PoStnfna plačana V gotovini. Leto XVI., štev. 98 Ljubljana, nedelja 28. aprila 1935 wjjid.vtuaivo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 2122, 3123, 3124. 3126, 3126. mseratru oddeieK: Ljubljana 8eien» burgova ia S. - Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Teleton ftt. 2456. Podružnica Celje; Kocenova ulica St. i. — Telefon St 190. rtačunl pn pošt čeK. zavodih: L,jut> ljana št_ 11.842. Praga člslo 78.180, VVten St 105 241. £ena t Din Naročnina znata mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din *0.— U redniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon S122, 3123, 8124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon fit_ 244a Celje, Strossmayerjeva ulica fltev. L Telefon fit- 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Pozitivna balkanska politika Te dni so zabeležili listi, da je turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras na svojem potu skozi Sofijo predlagal bolgarskim državnim predstaviteljem pristop k balkanski zvezi. Ta vest ni mogla nikogar presenetiti, kajti kakor je znano, da je minister Ruždi Aras vnet zagovornik balkanske unije, tako je tudi obče znano, da vse štiri članice balkanske zveze tako rekoč permanentno vabijo Bolgarijo k pridružitvi. Ako je tedaj turški zunanji minister o priliki svojih razgovorov s predstavniki Bolgarije izrekel povabilo v naznačenem smislu, se ni s tem zgodilo nič drugega, kakor da je dal izraza stalnemu razpoloženju celotne zveze, pa da ga je izjavil prav v času, v katerem se znova očitneje kaže prednost regionalnih zvez. In v času, ko smo sredi intenzivnega dela, da se velika ideja balkanske skupnosti realizira v čim širšem obsegu. Čez štirinajst dni, dne 10. maja, se sestanejo v Bukarešti diplomatski predstavniki balkanske zveze. V času, ko se tako rekoč prehitevajo dogodki in evropski politični razvoj malodane vsak dan prinaša novih zapletljajev, vemo posebno ceniti pomen trdnih regionalnih zvez kakor sta balkanska in Mala antanta, ki se tako imenitno dopolnjujeta in vežeta. Dobro se zavedamo, da sotesk na poti evropskega političnega razvoja še ni konec. Da, pripravljeni moramo celo biti, da se bodo stiske še večale in kritične zadrege množile. V tem kaosu, s katerim preti bodočnost čim dalje bolj, nam je balkanska zveza v naslonitvi na Malo antanto soliden temelj in okvir za uspešno uveljavljanje. Že dosedanja njena zgodovina priča, kako srečna zamisel je bila ta zveza, za katero si je mnogo prizadevala tudi Turčija. Naša ideja balkanske zveze je bila koncipirana na želji in pričakovanju, da ji prej ali slej pristopi tudi Bolgarija. S tem velikem načrtom, s plemenito težnjo po popolnem sporazumu je pričel zbliževalno akcijo pokojni naš kralj, ki je iniciativno posegel v razvoj dogodkov in mu dal smer, ki je že v kratkem času rodila obilen sad. Samo ob sebi je razumljivo, da ostanemo zvesti tej ideji in da se bo naše delo vršilo po istih smernicah, s ciljem, da se v balkansko zvezo vključijo vsi balkanski narodi. Naše vabilo na naslov Bolgarije za pristop je tedaj tako rekoč permanentno. Da se je Ruždi Aras prav sedaj s svojo pobudo ustavil v Sofiji, zato se nudijo jako konkretni razlogi. Na dnevni red so postavljeni problemi, ki so jako aktualni in ki se posredno ali neposredno tičejo tudi Bolgarije. Po eni strani smemo tako reči že o pripravah gospodarskih komisij balkanske zveze, ki pripravljajo elaborate za bukareško konferenco, kjer bo morda načrt gospodarskega sodelovanja mogel dobiti že konkretnejše oblike. Bolgarija, obdana okrog in okrog z državami balkanske zveze, pač ne bo ostala brez razumevanja za prednosti, ki se ji morejo ponuditi, ako se pridruži. Toda so še drugi problemi, ki se aktualno postavljajo na dnevni red za Bolgarijo in njene sosede. Tu je pred vsem nesrečni vzgled, ki ga je dala Nemčija s svojo enostransko izrečeno in izvedeno oborožitvijo. Zaradi njega moramo računati s prizadevanjem, da se dovoli oborožitev tudi Avstriji, Aladžarski in Bolgariji. Ravne v tem pogledu pa hočeta imeti Mala antanta in balkanska zveza odločilno besedo, da se ne izvede presenečenje izvršenih dejstev. Razmerje napram Bolgariji je v tem pogledu še posebno delikatno, vprašanje pa bi se nedvomno reševalo neprimerno laže, ako bi se Bolgarija že štela za člana balkanske zveze. Pa še v drugih pogledih je razvoj prinesel probleme, ki se močno tičejo tudi Bolgarije. Vzemimo turško izjavo, da bo njena politika stremela po zopetni oborožitvi Dardanel. Tudi to stališče je sprožila nemška oborožitev, zato moremo i o njem reči sodbo, da se ne bo moglo odpraviti z dnevnega reda, ne da bi se vsaj v neki meri saturirale turške težnje. Ali oborožitev Dardanel je hud problem, ki se tiče mnogo več držav nego samo Turčije. Pred vsem zadenemo tukaj znova na zastarele ostanke rusko-angleškega antagonizma, ki se zdi sicer dandanes spričo temeljite turške regeneracije jako nesodoben, ki pa mu kljub vsemu vendarle ne moremo odrekati možnosti nove aktualnosti. Za naše razmotrivanje pa je še večjega pomena, da se vprašanje Dardanel tiče jako močno tako Bolgarije kot Rumunije, ki sta obe postavljeni ob Črno morje, oa tako, da jima je to morje — okno v svet. Za nju potemtakem ne more biti vseeno, ako se zapre ona soteska, ki veže to morejo izvirati ne le posledice negativne, mi, ako se oborožijo Dardanele. S ^tem še ni rečeno, da se morata oborožitvi brezpogojno upirati, zakaj iz oborožitve morjo izvirati ne le posledice negativne, marveč tudi pozitivne vrednosti. O tem pa nas iz Bolgarije takoj prestreže glas. da se s tem zopet dotaknemo onega starega problema, ki pomeni pravdo za bolgarski dostop do Egejskega morja. Zakaj ta trenutek, ko se vzame v pretres MALA ANTANTA PROTI OBOROŽITVI MADŽARSKE IN AVSTRIJE Ponovna oborožitev Nemčije nikaakor ne sme biti povod za oboro* žitev ostalih pogodbeno razoroženih držav v Evropi Pariz, 27. aprila. AA. Pod naslovom »Mala antanta proti ponovnemu oboroževanju Avstrije in Madžarske«, je objavil »Echo de Pariš« članek znanega novinarja Jeana Bourgoina, ki pravi med drugim: Kai so mislile Anglija, Francija in Italija, ko so dodale resoluciji v Stresi šesti dostavek. To je vprašanje, ki si ga zadaja vsakdo v Beogradu, odkar so izšli sklepi, sprejeti v Boromejski palači. Incident, ki ga je povzročil sklep Anglije, Francije in Italije, je samo nova epizoda v vprašanju vpliva velesil in držav, ki so nesrečno kvalificirane v mirovnih pogodbah kot države z omejenim interesiranjem. Priporočilo treh zapad-nih velesil o ponovni oborožitvi Avstrije, Madžarske in Bolgarije, je bilo poslano vladam Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije v odprti brzojavki, ki jo je podpisal Mussolini. Ta postopek je tako v nasprotju z dosedanjimi običaji, da je jugoslovenska vlada takoj izrazila svoje neizmerno začudenje in poudarila svoje pridržke tako glede oblike kakor glede vsebine tega koraka. Objavo šestega odstavka v svetovnih listih, ko so še trajali razgovori med državami, so smatrali v Beogradu kot podpihovanje zahtev Avstrije, Madžarske in Bolgarije in kot škodljivo ureditev vprašanja, glede katerega so se države Male antante in Balkanske zveze tako znašle pred novim dejstvom in novim položajem. Reakcija v Beogradu je bila zato živahna. Jugosloveni ne dopuščajo nika-kega izenačenja med ponovno oborožitvijo Nemčije in drugih razoroženih držav. Francija in Velika Britanija sta priznali Nemčiji enakopravnost meseca decembra 1932. Obe zapadni velesili sta predvideli v svojem sporočilu iz Londona 4. februarja novo ureditev tega vprašanja, ki naj bi nadomestila peto poglavje versajske pogodbe. Če se Nemčija zopet oborožuje, so to zakrivile samo za-padne države in Italija je najmanj poklicana nastopati zoper to, ker je ravno ona najbolj favorizirala obnovo militarizma na Nemškem in prihod Hitlerja na oblast. orazum med Francijo In Rusijo perlekten Pogodba o medsebojni pomoči med Rusijo in Fran" cijo bo sklenjena v okviru načel Društva narodov dobila obliko trojne pogodbe s priključitvijo Češkoslovaške, o čemer v ostaJem ne raz- Pariz, 27. aprila d. Pozno snoči 6ta se Francija in Sovjetska unija sporazumeli o paktu glede medsebojne pomoči. Rusi so pristali na francosko stališče, naj do medsebojne pomoči ne pride avtomatsko, ampak šele po sklepu Društva narodov. Na ta način si je Francija ohranila privilegije na podlagi loca-rnskega pakta. Do sporazuma je prišlo po razgovoru Lavala z ruskim poslanikom Potemkinom, ki je po prejemu navodil iz Moskve prišel v Quai d' Orsay. že prej se je tudi francoski poslanik v Moskvi Alphand razgovarjal z Litvinovim in poročal o razgovoru v Pariz. Razgovor poslanika Potemkina z La-valom je trajal eno uro. Potemkin je nato izjavil poročevalcem listov, da sta ee obe vladi v načelu sporazumeli in da je treba le še odstraniti nekatere redakcijske težkoče. Potemkin je snoči poslal daljše šifrirano poročilo v Moskvo o uspehu svojih dosedanjih razgovorov z Lavalom, davi pa je prejel iz Moskve odgovor in potrebna navodila za nadaljnja pogajanja. Po mnenju političnih krogov so pogajanja z Rusijo toliko napredovala, da bo sedaj mogoče pravnim izvedencem obeh držav formulirati pogodbo o vzajemni pomoči. Ta komisija besedila načrta prav za prav ne bo izpremenila, marveč mu bo dodala poseben protokol, sestavljen iz dveh členov. Za dopoldanske ure določeni sestanek zunanjega ministra Lavala z ruskim poslanikom so morali odgoditi na popoldne, ker strokovnjaki še niso končali dela. Te dni bo moral o končni zaključitvi pogodbe sklepati še ministrski svet, tako da bo pogodba parafirana najbrže 1. maja. V tem primeru bo zunanji minister Lavai lahko odpotoval v Moskvo 6. maja, kakor je bilo prvotno določeno. Komentarji Srancoskega tiska Pariz, 27. aprila, g. Današnji l'ieti objavljajo nekaj zanimivih podatkov o razgovorih Lavala z ruskim poslanikom Potemkr nom, iz katerih se more nekoliko sklepati glede možnosti nadaljnjega razvoja francosko - ruskih pogajanj o vzhodni pogodb.. Kakor tirdi »Petit Parisien«, povzroča glavno težavo slej ko prej ustanovitev mehanizma, ki naj bi spravil pravico Društve narodov v sklad s potrebo, da bi mogle si-gnatarne države te pogodbe nujno prisko- pravljajo orvič. Pakt za preprečenje vojne Pariz, 27. aprila, d. Zunanji minister Laval, ki je tudi župan Aubervilliera, zelo komunističnega pariškega predmestja, in ki bo pri občinskih volitvah ponovno kandidiral, je izdal včeraj proglas svojim volilcem, v katerem izraža ogorčenje, ker ga prav sedaj, ko se pogaja z Rusijo o zaključitvi pakta prijateljske in medsebojne pomoči, napadajo v njegovem volilnem okraju zastopniki tretje internacionale. V proglasu, ki ga je objavil, pravi: Ko se pogajam z zastopniki sovjetske vlade, me besno napadajo pooblaščeni in nepooblaščeni zastopniki tretje internacionale. Da bi mogel odgovoriti in zavrniti napadalce, bi moral objaviti diplomatske spise, s čemer pa bi bila ogrožena pogajanja, ki se normalno razvijajo. Moji nasprotniki vedo, da tega kot zunanji minister ne bom storil, kar tudi ne smem storiti. Nasprotniki trdijo, da branijo s svojo kampanjo mir. Če bi bila francosko-ruska pogodba taka, kakor jo žele francoski komunisti, bi prinesla nevarnost, da zaplete Francijo v vojno. Odkrito izjavljam. da bi se branil podpisati tako pogodbo. Pakt, ki ga nameravam skleniti sporazumno z vlado v Moskvi, namerava preprečiti vojno, ne pa jo izzvati. Gre za pakt, ki spada v potrebno organizacijo kolektivne varnosti Evrope, ki pa ne bo naperjen proti nobeni državi. Zadovoljstvo v Angliji London, 27. aprila, d. V londonskih diplomatskih krogih so ugodno sprejeli vest o doseženem sporazumu Francije in Rusije glede pakta o medsebojni pomoči, zlasti, ke>r so Rusi pristali na francosko stališče in bo nova pogodba povsem uvrščena s sistem Društva narodov, e čemer bo zagotovljeno tudi načelo kolektivne varnosti, ki ga ^kuša Anglija zagovarjati proti vsem stremljenjem po predvojnih zvezah. Po^aianja ČSR in Jugoslavije z Vatikanom Pariz, 27. aprila, d. Agencija Havas poroča iz Vatikana, da se pogajanja med Sv. stolico in Češkoslovaško za vzposta-čiti medsebojno na pomoč. »L/ Oeuvre« po- | vitev modusa vivendi ugodno razvijajo. roea, da trenutno še ni določeno natančno besedilo pogodbe, kar bodo šele v teku dneva uredili obojestranski strokovnjaki. Pri tej priliki se bo govorilo tudi o novem moskovskem predlogu, po katerem b; francosko - ruska pogodba o medsebojni pomoči bolje ustrezala sedanjemu položaju, če bi reforma prehoda skozi Dardanele, se avtomatično obnovi v Sofiji zahteva po gospodarskem propustu na morje, ki bi ga ožine ne mogle zapreti. Za razgovore med Ruždi Arasom in bolgarskimi državniki je bilo pocemta-kem dovolj snovi. Tudi snovi iz območja, ki se tiče hkrati tudi ostalih članov balkanske zveze. Vse te stvari bi 'oe mogle reševati v tem bolj prijateljskem duhu, ako bi bila Bolgarija sama sočla-nica. Tudi iz teh nagibov se zdi turška pobuda dana tako rekoč sama od sebe. Bukareška konferenca bo mogla znova dokumentirati, kako trdno napreduje balkanska zveza s svojo konstruktivno politiko. V interesu vseh balkanskih držav je. da se konstruktivnost pokaže čim prej tudi v razširjenju njenega območja. Vse kaže, da bodo pogajanja prišla že v bližnjem času v odločilno fazo. Tudi pogajanja med Vatikanom in Jugoslavijo o zaključitvi konkordata potekajo ugodno. Cankov in Georgijev izpuščena Sofija, 27. aprila, p. Kljub včerajšnjemu demantiju notranjega ministra se je izkazalo, da je vlada sklenila ne samo izpustitev bivših ministrskih predsednikov dr. Cankova in Georgijeva, marveč sploh vseh, ki jih je vlada generala Zlateva internirala na otoku sv Anastazije v Črnem morju. Vse so že včeraj prepeljali z otoka v Burgas in so v pretekli noči prispeli v Sofijo, tako da bodo pravoslavne velikonočne praznike preživeli že v krogu svojih rodbin. Mala antanta se je vedno borila za spoštovanje določb trianonske pogodbe in je pozneje pri sodelovanju z Balkansko zvezo delala na to, da se zajamči red od Dunava pa do bližnjega vzhoda. Nobe nnačrt vzhodnega pakta ali du-navskega pakta se ne more izvršiti brez nje ali zoper njo. Avstrija, Madžarska in Bolgarija so tako na lojalen način do-znale o odločnem stališču Male antante, da se nikoli niso upale postaviti jo pred dovršeno dejstvo. Revizionizem je na iniciativo Italije poskušal doseči po ovinkih, česar ni mogel doseči naravnost. Bil je to očiten manever proti stališču Male antante, ki pa je neizpodbitno. Zadosti je, da se vidi, kaj govore dejstva. Ukinitev vojaških klavzul saintgermain-ske mirovne pogodbe ne bi dala nikakega poroštva zoper Anschluss. Avstrijska vojska je vzlic vsej svoji vojaški disciplini izpostavljena propagandi narodnega socializma, in elementi, ki služijo v tej vojski, so bili pripravljeni tudi tvegati, da to zlo še poslabšajo. Schuschniggova vlada pozna dobro to hibo, zato je dala na znanje, da je vprašanje vojaške enakopravnosti zanjo stvar prestiža in da nikoli ne bo efektiv v mirnem stanju dvignila na število 100.000. Avstrijski generalni štab se še prav dobro spominja časov iz svetovne vojne, ko so nekateri »zanesljivi« polki morali paziti na »nezanesljive« polke. Dejansko je v sedanjem času samo odločno izražena volja vseh prizadetih držav, da v potrebi tudi z orožjem zagotove spoštovanje statusa quo, edina zapreka proti Anschlussu. Nevarnosti Anschlussa sploh ni mogoče odstraniti drugače kakor z ureditvijo stališča Italije do Male antante. Tudi na Madžarskem se širi vpliv hit-lerjevcev. Dovolitev ponovne in splošne vojaške obveznosti na Madžarskem bi pomenila centraliziran je revizionizma v srednji Evropi. Incident s šestim odstavkom izjave v Stresi je značilen in kaže, kako je vsa zadeva slabo zasnovana in kako si zapirajo oči pred dejanskim položajem. Zoper stališče Male antante se sklicujejo na logiko. Toda logika, ki na eni strani protestira proti sklepa Nemčije, češ, da je enostranski, na drugi strani pa postavlja vprašanje ponovne oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije, ki naj se izvrši na prav tako enostranski način, je res čudna. Na koncu pravi Bourgoin, da pričakujejo v Jugoslaviji, da se bodo z dejanji potrdila nekatera upanja, nastala v zvezi s sporazumom med Francijo in Italijo. Hitlerjev konklave že teden dni traja posvetovanje vodilnih nemških državnikov v Monakovem — Iskanje izhoda iz sedanje izolacije Macdonaldovega članka, ki posfva Nemčijo k sodelovanju pri izvajanja skleoov konference v Stresi. Berlin, 27. aprila r. Državni kancelar Hitler se že od svojega rojstnega dne dalje mudi v Monakovem, kjer ima važna posvetovanja o nemški zunanji politiki. Posvetovanj se udeležujejo vsi vodilni politiki narodnega socializma, predvsem pa zunanji minister Neurath in Hitlerjev zaupnik Ribbentrop. Posvetovanja se nanašajo na aktualna vprašanja mednarodne politike in služijo proučevanju stališča, ki naj ga zavzame Nemčija. Zunanje-politič-ni položaj Nemčije je postal v zadnji dobi posebno prekaren. Konferenca v Stresi, še bolj pa izredno zasedanje sveta Društva narodov v ženevi in ves razvoj mednarodnih dogodkov jasno kaže, da so se voditelji nemške zunanje politike ušteli. Razvoj dogodkov gre preko in mimo Nemčije, a kar je za Berlin najbolj vznemirljivo, je dejstvo, da se vedno bolj jasno kaže solidarnost Anglije s Francijo. Macdo naldov članek je razblinil zadnje nade na podporo Anglije. Vznemirjenje, ki se razvija čim dalje bolj v očitno zaprepa-ščenje nemških državnikov, se kaže na vsakem koraku. Macdonaldov članek dokazuje, da je Anglija zaradi pospešenega oboroževanja Nemčije skrajno vznemirjena ter da hoče čimprej prisiliti Nemčijo, da odkrije vse svoje karte in se jasno izjavi, ali hoče sodelovati z ostalimi evropskimi državami pri organizaciji miru in varnosti, al; pa hoče ostati popolnoma izolirana. V tem smislu tolmačijo zaključek Berlinski vladni krogi iščejo sedaj H-hoda iz dokaj neprijetnega in skoro bre®-izglednega položaja, v katerega je zašla, nemška zunanja politika. Zdi se, da je v vodilnih krogih že prodrlo spoznanje, da po dosedanji poti negiranja vsega ne gre več naprej. Mon&kovska posvetovanja so posvečena zato v prvi vrsti iskanj« novih poti. Kakor se zatrjuje v poučenih k.rogih, se bo Nemčija v svojih odlokih povrnila na londonske predloge, ako bodo zapadne velesile na to pristale. V Nemčiji si niso na jasnem, ali smatra zlasti Anglija londonske predloge še za osnovo svoje politike, ker smatrajo, da so sklepi konference v Stresi zavedli diplomatsko akcijo zapadnih treh velesil na nova pota, ki niso docela v skladu z londonskimi predlogi. Kar se tiče nemškega oboroževanja, zatrjujejo v berlinskih krosih. da se napačno tolmači. Glede na s^oie meie in število svojega prebivalstva smatra Nemčija, da je njena oborožitev daleko izza oborožitve sosednih držav, zlasti Francije in Rusije. Za posvetovanja v Monakovem vlada v vseh političnih, pa tudd diplomatskih krogih veliko zanimanje, tem bolj, ker pričakujejo, da bo pri tej priliki določeno tndi stališče Nemčije glede podunavske konference. Za kanom podmornice Prezirajoč vsa svarila in opomine je Nemčija začela graditi podmornice in se na veliko oboroževati tudi na morju Premestitev Beograd. 