izmed žena in je pred prostore, v katerih je nastanil žene, postavil kaj hude evnuhe z golimi krivimi sabljami, ki so odgnale celo povsod pričujoče novinarje, da tokrat le niso mogli priti na svoj račun. Kljub temu pa je Rim imel veselje Nogomet je pravcati nacionalni šport nekaterih narodov sveta. Tudi v Italiji je izmed vseh športnih vej najbolj priljubljen in redno privablja na tribune nogometnih igrišč brez števila gledalcev, ki so hkrati strastni navijači za ta ali oni klub. Na sliki: nogometna tekma med kluboma Fiorentino in Milanom na stadionu v Florenci prejšnji mesec, ko so gostje premagali domačine z rezultatom 3:1. Seveda pa ima v teh državah nogomet kot profesionalizem svoje senčne strani, izmed katerih je najhujša pač trgovina z igralci. Za najboljše se kar tepejo in plačujejo zanje milijonske vsote. Prebujajoče se bivše kolonije v Afriki in drugod po svetu gredo dokaj naglo naproti civilizaciji, ki je bila do nedavnega prepovedana dežela za domačine. Da bi se hitreje otresli zaostalosti in nečloveških življenjskih pogojev, domačini skušajo tam, kjer so že dosegli formalno svobodo, pomagati z vsemi močmi, da bi dosegli tudi dejansko osvoboditev izpod težavnih razmer preteklosti. Na sliki: gvinejske žene pri prostovoljnem delu, ko nosijo v vrčih vodo v bližnjo opekarno, da si bodo nato s svojci lahko postavili dostojnejša bivališča od sedanjih zamljank in bambusovih kolib. Največje preglavice in obilo nesreč tudi s smrtnim izidom dela motoriziranim zahodnjakom vse bolj naraščajoči cestni promet. Da bi temu odpomogli in rešili, kar se rešiti da, prihajajo razni strokovnjaki na vse mogoče misli. Tako so med drugimi preventivnimi sredstvi iznašli varnostni pas, kakršen je sicer v navadi le v letalih. Na sliki je videti angleško filmsko igralko Anne Hey-wood, ko preizkuša takšen varnostni pas pri limuzini Hillman Minx. Ustavil se je torej ob glavnem toku, nekoliko niže od tistega mesta, kjer sta bila davi s Čokom prekoračila potok in po majhnem dotoku splezala na nizko sleme na drugi strani doline. Ob prvem svitu se je napotil, ne da bi zajtrkoval, po dolini navzgor ter našel izgubljeno pot. Ne glede na to, da so tudi psi imeli prazne želodee, je Dimač brez oddiha gonil osem ur čez rob in glob in nazadnje zapeljal navzdol po potoku Minnow. Ob štirih popoldne, ko je že nastopila gosta tema, je zavil na gladko izvoženo pot Losjega potoka. Se petdeset milj, pa bo dospel. Ustavil se je, zanetil ogenj, vrgel-vsakemu psu pol lososa, sebi pa je segrel fižol, kar ga je bilo. Nato je planil na sani in pognal v dir. »Hi, kosmate duše!« je klical. »Hi, po hrano! Do Mucluca ne dobite nič! Le kremplje v tla, volkovi!« * * * V pivnici »Annie Minove« je ura kazala četrt po polnoči. Glavna soba je bila natlačena z gosti. Peči so bile tako zakurjene, da so kar bobnele. Ker ni od nikoder dohajal svež zrak, jc bila soba nezdravo vroča. Med enolično mrmranje mož se je mešal tlesk igralnih koščic. Igralci so bili zamišljeni v igro, ostali pa so stali v skupinah po dva in trije sem ter tja po sobi in se pogovarjali. Tehtničarji so imeli vedno polne roke opravka, kajti tudi tukaj je zlati prah veljal za denar. Celo kozarček žganja, ki je stal dolar, jc človek moral plačati z zlatim prahom. Stene gostilniške sobe so bile zložene iz neobtesanih hlodov, na katerih se je še držala Iubad. Špranje med hlodi so bile zatlačene s severnim mahom. Skozi odprta vrata, ki so držala v plesno sobano, so prihajali glasovi klavirja in gosli. Pravkar so odigrali kitajsko loterijo in najsrečnejši igralec, ki mu je telitiiičar odmeril priigrani zlati prah, je s kopo tovarišev pil na račun svojega dobitka. Igralci faraona in rolete so bili tihi in zamišljeni. Tiho jc bilo tudi pri mizah, kjer so igrali poker, čeprav je bilo okrog njih vse polno gledalcev. Za neko mizo so. resno in pazljivo igrali »črnega Jakca«. Največ hrupa je prihajalo od miz, kjer so tresli in metali kocke. Vsak udeleženec je klical število pik, na katero je stavil: »Pridi štiri! Pridi enajst! Pridi sedem! Daj, Jože, mali Jože, pridi! Prinesi slanino domov! Jože! Jože! Jože!