27. aprila, p. Z odlokom ministra za gradnie je prpireščen od banska uprave k sreskemu načelstvu v Marriboru višji tehniški pristav Vladimir Knez. London, 27. aprila r. Ogromno senzacijo in nič manjše vznemirjenje je zbudila v vsej angleški javnosti vest, da Nemčiia ne misli ostati samo pri oboroževanju na kopnem, marveč da hoče kakor v zasmeh ženevskim sklepom še bolj kršiti določbe versajske mirovne pogodbe s tem, da se ie pričela na debelo oboroževati tudi na morju. Že poprej je imela več »šolskih« ladij, ki pa so se izkazale za najmodernejše vojne križarke. Sedaj pa je nemška vlada preko noči odredila zgraditev 1? podmornic najmodernejšega tipa, vsako z nad 1000 tonami. Po informacijah angleških listov bodo to prave podmorske križarke, opremljene z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami, ki bodo po svoji brzini in po svoji udarni moči prekašale vse. kar je bilo doslej zgrajenega na tem polju. Angleška vlada je takoj zahtevala po svojem mornariškem atašeju v Berlinu točnih informacij. Berlinsko zunanje ministrstvo je atašeju potrdilo resničnost teh vesti. Najnovejši korak Nemčije je izzival tudi v vladnih krogih največje začudenje ter je še bolj utrdil prepričanje o agresivnih namenih Nemčije. Mornariško ministrstvo je imelo danes vse popoldne posvetovanje, ki je bilo posvečeno izključno nemškemu oboroževanju na morju. Rezultat posvetovanja je bil, da je Macdonald sklical za ponedeljek dopoldne izredno sejo ministrskega sveta, na kateri bodo proučili novo nastali položaj 8 6tališča mednarodne politike in 9 stališča angleške obrambne politike. Na seji bodo sklepali tndi o predlogih, ki jih je sestavila angleška admiraliteta Vsekakor bo prva posledica najnovejšega nemškeea koraka, da bo morala Ans-Iija v pospešenem tempu izvajati svoj oboroževalni program Po splošni sodb! so postala pogajanja ki jnh je predlagala Anglija Nemčiji glede pomorskega oboroževanja ki ki bi se Ime- la pričeti prihodnji teden, brezpredmetna. Končna odločitev o tem bo padla na ponedeljkovi seji vlade. Z veliko napetostjo pričakuje vsa javnost razprave v spodnji zbornici, kjer bo 2. maja velika debata o nemškem oboroževanju. V političnih krogih pričakujejo, da bo vlada pri tej priliki na točila javnosti čistega vina. Značilno je vsekakor, da postopanje Nemčije vedno bolj utrjuje v angleški javnosti prepričanje, da je za Anglijo edina rešitev v tesnem zavezništvu s Francijo. Angleški protest v Berlinu London, 27. aprila, g. Vest, da Nemčija mrzlično povečuje svojo f lotil jo podmornic in da je v zadnjem časa spustila r morje že eelo vrsto novih podmornie, je v vseh angleških krogih izzvala veliko vznemirjenje. Zatrjnje se, da bo angleška vlada zaradi tega energično protestirala v Berlinu. Povrh zahteva še kolonije Pariz, 27. aprila, g. »Journal« poroča ia Berlina, da je nemška vlada v Londona sondirala teren, da bi mogla uveljaviti svoje želje po kolonijah. V kratkem bo šla zaradi tega v London posebna nemška delegacija Nemški zastopniki hočejo prepričati Angleže, da prizadevanja Nemčije, da bi spet dobila kolonije, nimajo nobenih političnih namenov, temveč so sa tn odločilni samo gospodarski razlogu Posebno občutno se kaže r Nemčiji pomanjkanje sirovin. Letalsko mesto v Italiji Rim, 27. aprila. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolini je v bližini Rima položil temeljni kamen za novo mf>sto Imenovalo se bo Guidonia in bo posvečeno le* tatetm. Predsednik vlade na shodih v Ljubljani in Zagrebu Zadnja nedelja pred volitvami — Več tisoč volilnih shodov in sestankov po vsej državi Danes bo, kakor smo že poročali, prispel v Ljubljano predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič, da bo kot nosilec državne kandidatne liste govoril na banovinskem agitacijskem volilnem zboru. Gosp. predsednika bodo zastopniki oblasti, korpo-racij in društev sprejeli že na kolodvoru ob prihodu beograjskega brzega vlaka in ga nato skupno z drugim občinstvom v sprevodu spremljali na Kongresni trg. Tam bo ob 10. volilno zborovanje, na katerem bo imel predsednik vlade programatičen govor. Razen njega so napovedani kot govorniki še ministri inž. Vujič, dr. Hasanbegovič in dr. Marušič. Po shodu se bo g. Jevtič odpeljal z avtomobilom v Zagreb, kjer bo, kakor smo tudi že poročali, ob 18. agitacijski volilni zbor za savsko banovino in bo tudi na tem shodu govoril predsednik vlade. Govore z obeh zborovanj bodo prenašale vse tri naše radijske postaje. Za ljubljanski shod je določenih več posebnih vlakov na vseh glavnih progah državnih železnic. Vozni red je »Jutro« že prineslo. Za vožnjo na posebnih vlakih se plača le tretjina običajne cene, za vožnjo na priključnih vlakih pa polovica. Zborovanje bo ob lepem vremenu na Kongresnem trgu, ob slabem vremenu pa v Sokolskem domu na Taboru. Po mestu so na vseh trgih postavili zvočnike, ki bodo prenašali govore predsednika vlade in ministrov. Tudi drugi ministri bodo porabili da našnjo zadnjo nedeljo pred volitvami za večje volilne shode. Razume se, da bodo napeli vse moči tudi kandidati na vseh štirih potrjenih državnih kandidatnih listah. Zato smemo računati, da bo danes in jutri, na pravoslavni velikonočni ponedeljek, v državi več tisoč volilnih shodov in sestankov. Tudi v dravski banovini jih bo nekaj sto. Ministri na shodu v Osijeku Beograd, 26. aprila. AA. 30. t. m. bo v Osijeku veliko zborovanje za listo pred sednika ministrskega sveta in zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča. Na shodu bodo govorili minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, minister za telesno vzgojo ljudstva dr Ljudevit Auer in kmetijski minister dr. Dragotin Jankovič. Minister Kojič je končal svoje volilno potovanje Dubrovnik, 27. aprila. AA. Po triumfalnem shodu, ki ga je imel na Cetinju, se ie pravosodni minister dr. Dragotin Kojič odpeljal v Hercegnovi, kjer je ostal nekaj časa v prijateljskem razgovoru s kandidatoma vladne liste dr. Mirkom Komneno-vičem in Filipom Lazarevičem. Potem se je minister dr. Kojič odpeljal v Dubrovnik, kjer je priredil snoči ob 18. v mestni posvetovalnici volilno konferenco. G. ministra je pozdravil v imenu občine mestni načelnik Ivo Hadžija. Nato sta govorila vladna kandidata dr. Zvonimir Bjelovučič in Niko Šutič ter drugi ugledni meščani in okoličani. V vseh govorih so govorniki navajali potrebe tega kraja. Odgovoril jim je minister dr. Kojič s krajšim nagovorom, v katerem je orisal vladni program in se zahvalil navzočnim za izkazano gostoljubnost. Ker je minister dr. Kojič s tem končal svoje predvolilne konference, se je davi odpeljal čez Mostar in Sarajevo nazaj v Beograd. Volilni shodi v konjiškem srezu Iz Konjic nam pišejo: V nedeljo, 28. t. m., priredi kandidat na Jevtičevi listi gospod Franjo Seručar več shodov in sestankov in sicer ob 7. v Stranicah, ob 8. v Oplotnici. ob 9. v Konjicah v Narodnem d u, popoldne ob 2. v Tepanjah. ob 3. v Zrečih, ob 6. v Skomarjah in potem ponovno dne 1. maja t. 1. v Konj' h v Narodnem domu. Poleg tega priredi v nedeljo tudi drugi kandidat na Jevtičevi listi g. Gajšek volilni shod ob 11. v Konjicah v Katoliškem domu. Shodi g. Prekorška v celjskem srezu lz Celja nam poročajo: V Skofji vasi je bil v petek zvečer v prostorih občinske gostilne sijajno obiskan volilni shod, ki ga je vodil domači župan g. Kožuh. Sreski kandidat g. Pre-koršek je podal jasno sliko razvoja n< tranje ... zunanje politike po tragični smrti blagopokojnega Viteškega kralja. Poslušalci so poslušali izvajanja svojega dose- danjega poslanca z velikim zanimanjem, mu izrekli zahvalo za njegovo delo in mu obljubili, da mu bodo pri volitvah 5. maja vsi oddali svoje glasove. V nedeljo 38. t. m. bodo shodi sreskega kandidata g. , Prekorška in njegovega namestnika g. Lorberja zjutraj po rani maši ob 7. v Braslovčah, ob 10. dopoldne v Zadružnem domu v Št Pavlu pri Preboldu in ob 4. popoldne v Vojniku. Volilna borba je v polnem razmahu; narod se dobro zaveda važnosti bližnjih volitev, ki naj postavijo v Narodno skupščino izkušene in zanesljive može. V celjskem srezu volilcem odločitev ne bo težka, saj kandidira na listi g. predsednika vlade naš dosedanji zaslužni narodni po slanec g. Ivan Prekoršek. ki je s svoiim dosedanjim delom pokazal, da je polno dorastel potrebam in zahtevam težavnega in obsežnega celjskega sreza ter je marsi-kako gospodarsko vprašanje, ki je bilo vsa desetletja zanemarjeno, spravil v tek in približal ugodni rešitvi. V ptujskem srezu Iz Ptuja nam poročajo: V našem srezu ee vršijo vsepovsod volilni shodi sreskih kandidatov. Tudi dosedanji narodni poslanec g. Petovar Lovro je imel poleg številnih sestankov in konferenc po občinah ptuj skega in ormoškega okraja že več lepo uspelih shodov, med drugim pri Sv. Janžu, v Leskovcu. pri Sv. Barbari, v Podlehniku, na Ptujski gori. v Majšpergu, Juršincih. pri Sv. Marjeti, v Drbetincih itd. Na vseh shodih je g. Petovar poročal o svojem dosedanjem delu in uspehih, ki jih je imel za ptujski srez zelo mnoiro. Po vsakem shodu se je razvila ž;vahna in stvarna debata. Iz številnih shodov, ki so bili povsod zelo dobro obiskani, izhaja, da volilci zaupajo svojemu dosedanjemu poslancu. Ljutomerski srez Iz Male Nedelje nam pišejo: V petek je imel tukaj naš domačin g. Avgust Lukaeič, kandidat na Jevtičevi listi, krasno uspeli volilni shod Ob 8. zvečer je bila zbrana polna Sokolska dvorana volilcev. Po govoru g. Lukačiča je bila njegova kandidatura soglasno sprejeta. MaJonedeljčani bodo volili domačina g. Lukačiča, od katerega lahko največ pričakujejo. Novomeški srez Z Dolenjskega nam javljajo, da prirejajo v novomeškem srezu vsi kandidati na listi g. Jevtiča dan za dnem volilne shode in sestanke. Kandidat g. Franjo Bule, župan iz Mirne, je ime! na oba velikonočna praznika lepe shode v Toplicah, Valti vasi, Uršnih Selih. Šmarjeti. pri Sv. Petru, v Orehovici in Crmošnjicah. poprej pa že v Hinjah, Šmihelu, na Dvoru in drugod. Vseh shodov skupaj se je udeležilo nad 2500 volilcev. Za bpomiadatt&ko $d\avCjen}e uporabljajte znani PLANTNKA-čaJ BAHOVEC Pristen je le v plombiranih paketih. Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana Rog. br. 76 od 5./IL 1032 Republika ali monarhija Grška vlada odklanja vprašanje republikanskega ali monarhističnega režima kot zadevo strankarske borbe Važna odločba prosvetnega ministrstva Beograd, 27. aprila, r. Po pravilniku o višjih tečajnih izpitih bi se morali pisati iz narodnega jezika dve maturitetni nalogi, ena iz slovenščine in ena iz srbohrvašči ne. Ministrstvo prosvete je sedaj izdalo avtentično tolmačenje k temu pravilniku v naslednjem smislu: Iz narodnega jezika se pišeta dve nalogi, prva iz slovenske literature v slovenščini, druga iz srbohrvatske literature v srbohrvaščini ali slovenščini. Ženitev brez zdravniškega spričevala Beograd, 27. aprila, p. »Službene Novi-ne« objavljajo uredbo, s katero se' popolnoma ukinja člen 9. zakona o zatiranju spolnih bolezni, ki je določal, da se morajo ženini pred poroko podvreči zdravniški preiskavi in s spričevalom dokazati, da so spolno zdravi in sposobni za zakonsko življenje. Smrt beograjskega znanstvenika Beograd, 27. aprila. AA. Snoči je v Arandjelovcu iznenada umrl dr. Djiurica Djordjevič, univerzitetni profesor in šef dermatološke klinike v Beogradu. Pokojnik se je mudil na oddihu v Arandje-lovcu. Njegova smrt je iznenaddla in užalostila mnogoštevilne prijatelje v vseh krajih naše države Njegovo truplo bodo danes prepeljali iz Arandjelovca v Beograd, kjer bo pogreb. Finale za angleški pokal London, 27. aprila. w. Pred polno nabitim stadionom v Wembleyu se je vršila danes finalna tekma za aneleški Dokai. Zmagal je Sheffield Wednesday nad West-bromwich Albionom s 4 : 2 (1 : 1). If OiOZSI] Madžarske Gombos izjavlja, da zunanji položaj Madžarske nikakor ni ugoden — Napoved velikih reform Budimpešta, 27. aprila, r. Včeraj je imela vladna stranka svojo prvo sejo po parlamentarnih volitvah. Seji je prisostvovala celotna vlada z ministrskim predsednikom Gombosom na čelu. Po običajnem pozdravu predsednika stranke je Gombos obširno govoril o političnem položaju Madžarske Volilno zmaso stranke je označil kot uspeh dobre organizacije, vendar pa čakajo sedaj stranko velike naloge. Ugotoviti moram, da se zunanji politični položai Madžarske od leta 1918. dalje ni mnogo hepremenil in je ostal v glavnem isti. Edi na izprememba na našo korist je v tem. da se je posrečilo pridobiti prijatelje, tako da nismo več popolnoma osamljeni ter da nas pri nhramhi madžarskih interesov podpirajo tudi nekateri drugi narodi Ce hočejo evropski državniki resničen mir in V bodo pri uveljavljenju tega načela iz- polnjene tudi naše upravičene zahteve, potem Madžarska ne bo ovirala diplomatskih pogajanj, ki so pred durmi. Smete pa hiti prepričani, da bo Madžarska pri teh pogajanjih dostojno zastopana. Glede notranjega političnega položaja je izjavil Gombos, da bo njegova vlada izvajala politiko vsestranskega napredka. Javno življenje Madžarske je treba na vseh koncih in krajih temeljito reformirati. Pravkar izvršene volitve so bile samo uvod v veliko reformatorsko delo. ki sa hoče izvršiti v najbližji dobi. Ce bo madžarski narod složno podpiral vlado pri njenih prizadevanjih, uspeh ne bo izostal Po Grimbosovem govoru se je konstituiral poslanski klub vladne stranke in je izvolil za svojeara predsednika poslanca dr. Aleksandra Sztranvavvskesa Kongres rotarcev Ljubljana, 27. aprila. Snoči je bil v veliki dvorani Kazine prijateljski večer rotarcev, ki so se zbrali iz vseh večjih jugoslovenskih mest tn tudi iz inozemstva Večer je pripomogel k še tesnejšemu medsebojnemu spoznava nju jugoslovenskih rotarcev Danes opol dne so imeli udeleženci skupno kosilo v Unionu Jugoslovenski rotareki kongres, ki za seda v Ljubljani, je danes v »Trgovskem domu«, kjer se vrše posvetovanja kongresa, nadaljeval svoje delo. Ob 9. dopoldne so se najprej sestali k razgovoru člani kongresnega odbora in predsedniki odsekov, ki so si porazdelili delo. Z njimi se je vršila plenarna konferenca delegatov klubov, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, predlagati za gu vernerja (predsednika) jugoslovenskih ro tarskih klubov v 193o—1936 letu g. dr Viktorja Ružiča s Sušaka. Sklenjeno je bilo tudi, naj se rotarski kongres prihodnje leto vrši v Dubrovniku. Nato so gg. Gračanin iz Novega Sada, Ostovič iz Zagreba in dr. Peičič iz Beo grada poročali o notranjtih zadevah rotar-skega pokreta v Jugoslaviji. Ob 11. je otvoril guverner (predsednik) jugoslovenskih rotarskih klubov gosp. dr, Krejči prvo plenarno sejo kongresa. V veliki dvorani »Trgovskega doma«, okrašeni z zastavami m kraljevo sliko, se je zbralo nad 150 jugoslovenskih rotarcev in njihovih inozemskih gostov. Predsednik dr. Krejči jih je vse prisrčno pozdravil, nato pa se je v toplih besedah spomnil blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Poudarjal je, da je Veliki kralj padel v službi za one vzvišene ideale, ki so tudi glavni cilj rotarskega pokreta: sporazum in medsebojno spoštovanje med narodi. Vsi navzoči so stoje poslušali predsednikov govor ter počastili spomin pokojnega vladarja z enominutnim molkom in z vzklikom »Slava mu!« Enako so r o tarči stoje poslušali predsednikove besede, posvečene mlademu vladarju, Nj. Vel. kralju Petru n. Pridružili so se predsednikovemu vzkliku »Živel kralj Peter!« in s soglasnim odobravanjem sprejeli njegov predlog, naj se Nj. Vel. kralju odpošlje vdanostna brzojavka. Predsednik ljubljanskega kluba g. Kavčič je kot domačin toplo pozdravil zbrane rotarce, predsednik zagrebškega kluba g. Ostovič pa se je v imenu vseh udeležencev kongresa iskreno zahvalil guvernerju dr. Krejčiju in članom ljubljanskega kluba za gostoljubni sprejem. Kongres je nato prešel na dnevni red. Poročilo guvernerja dr. Krejčija navaja med drugim, da imamo v Jugoslaviji 19 rotarskih klubov: Banjaluka, Beograd, Dubrovnik, Karlovac, Ljubljana, Maribor. Novi Sad, Osijek, Pančevo, Sarajevo, Skoplje, Split, Subotica, Sušak, šibenik, Varaž-din, Vukovar, Zagreb in Zemun. Novi klubi se pripravljajo v Leskovcu, Vršcu, Bitolju, Brodu, na Cetinju, v Mostaru. Nišu in Somboru. Vsi klubi so šteli na dan 1. aprila t. 1. 498 članov. V poslovnem letu od 1. aprila 1934 do 1. aprila 1935 so imeli klubi ravno 900 rednih sestankov na katerih je bilo 460 predavanj. Največ predavanj je imel beograjski klub (58). Isti klub je imel tudi največ obiskov članov inozemskih klubov. Na svojih sestankih so člani zbrali v razne dobrodelne namene nad 90.000 Din. Obmejni klubi so gojili živahne stike s klubi iz sosednega inozemstva in so pripomogli v marsikaterem pogledu k odstranjevanju medsebojnega nezaupanja. V pismeni zvezi so bili vsi jugoslovenski klubi z najrazličnejšimi drugimi rotarskimi klubi širom sveta. V času naše narodne nesreče, ob smrti Velikega kralja, so jugoslovenski klubi prejeli od inozemskih klubov več tisoč sožalnih brzojavk ta pisem. Guverner dr Krejči se je ob koncu s priznanjem in zahvalo spomnil delovanja vodstva mednarodne rotarske zveze v <*i-kagu in njegovega evropskega tajništva v Curihu. Zahvalil se je za požrtvovalno delo tudi vsem funkcionarjem jugoslovenskih klubov. V nadaljnjem poteku plenarne seje kongresa je bil soglasno sprejet predlog, da ae za guvernerja v letu 1935/36 izvoli član sušaškega kluba dr. Viktor Ružič. Kongres se bo vršil prihodnje leto v Dubrovniku. V jeseni pa bo sestanek jugoslovenskih rotarjev na Sušaku, od koder se skupaj nato odpeljejo v Benetke na letošnjo evropsko rotarsko konferenco. Popoldne so zasedali kongresni odbori, ki so razpravljali deloma o zadevah organizacijskega, deioma o zadevah splošnega značaja. Med referati, ki so bili podani, navajamo naslednje: »Starostno zavarovanje nameščencev in delavcev« (Jerko Vičič iz šibenika), »-Rotar v službi svoje občine« (Josip Ljubičič iz šibenika), »Sodelovanje v dobrodelnih organizacijah« (inž. Vladimir šlajmer iz Maribora), »Skrb za pomoči potrebno deco in mladino« (dr. E. Pa-cak iz Zemuna) »Ohranitev in okrepitev kulturnih dobrin« (dr. Ivo Boschi iz Subo-tice), »Rotar mora ostati zvest rotarskim načelom v zasebnem in javnem življenju« (Jevta Spajič iz Pančeva). O delu za zbliževanje med narodi sta poročala Henrik Sabothy iz Maribora m Milivoj Sokolovič iz Dubrovnika. člani in gosti, ki niso sodelovali v odsekih, so si ogledali popoldne Ljubljane in posetili tudi Grad in Narodno galerijo podpredsednik mednarodne rotarske zveze g. Head pa je v družbi nekaterih ljubljanskih rotarcev napravil izlet na Bled in v Bohinj. Zvečer se je vrnil v Ljubljano, kjer so mu jugoslovenski rotarci priredili časten večer v veliki dvorani hotela Uniona Mestna občina je na čast zbranim rotarcem včeraj in nocoj razsvetlila ljubljanski grad tn razobesila na mestnih poslopjih zastave Atene, 27. aprila, k. Glede na poročila inozemskega tiska o tajnem sestanku grških monarhistov v Parizu, je imela grška vlada daljše posvetovanje, po katerem je podpredsednik vlade, general Kondilis, izjavil novinarjem: Kakor je vsem znano, obstoja v Grčiji republikanski režim od 25. maja 1924 dalje in ga priznavajo vse politične stranke. Do današnjega dne se še ni postavilo vprašanje izpremembe tega režima. Vlada je razpisala nove parlamentarne volitve, istočasno pa sklenila, da vprašanje o republikanskem ali monarhističnem režimu ne sme postati predmet borbe med posameznimi strankami. Takšen antagonizem med posameznimi političnimi skupinami bi izzval mnogo sovraštva med narodom, kar bi nikakor ne bilo v interesu države. Država. bodisi republikanska ali monarhi-stična, se ne sme opirati na programe posameznih strank, marveč na večino grškega ljudstva. Ko bodo urejena nacionalna vprašanja, ki so se pojavila po poslednjih hudih dogodkih in se bo grški narod pomiril, da bo lahko svobodno in odkrito odločal, se grška vlada ne bo obotavljala, če bo narod zahteval, da ne bi postavila na dnevni red vprašanja režima, ki bi ne bil v ničemer odvisen od posameznih strank. Demanti bivšega kralja Jurija London, 27. aprila, k. Bivši grški kralj Jurij je prispel snoči v London. Takoj po svojem prihodu je zastopniku Rcuterjeve agencije izjavil, da so povsem neosnova-ne vesti, ki so jih včeraj razširili o njegovi nameri, da se vrne v Grčijo. V Parizu se ni udeležil nobenega tajnega sestanka monarhističnih emigrantov in tudi ni sprejel nikakega poziva, naj bi znova zaseda grški prcstoL Bazocarani Poljaki Prijateljstvo med Nemčijo in Poljsko se vedno bolj krha — Protipoljski ukrep senata v Gdansku Varšava, 27. aprila, g. Veliko pozornost je zbudila tu vest, da je senat v Gdansku prepovedal poljskim bankam in finančnim zavodom na področju svobodne države sprejemati podpise za poljsko investicijsko posojilo, ki je trenutno razpisano po vsej Poljski. Ta očividno proti Poljski naperjeni korak je izzval največje ogorčenje. Senzacijo je v političnih krogih zbudi! tudi članek, ki ga je objavil »Kurier Po-ranny« in v katerem sc ostro obsoja početje Nemcev na Pomorjanskem, Poznanj skem in Zgornji Šleziji. List podrobno opisuje težaven položaj poljske manjšine v Nemčiji ter opozarja na ugodnosti, ki jih uživa nemška manjšina na Poljskem. Poljake silijo v Nemčiji k vstopu v narod-no-socialistične in strankarske formacije. V okraju Oppeln so celi napadalni oddel- ki sestavljeni iz Poljakov, ki ao moraK obleči rjave uniforme pod grožnjo, da bodo izgubili delo. Razen tega dokazuje 120 napadov na poljske volilc-e pri zadnjih volitvah v Gdansku, da ekspanzivno neir.-štvo ne priznava potrebe moralne razorožitve. Že več tednov vodijo Nemci na Pomorjanskem in v zapadnin delih poznan j-skega vojvodstva, kakor tudi v Zgornji Šleziji, odkrito protipoijsko propagando. Emisarji nemškega združenja ter mtado-nemške stranke napovedujejo, da bo kmalu napočil dan priključitve teh krajev k Nemčiji bodisi z vojaško silo bodisi z odločitvijo v Ženevi. Najnovejši dogoditi na Pomorjanskem, ki so dovedli do krvavih spopadov med Nemci in Poljaki, sc bili posledica reakcije poljskega prebivalstva, ki noče trpeti germanizacije v padnih poljskih pokrajinah. Zmagovita pot malih harmonikarjev Na turneji do Beograda doživljajo izredne uspehe Senta, 27. aprila iMali harmonikarji podmladka Rdečega križa iz Maribora so se na velikonočni ponedeljek odpeljali na daljšo turnejo po Jugoslaviji. Prvi koncert so priredili v Du-gi Resi, kjer živi okrog 1200 Slovencev. Za koncert je vladalo takšno zanimanje, da je bila dvorana že nekaj dni prej razprodana. Ko so tamošnji Slovenci zagledali naše malčke v narodnih nošah, so mnogi zajokali od ginjenosti in navdušenja. Ko je ob spremljevanju harmonik za-donela slovenska pesem iz grl malih harmonikarjev, je pela vsa dvorana z njimi. Že naslednji dan, v sredo, so nastopili harmonikarji v Sokolskem domu v Karlovcu, kjer so priredili popoldanski in večerni koncert, ki sta bila oba nabito polna, de-ca je pa doživela naravnost triumfalne ovacije. V četrtek zvečer so mariborski harmonikarji nastopili v Osijeku v tamošnjem Narodnem gledališču. Prav gotovo je, da osiješki Talijin hram še ni doživel takega navala kakor to pot. Močan kordon policije je moral zapreti vse dohode, kajti ljudje so kar drli v dvorano in več tisoč jih je moralo oditi. Vsaka točka je bila sprejeta z navdušenjem, a največje pozornosti je bil deležen mali Marjan Gabrijel, ki je bil oblečen v narodno nošo Šumadin-ca in je tako rekoč romal iz rok v roke. V Osijeku se je moral zastor šestkrat dvigniti in šestkrat so morali otroci dodati narodne pesmice. Kjerkoli so se pojavljati malčki, so Jih sprejeli z aplavzom in povabljeni so bili v največjo kavarno, kjer so jrih imenitno pogostili. Veliko gostoljubnost jim je izkaza! tudi osiješki Dijaški dom, ka jih je vzel na hrano in stanovanje in kjer je bilo prisrčno slovo. Iz vzorno gostoljubnega Oeijeka so se odpeljali malčki v Sento, kjer jih je pričakovala vsa šolska mladina z učitelji, zastopniki društev in odborom JS, ki je tu priredil koncert. Na tisoče otrok je prišlo k sprejemu malih harmonikarjev in ljudje so si jih kar pulila iz rok, kajti vsak je hotel vzeti po enega malčka domov. Včeraj in danes so si ogled,ali mesto in napraviM razne izlete, jutri se pa odpeljejo v Veliki Kikindo, kjer bo zvečer koncert. Na povratku se v ponedeljek ustavijo v Sentt, od tod pa se odpeljejo v Novi Sa« in v Beograd. 1. maja dopoldne se harmonikarji! že vrnejo v Maribor. Otroci so vsi zdravi; zadovoljni in veseli. Vsi koncerti so uspeli tako v moralnem kakor materialnem pogledu in dirigent g. šušteršič je prejel vabilo za bodoče koncerte po vseh krajih, kjerkoli so harmonikarji gostovali. Reorganizacija nemških strank na Češkoslovaškem Praga, 27. aprila, č. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji razpravljal o bližnjih parlamentarnih volitvah Sklenil je znova dovoliti nemško narodno stranko. Reorganizacija te stranke bo izvedena v soboto, ko se spet vsi bivši člani povrnejo v stranko in prevzamejo svoje nekdanje funkcije. Bržkone bodo tudi nekateri vodilni politiki Nemcev na Ceškoslovašker sodelovali v tej stranki, ki se bo imenovala nemška ljudska stranka. V stranki se bodo združile nemška gospodarska stranka, sudetsko-nemška unija in nekdanja narodno socialistična stranka. Že pri bližnjih volitvah bo stranka postavila svoje kandidate. Julij Kaufmann prijet v Trste Praga, 27. aprila, b. Praška policija je bila danes obveščena, da so pustolovca Julija Kaufmanna davi aretirali v Trstu. (O njegovih pustolovščinah je obširno poročalo včerajšnje »Jutro«.) Čltflft* rtr%) «ii» ŽIVLJENJE IN SVET Revizija Matuschkovega procesa Budimpešta, 27. aprila, r. Atentator Silvester Matuschka, ki je bil zaradi atentata na železniški most pri Bia Torbagyju obsojen od budimpeštanskega okrožnega sodišča na smrt, je proti sodbi vložil pri-ziv in zahteval revizijo procesa Vrhovno sodišče je njegovi zahtevi ugodilo in odredilo ponovno razpravo. Obnovljeni proces se bo začel 23 junija v Budimpešti. Malo verjetno pa je, da bi Avstrija ponovno izročila Matuschko madžarskim oblastem. Matuschka je zaprt v jetnišnici v Steinu Kralj Viktor Emanuel na milanskem velesejmu Milan. 27 aprila, p. Včeraj si je kralj Viktor Emanuel v Milanu oeledal Tiziano-vo razstavo in milanski velesejem. kjer se ie sestal tudi z bivšim španskim kraljem Alfonzom, ki si ie prav tako ogledoval razstavljene predmete Kralj je bil tudi v ju-goslovenskem paviljonu. Nov incident na abesinskem obmejnem ozemlju Asmara, 27. aprila k. Dan za dnem prihajajo iz obmejnega ozemlja poročila o novih incidentih v abesinskem obmejnem ozemlju. Abesinska obmejna plemena sicer ne vdirajo več na italijansko ozemlje, ki je sedaj zadostno zastraženo, vendar pa napadajo trgovske karavane in zasebnike, ki potujejo preko abesinskega ozemlja proti Eritreji. Poslednji incident se je pripetil predsnočnjim blizu Setita. Oddelek abesinskih vojščakov je napadel skupino eritrejskih domačinov, ki so se vračali z abesinskega ozemlja domov. Štirje izmed njih so bili ranjeni, ostali pa popolnoma oropani. Po abesinskih vesteh je oddelek obmejnih abesinskih čet samo pregnal okrog 50 eritrejskih domačinov, ki so vdrli na a bes i ns ko ozemlje, da bi oropali nekatere tamkajšnje naselbine. Ruinunski polet v Južno Afriko Bukarešta. 27. aprila, r. Pred tednom dni je krenilo sedem vojaških letal na polet v Južno Afriko Včeraj so srečno prispeli v Kapstaddt. kjer so gladko pristali. Polet se je izvrši! brez vseh ovir ter je pokazal sposobnost rumunskega letalstva, ki je s tem podalo svojo prvo večjo preizkušnjo. Vremenska napoved Vremenski pregled 27. t m.: Ciklon z enim središčem nad Severno Rusijo, z drugim v območju Karpatov. Visok pritisk na skrajnem zapadu. Oblačno z dežjem v centralni Evropi, vedro drugod. — v Jugoslaviji: Oblačno z dežjem v dravski in zetski banovini, vedro drugod. Temperatura je padla na vzhodu, dvignila se je pa na zapadu. Minimum Mrzle Vodice 1, maksimum otok 2irje 21. Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno vedro, mestoma viharno. Temperatura brez velikih sprememb. Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, ponekod nekoliko vedro zmerne temperature, v splošnem nestalno vreme. Dunajska vremenska napoved ra nedeljo; Pretežno oblačno, na jugu nekoliko boljše, toda kljub temu nezanesljivo in zmerno hladno vreme. Maši Kraji tn ljudje i predsednik g. Bogoljub poseti danes LJubljano Poročali smo ie, da bo danes prispel ▼ Ljubljano ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. Ni to njegov prvi poset našemu mesta. Pozna ga. že s ponovnih svojih obiskov zlasti z Bleda, kjer je vsako leto prebil vsaj par tednov, poprej kot minister dvora in nato kot zunanji minister. Tudi odkar je predsednik vlade, se je mudil že v Ljubljani. Bilo je to 11. januarja t. L na zgodovinskem ljubljanskem sestanku zunanjih ministrov Male antante, ki so razpravljali o nastopu Male antante na zasedanju sveta Društva narodov ob priliki razprave o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski. Ob takratnem obisku je stala v ospredja njegova funkcija zunanjega ministra, danes pa prihaja pred vsem v svojstvu šefa vlade, v svojstvu ministrskega predsednika. Zato mu ne le oblasti, marveč tudi društva pripravljajo na kolodvoru svečan sprejem. Tudi mi vrhovnega šefa državne uprave g. predsednika Bogoljuba Jevtiča ob njegovem prihodu v gostoljubno in nacionalno belo Ljubljano prisrčno pozdravljamo. General Cukavac zapusti jutri Ljubljano Jutri dopoldne ob devetih zapusti z forzovlaikom Ljubljano in se odpelje na svoje novo službeno mesto dosedanji komandant dravske divizijske oblasti, novi pomočnik ministra za vojsko in mornarico, gospod divizijski general Vladimir C u k a v a c. Ob slovesu moremo le ponovno poudariti besede, ki smo jih zapisali letos sredi februarja, ko je v Ljubljano prispela vest o imenovanju: Kakor naan je vsem v počaščen je in radost, da. odide na tako važno in odgovorno mesto vojaški dostojanstvenik, čigar vrline so vprav s tem imenovanjem ■Hs dobile visoko priznanje, — prav tako moramo iskreno obžalovati, da ga izgubimo po tako kratki dobi, po dveh letih, ko se je ravno najbolj vživel v naše razmere. A naj bo zvestemu služabniku vse domovine službena dolžnost najvišji ukaz, sodimo vendarle s polnim prepričanjem, da tudi gospod general zapu-feča dravsko divizijsko oblast in posebno še belo Ljubljano s toplim čustvovanjem, V kratkih dveh letih je gospod general spoznal sleherno našo obrobno vas, našega kmeta ki meščana, mnogo isolnčnih in — tako je povsod — tudi katero senčno stran našega življenja. Z globokim poznavanjem vseh strateških, gospodar, in družabnih priiik banovine, ki stoji v križišču zapada in iztoka na mrtvi straži Jugoslavije, iz obmejne, skeleče obsekane pokrajine odhaja gospod general v osrčje naše prostrane Jugoslavije. V premnogem važnem ukrepu bo njegov svet soodločujoč. In tu nam bodi vsak dvom prihranjen: trezna preudarnost in visoka inteligenca bosta vselej storili svoje. Sama kariera gospoda generala Cu-kavca pričuje mnogo. Bila je res častna. Tik pred balkansko vojno je dovršil višjo vojno akademijo, v obeh balkanskih vojnah je sodeloval, v evropskem požaru je nato z junaštvom in odločnostjo pravega štabnega oficirja dosegel zaslužena odlikovanja, med njimi kar dve zlati medalji za hrabrost. V generalni štab je" bil preveden leta 1921. v činu podpolkovnika. In dana mu je bila priložnost, izkazati se na izredno pomembnih položajih: bil je med drugim naš vojni ataše v Sofiji, potem pa načelnik štaba kraljeve garde in načelnik gene-ralštabnega oddelka vojnega ministrstva. Ko je postal brigadni general, je bil dve leti pomočnik inšpektorja državne brambe, nakar je bil imenovan za komandanta dravske divizije in je lani v aprilu napredoval v čin divizijskega generala. Sredi polnih moških sil — gospod general je šele petdesetletnik — se mu zdaj odpira široko in najvažnejše torišče dela za varstvo edinstvene, nedeljive Jugoslavije. V gardi onih vitezov, ki nanje v pivi vrsti pada breme častne, svete dolžnosti, da varujejo oporoko, iztrgano iz krvavečega srca Viteškega kralja, je tudi general Vladimir Cuka-vac. Kakor je gospod general poleg ogromnega svojega dela našel v Ljubljani še vedno dovolj časa tudi za društva in po-krete, kjer je le bilo njegovo sodelovanje željeno, — tako