« Jurij Kultus, močan Indijanec iz Circle Cityja, je brezbrižno slonel ob steni. Bil je omikan Indijanec, če življenje, kakršnega živi beli človek, lahko imenujemo omikano. Bil je razžaljen v dno srca. Ta njegova srčna rana je bila že stara. Ze leta in leta je opravljal delo belega človeka in neredko celo bolje kot beli človek. Nosil je debele volnene hlače in težke srajce kakor beli človek. Tudi na uro je poznal in česal se je na prečo. Užival je hrano belih ljudi: slanino, fižol, moko. In vendar so mu odrekali najvišjo radost in nagrado: žganje. Kultus si je tudi znal pridobivati denar. Osvajal si je zla-tonosne deleže in jih prodajal. Razen tega se je ukvarjal s prekupčevanjem ter služil lepe denarcc. Zdaj pa je bil pasji gonjač in prevaževalec tovorov. Od Sixty Mile do Mucluca je računal osemindvajset centov za funt, za prevoz slanine pa po starem običaju triintrideset centov. Njegova mošnja z zlatim prahom je bila dolga in debela. Mnogo pijače bi si lahko kupil in vendar, ni ga bilo pivni-čarja, ki bi mu postregel kakor drugim. Žganje, ta najlepša pridobitev omike, ni bilo zanj. Samo na skriven, drag in zahrbten način si ga je lahko privoščil. In to ga je bolelo. Nocoj še posebno, ker je bil žejen, in zato je sovražil te bele ljudi bolj kot kdajkoli prej. Beli ljudje mu vljudno dovoljujejo, da izgublja zlati prah pri igralnih mizah, kadar pa hoče dobiti kozarček pijače, ne zaleže ne denar ne lepa beseda. Ker ni pil, je bil zelo trezen, zelo jasnih misli in kajpada zelo čemeren. Godba v sosednji sobi je pod konec virginijskega kola narastla do besnega hrupa, kar pa ni prav nič motilo treh pijanccv, ki so smrčali pod klavirjem. »Vsi pari k točilni mizi! je zaltlical kolovodja, ko je godba' utihnila. In pari so začeli prihajati skozi na stežaj odprta vrata v točilni- co. Plesalci so bili oblečeni v kožuhe in obuti v mokasine, plesalke pa so nosile mehke, ohlapne obleke, svilene nogavico in plesne čeveljčke. Tedaj so se razmaknila vhodna vrata in čez prag se je trudnih korakov opotekel Dimač. Oči vseh so se uprle vanj. Nastala je tišina. Hotel je spregovoriti, potegnil si je rokavice z rok — nihajoč so obvisele na vrvicah — in si začel puliti led z brkov. Trenutek ni vedel, kaj storiti, potem pa je stopil k točilni mizi in oprl nanjo komolec. Vsi so ga motrili, samo kockar ne; ta je brez presledka klical in vabil na dan svoje številke pik. Ko pa je opazil, da upravitelj igralne mize pozorno ogleduje do-šleca, je vrgel kocke na mizo in se obrnil proti DimaCu. »Kaj se je pa zgodilo, Dimač?« je vprašal Matson, lastnik gostilne pri »Annie Minovi«. Z vidnim naporom je Dimač odprl usta. »Tam zunaj so moji psi, utrujeni na smrt,« je rekel hripavo. »Naj kdo poskrbi zanje in povedal vam bom, kaj jc.« Z nekaj kratkimi stavki je opisal ves dogodek. Kockar je pustil denar na mizi, pozabil na srečo, ki jo je tako dolgo zaman klical, stopil k Dimaču in dejal: »Nekaj moramo storiti, to je jasno. A kaj? Ti si po poti gotovo mislil o tem. Kakšen je tvoj načrt? Ven z njim!« »Takoj!« je pritrdil Dimač. »Tole je, kar sem mislil-Takoj moramo zbrati kakih pet lahkih sani. Po sto funtov živil na vsake. Za gonjače in pse bo pa treba kakih petdeset funtov. Ampak treba se je podvizati. Rccimo, da nemudoma odpošljemo teh petero sani z najboljšimi gonjači in najboljšimi psi. Ko dospejo do neizvožene poti, naj posamezne sani izmenoma vozijo na čelu. Ampak takoj morajo od tod. Če bo šlo vse gladko, bodo prve sani prišle na mesto, ko bodo Indijanci že tri dni brez mrvice živeža. Kakor hitro bodo lahke sani odrinile, bomo morali naložiti težke in oditi za njimi. Računajte sami. Dva funta na dan za osebo je najmanj, kar moramo dati tem Indijancem, če jim hočemo omogočiti potovanje. To je dnevno štiri sto funtov, in ker imajo s seboj starce, ženske in otroke, bo treba najmanj pet dni, da jih privedemo sem-Kaj torej mislite ukreniti?«