je tudi njegova soproga gospa Andja potrošila dve leti bivanja v Ljubljani v vnetem sodelovanju pri naših odličnih ženskih in človekoljubnih društvih. Kolo jugoslovenskih sester jo je počastilo s častnim članstvom. Pri Društvu kneginje Zorke, ki vrši tudi v Ljubljani tiho in zato tem več vredno humanitarno službo, je bila gospa generalica podpredsednica. Nadalje je pomagala pri ženski sekciji Jadranske straže in pri Rdečem križu. Ljubezniva, kakor je ona sama, si je v naših društvih in zlasti še pri sodelavkah zagotovila ljubezniv spomin. Veleuglednemu paru: vso sredo! Rotarski kongres v Ljubljani Včeraj ki danes zborujejo v Ljubljani člani rotarskih klubov iz vse Jugoslavije. V goste so jim prišli, kakor smo že poročali, tudi predstavniki rotarsk.u klubov iz sosednih držav. Vodstvo svetovne rotar-ske zveze, ki ima svoj sedež v Chicagu, zastopa podpredsednik g. \Valter Head, ki se je pripeljal v Ljubljano iz svoje odda- VValter Head podpredsednik mednarodne rotarske zveze in njen delegat za ljubljanski kongres Ijene ameriške domovine. Odličnega gosta so jugoslovenski, v Ljubljani zbrani rotarci prisrčno sprejeli in mu sinoči priredili v veliki dvorani Uniona pozdravni večer. Dr. Viljem Brejci sedanji guverner (predsednik) rotarskSi klubov v Jugoslaviji Ljubljaniski rotarski kongres vodi g. dr. Viljem Krejči, guverner (predsednik) jugoslovenskega distrikta (okrožja), ki obsega vso našo državo in je 77. v seznamu držav, kjer je rotarstvo že organizirano. Danes šteje mednarodna rotarska organizacija že preko 80 državnih distriktov. Njen glavni cilj je skrbeti za omiljenje nasprotij in nesporazumov ter za medsebojno spoštovanje in uvaževanje med stanovi in poklici na znotraj, na zunaj pa med narodi, odnosno državami. Na ta način vrši rotarski pokret veliko etično misijo, posvečeno predvsem pospešitvi notranje in mednarodne konsolidacije. O delu ljubljanskega rotarskega kongresa poročamo obširneje na drugem mesta. Mož, ki ga šaleška dolina ne pozabi Včeraj je praznoval 701etnieo rojstva g. Karel Adamovieh. ki si je kot bivfi lastnik graščinskega veleposestva v Velenju pridobil nevenljivih zaslug za gospodarski procvit šaleške in deloma tudi Savinjske doline in ki je kot javni funkcionar, sledeč vzgledu svojega očeta, kateremu je kot bivšemu deželnemu poslancu posvetil že Josip Vošnjak v svojih »Spominih« besede toplega priznanja, zmerom branil slovenske interese proti vedno huje v slovensko posest 9e zajedajočemu nemškemu prodiranju. Rojen 27. aprila 1865. v Velenju, ie bil stavljene« po dovršeni gimnaziji in kadetnici nekaj let aktiven oficir. L. 1886. se je poročil z baronico Gizelo Ritterjevo, ki mo je bila vedno neumorna sodelavka (menih neštevilnih dobrot se še hvaležno Bnomi-njajo šaleške sirote). L. 1890. je od svoje matere graščino in veleposestvo v Velenju, kjer je poslej stalno bival do prodaje 1. 1918. V tem dolgem razdobju je posestvo arondiral in tako izboljšal obdelovalne^ metodo. d?« ie kmalu zaslovelo daWnaokrog, zlasti kar se tiče umne ži-vinoreio, *e2eS za Čistimi pasmami, Je Sfl9* Beli zobje narede^vsak obraz privlačen in lep. Da dobimo'lepe, bele zobe, jih snažimo zjutraj in zvečer s prijetno osvežujočo in okusno zobno pasto Chlorodont. Že po kratki uporabi dobe zobje Čudovito lep lesk slonove kosti. Tuba Din. 8.-' Jugoslovanski proizvod del najprej pincgavsko, nato pa montafon-sko goved. Z veliko požrtvovalnostjo je gojiL pospeševal in propagiral — kot podpredsednik Štajerskega konjerejskega društva in kot razsojevalec pri mnogih razstavah — rejo težkih savinjskih konj. Bavil se je tudi z umno kokošjerejo in svinjere-jo ter ju i vzgledom in dejansko pomočjo širil med dolinskimi kmetovalci. Prvi je pričel v šaleški dolini pridelovati hmelj, Halo! Prispela je Halo! ctkorija! Ona se odlikuje z izredno prijetnim okusom, veliko redilnostjo a pri tem nima kisline! Dobiva se v boljših kolom jalnih (špecerijskih) prodajalnah. katerega odlična kakovost ni zaostaiala za savinjskim. Nekoliko poprej pa je bil ustanovil mlekarno, katere izdelki so našli tržišče celo na Dunaju. Slavljenčeva prizadevanja so rodila lepe uspehe in prejela mnogo nagrad v obliki diplom in svetinj. Kot dolgoletni načelnik okrajnega zastopa šoštanjskega je posvečal veliko pozornost okrajnim cestam in mostovom, ki so bili po njegovi zaslugi v odličnem stanju. Mnogi njegovi načrti (n. pr. cesta preko Št. Andraža na Polzelo) so se zaradi nastopa vojne seveda mogli izvesti šele po osvobojenju. V samem Veleniu je ustanovil gasilsko društvo ter bil niegov dolgoletni načelnik. Nekaj časa je bil tudi občinski odbornik in podžupan občine Velenje, ki ga je že pred vojno izvolila za svojega častnega občana. Slavljenec ni nikdar nikomur odrekel svoje pomoči. Njegovih dobrotljivih rok se še danes spominjajo stotine hvaležnih src. Nemila usoda mu ni naklonila, da bi bil trajno ostal v svoji ljubljeni šaleški dolini, toda le-ta ga ni in ga ne bo pozabila. Ob njegovi 701etnici, ki jo slavljenec obhaja pri svoji hčerki grofici Auerspergovi na Turjaku, mu izraža svojo iskreno zahvalo ter mu želi iz vsega srca, da bi mu bilo usojenih še mnogo let mirnega in srečnega življenja. pevci iz Brna presrčno sprejeti Ljubljana, 27. aprila. S popoldanskim zagrebškim vlakom so dospeli v Ljubljano pevci brnskega »Opusa«, ki so ob živahnem zanimanju kulturnega občinstva nato zvečer nastopili z izbranim sporedom v veliki unionski dvorani. Kljub čemernemu vremenu se je k sprejemu na kolodvoru zbrala velika množica ljudi z najodličnejšimi zastopniki naših oblastev in kulturnih ustanov. Med drugimi so bili navzočni tajnik dr. Hacin za banovin-sko upravo, podžupan prof. Jarc, polkovnik živanovič za komandanta dravske divi-ctje, češkoslovaški konzul inž. ševčik, predsednik Jugoslovensko - češkoslovaške lige dr. Stare z ostalimi funkcionarji, predsednik Češkoslovaške obce Ryška, predsednik Hubadove pevske župe dr. Svigelj z zborovodjem Prelovcem to predsednica Splošnega ženskega društva Govekarjeva z lepim Številom narodnega ženstva. Ko je vlak privazil na postajo, je voja-Ska godba zaigrala koračnico gostom v pozdrav, dr. Stare pa jim je v znamenju starega iskrenega pdbratimstva med Ljubljano in bratsko republiko izrekel toplo do- brodošlico in še posebej pozdravil voditelja turneje podpolkovnika Jelineka in predsednika češkoslovaško - poljske lige dr. Kola-jo iz Brna. Godba je zaigrala češkoslovaško himno, ki jo je vsa množica poslušala pogreznjena v pobožno tišino in odkritih glav, nato pa so izgovorili nekaj pozdravnih besed še podžupan prof. Jarc, predsednik HŽ dr. Švigelj in v imenu ljubljanske češke kolonije predsednik Rvška. Za ljubeznivi sprejem sta se v imenu gostov v toplih besedah zahvalila dr. Kolaja, ki je spregovoril v čisti srbohrvaščini, in predsednik »Opusa« Zapletal. Slovesnost je godba zaključila z jugoslovensko državno himno, nato pa je občinstvo v sprevodu spremilo brnske pevce do hotela Metropola kjer so se nastanili. Koncert je zvečer kljub dejstvu, da je padel na najmanj ugodni termin — zavoljo velikonočnih počitnic je pol kulturne Ljubljane odsotne, a tik pred zadnjim v mesecu je vobče bolj malo dobrega razpoloženja med ljudmi — dosegel velik uspeh in je bil nova lepa manifestacija za utrditev naše kulturne vzajemnosti. Praznik na Lavrici Prijazna Lavrica ima danes svoi oraz-nik. Vedno ljubko bahata Ogrinova hiša, ki močno nalikuje na pravcato graščino, je videti še ponosnejša; pod njenim krovom slavi lastnik svoj 60. rojstni dan. Ivan Ogrin se je rodil v Stari Vrhniki na imoviti kmečki domači iL Bil je Cankarjev sošolec. 20 let star se je odpravil v Južno Ameriko. Zapisati je treba mično anekdoto z njegove poti v svet: ko je prispel v Genovo, da se vkrca na ladjo za Severno Ameriko, kamor se je bil namenil, je še pravočasno zvedel, da je voznina v Južno Ameriko cenejša, zato se je odločil za cenejše potovanje, kupil vozovnico, razliko voznine pa po pošti vrnil očetu, ki mu je bil posodil denar. Z izpričano varčnostjo in skromnostjo je odločno stopil v težko in tvegano življenje slovenskega izseljenca. V BrazfRp, v mestu Jabo ČL CabaL, orodn-ea San Paoto, je začel s skromno štaeuno. Ko pa se je po 17 letih vračal v domovino, je prodal svojo veliko trgovino in ue-njaroo. Pri vsem tem je bil vedno podpornik m bodrile« neštetih slovenskih izse-Ijeoeev, ki so ga tako visoko cenili, da ga je tedanja avstrijska vlada imenovala za svojega častnega konzula. Leta 1912. je kupil Lenčejevo domačijo na Lavrici. Ugotovitev, da je tu ustanovil svojo splošno znano veletrgovino z vinom, M bila vse premalo, ako ne bi hkrati tudi poodarffi, da je kmalu po prevrata krepko posegel v javno življenje rudniške občine, pr*v posebno oa v kulturno m nacionalno delovanje na Lavrid, ki je sestavni del občine. Na jubilantovo pobudo je bila leta 1922. ustanovljena gasilska četa, ki ga je v priznanje zaslug imenovala 1928. za častnega člana. Nemajhen je njegov delež, da c hiio ^graiena osnovna šola. Od te- ga leta dalje je jubilant podpredsednik rudniške občine ter predsednik šolskega odbora, pri Združenju trgovcev za ljubljansko okolico ie podpredsednik, pri Gostilni-čarski zadrugi za ljubljansko okolico pa član uprave. Na njegovo pobudo se je 1900 ustanovila tudi Sokolska četa, ki je našla v jubilantovi osebi polnovrednega starosto. Seveda je potrebovala ta četa svojo telovadnico, in res ji jo je 1932 postavil na lastne stroške in io skoraj sam opremil s telovadnim orodjem. Za vse te lepe zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save IV. V svoji goepej soprogi fe mane drigije- ve rodbine v Borovnici je našel gospod Ogrin plemenito življenjsko družico, ki mu vestno pomaga voditi ogromno vzorno urejeno posestvo. To delo ne leži samo v pustih ekonomskih številkah, ampak je vse bolj široko in globoko. Nešteto brezposelnih revežev je že prenočevalo na gostoljubnem seniku gosp. Ogrina. a nihče še ni šel lačen spat ali na bridko daljno pot Koliko revežev prejema mleko brezplačno, saj so jubilantovi hlevi veliki! Marsikatera nova hiša bi danes še ne stala na Lavrici, ko bi gosp. Ogrin ne dajal sveta za tako nizko ceno, da je večkrat enaka ničli. Ubožne in pridne dijake iz domače vasi preseneti vsake praznike z denarnim darilom. On naroča pri Miklavžu darila za Sokoliče. Ne, brez njega Lavrica ne bi bila, kar je danes. Kako se zatorej ne bi pridružili čestitkarjem z željo, da M ugledni mož še mnogo let tako SI in zdrav, kakor je danes, užival plodove svojega poštenega in vselej pozitivnega življenjskega dela, sebi v zadovoljstvo in bližnjemu v pridi Vefik zbornik iz usodnih ___dni Jugoslavije EReretura o življenju in smrti Viteškega kralja ae polagoma kopiči. Ali vse to ae a£ šeie kakor sirovo gradivo, M čaka pravih mojstrov, da nam bodo iz njega astvartn izklesan lik velikega kralja, tvorca, junaka, vojskovodje, državnika, graditelja mira, poveličanega z lastno smrtjo. O tragediji, ki je ena največjih v svetovni agodovini, smo Slovenci kmalu dobili Bpr^too urejeno ta lično opremljeno zbirko proglasov, člankov to govorov, ki nam v kronološkem redu opisujejo dogodke od marsejskih strelov do apoteoze na Oplen-eu. Knjižica »Kralj odhaja«, ki jo je Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani raaposlal v več kakor 5000 izvodih med Slovence, je pošla. Ljubljanskemu zgledu je adaj sledila založba tiskarne »Narodnih novto« v Zagrebu, ki je stopila korak dalje. Pravkar razpošilja po Jugoslaviji knjigo »Naša javnost o Kralju Mučeniku«. Knjiga je zajetna, na 630 straneh je zbrano prav vse, kar je bilo v naši javnosti napisano to slovesno izgovorjeno o kralju. Zbirka sestavkov se pričenja z opisom poti v Marsej to se zaključi z izredno skupščino Društva narodov, na kateri sta bili počaščeni žrtvi Viteškega kralja to francoskega državnika Barthouja. Med novtoami je »Jutro« zastopano enajstkrat, nekateri članki so ponatisnjeni v celoti, še zlasti pismo slovenskega častnika z »Dubrovnika«, ki neposredno to lapidarno najučinkoviteje opisuje kraljevo pot ▼ Marsej to burni povratek v domovino. Obsežno knjigo krasijo številne velike slike deloma razmeščene med tekstom, deloma posebej v bakrotisku. Ponatisnjene so tudi pesmi. Sam register obsega petnajst strani to tako je ta obsežna knjiga ne samo lepa počastitev Viteškega kralja, marveč tudi dobrodošel priročnik o dogodkih v najusodnejših dneh Jugoslavije. Da bi se med narodom ohranil čim trajnejši spomin na Velikega kralja to njegovo delo, je knjiga izšla v precej veliki nakladi, a njena cena je v primeri z obsegom to opremo resnično nizka: 20 Din. poštnina posebej. Knjigo moremo toplo priporočiti vsakomur Naroča se pri Zakladi tiskarne Narodnih novto v Zagrebu. FTankopanska uli-ea 26. Knjigo sta uredila Dinko Sirovica in 3bh0 Kaltaič. Naloga Jadranske straže je, da po vseh možnostih popularizira idejo pomorstva med narodom to da s prirejanjem velikih skupnih izletov kolikor toliko podpira našo trgovsko mornarico. Potovanje ob obali vzbuja ljubezen do lastnega morja m pravo vrednotenje ogromne zakladnice, ki ji pravimo Jadran. A izleti z domačimi par-niki v tujino odpirajo popotnikom široke razglede v svet, omogočijo jim na zgodovinskih tleh spoznavati veličino starine, kažejo jim, kam vsepovsod so poti odprte dr-žavljanu, ki mu morje pljuska ob prag domovine. _ . , Letos priredi izvršni odbor Jadranske straže v Splitu enega najlepših izletov s »Kraljico Marijo« po Sredozemju: v Grčijo in Egipt. Kratko smo o tem izletu, ki bo trajal od 30- junija do 16. julija, že poročali Poootniki se bodo vkrcali v Splitu, potem se "bo parnik ustavil v Dubrovniku in Budvi, nakar bo šla nadaljnja pot v Katakolon-Olimpijo, v Pirej-Atene, v He-raklion-Knosos na Kreti, slednjič v Port Said Kairo in Aleksandrijo. Veličastni spomeniki stare Helade, ugasla žarišča kulture v predmikenski dobi na Kreti, vožnja ob Sueškem prekopu, pohod k piramidam, Obisk najbogatejtth eglptekfli moBdjei, ogled Aleksandri je, ld je eno največjih pristaniških mest v Sredozemju, Šestnajst dni sotačenja, kopanja to vožnje na našem naj-udobnejšem parniku — to Je izlet, ki more človeka poživiti to okrepiti za dolgo dobo. Spomini ostanejo nepozabni vae življenje. Ladja razpolaga samo s prostori prvega razreda, cene se razlikujejo edino po legi ta velikosti posameznih kabin. Za opisani veliki izlet so cene od 3.400 Din navzgor, vračunana je vožnja, kabina, prehrana, kopeli to naslanjači. Prehrana je prvovrstna, ladja je pravi plavajoči hotel. Navodila za potovanje (vizum to valute, popusti na železnicah, tiskani vodnik) to še vse druge podrobnosti pove izvršni odbor, ki tudi poskrbi za izlete na kopnem. Cena se vplača v treh obrokih. Prijave sprejema oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani. Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! „Bran-i-bor" se briga zanje. Pristopajte ! Met k Akropoli in piramidam Sokolska pot med bolgarske Junake Prvi del mto objavili v velikonočnem »Jutruc, konec objavimo prihodnjič. V nedeljo popoldne je b3a ▼ mestnem gledališču slavnostna seja kongresa, ki jo je ob Dolni prisotnosti o tvoril predsednik kongresa, br. Deligarov. Podal je besedo prosvetnemu ministru, generalu g. Radevu, ki j« ▼ lepem govoru kratko orisal dosedanje uspešno delo junaške organizacije in nato zlasti podčrtaj važnost m vzvišenost telesno vzgojne organizacije ra domovino. Izrekel je željo, naj Junaki nadaljujejo z rodoljubnim vzgojnim delom in naj smatrajo za čast, da so člani organizacije ki si je nadela tako važne naloge V zvezi s tem je tudi naglasil važnost vezi Junakov s slovanskimi sokolskimi organizacijami in je ponovno podčrtal, da naj smatrajo tudi to za veliko počastitev. Končal je z vzklikom Bolgariji in Nj. Vel. carju Borisu III. Godba je zaigrala himno. V imenu starozagorske posadke je pozdravil s krajšim govorom delegate polkovnik Nedev. nakar je v imenu SSS in SKJ irpregovoril L podstarosta br. E. GangL burno pozdravljen od vseh prisotnih. Brat Gangl je najprej izrekel zbranim Junakom pozdrave vsega slovanskega in jugoslovenskega Sokolrtva, naglasu joč on tem svojo sokolsko vero — da smo Slovani eno in eno tudi ostanemo. Potrebno pa je da spoji Tvrševa sokolska misel vse Slovane v eno mogočno celoto, ki naj vse) Evropi pokaže veličino Slovanstva. On veruje v slovensko bodočnost, ako bo sodelovanje vseh slovanskih narodov na večnih osnovah TVrševe ideje. Naia prihodnjost bo srečna le tedaj, ako bomo korakali pod eno zastavo, gradeč skupno na izkušnjah preteklosti tn s sredstvi sedanjosti za bodočnost. Pod to devizo se mora odslej vršiti nadaljnje skupno delo. Za br. Ganglom je povzei besedo prosvf-tar COS br. Krejči, ki je zlasti pou-daril, naj sokolska misel pronikne čimbolj v ves bolgarski narod, da bo spoznal, kako mora skrbeti za lastno vzgojo. Opozarja na pravkar v Pragi osnovano visoko šolo za telesno vzgojo >Tyršev usrav«. kamor naj bi oosi-1 j-ali vsi Sokoli in Junaki svoje borce, da jih dobro vzgoji v koristne člane Sokolstva. — Za Ruse -je izrekel lep pozdrav Junakom br. Dreiling. Med ostalimi govorniki mom-rao omeniti predvsem velikega župana sred-njegorske oblasti v Stari Zagori, ki je naglasi! nalogo Junaka, da poleg telesne vzgoje skrbi tudi za popolno duševno prekva-šenje bolgarskega ljudstva, — Vsem sc je zahvalil br. Deligarov. Sledili so pozdravi raznih korporacij: športnikov, rezervnih in upokojenih častnikov, cerkve, šole, dija-štva, deiavstva itd., kar je dalo kongresu repričevalno sliko velike priljubljenosti unakov med nerodom. Zvečer je priredil Junak n« čast slovanskih gostov v Lovskem domu večerjo, ki so se je udeležili tudi vsi staroste žup, župni načelniki, predstavniki vojske in vseh civilnih uradov ter rodoljubnih korporacij v Stari Zagori. Baš v tem okrožju se je pokazalo, kako smo že povezani in kako ie že skrajni čas. da pričnemo še globlje skupno delo. Besede br. Gangla, Lazova. Krejčega, Dragica. Todoroviča, velikega župana Varikle-škova in ostalih naj bi čimprej postale trden teme! i bodočim stikom in činom. Potrebno ie slednjič, da kratko opišemo pot naše sokolske delegacije v Bolgarijo na kongres Junakov. Tudi tn bo našel pazljiv čitatelj marsikateri moment, ki priča, da seno se ob pravem času podal; na eokoteko pot v Sofijo in Staro Zagoro. Ni morda vse ž« tako, kakor srf to idealno želimo, toda po povrratku v domovino imam vtis, da bodo naši Sokoli še večkrat poleteli preko Carfbroda in Dragc-mana v Sofijo, Plovdfv, Burgas, Staro Zagoro, Varno in druge bolgarske kraje, bratom Junakom v goste. Ravno take pa tudi bratje Junaki k nam. Tudi naša sokolska središča Jih vabijo, vsi lepi naš: kraj! In pokrajine. Sprejeli Jih bomo x odprtimi rokami. Med Sokoli naj padejo vse meje! Slovanska sokofcsfea tfeleg&eJJa Je za- Zvočni kino Dvor TeL 27-30 Danes ob S., 5., 7. In 9. uri zvečer senzacijonalna premiera filma K r a 1 1 i c 2 podzemlja Film napete borbe med zlikovd Vstopnina Din 4.50 in 6.50 ptMtria Beograd 28. marca pod vodstvom L podstaroste SSS ln SKJ br. Gaagla. Za OOiS »ta pri£la naša drag* brat* Krejči tn Ha vel, sa Ruee br. Drejling. dočim so naš Savez zastopali fte bratje Ar. Diacld, dr. Gavrančič, ±r. Pavla«, Švajg&r, Vojl-noviC ln Todonovlč. že na mejni postaji v Dragomana naa je pričakoval podstaroeta Junakov, br. dr. Hi&ajlo Miner, profesor sofijskega vseočaiftča, ki mM Je aato ra čas spremljal aa vsem pota v 9U.ro Zagoro ia nazaj Brat Minev nam J« ob vstopu aa bolgarska tla izrekal prisrčno dobrodošlico. Po prijetni voinji smo prispeli 29. marca opoldne v Sofijo. Tamkaj Je pričakovalo siovansfco sokolsko delegacijo precej ljudi lz jugoslovenske, češkoslovaške in ruske sofijske kolonije, vsem na četa poslanika dc\ Masa in Gin-car-Markovič Po običajnem slikanju smo zapustili postajo in Ee podali v lepo bolgarsko prestolnico. Po opoldanskem oddihu se Je napotila vsa naša delegacija v carski dvor in ee tamkaj vpisala v dvorno knjigo. Ves preostali ta« pa Emo posvetili ogledu mesta, zlasti pa katedrale Aleksandra Nevskega, čudovite arhitektonske umetnine s prekrasno Božjo podobo pod vrhom kupole; dalje smo si ogledali .vseučilišče, častniški dom in druge znamenite stavbe. V neki iziožbl smo tudi opazili trofeje: vence, Bilke in diplome, ki Jih je prineslo sofijsko pevsko drušrtvo »Rodina« pred nekaj dnevi z okrožne poti po Jugos!avi£. Naslednji dan nas Je vodila pot dalje na rzhod, proti Plovdivu in Stari Zagori. Y gosjem snežnem metežu smo se preko ihtimanskega razvodja spustili mimo Ehtimana v dolino Marice, ki daleč slovi po sto Ji lepoti in rodovitnosti. Vedno širša dolina, obrobljena na severu od Srednjih gor, na Jugu od Rile planine, >e morda najplodovitejša v Bolgariji. Mimo Pazardžika nas je vlak vozil proti peterim plovdlvskim gričem, ki so se kmalu pokazali na obzorju. Plovdiv! Ljubeznivo so nas sprejeli zastopnik! mesta, podžupan Todorov, policijski pre-fekt D renski in močna deputacija juna- škega društva. Po obeda smo fmeD eeko popoldne u ogied lepega, med peterimi griči ležečega glavnega mesta Kornelije, U iteje nad 100.000 prebivalcev le zaposluje tudi precej industrije poleg lepo razvite trgovine. Bratje Junaki so nam najprej pokazali svoj dom. Nato smo se povzpeli n« Neb3t-tepš, enega krneč bol-znerr, kjer so As v«tao vtrdbe starega, srednjeveškega Pkmilv*. Z vrba )a krasen razgled aa vee mesto ta rodovitno okolico. Toda pot nas je vodila dalje, na drugi grič, Sahšt-tepS, kjer je postavila de Turčija svoj stolp s aro. Plovdiv ima tutn EL— Balkonski sedefi. , • » ifi*— od L de DL na« • » od X. do XL vrste . » od xn. do XX. vrste • Dta 8.50 > &.— » 10.— — . . «. ... rn tea poDozo boiJM zvočni aparaturi W Electric premier« najboljših zvočbeBi fCmort Danes ob i, 7.15 ta 9.15 Predprodaja od 11.—H13. ure. Rezervirajte vstopnice! SLAVNI PLES PRVIČ V FILMU Plešeta Gartrtm Lornbard tn Georg Godba: Ataurice Ravel To Je film svetovnega slovesa, prav* a dja za vsakega delokrog a svojim možatim nastopom ta eeutrudljdvo delavnostjo. Bil je odlikovan z redom Jugoslovenske krone Ko smo čuli, da nas zapusti se Je vse ljudstvo izpraševalo: zakaj? Imel je svoj vzrok! Poslovili so se prisrčno od njega z malimi izjemami vsi tržanS tn zelo mnogo okoličanov. Vsak mu je segel v roko a hvaležnostjo. želeč mu vse dobro v prijaznem Mariboru. DOBRNA PRI CELJU je odlično zdravilišče za srčne, živčne ta ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija m od 1. septembra do 31 oktobra dvajsetdnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja tn nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1.100.— Din, 1.250.— Din in 1.450.— Dta (trije razredi i za državne nameščence itd., oziroma 1300.— Din. 1500 Din, 1600.— Dta i.trije razredi) za vse ostale. Prospekti na zantevo Smrt stare slovenske grče PtuL 27. aorila. V Zabjeku pri Ptuju Je umrl v lepi starosti 43 iet posestnik in gostilničar gosp. Brenčič Janez Pokojnik je bil v piuj«kem okraju splošno znan zaradi svojega iskrenega nacionalnega značaja, ki ga ni skri val niti v najhujših časih, ko je strahovala Slovenca trda avstrij=ka pest BrenciČ je bil tudi med tistimi, ki jih je septembra leta 1S08. napadla nemškutarska drhal ua ptujski postaji pri sprejemanju goetov. Za-sramovan. opljuvan. pretepen in okraden (nekdo mu je namreč v gneči izmaknil večjo vsoto denarja) je vztrajal ta ni klonil. Bil je za svoje nacionalno prepričanje tudi obsojen in zaprt tri tedne. Pokojnik se je udejstvoval v raznih narodnih društvih Bil je tudi 25 let občinski odbornik v Gerencih, kjer je uspešno deloval v prid takratni občini. Pred sedmimi leti je izročil svojo domačijo v Gerencih svojemu sinu. sam pa »e je preselil v Zab-jek. kjer si je uredil vzorno posestvo in vodil prijazno gostilna S pokojnikom smo spe< izgubili eno Izmed starih pristnih slovenskih korenin ia ga bomo v našem nacionalnem delovanju hudo pogrešali. Pokojnika, ki zapušča vdovo ta pet otrok, katere vse je vzgojil v strogo nacionalnem duhu, bomo spremili k zadnjemu počitku v nedeljo 28. t m. ob 16. iz hiše žalosti ▼ Zabjeku na rogozni-ško pokopališče. Pokojniku časten spomin, njegovin svojcem iskreno soialie! Boccaccio se nam predstavlja Drevi bo v ljubljanski operi premiera Suppeejeve operete >Boocaccic*, ki jo Je temeljito predelal ta priredil za novo vpri-zoritev g. Niko gtritof. Dejanje je posneto po nekaterih Boccaccijevih novelah iz De-kamerona. v prvotnem besedilu so bili manj učinkoviti ta nejasni pnzori, ki so deloma zavlačevali dejanje, štritof Jih je predelal ali zamenjal z učinkovitejšimi, ki raziasnjujejo potek ta doprinašajo a humorjem k zabavnosti dejanja. Pred začetkom opere poje Boccaccio (ga. Gjungjenac) pred zastorom šegav prolog Dejanje slika mladega lepotca, ki Je živel v 14. stoletju v Firenci ta se zaljubi! v le- po FlameOla, rejenko LAmbertu-metto (gdč. Igiičevo). Njegova prijatelja Leon strto ta prta« (J. Rus in Franci > pa dvorita Peror.eIti ln BeatricL Boocaocio, preobdečen najprej v berača, zaide med ae-sne Firentince. ki so pobrali koiporterja njegove novele ta prisilili preofchočenege Boocaoda, misleč, da Je berač, da taigrs svoje novele. Kasneje se vtihotapi Booce-ccio preoblečen v butca ua dvo- rišče k F-amctti, kjer i^ra velik® viogo »začarano dr?vo<, e katerega, e? vidijo prav čudne stvari. Tu-i sod. ki ga proda bela svojerraa ljubimcu, igra vzAjo vlo^o. Po razhčnih dvobojih, zakonskih pr-olrBi tn pretepih, po ganljivi serenaJi komičnega terceta: Sc&ize (Peček). Lc-Uermgtiija (Janko) ta Lairibertuccia rSarscin). po preganjanju krivih ta nedolžnih »e slednjič najdejo pravi pari kakor ee pač opereto spodobi Zaključna bo gotor«o prsv očisko- vtta ker se bo vrtel nori krožni oder ta bodo prepevali posamezni sodelujoči pri tem kuplet Opereta Je v msiz^ka^.em pogled« koeb-ponrrana močno tavenciozno. g!a.sba je S-sta. meloetozna ta zelo pestra v njej ««o učinkovite pevske točke: tereet varanih mož pesem kmečkega butca, študentov-Fka pesem na čast ženam, pesem o zvestobi tn še marsikaj. Toalete vseh glavnih sodehiJoOta so nove. Kostumi ge. Gjunejenčeve eo napravljeni po vzorru kostumov dunajske pe^. ^e Marije Jerice. V zadnjem dejanju br.d-o kulise plastične, ker se bo oder v finalu vrtel. Kolikor je že s te rrr: vrrtarn: povedanega. bo predstava nudila našemu občinstvu mnogo novega, pred vsem zelo zabavnega, poleg lepe. solidne Snpp41eve glasbe, štritofovi verzi o aktualnostih so sila zabavni ta bodo vzbudili mnogo smeha Skratka: premiera, ki obeta postati dogodek dneva, parlon: v<*čera imtt furlilL zadnja železniška postaja Straža—T:r>!ice. Radio-termalno kopališče 3S stopinj Ce'ri-ja- Kopeli direktno na izvirku, zato izvrstno zdravljenje revmatizma vseh vrst ženskih bolezni Itd. Odprto skozi vse leto. V predseziji izredno znizane cene. Do 15. junija pavšalne penzije prvovrstna hrana, soba, centralna kurjava, mrzla, ta topla voda, kopeli zdravnižM pregled ta vse takse) za 10 dni Din 600.— za 20 dni Din 1.100.—. Zahtevajte prospekte! Fiiia Z. K, B. Danes sb IX. an dopoknae VLASTA RITvlAJV v sijajni komediji REVIZOR IZ PETROGRADA po srtanerr. gledališkem komadu N. GOGOLA Cene Dta S .50. 4-50. 5.50 m a^C čez Kras v Benetke Jutro v Ljubljani m o vremenu ničesar povedalo. Bilo je pusto kakor vsako pomladno, ko se dvignejo megie in ni sonca. Po nekaj kilometrin se nam je že zadobri-kal očanec Krim ta se še pred Vrhniko poslovil. Ko je motor zapel svojo pesem v strmino, je pokazal Kras svoja prva rebra. Suhljata so, ostra, brez plodne zemlje. Med njimi nas vodi naša dolga pot proti Benetkam, ki je Kras dal zanje svoje gozdove svoje življenje Pred Planino se je pod nami vzgibalo ogromno megleno morje Meja. Pozdravila rta nas orožnik ta finančni stražnik. Vse v redu. Brez tresljajev se avto požene navkreber. Oko premoti Postojna, vsa drugačna kakor pred vojno. Nova poslopja, novi ljudje. Postojnska jama pa je vedno enako lepa ta vabljiva. Vsi napisi so le v italijanskem, nemškem in češkem jeziku. Ravnateli še vedno naš stari prijatelj Perko. Pred vhodom v jamo hiti Unec pod zemljo ta dalje proti Ljubljani. Mimo koraka baterija gorskega topništva. Častniki na čelu, ker gre sicer vojak ie nerad naprej. Vsaj pripovedujejo tako. • Nanos, Snežnik. Spomini, bolečina. Naše Hruševje je Cruscevie, podobno so prekrščeni vsi kraji. V neki vasi se je motor uprl. Nič več ni hotel zapeti svoje rezke pesmi, dve dolgi uri je le zdihoval. Dokler mu ne urede drobovje, se sprehajamo po vasi. Kup otrok fantov, očancev. Sami Slovenci, ki nas rodovedni ogledujejo. Deklico, ki obiskuje peti razred ljudske šole, vprašam, kje je Ljubljana. Začudena odkima. Ničesar ji niso povedali o njej. Župnika imajo Slovenca, ki ob nedeliah pove božjo besedo v našem jeziku Bogve. kako dolgo še. Izza ogla sta se prikazala dva 1 orožnika. Slovenska beseda ie zamrla na naših ustih ta otroci »o gledali nekam plašno. • Gorica. Avtomobili drve po ulicah, ne hupajo. V Italiji brzina ni omejena niti v mestih, a vendar se nesreče ne dogajajo. Ljudje pazijo, šoferji pa vedo, da jih čaka več jet ječe, če koga povozijo. Prav tako pazijo ostareli tramvaji, ki naj bi jih čez leta ne kupila ta ne prebarvala ljubljanska občina. Slovenska beseda v Gorici ni izumrla. V trgovinah in na ulicah jo slišimo. Mesto je, kakor vsa druga, le čutimo zanj več. Zemlja v okolici je še vsa zrahljana. Sledovi borb so še povsod vidni a zlasti pokopališča pričajo silno o vojni. Ravne ceste vodijo na vse strani Naša proti Re-dipolju. kjer počiva 30.000 mož. Ob cesti se vije železnica, ki veže Gorico s Trstom. V kratkem bo elektrificirana. vse je pripravi i eno. Pred ogromnim grobom smo obstali. 30.000 mater še joče ob niem. Vrh hriba počiva vojvoda Aosta, ki si je Redipolje izbral za svoje zadnje počivališče. Okrog hriba je kanal, čezenj vodi most z ograjo iz čelad in bajonetov. Grobovi »o razvrščeni kakor ogromno stopnišče. Pod zemljo junaki, ob straneh skale z napisi, nad njimi zarjaveli ostanki propelerjev, topov vseh velikosti, pušk, granat, bomb. metalcev min. strojnih pušk, čelad, sabelj, bajonetov, oklepov. Pravo vojno grobišče z žično ograjo. Toda danes skoroda bolj dobička-nosna turistična atrakcija, kakor krai žalostnih spominov Mir junakom! • Ceste se §e venomer boljšajo. Avto drsi po njih. kakor iadrnica po morju. Hiše spreminjajo oblike. Visoke so kamnite, či- ste, mnoge rdeče pobarvane. Naših ni več ta tudi ne naše govorice. Hribi za nami k> se izgubili pred nami se je odprla ogromna ravnina, nedogled na. Do Benetk nobenega griča. Velike ta čiste vasi beže mimo nas. V neki večji smo obstali in hoteli v gostilno. Po dolgem iskanju smo jo komaj našli ta si privoščili požirek slabega piva. Nato še ure dolga, utrujajoča ravnina, ki t>a jo ie kmaln zagrnila noč. Morje hiS se je zablestelo v daliavi K njim vodi čez morje 6 km dolg most z neštetimi loki ta širokim, asfaltiranim cestiščem. Avto zc avtom drvi čezenj. Milijone radovednih so Benetke že zasitile milijoni bodo še prišli. Diplomati ta skromni ljudie. bankirji in pesniki. Cez most med obalo ta Benetkami obratujejo izredno elegantni in udobni električni avtobusi, ki je njihova izdelava pol cenejša od ljubljanskih. Neslišno drve in se morejo umakniti po pet metrov na levo ta desno. Zadnja postaja je pri začetku velikega kanala, kjer je zgrajena ogromna garaža s sedmimi nadstropji Cesta, podobna stopnišču v našem nebotičniku, jih veže med seboj ta po njej vozijo avtomobili do določenega prostora v katerem koli nadstropju. Cilj smo dosegli. Prva beseda, ki smo jo zaslišali je bila slovenska. Dva stražnika ▼ Benetkah sta Slovenca m aa enega smo mi naleteli. Osem jezikov govori ta osem let pozdravlja tod tuice, kakor le želijo. KrepalL zagorel fant • Velika noč je privabila v Benetke tisoče tujcev. Hoteli so bili prepolni m morali smo se vkrcati na »tramvaj«, ki vozi po kanalu od postaje do postaje, kakor naš po cesti. Mnogo je takih malih kanalskih pernikov Po skoraj enournem potovanju smo dospeli v Lido ki smo o niem tisočkrat «li.ša!i kako besedo Voč ie bila hladna, mi utrujeni. Pesem gondolieriev in zaljubljenih parov nas ni več zanimala... Solnčno jutro na« je zgodaj zbudilo. Radovedni smo planih na cesto in hiteli nazaj v Benetke ki jih vežeta z Lidom dve vrsti parnikov, brzi in navadni. Brzi postajajo le na Markovem trgu ta pri garaži maii na vsakih sto metrov. »Tramvajske« postaje »o seveda na vodi zgrajene na posebnih splavih. Ob kanalu ta na vodi tisoči gondol. Kako bi vendar mogel Benečan brez njih na »ulico«? Cicerone nas spremlja in klepe-če, kakor klopotec. Vse ve. ničesar ne pove. Z žlobudravo nemščino hiti, da samega sebe ne razume. Načrt mesta ta lastno oko sta najboljša vodnika tudi v Benetkah. O Hitlerju, Shakespeareju ta Danteju izvemo, kje so stanovali a zgodovino poznajo Benečani le slabo. Njim je danes Hitlerjeva soba več vredna, kakor zgodovina ta lepota. Pred frančiškansko cerkvijo smo onemeli. Stoletja je stara, vendar njena ogromnost preseneča ta potrjuje, da gradbena tehnika ni prav nič napredovala, marveč se le poenostavila. Znotraj je cei&ev prostornejša od kateregakoli ljubljanskega trga, vendar pa svečana, pomirjujoča. Lepote vsakega najmanjšega dela človeka osupne 150 cerkva je v Benetkah. Mesto, ki živi od vere in tujcev. Kaj naj vam ie povem o mestu, ki »o ga že tisoči ta tisoči opisovali? O Markovem trgu, ki mu ni enakega na svetu? O čudoviti zunanjosti in notranjosti te cerkve? O tisočerih golobih, ki jih iztrebljajo ki ki vsak dan po opoldanskem topovskem strelu minute dolgo nemirni krožijo nad trgom? O palačah s prelepimi fasadami? O doževi palači, mostu in kanalu vzdihov, jetnisnici in mučilnici? O ciceronu, ki nam je hotel zaupati veliko »skrivnost«, v kateri sobi je bival Wagner, kakor da smo vsi skupaj stare nemške frajle? AH morda o vsakdanjem domdku ki je za Benetke najbolj značilen? Poštne skrinjice so za nas nenavadne oblike in jih le težko najdemo Dolgo sem jo iskal, pa je nisem našeL Prvega fantiča pobaram: — Dove la c&sctti pos^iis? — La, signorei — G raz: a. — Una lira, prego, je stegnS roko. Benetke Denar, denar, den« In bajni Lido, ki je morje pied dJiik odprto do naše jadranske obale? Zdaj Je ie miren, a čez mesec dni bodo v njem zapravljali tisočake Ciovek pričakuje razkošja, a je vendar vse sila enostavno, res elegantno. Ničesar odvisnega nikjer. Preprostost ta mirnost Vai za vetom s« poganja do samega plesišča ta vsi se dobrikajo nam, ki hodimo k njim po zdravje. Ob morju vihra 50 zastav. Vse narode pozdravljajo, le našega nobena. Ravne ceste ta kanak prepletajo ogromno ravnino, ki se čeznjo vračamo proti Trstu. Noben grič je ne preruši. Sele po dolgih urah se zemlja vzvalovi Miramare je blizu. Trst. Stari trdnjevski zidovi nad mestom nas nekam račudeno pogledajo, saj popotniki iz Jugoslavije so tod redki gosti. Časa je bik) malo. Pravoslavno cerkev si ogledam, v njej ravno darujejo službo božjo v starosk>venščini Ljudi je mak). Morda se boje, morda so premalo verni? V luki zleknjen počiva »Morossmi«. Zar kasten spomin na Pašmanski kanai. Sledov Ghmtovega početja ni nikjer več. Narodni dom pripada le še zgodovini. Trst je mrtev. Živi umetno vzdrževan in kot prehodna turistična postojanka. Luka prazna ulice prazne kavarne prazne. Mrtvo Mrtvo. Težko ali lahko, sam ne vem. sem se poslovil od teh krajev. S strmin, ki se je avto ječe poganjal nanje, zrem Trst še desetkrat. morda dvajsetkrat. Kakor da nas vabi nazaj. Morda hoče povedati svojo skrito žel io? Utrinek zvezde je padel daleč v morje. Noč Se je razgrnila široko nad nami. Vladimir Regailv. čisti prizanesljivo! N ov most med Jugosloveni In Nemci Vellik uspeh Meštrovičeve razstave v Monakovem — Bavarski ministrski predsednik slavi jugoslovenskega umetnika SlPSil mMmmmiBm V prostorih monakovskega Umetnostnega društva (Kunstverein) je bila otvorje-ca razstava kipov in risb največjega jugo-slovenskega likovnega umetnika Ivana Meštroviča. Razstava je dogodek v razvoju kulturnih stikov med Jugoslavijo in Nemčijo. Bavarski ministrski predsednik Siebert je izjavil o nji, da bo pospešila in poglobila prijateljske stike med Nemčijo :n Jugoslavijo. Veliki listi, med njimi vodilno glasilo današnjega nemškega režima »VoLkischer Beobac-hter«, so priobčiti obsežne članke. V »Miinchener Neueste Naehriehtsn« je Hubert Wilm obširno prikazal Meštrovičevo življenje in delo. Po razstavah v Londonu, Rimu, ženevi, Haagu. Pragi itd., po velikih uspehih onkraj Oceana ni več dvoma, da je Meštrovič svetovno priznan za enega največjih kiparjev našega časa. V Nemčiji pa doslej še ni razstavil, in prav v nemškem svetu je njegovo delo še najmanj znano in uva-ževano. O tem pričajo tudi pri nas razširjeni umetnostni priročniki in pregledi. Upati je, da bo sedanja razstava v starem središču srednjeevropskega slikarstva — v Monakovem —, ki se bo prenesla še v Berlin in nato v Helsingfors na Finsko, vsaj Meštroviču kot predstavitelju jugo-slovenske umetnosti prinesla slavo in uva-ževanje tudi v nemškem svetu. To ne bo samo uspeh umetnika, marveč takisto usspeh Jugoslavije, Id jo vsaka uspešna prireditev te vrste predstavlja m uveljavlja v tujem svetu. Otvoritev razstave Za Meštrovičevo razstavo v Monakovem se je zavzela Nemška akademija, ki je izvršila V3e potrebne priprave. V častnem odboru so bili med drugimi bavarski ministrski predsednik Siebert, jugoslov. poslanik v Berlinu Balugdžič, ravnatelj monakov. akademije upodabljajočih umetnosti tajni svetnik dr. Bestelmeyer, predsednik Nemške akademije prof. dr. K. Hanshofer L dr. Razstava je bila svečano otvorjena dne 17. aprila v prisotnosti najelitnejšega občinstva bavarskega glavnega mesta. Na-vzočnih je bilo okrog 250 povabljencev. Pričakovali so tudi umetnika, toda bolezen mu je v zadnjem hipu preprečila potovanje v Nemčijo. V njegovem zastopstvu je prišel umetnikov brat, ž njim pa še predsednik zagrebškega Društva prijateljev Nemčije dr. č a b r i a n. Tretji Jugo-sloven, ki je bil navzoč pri otvoritvi, je bil Slovenec dr. Lajo L a j o v i c, ki se je tiste dni mudil v Nemčiji in se je nalašč pripeljal v Monakovo, da prisostvuje tej manifestaciji zbližanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Poslanik Balugdžič je bil zadržan in se je opravičil. Opazila pa se je odsotnost jugoslov konzularnega zastopstva. Otvoritev je bila prav slovesna. Uvodoma je komorni kvartet zaigral stavek iz Dvorakovega kvarteta v f-duru. Prvi je govoril za Nemško akademijo prof. A. O. M e y e r, ki je v svojem govoru poudaril, da je Meštrovič v učnih letih na Dunaju in Gradcu sprejel marsikako pobudo od -nemških mojstrov in njih umetnosti. Na tej razstavi vrača sedaj Nemcem to, kar je od njih sprejel, toda v novi in samorasli obliki. Mlad, končno zedinjeni jugoslovenski narod ima v Meštroviču ozna-njevalca vsega svojega bistva, svoje plemenske m rasne posebnosti in tudi svojih notranjih nasprotij. Toda na višji ploskvi umetnosti so se vsa protislovja, vse, kar se je zdelo nezdružljivo, zlila in strnila v enoto. Prav ta sposobnost približuje Meštroviča Nemcem in jim vzbuja zanimanje za njegovo umetnost. Pomemben govor je imel ministrski predsednik Siebert, ki je v imenu častnega odbora otvoril razstavo. Dejal je med drugim; V času, ko so vsi prijatelji mirne ureditve mednarodnih odnošajev polni skrbi, da bd utegnila nasprotja in nesporaz-umljenja zaustaviti prizadevanja za nemoten razmah vseh pozitivnih sil, smo se v tem umetniškem mestu Nemčije zbrali k posebno pomembni svečanosti. Reprezen-tant mlade, kvišku stremeče kulture nam daje vpogled v svoje umetnostno delo, ki že mnoga leta vzbuja nedeljeno občudovanje tokraj in onkraj Oceana. Obžalujoč, da umetnik ni mogel priti osebno v Monakovo, je ministrski predsednik Siebert poudaril pomen, ki ga ima ta razstava za zbližanje med Nemčijo in Jugoslavijo in nato zlasti naglasil vlogo Bavarske in Mo-nakovega za kulturno zgodovino sosednih narodov, pa tudi za jugoslovensko irmet- Globoko zamišljena Mojzes (daroval ga je blagopokojni Viteški kralj prezidenta Masaryku) noet. Nato je dejal: Kakor morajo jugoslovenski učenjaki romati v Nemčijo, da proučujejo brižinski rokopis kot najstarejši pismen dokument v hrvaškem (!) jeziku, tako obračamo mi svoje oči proti naselbinam na Kočevskem, kjer se je še do danes ohranil jezik bavarskega plemena v svoji prvotni podobi..Ob koncu je ministrski predsednik Siebert odklonil očitke, češ, da nova Nemčija nima zanimanja za nacionalne posebnosti drugih narodov. V Meštrovičevi umetnosti prihajajo do izraza ideje, ki se zanje bore tudi Nemci: narodni duh, materinstvo, čaščenje bosanskega. Z upanjem, da bo razstava služila prijateljskemu sodelovanju germanske in jugoslovanske rase, jo je predsednik Siebert otvoril javnosti. Umetnikovo pismo Ivan Meštrovič je poslal prireditvenemu odboru pismo, ki ga je ob otvoritvi prečital generalni tajnik Nemške akademije dr Thierfelder. V pismu se dotika svojih stikov z nemškim narodom in njegovo umetnostjo in razvija misel, da baš globoko iz narodnega bistva, iz posebnosti posameznih narodov zrasla umetnost ustvarja mostove med narodi. Svoje pismo zaključuje umetnik s tesnile besedami: »Tako vidim tudi v tej gesti Nemške akademije kot čiste nacionalnonemške ustanove pozornost, ki velja v večji meri mojemu narodu kakor pa moji osebi; ta gesta pomeni, da se naši nacionalizmi ne izključujejo med seboj, marveč se celo izpopolnjujejo, da slehern želi ohraniti to, kar je njegovega v ožjem smislu, da pa imamo vsi skupno to, kar sega preko tega, kar je splošno in bistvenejše.« Pismo so vsi navzočni sprejeli z nede-tjenim odobravanjem. Udeleženec otvoritve g. dr. L. Lajovic je pripovedoval našemu uredniku, da je Meštrovičeva razstava napravila na mo- nakovsko elito kar najgloblji rtisk. Vsi so bili v največji meri presenečeni in mnogi kar izredno navdušeni, med njimi tudi sam bavarski ministrski predsednik. Splošno se sodi, da bo ta razstava mnogo pripomogla k večjemu zanimanju za Jugoslavijo in njeno kulturo zlasti v krogih nacionalistične Nemčiie. Konjenik za most v Chicagu Omeniti je treba Se razstavni katalog, kateremu je spisal znani umetnostni zgodovinar Kari Schaefer topel predgovor. Meštrovičevo ime je natisnjeno v naši transkripciji, takisto naša krajevna imena. Skratka: Meštrovičeva razstava v Monakovem pomeni nov most med Jugoslove-ni in Nemčijo: most zbliževanja. Njen umetniški uspeh sega tudi na politično področje. Kupujte domače blago! Zveza mlade inteligence vabi v svoj krog Maribor, 27. aprila Izredna skupščina Zveze miadih intelektualcev v Mariboru pomeni popolno tehnično reorganizacijo in idejno spopolnitev društva mlade inteligence. Namesto dosedanje stanovske ureditve društva se je uvedel vertikalni sistem, ki združuje vse članstvo enega kraja, ne oziraje se na stroko v močno delovno skupnost. Program zveze se je razširil in spopolnil z novimi področji, opirajoč se pred vsem na socialno zaščito in kulturno prosvetno udejstvovanje. Podpiranje samoizobrazbe in samo-vzgoje mladih intelektualcev je zdaj smo-treno izvedeno, nov program posveča posebno pozornost tudi temeljiti državljanski vzgoji članstva, kakor tudi najširših narodnih plasti. Skupščina je poslala brzojavne čestitke novemu g. banu. Izrečena je bila zahvala vsem onim državnim in zasebnim ustanovam, ki so stremljenja mladih intelektualcev dobrohotno podprla, a podpredsednik mestne občine mariborske g. Golouh Rud. je na predlog tov. šegule za velikodušno naklonjenost in razumevanje potreb in stremljenj intelektualne mladine bil soglasno z aplavzom izvoljen za prvega člana starešinskega kroga zveze. Mlada inteligenca, težko preizkušena z zapostavljenostjo, izkoriščanjem, zlorabljanjem in brezposelnostjo, se podaja polna optimizma in vere v boljšo bodočnost, na novo delo ter vabi k sodelovanju vse one, ki jim apatija in pesimizem še nista ubila vere v pravičnejšo razdelitev kulturnih dobrin Vrhovno vodstvo se je spopol-nilo s svežimi novimi močmi: predsednik je šegula Pavle, učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju % I k bViqo VB *a Mnlsterstn socljalne politike i« norodo»g« «drevW i. itn.' »t Mofena* t* 11931 Mecen Ivan Vrhovnik Na dveh tovornih avtomobilih so prepeljali njegovo knjižno zapuščino v drž. študijsko knjižnico Letošnji dan sv. Jurija, tretjega zaščitnika Cirilmetodarjev, bo zapisan v kroniki naše državne knjižnice in, upajmo, v doglednem času univerzitetne biblioteke v Ljubljani z zlatimi črkami. Tega dne je bilo preseljeno iz preproste hišice v Koleziji (Kopališka ulica 10) dragoceno knjižno volilo umrlega trnovskega župnika Ivana Vrhovnika na dveh težko naloženih tovornih avtomobilih. Naravnost prava umetnost je bilo, spraviti ta preobili velikonočni blagosov v že itak pretesne in za sedanje razmere popolnoma nezadostne prostore tega zavoda kraljevine Jugoslavije. »Najprijetnejše ure svojega življenja sem prebil ob lepi knjigi,« tako je pokojnik mnogokrat zatrjeval, že kot abiturient je bil po svojem temeljitem poznavanju slovenščine in njenega slovstva tako zaslovel, da je dobil laskav< vprašanje, če bi hotel za velikim Levstikom prevzeti uredništvo slovensko-nemškega slovarja, ki ga je končno izda! M. Pleteršmk. Od tedaj se mu je ljubezen do knjige stopnjevala čedalje bolj ter je postal za Zoisom in čopom naj-idealnejši slovenski bibliofil. Pokojnik je bil sicer vedno daleč od vsakega pridigarskega moraliziranja. Enkrat se je pa le povzpel do tega, da je zabičal svojim rojakom: »Slovenci, hranite stare slovenske knjige, ne sežigajte jih, ne uničujte jih! One so častiti ostanki iz onih časov, ko je bila slovenska knjiga velika redkost... Kar je staro, je častitljivo in to se ne sme zavreči!« (KDCM 1902.) Tega naročila se je držal sam Vrhovnik bolj, ko vsi ostali skupaj. Brez knjigoljub-cev Slovenci tudi pred 50 leti nismo bili. Vendar nasproti njim je bil naš mecen prav častna izjema. Saj je objel s svojim duhom prav vse pokrajine slovenskega naroda. Naj si je slovenska knjiga izšla v Gorici ali Celovcu, Mariboru ali Trstu, vse so našle v rojenem Ljubljančanu najboljšega častilca in cenitelja. In ker mu je mila usoda naklonila nad 80 let trudapolnega življenja, se je nabralo v njegovi hišici tiskanega in pisanega blaga toliko, da so se police omar ter predali in mize že kar šibile pod nabrano papirnato težo. Neštetokrat je Vrhovnik prebrskal skladovnice knjig pri starinarjih za vodo in je vedel z velikim zadovoljstvom pripovedovati, kako je rešil pogube to ali ono redko delo. Primeroma prav obilno so v knjižnici zastopana prva tri stoletja slovenske književnosti. od protestantskih piscev preko nabožnih pisateljev in slovničarjev 18. stoletja do Vodnika, Prešerna, Slomška in Kocijančiča. Veliko je število molitvenikov, nabožnih knjig in brošuric iz starejših časov, ko "bibliotekar zanje še ni imel nobenega zanimanja. Slovenski prevod Tomaža Kempčana Hoje za Kristusom je zbral v vseh njegovih izdajah, že vsak letak, ki mu je prišel v roke, in najmanjša brošura je našla pri njem gostoljubnega zavetja. Zbirka današnjih kakor tudi bivših leposlovnih in znanstvenih revij kakor tudi knjižnih serij pa je seveda tako popolna kakor nikjer. Kdorkoli mu je prinesel ali poslal kakšno knjižno novost, nobene ni zavrnil. Plačal jo je makar z zadnjimi krajcarji, jo prebral m po svoje ocenil, jo položi' med svojo zbirko ter bil z njo marsikomu vselej uslužno na razpolago. Omeniti je treba še, da si je nabavil pokojnik do tisoč knjig, pisanih v vseh ostalih slo-vanskin jezikih, med temi je mnogo literature, ki zadeva življenje in delo sv. bratov Cirila in Metoda in boj za njuno dediščino, slovansko bogoslužje. Obilna in dragocena je tudi Vrhovniko-va ostalma na rokopisih. O njegovem lastnem rokopisnem gradivu za zgodovino rojstne Ljubljane je govora v najnovejši Kroniki slovenskih mest. Drobiž njegovih izsledkov lz zgodovine našega slovstva bo prihajal skozi sto in sto let na dan. Za poznavanje kulturne in politične preteklosti Slovencev zadnjih 50 let pa bodo neizčrpen vir njegovi podrobni dnevniki in zlasti velika m skrbno čuvana in ohranjena njegova korespondennca z ljudmi iz vseh krajev Slovenije. Nekaj mož, n. pr. Tomo Zupan in Ivan Hribar. 3c mu naslovili toliko pisem. da nam bo na podlagi teh mogoče ' napraviti kaj popolno sliko o njihovem delu in prizadevanju. S kakšno, naravnost ganljivo ljubeznijo je visel Vrhovnik ob spominu na duhovnega sobrata Simona Gregorčiča, nam dokazuje zbirka pesnikovih pisem na vse mogoče naslove. Ce je Vrhovnik zvedel, da kdo hrani kakšno pesnikovo dopisnico, brž se je obrnil do srečnega posestnika, da je dobil stvar, če že ne v last, pa vsaj v prepis. Rajni je vzdrževal tudi pismene zveze z dvema pesnikovima prijateljema v Gorici in pridobil že pred nekaj leti študijski knjižnici dve obsežni pošiljki samih Gregorčičevih stvari. Njegovim osebnim stikom preko vse Slovenije se imamo zahvaliti, da so nam ohranjeni tudi mnogi starejši slovenski rokopisi. Od gospodarskega dnevnika trnovskega čolnarja Janeza Tomca preko zapisov narodnih pesmi do nabožnih premišljevanj neznanih naših pismenih mož. vse je po volilu pokojnega mecena danes shranjeno v naši knjižnici. Kadar so se razprodajale knjižne zbirke knjigoljubnih Ljubljančanov, vselej je bil Vrhovnik zraven kot interesent za vsako redkejšo slovensko knjigo. Na dražbi za pesnikom Aškercem je postal po trdem boju z dr. šl. srečni posestnik edinega celotnega izvoda Dalmatinovega Pentatevha, ki je delo prve ljubljanske tiskarne Mandelj-ca iz 1. 1578. Z darom te knjige je Vrhovnik izpopolnil najbogatejšo zbirko protestantskih tiskov, ki jo čuva naša biblioteka. Razen tega je še pomnožil število Dalmatinovih Biblij iz L 1584. za en dobro ohranjen izvod. Ob vsaki dražbi se je imel pokojni mecen priliko globoko zamisliti v žalostno usodo, ki jo navadno doživljajo s toplo ljubeznijo zbrani knjižni zakladi, kadar preidejo iz pravih rok v last neinteresira-nih dedičev. Zato je že davno sklenil, da svojih ljubljenk ne bo prepustil enaki usodi, da bi se razteple na vse vetrove. Dne 15. vinotoka 1931. je napisal kot svojo poslednjo voljo te-le preproste besede: »Svoje knjige in spise volim državni Ii-cejski knjižnici v Ljubljani.« Volil jih je torej naši narodni javnosti, v hvaležne roke napredkaželjne mladine in v pobudo nadaljnji rasti slovenske besede in znanosti. Mestna občina ljubljanska je pred nekaj leti odkupila knjižnico baronov Gutmanns-thalov iz Hotemož ob Savi in jo velikodušno poklonila za bodočo univerzitetno biblioteko v Ljubljani. Ta zbirka obsega v prvi vrsti literaturo v jezikih narodov zahodne Evrope, torej stvari, ki jih je naša knjižnica precej pogrešala. Zdaj je prejela knjižnica čudovit dar slovenske in slovanske knjige, dar, ki ga je treba ceniti tem više, ker je državna dotacija za izpopolnjevanje in ■vzdrževanje knjižnih zakladov mnogo preskromna, da bi se mogle z njo zamašiti preobčutne vrzeli slovanske smeri. Državna knjižnica je postala tudi lastnica še nerazprodane zaloge s tolikim žrtvami izdane Vrhovnikove knjige Trnovska župnija v Ljubljani (447 strani z zemljevidom in 62 slikami). Pokojnik je zapustil mnogo osebnih častilcev, ki gotovo želijo imeti med svojimi knjigami to njegovo največje tiskano delo. še večje je število onih, ki jim je kot dobrim Slovencem na srcu naše toliko pereče vprašanje, kako postaviti univerzitetno knjižnico in obogatiti njeno zbirko slovanskih knjig. Vsem tem se nudi sedaj lepa prilika, da naročijo knjigo, ki stane vezana s poštnino 63 Din. S tem bodo pripomogli, da se številne knjige Vrhovnikovega volila povežejo in ohranijo bodočim rodovom v korist. Kdor je prišel z rajnkim vsaj enkrat v pogovor in je spoznal njegovo brezmejno skromnost, bo vedel, da naš mecen pri tej svoji gesti ni gojil niti trohice samoljubja. Kakor vsako njegovo delo, mu je tudi poslednja volja le izraz one vzvišene ideje, ki se jI pravi ljubezen do naroda in domovine. In kakor je on sam umel s svojim spretnim peresom poveličati zasluge vsakega mecena njegove Družbe sv. Cirila in Metoda, tako se moramo zdaj mi hvaležno pokloniti njegovemu duhu in reči: Srečen narod, ki doživi več takšnih mož! Dr. Jože Rus. Župniku Ivanu Vrhovniku onkraj groba Na šmarni gori stal sem tiho zase. Kar dahne predme njega blagi lik, ki ljudstvu bil je moder učenik. Oko se mi zazre v minule čase: tu doli se rodil je naš k resni k, na duhu in telesu skladno rase, potem kot nekdaj Vodnik duše pase, kot Vodnik on Slovencem je vodnik. Z Branikom nad deželo našo čuje in davne mračne dni nam osvetljuje, nikjer ne plaši njega trnov pot. O vem, sedaj poreče mu Metod: »Pozdravljen, vzoren narodni duhovnik, ti res si bil vrstnikom vsem — vrhovnik!« A. Debeljak. Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar! 61. sejem za poljedelske stroje ( Sudostausstellung) V BRESLAU, OD 16.-19. MAJA Poljedelski stroji, orodje in opreme, razstava plemenske živine in konj, stroji za obdelavo kovin in lesa; gospodinjstvo in gospodarstvo, prevozna sredstva, radio-aparati, stroji za pisarne, stavbarstvo, zgradba cest. Pojasnila in sejmske izkaznice: pri vseh zastopstvih Ham-burg-Amerika linije in srednjeevropskih potniških uradih Kina ' vino Preko 10.000 sdravniških priznanj! ZA OKREPITEV SLABOTNIH SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV IZVRSTEN OKUS Dobtva se ▼ vseh lekarnah po sledečih cenah: Litrska steklenica Din 77.—, poffltrska Din 48.—, detrUttrtka Dia ta. h. k M ri K Mr. M. Domače vesti Bratom hi sestram, Id so pravoslavne vere, žefinto vesele hi srečne velikonočne praznike Hristos vos-krese! »Jutro« • Počastitev spomina dveh Junakov naše nacionalne revolucijo, četniško »draženje Je dalo iniciativo sa lepo akcijo, da bi bile v M-ofitar prenesene kostd prvakov bo-ba tiske nacionaino-reTohicioiiarae mladine, Blste Mtličerlča in Riete TohoJjs. ter ■ primernim spomenikom počaščen in ove-kovečan njun spomin. Ta dva mlada mo-stareka vieokošolca sta bila dobro znana v onih krogih predvojnega Beograda, ki »o M »avzemaii sa brate pod tajim Jarmom. V sačetkm svetovne vojne sta biki oba v četi Voje Tankoelča in Miličevič Je padel v bojih biten Krupnja. Pokopal ga Je njegov pobratim Toholi ki se Je pozneje i neajvečjlm Junaštvom odlikoval kot podporočnik O. po?ka Jugoeloveaaskth dobro-voljcev. Na čela svoje čete Je padel v Do-hrudSL Dr. F. KOLTERER Sefzdravnik in specijalist za kopa-liščno stroko v Rogaški Slatini prične ordinirati, kakor vsakoletno, dne L maja (otvoritev sezone). • Začasni odbor Zdrotenja nosilcev K»-radjordjeve zvezde i meči razglaša, da je Izvršil vse priprave za ustanovno skupščino, ki bo izvolila stalno upravo po že odobrenih pravilih. Skupščina se bo vršila v Beogradu 24. maja in bodo prostori članom še pravočasno naznanjeni. Pozivajo se vsi tovariši častniki, podčastniki in vojaki, ki so bili odlikovani s častniškim ali vojaškim redom Karadjordjeve zvezde z meči, da pridejo na skupščino. Odobrena jim je četrtina ka vožnja na železnicah in državnih parnikih na podlagi legitimacije, ki jim jo bo odbor poslal, če se pismeno obrnejo na g. Mihajla Milojeviča, Karadjordjeva 80, Beograd. Pravico glasovanja bodo imeli na skupščini samo vpisani člani združenja. Tovariši, ki se še niso vpisali, naj to takoj store pri g. Radislavu Miloševiču, uradniku sreskega sodišča v Beogradu, Kralja Aleksandra ulica 5. Za častnike ie vpisnina 20, za vojake pa 10 Din. Vpisnina se lahko pošlje po poŠti s točnim naslovom. Peči — peči — peč! — pe« — pe« — pefl Loti — Lote — Loti — Lafet — Lata Jogo Lota d. i o. l, Ljubljana-šiška. ♦ Zahvala bolgarskih pevcev. Predsednik »Jug»ek>veii£ko - bolgarske lige« v Ljubljani Ra&to Pustoslemšek je dobil to-1« pisano; »"dani sofijskega narodnega pevskega zbora »Rodina« smo se vrnili v domovino s srci, prenapolnjenimi najkras-nej&ih spominov na vse ono, kar smo videli, čuli io preživljali v bratski zemlji. Naše duše so bile deset nepozabnih dni v ljubavi združene s dušami tieočev naših jugoslovenskih bratov. Zato smatramo za svojo prijetno dolžnost, da damo skromen izraz svojim čustvom najgloblje zahvale xa bratsko gostoljubnost, za nam izražena topla presrčiMi čustva hi za veliko pozornost, M ste Jo nam izkazovali ves čas našega bivanja v beli Ljublj&nd. Pevski zbor »Rodina« visoko ceni čast, ki ste mu Jo izkazovali, ln Je srečen, da vas sme prištevati med svoje iskrene tn dobre prijatelje. Naj živi in se jači delo za zbližanje dveh bratskih narodov — Jugoslove-nov tn Bolgarov! Naj uspevajo in cveto njih kulturni in umetniški stfei! V Sofiji, 25. aprfla 1935. Za »Roddno«: Odvetnik A t. Bnkureštijev, predsednik, A Najde-nov, dirigent, N. Penčev, tajnik. SPOMENIKI lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki Franjo KUNOVAR Sv. Križ — Ljubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 ♦ Mednarodni stanovanjski kongres se bo vršil letos od 23. do 28 junija v Pragi. Priredil ga bo češkoslovaški narodni odbor v imenu mednarodnega odbora Zve ze za stanovanjsko skrbstvo, ki ima svoj sedež v Frankfurtu ob Maini. Kongresa se bodo udeležili člani iz vseh evropskih držav in zastopniki največjih evropskih mest. Zadnji kongres mednarodne zveze za stanovanjsko skrbstvo se je vršil leta 1931. v Berlinu. Pokroviteljstvo letošnjega kongresa je prevzel predsednik češkoslo vaške republike g. Masarvk, v častnem kongresnem odboru pa so tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ministra za javna dela in socialno skrbstvo, razni visoki državni funkcionarji in praški pri-mator dr. Baza. Na kongresu bodo razpravljali o sanaciji mest, kakor tudi o problemih naseljevanja in preseljevanja. Za zaključek bodo kongresisti, med katerimi bodo tudi zastopniki jugoslovenskih mest, napravili izlete v razne kraje, razšli pa 9« bodo 80- junija v Bratislavi. ♦ Zastave Jadranske straže so doslej razvili podmladki JS na dTŽ. narodnih šolah v Mošnjah, v Račah, v Begunjah, v Višnji gori, v Laškem in v Mostah pri Ljubljani. Prijavljajo se vedno nova naročila. tako da bodo na jesenskem kongresu JS stotine praporov naše mladine zavi-hrale med ljubljanskimi zidovi. ♦ Absolventi strojne |n elektrotehnične delovodske šole na tehniški srednji šoli v Ljubljani I. 1925. so vabljeni, da javijo svoje naslove to pripravljenost aa proslavo lOletnice absolriranjs na naslov tov. Ivana Mihelčiča, Ljubljana, Borštnikov trs L Skupni sestanek vseh absolventov, U so raztreseni po vsej dri&vl in izven nje, nameravamo Vmeti po desetih letih v Jnniju. Za podrobne informacije se je obrniti na pripravljalni odbor (gornji naslov) do 10. maja najkasneje. ♦ Advokatski Izpit Je naprav«a pri ape-lacijskem sodišču v LJubljani z odličnim uspehom dr. Fini Ahačič-Groesmannova, kj je delovna odbornica v Društvu akademsko izobraženih žena ln Sirom Slovenije priznana predavateljica v žene kil h društvih, čestitamo! ♦ Razpis občinske služb«. ObčBaa Dob pri Domžalah Je razpisala službo občin-skega delovodje. Interesentje se opozarjajo na razpis v »Službenem Betu* od 10. t ul ♦ Redni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani bo v ponedeljek 29. t m. ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja s običajnim dnevnim redom. * Smrt najstarejše zagrebške učiteljice. V Zagrebu je umrla 821etna redovnica Vin-eencija Rechberger, ki je bila tudi najstarejša zagrebška učiteljica. Nad 30 let je delovala na ženskem učiteljišču usmiljenih sester v Zagrebu ter ji več generacij dolguje zahvalo za temeljit pouk in ljubeznivo skrb. • Najpopularnejši bosanski hcdža umrl. V Sarajevu je po dolgem hiranju umrl v visoki starosti hodža Džavid Berberovlč potomec ene od najstarejših sarajevskih rodbin. Več kot pol stoletja so se po Her-ceg-Bosnd in tndi po tujem svetu Širile fantastične vesti o preroškem daru hodže Berberoviča. Rojaki so hodih k njemu v vseh svojih težavah po nasvete in pomoč, obiskovali pa so ga tudi mnogi tujci. Celo v Nemčijo ta Ameriko je prodrl njegov preroški sloves. Berberovič je rasvozJJal nekatere zamotane kriminalne zadeve, za več let naprej je napovedal dogodke, ki so se točno zgodili, na čudovite načine pa je znal pomagati svojim rojakom v rasnih težavah. Mož je bil ves čas svojega življenja obdan z mistiko ln ne bo lahko ugotoviti, kaj mu Je vse pripisala bujna fantazija in kaj Je v resnici storil nenavadnega Dolga leta Je bdi priklenjen na posteljo, ker je ohromel, duševno svež pa je ostal do zadnjih trenutkov. Pokop&M so ga ob velikanski udeležbi prebivalstva, njegov spomin pa bo poveličevalo nešteto legend In anekdot. • Obsodba zaradi poneverb v Domu narodnega zdravja v Tuzli. Po 12 dnevni razpravi, na kateri je bilo zaslišanih veliko število prič, je okrožno sodišče v TnzJJ raaglasfflo sodbo zaradi poneverb in in-®ih nepoštenih manipulacij, u so bile od leta 1927. do 1933. izvršene v Škodo države in privatnikov v Domu narodnega zdravja v Tuzli. Obsojena sta bil« bivša upravna uradnika Ebrahim knšlrovl« im MJOon Jankovi« na po dve leti robije, ker so prvem« dokazali 14, drugem« pa 14 deiiktov. Dva obtoženca sta bdla oproščena. Državni tožilec j« vtožH prfziv ln revizijo za vse štiri obtožence zaradi pre-bJage kazni, odnosno oprostitve. Po sklepu sodišča bosta obsojenca ostala na prostem do pravomočnostl sodbe. ♦ Nočni požar v Podsredi. P5šeJo nam: V petek ob 1. zjutraj Je v Podsredl spet nastal požar. Zgorela sta slamnata streha in ostrešje stanovanjske hiše cerkovnika Peniča, po domače UiiČdikinega. Hiter nastop domače gasilske Čete in mimo vreme sta pripomogla, da ogenj ni vdrl v stanovanje ln da Je komaj 6 metrov od gorečega objekta oddaljeno gospodarsko poslopje ostalo nepoškodovano. Na podstrešju shranjena obleka, živež hi mast so postali žrtev plamena. Skoda Je le delno poravnana z zavarovalnino. Ogenj Je gotovo podtaknila idobna roka. Občinsko upravo pozivamo, da uvede nočno stražno službo! • Uredništvo »Kronike* odsorartt ns ▼eč tozadevnih vprašanj, da je nova razporedil a v letošnji »Kroniki« novost, po načinu uglednih in razširjenih nemških, francoskih in angleških revij, ki pa je pri nas seveda še manj znana. Da ne bo kakih predsodkov, poudarjamo, da se člankov v taki razporedbi, ki daje videz nekake priloge, ne uvršča v ta ali drugI del po njihovi kvaliteti in vrednosti in da so dostikrat tudi najzanimivejši in najboljši članki v tem delu revije. K tem Je n. pr. treba prištevati v najnovejšem zvezku »Kronike« zlasti vesele in simpatično pisane spomine Jos. C. Oblaka pod naslovom »Mir-je«, saj je dr Oblak znan pisatelj, ki je take vedre stvari priobčil že v raznih listih (zlasti v »Planinskem Vestniku« >Hnfci na Maturino špico«, ki je nekak pendant njegovega >Mirja«), sem je treba prištevati tudi spomine Peterlina - Petruške n« staro cukrarno. pravi dom naše moderne, kjer fcijejo Sul b T« »revijalno prilogo« zaklj*-sanimivi spomini dr. Robide na bajer. Priloga sama na sebi je samostojno pogini rana in bo sestavni del vezanega letnika. Predsodek, ki bi hotel nastati zaradi dejstva, da so v H Pologi vrrr-ftsai tndi oglasi, pri resnem človeka peč as morejo zmanjšati vrednosti priloge, kar vendar aajzgovorneje dokazujejo Sterilne svetovne revije, ki tudi prinašajo se-ogiase lastnega narodnega gos podariš se nad leta nikdo ne »podtika. • Iz Naših pora. Store—tos p4andnsk» Mti« Je pravkar todaio velik, krasen ■bonrfk trt)ranih planinskih slik. V hflo4-beoiih oknih naših knjigarn ie Tabuja Jo ti aBrami veliko pozornost, bi to po zaslugi: v albume Je Sbraao najlepše, kar eo doslej podskail ln srečno posneli ■ kamero naši fotografski umetniki. O zborniku bomo seveda 8e 1 spregovorili. £ otcapatate kupite najbolje pri Foto Touristu - Lojze šmucu Aleksandrova c. 8 3558 ♦ Pri natečaju za osnutke kongresnega znaka za udeležence kongresa JS, ki se bo vršil v času od 5. do 8. septembra r Ljubljani, ee je vrinila pomota, katero sedaj popravljamo v toliko, da Je rok za dostavo osnutkov do 30. t m. in ne kakor je bilo pomotoma objavljeno, do 24. t. m. Vse udeležence natečaja prosimo, da ta-voh jo upoštevati ta termin. Ne le obraz, tudi telo dame ocenjujejo moški. Zato naročite steznike pri L Salaj, Aleksandrova 2-L 2634 ♦ Zakaj potemnijo noži? To ni tako važno vprašanje, bolj važno je vedeti, kako Jih bomo očistila, da postanejo svetli in da Jih pri tem ne opraskamo. V tem primeru pomaga samo VliM, univerzalno čistilno sredstvo, ker čisti boljše in navadne predmete temeljrito in prizanesljivo. Priporoča se cenj. gostom RESTAVRACIJA HOTELA UNION IN HOTELA BELLEVUE Priznano prvovrstna kuhinja. Iz borna vina in pivo BOK in LE2AK. V unionsld restavraciji vsaki dan sveže ribe, ob petkih pa velika izbira morskih in sladkih rib. Tudi v Unionski kleti gorka jedila. Cene zelo solidne, postrežba točna. ♦ Zelo nujno in važno. Vse one, ki ao vzorce sprejeM, prosim, naj hitro pošdjejo naročilo, vzorce, katere nujno potrebujem sa druge stranke, pa nemudno vrnejo, sa-kar se r najprej zahvaljujem. 8termeckl Celje. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v SifikL — Telefon 3S-87 Hanna Waag, Sjbflla Schmitz in VVolfgang Liebeneiner v lepem glasbenem filmu Godba, mladost, ljubezen Za smeh skrbi LEO RT.TC7.Ag Predstave v nedeljo ob S., JL, 7. ln 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer Dopolnilo običajno Pride: CARJEVIC — Marta Eggerth ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah k) plisira tovarna JOS- REICH. « Eno srce — ena radenska 1 • Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-HI. Vremensko poročilo Številke sa označbo kraja pomenijo: i. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 1 temperaturo, 4. relativno vlago t odstotkih, S. smer la brzino vetra, i. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm. 8 vrsto padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, droge aajnižjo temperaturo. 27. aprila Ljubljana 7, 757.0, 8.8, 89, NE1, 10, dež, M Ljubljana 13, 757.9, 11.6, 77, NiNEl, 10, —, Maribor 7, 755.4, 10.0, 80, 0, 10, —, — Zagreb 7, 756-9, HjO, 80, 0, 9, —, — Beograd 7, 757.3, 11.0, 70, 0, 4, —. — Sarajevo 7. 760.1, 6.0, 80, 0, S, — — Skoplje 7, 769.9, 11.0, 80, 0, 4, —, —: Kumbor 7, 760.9, 14.0, 60, 0, 2, dež, 1.0; Split 7, 759.3, 13.0. 60, 2, dež, 03; Rab 7, 758.8, IOjO, 90, S4, 10, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 8.0, 96, SI, 1, ded, 03. Temperatura: Ljubljana 12.5, 8.4; Maribor 17.0, 8.0; Zagreb 18.0, 8.0; Beograd 14.0, 8.0; Sarajevo 18.0, 4.0; Skoplje 23.0, 5.0; Kumbor —, 12.0; SpMt 20.0* 11.0; Rab —, 9.0; Rog. Slatina 16.0. 3jO. Moški! Im rfisHJesJe seksualne slabosti (impotence) najnovejši bom — kombinirane pilule »VI-HA-GE« Za sdravtjenje Mik milini slabosti (im potence), motenj v funkciji »potnih organov, pri popuščanja moči ter v primerih seksualne nervoze m neaigumostl vzemite iajnovejši izum, kombinirane pilule »VI-HA-GE« za moške (rjave). Dobivajo se v vseh Glavni depot M_ Bogdanoviča laboratorij »Viacit«, Zagreb. Po poŠti razpošilja diskretno: \ poteka »Jels&ča banu« Mr. M. Ga vran čl e, Zagreb, JetaS6ev trg 12-Jo. Cene: poskusna (40 zavojčkov) Din 84.—, originalen paket s žepnim eUiica a navodilom Din 217.—. Zahtevajte z naročilom obenem zanimivo ln poučno Dresplačno knjižico: »Zdravljenje spolnih motenj pri modkih m ženskah« ministrstvo soc. politike ln nar. zdravja S. br 24.601 — 28. novembra 1934 Iz Ljubljane u— predavanje v Ljubljanskem klubu. V torek »0. t m. ob 19.46 bo predaval v Ljubljanskem klubu g. Antoni« Jnihard. namestnik generalnega direktorja Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, o predmetu: Gospodarska stiska in osnutek francoskega zakona o prisilnih dogovorih posameznih strok. u— Predavanje Vasje P Irca • moskovskem turnirju, šahovska zveza dravske banovine priredi jutri v ponedeljek ob 20. v »Zveodi« predavanje velemojstra P Irca o njegovih vtis ki h z moskovskega turnirja. u_ Volilnim upravičencem. Mestni magistrat razglaša: Volitve narodnih poslancev bodo v nedeljo, dne 5. maja. Glasovanje bo trajalo nepretrgoma od 7. are zhitraj do 6. ure zvečer. Glasovati sme samo oni, ki je vpisan v stalni volilni imenik. Glasovati se more samo osebno in na onem volišču, kjer je volilec vpisan v volilni imenik. V Ljubljani so volilci razdeljeni po svojem bivališču na 26 volišč. Iz rar.otasa, ki je nabit po mestu, je razvidno za vsakega volilca, na katerem volišču glasuje. Ako bi bil kdo na nejasnem, na katerem volišču glasuje, dobi lahko pojasnilo pri mestnem poglavarstvu, Mestni trg it 2, II. nadstropje, soba 46, vsak dan med 9. in 12. uro, na dan volitev pa od 7. zjutraj do 6. zvečer. Glasuje se za kandidatno listo javno s tem. da glasovalec imenuje pred volilnim odborom nosilca liste m kandidata za mesto Ljubljano. o— Volitve narodnih poslaneev. Občinstvo se opozarja na razglas o volitvah narodnih poslancev, ki je nabit po mestu. Iz razglasa je razvidno za vsakega volilca, na katerem volišču glasuje. u— Velikodušni dar Podpornemu društvu slepih. Kegljaški klub »Zvezda« v LJubljani je daroval Podpornemu druStvn slepih velikodušni in plemeniti dar J00 Ddn v počastitev spomina blagopokojnega g. Frana Krapeša, kavarnarja v Ljubljani, kot podporo za revne slepe. Društvo se cenjenemu klubu najlskreneje zahvaljuje za plemeniti dar ter prosi Javnost, da se odzove prošnjam za pomoč slepim ter posnema te velikodušne darovalce. u— Primorski akademiki bodo tudi letos 11. maja v Kazini priredili svoj običajni družabni večer. Sodelovali bodo pri-zmaai umetniki ln poskrbljeno bo za prijetno zabavo. Vsi prijatelji vabljeni. u— Pravniški izlet. Društvo »Pravnik« priredi svoj letošnji izlet v nedeljo, dne 19. maja na goro Ljeco (pri Zidanem mostu) in od tam v Sevnico. Odhod iz Ljubljane s prvim jutranjim vlakom do postaje Breg in od tam peš na goro Lisco in nato v Sevnico, kjer bo r restavraciji »Triglav« skupna večerja. Povratek i« Sevnice proti LJubljani s večernimi vlaki. Vabimo vse člane, da ae izleta v čim večjem številu z rodbinskimi člani udeleže. Prijave za izlet sprejema vratar justične palače v LJubljanL u— Izlet na Sušak priredi L maja arto- podjetje Vehovec z novim modernim avtobusom. Odhod bo izpred Kreditne banke ob 5. prihod r Ljubljano pa ob 22. Vožnja tla in nazaj stane 160 Din. Ja prijaznosti se sprejemajo prijave udeležencev pri tvndfki Goreč r palači Kreditne banke in t drogeriji Gregorič v Prešernovi ulici. u— Ljubljanski šahovski klub. Danes ob 20. r kavarni »Zvezdi« brzoturnir za mesec april. Turnirja se udeleži tudi g. Vasja Pire. Prvi' trije dobe knjižno nagrado. u— Pose ti te drevi Izvretno veseloigro »Lepa pustolovščina« v šentjakobskem gledališču. Izvrsten besedni humor in sijajne komične situacije, de se posetniki nasmejejo do solz. že zaradi imenitne kreacije ge. Bučarjeve, ki igra vlogo nevestine babice, si je vredno ogledati to francosko veseloigro. Vstopnice od 10. do Za pomlad se priporoča konfekcija PAUL IN Ljubljana, Kongresni trg 5 z najprijaznejšo postrežbo, najlepšimi modeli, največjo izbiro in najnižjimi cenami Tudi Fungartink je podlegel poškodbam Celje, 27. aprila Včeraj smo poročali, da je 24Ietoi vrtnar Anton Sotler iz Radeč, ki se je v sredo pri karambolu s kolesom na Frankolo-vem težko ponesrečil, v celjski bolnišnici podlegel poškodbam. Drugi ponesrečenec, 41 letni brezposelni drvar Alojzij Pungart-nik it Ljubnice pri Velenju, ki je dobil pri karambolu hud pretres možganov, je včeraj zjutraj ob 8. umrl v celjdti bolnišnici. Z OBLEKAMI, POVRŠNIKI VAS ŠE VEDNO NAJB0L)ŠE POSTREŽE i. t. d. V posebnem oddelku Za OtTORe priznano najlepše oblekce, površnike itd., itd. 12. hi od 16. do 17. ter eno are pred predstavo pri biagajnj v L nadstropju Mestnega doma. b— Zveza poeporflnj pafaeJi ▼ Četrtek 1. maja oh 16. tečaj krašeaje tort. L maja prične večerni kuharski tečaj, M večer Mvahli tečaj za obleke hi 1. maja »vata? tečaj za perilo. Sprejmemo 6e nekaj udeleženk. Prijave v»ak dan sa Breg« BL t. od 16. &o 17. ure. u— Občni zbor TK »4»cato« bo ▼ torek JO. t m. ob SO. v verandi hotela Uniona. Udeležba yeega članstva obvessna. ESKSaSSZE LJUBLJANA, Aleksandrova c. 12 ur* Merciin zopet redno ordkira Iz Maribora ar— fipanttnik potoreški trUA. PodrarinV ca Narodne strokovne sveže v Maribor« je začela hvalevredno akcijo za nabiranje prostovoljnih prispevkov za postavitev spomenika na grob delavca - trpina Avgusta KeLnaričn. Se tsko majhen prispevek Js dobrodošel ! Prispevke sprejema Narodna strokovna zveza v Sodni ubd 9-£EL a— Akademski pevefcj zbor Maribor. V četrtek 2. maja asa dem^U pevski Sbor m Ljotdjan*. V ■*£-omtkl dvorani priredi ob 20. pod vodstvom Franceta Marolta koncert naroda« grmir*. tfete pesmi, ki eo Jo peK ne \m naši očetje, temveč sploh naši davafi prwdn&2. tal Je ta pesem slasti pe sve&rratf vaajnd rifce-ro da utihnfia. Akadetnekž pevski abor in njegov dirigent, ki Je rfxral tipične mottve narodne peemi in Jih obdelal na najprimernejši način, sta Jo spet oilvfta. Z« ta koncert vlada ogromno zanhnaaje k« sedaj. Opozarjamo ohč&tstvo, naj si pravočasno na-bavl vstopnice. a—- Zlata Gjangjena« - OsveO« poje! Lju-etska univerza je povabila v Maribor našo odlično umetnico go. GJangjea*»c -GaveDo, ki nastopi v petek 17. maja v veliki kazlnski dvorani a— Zanimanje kulturnega IteAcaa tvori Bakovičeva raa»tava v kmrtrmkl dvorani Razstava je le še nekaj dat odprta te zasluži, da Jo obiščejo vt* ljubitelji sSficar-stva. a— Svečana maša zadušnica sa junaka ZrinJSkega ta Frankopana bo r torek 80-t. m. na dan njtme anrtt v stofcid s pri-Četkcm ob 9. a— Prvi vttafe — n^vshieJS vOSk. TX> načelo uveljavlja taka^nja Tujsko - prometna zveza, ki je r preteklem letu k ustanovitvijo ekspozitur« v št. Hju ta Zg. Radgoni ureeci&tla doig-oietno željo *seh avtomobtSstov hi motocikhstov, da se pri vartapn v našo zemljo ustvari čim več tujsko - prometnih postojank. Ekspozitura na tukajšnjem glavnem kolodvoru je dobila v poslopju nove carinetke pošte oikue-no in moderno urejmo poslovalnico. Tujsko - prometna zveza v Marflaoru pr^wav-lja sedaj še ustanovitev svoje ekspoziture v Dravogradu, kamor se bo prestavil kksk, r katerem je doslej začasno poslovala šeart-Hjska ekspozitura, ta ustanoviter propagandne pisarne ▼ Ftulu. Oba načrta bosta v kratkem uresničena a— Promenad ni koncert bo danes dopoldne ob 11. v mestnem parku v primeru lepega vremena. Svira »Drava« pod vodstvom kapelnlka g. žekarjs- a— j-Tralika« v gledališču. 2taana madžarska veseloigra »Trafika« se uprizori v kratkem. Režira J. Kovič. a— Naši mali »o se vrnil!. Zacbcrvuljai s triumfalnimi uspehi, ki so jih doživeli na svoji turneji, so ss naši mali harmonikarji »Harmonije« vrnili domov v Maribor. V Romuniji so jih vabah za naaitop v fJukarešti, Aradu ta drugih mestih, ker se je njihov sloves že po prvem koncerta r Temišvaru raznesel po vseh nrrmmsklh mestih, pa ni bilo mogoče številnim prošnjam zaradi utrujenosti malčkov ustreči a— Centralna delavnica MP )e v Ktnefi-jn nastajanja in organizacije. Centralizacijo vseh mestnih delavnic v združene mestne delavnice kot enotno podjetje vrS po navodilih vodstva MP šef mestne strojne uprave inž. Zupanič. Upati je, da bo organizacija združenih mestnih delavnic v teku petih, šestih mesecev izvedena. a— Brezposelni, Javite se! Uprava potore-ške občine poziva vse brezposelne mladoletne delavce od 14. do 21 leta starosti, da se zglasijo Jutri v ponedeljek dne 29. aprila t L med uradnimi urami od 8. do 11 in od pol 15. do 18. v občinski pisarni na P obrežju, Aleksandrova cesta 55. a— Delo sa tujski promet je živahne. V petek zvečer je bil občni zbor Tujsko-pro-metne zveze. Otvoril in vodil ga je predsednik dr. Jančič. ki se je najprej spomnil smrti blagopokojnega kralja Uedini-telja, nato pa v obširnem poročilu podal pregled delovanja, in sicer glede organizacije zveze kot takšne, njenih uspehov za razvoj tujskega prometa ter njene akcije kot tujsko-prometne ustanove. Sledilo je izčrpno poročilo ravnatelja Loosa. Za propagandne svrhe je šlo 92.748.45 Din. Vozovnic je bik) izdanih na zvezinem področju v letu 1927. 9046, v letu 1934. pa 30.179 za 2,502.128 Din. Aktiva znaša 859 tisoč 665.96 in ravno toliko pasiva. Zveza je lansko leto izplačala na podporah 44.190 Din. Novi proračun za L 1935. izkazuje 150.000 Din primanjkljaja. Volitev vodstva letos ni bilo. Občni zbor so pismeno pozdravili podban dr. Pirkmajer, referent za tujski promet dr. Marn in centrala >Putnik« v Beogradu. Iz občnega zbora so se odposlali brzojavni pozdravi ministru trgovine in industrije, banski upravi v Ljubljani in centrali v Beogradu. a— Ljubezniv brat je 401etni Ivan T., ki je svojo sestro Terezijo z nožem obdelal po roki, ko je prišla obiskat svojega očeta. Zadeva je prijavljena drž. tožilstvu. a— Ne kaznjenci, ampak pazniki, v včerajšnji seznam prispevkov za spomenik se je vrinila hudomušna pomota: 500 Din je darovalo združenje pazniškega osobja, ne pa »združenje« kaznjencev. a— Pomočniški odbor združenja trgovcev v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v torek 30. t- m. pri Zamorcu ob 20. uri. Dolžnost članstva je, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor. a— Halo! Halo! Danes popoldne vsi na Trg Svobode! Vrši se velika zadnja tombola v letošnjem letu! Za 2.50 Din dobdte &(H>0 Din. pohištvo za kuhinjo in spalnico, moško in žensko kolo, fotoaparat, otoma-no, platno, usnje, blago za obleke in nad 1000 daril. Vsi na tombolo! a— Ceneno meso se bo prodajalo jutri v ponedeljek od 7. ure zjutraj naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici. Goveje po 3 Din tn telečje po 4 Din kg. Na osebo do 2 kg. a_ Kršitve zakonitih predpisov so se uradno ugotovile pri zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic. Mestno poglavarstvo, ki prejema zlasti v poslednjem času vedno pogostejše tozadevne prijave, objavlja, da bo vsako prekoračenje predpisane zapiralne ure strogo kaznovalo ter ne bo upoštevalo nobenih izgovorov. a— Draga marmelada. Pred malim senatom so se zagovarjali 3Sletni Franc V., njegova 241etna žena Emilija in 341etni Fric 0., ker so iz shrambe ge. Scheid-bahove v Gosposki ulici 28 odnesli 20 vr-čev marmelade in razen tega žganje in nekaj malinovca. Franc V. je gladko vse tajil, dočim je Fric 0. delno krivdo priznal. Emilija je bila oproščena, Franc V. ie bil obsojen na šest mesecev strogega zapora nepogojno, Fric 0. pa na tri mesece zapora, pogojno dve leti. a— Ker je zaklal hlapca, se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom 251etni mesarski pomočnik Ivan Fingušt iz Gorice pri Račjem Dne 17. februarja letos je prišlo med Finguštom in njegovim hla.pcem Štefanom Žumrom, ki je bil njegov sorodnik, do prepira. Fingnšt ie segel po nožu in zabodel žumra v trebuh, da so mu izstopila čreva in da je zaradi iz-krvavitve kmalu umrl. Fingušt se je za- SHELL Uničuje ves mrčes Iz Tržiča č— Vlom. V noči od petka na soboto so zločinci vlomili v hotel »Lončar« od koder 60 odnesli precej velik plen. Našim vrlim orožnikom pod vodstvom komandirja g. Vidica pa se je posrečilo storilce še tekom naslednjega dopoldneva izslediti. Oškodovanec je dobil_ razen nekai malenkosti vse nazaj. Iz Kranja r— Dijaški izletniki. Velikonočne počitnice porabljajo nekatere šole za izlete in ekskurzije. Tako se je te dni mudila v Kranju skupina gimnazijcev in gimnazijk iz Daruvarja. Izletniki so si ogledali Kranj, Bled in Bohinj, v petek pa so se vrnili domov. Napovedana je tudi izletniška dijaška skupina iz Skoplja. r— Na progi Kranj—Ljubljana je pričel voziti nov, zelo udoben avtobus. Avtobusnemu podjetniku g. Goričanu. ki je postavil avtobus v promet, je treba k tej pridobitvi čestitati. r— V časopisih napovedana gradnja nove eeste Ljubljana - Kranj zlasti Kranjčane vznemirja, saj se obetajo z njo Kranju znatne izpremembe. Omenjena je preložitev Gaštejskega in Jelenovega klanca, razširjenje savskega mostu, obenem pa čisto govarjal s silobranom, bil pa je obsojen na tri leta strogega zapora in triletno izgubo častnih državljanskih pravic. a— Rokovnjači so udrli v gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Dolška na Slivniškem Pohorju. Ker niso našli tega, kar bi želeli, so si svojo jezo ohladili na ta način, da so mu razbili nov voz. škoda znaša okoli 3000 Din. Orožniki vršijo poizvedbe. Iz Celja Velik vokalno-instrumentalni koncert, ki ga bo priredilo Celjsko pevsko društvo v četrtek 9. maja ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma, bo gotovo poseben glasben dogodek za Celje. Na sporedu bosta dve večji skladbi za soli, zbor in orkester: Vitoljeva »Pesem« in Parmov »Povodni mož«, s katero bo Celje počastilo desetletnico Parmove smrti. Poleg orkestra bosta sodelovala kot solista koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova in tenorist g. Franci iz Ljubljane, ki bosta tudi zapela nekaj samospevov ob spremljeva-nju klavirja. Zaradi preselitve trgovine vsemu blagu znižane cene, posebno pa: platno za rjuhe široko 150 cm po Din 11.—, 13.—, 15.—, 17.—; Creppe de Chine ostanki 1 m po Din 18.—, od kosa Din 24.—; volneno damsko modno 1 m po Din 15.—, 19.—, 24.—, 28.—. KOLBEZEN FRANC, Celje manufaktura — konfekcija 3633 e— Pri vprizoritvi Krleževe drame »Gospoda Glembaie\-i«:, s katero bo gostovala ljubljanska drama v torek 30. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, bodo sodelovali ge. Šaričeva in Nablocka ter gg. Levar, Kralj, Milan Skrbinšek. 2eleznik, Daneš, Jerman in Sancin. Predstava je za abonma. Ker vlada za predstavo veliko zanimanje, svetujemo neabonentom, da si jutri takoj preskrbijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini«. e— Umrl je včeraj v celjski bolnišnici v starosti 46 let jetniški paznik g. Jakob Lednik iz Celja, Prešernova ulica 10; pogreb bo jutri ob 16. od doma na mestno pokopališče. Včeraj je umrla v bolnišnici tudi 501etna posestnica Hilda Pušnikova od Sv. Lenarta nad Laškim, v petek 471et-ni brezposelni delavec Franc Polak iz Mozirja. včeraj pa 321etna žena skladiščnika Rozalija Čudnova iz Celja. Za spomladansko sezijo sem moškim oblekam znižal cene. MODNI ATELJE 3623 F. MEŠKO, CELJE e>— Kino Union. Danes ob 10. matineja Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »V carstvu veselja« in zvočni tednik. e— Obnovite takoj srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. Iz škofje Loke Š1__Regulacijo Sore so že začeli, in to pod vodstvom posebnega tehničnega izvedenca banske uprave. Nedaleč od Gosarje-vega pokopališča proti Dolu so delavci zaposleni z zabijanjem pilotov in utrjevanjem brežin s fašinami, da voda ne bo mogla tal izpodjedati. Zaposlenih je pre-sej delavcev. Šl_ Gasilski stolp je padel. Ta teden so podrli visok gasilski stolp na Grabnu, ki je desetletja služil gasilcem za sušenje cevi. Stolp je postal nepotreben, ko so dobili loški gasilci svoj novi dom v Zvezdi. Upamo. da bodo poklicani poskrbeli, da se zdaj okolica lepo uredi. Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! GUM ... je znanstveno izdelan originalen ameriški izdelek in je zato ta najcenejše in najbolj zanesljivo zaščitno sredstvo. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah. nova smer ceste. Kranjčani so radovedni, kaj in kdaj in kako se bo to naredilo. r— Avto v ognju. Šofer tovarnarja g. Prešerna je te dni proti večeru popravljal avto, ki ga ima tovarna za svojega potnika. Nenadno pa se je avto vnel. Kljub temu, da je šofer hitro izkušal ogenj pogasiti, je avtomobilu pogorela streha. Avto ni bil zavarovan. Iz Novega mesta n— Živahnost je zavladala v zadnjem času v slednja vasi našega sreza. To ni čudno, saj se bo 6edaj odločalo, kdo bo zastopal novomeški srez v bodoči skupščini. Edina v poštev prihajajoča lista je lista g. Bogoljuba Jevtiča, na kateri kandidira v našem srezu, ki ima skoro samo kmečko prebivalstvo, vsega pet kandidatov. To so gg. Bule Franjo, mirenski župan in posestnik, Matko, župan občine šmihel, Pavlin, inženjer iz Ljubljane, Re-žek, advokat in župan t Novem mestu in štrbenk, učitelj. Največ izgledov ima g. Bule Franjo, ki kot kmečki gospodar najbolje razume težkoče, ki tarejo našega kmeta, če bo on poslanec, smo kmetje gotovi, da bo novomeški srez imel takega zastopnika, kot ga potrebuje. G. Bule je s svojim dosedanjim delom na polju gasilstva in drugod dokazal, da je res pravi kmečki zastopnik. Mnoga javna dela v našem srezu so njegova zasluga in zato pojdemo kmetje iz novomeškega sreza 5. maja strnjeno na volišče in bomo oddali glas za našega Bulca! n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »V petek zvečer ob 8. uri«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Iz Radeč ra— Radeška narodna šola ima že več kakor pol leta dovoljen sedmi razred, ki ga pa zavoljo pomanjkanja učnih moči ni bilo mogoče odpreti. Zato sta bila šesti in sedmi razred združena. Ta nedostatek je zdaj višje šolsko oblastvo odpravilo ter nastavilo novo učno moč v osebi ge. Arhar-Jenčičeve Valerije iz Pertoč v Prekmurju. ra— Na radnji poti smo spremljali tragično preminilega mladeniča Antona Sot-lerja. Z Gasilskega doma je plapolala črna zastava. Številni gasilci v krojih in mnogi drugi domačini so šli za pogrebom, kar priča o priljubljenosti pokojnika. Naj mu bo zeljica lahka, preostalim naše iskreno sožalje! ra— Vprašanj«« eest© Radeče - Tržišče. Po zaslugi predsednika radeške občine g. Antona Polanca, ki je posredoval na odločilnih mestih, tako pri ministru g. dr. M. Marušiču, je oživela ideja gradnje nove ceste iz Radeč preko Brunške gore in Št. Janža v Tržišče. Upati je, da bomo to cesto le dobili v doglednem Času. ra— Društvo za olepšavo mesta Radeč prosimo, da bi postavilo zdaj v pomladnem času nekaj klopi v senčna izprehajališča ob Savi in Sopoti. Cas bi tudi bil, da bi društvo in občina začela resno razmišljati o gradnji skupnega radešketja vodovoda. Želeti bi bilo, da bi se ta akcija malo razgibala Iz Ptuja J— Pokroviteljstvo nad kmetijsko in obrtno razstavo za srez Ptuj, ki bo septembra v Ptuju, je prevzel ban g. dr. Puc Verjetno je, da se bo razstava razširila še na Slovenske gorice, ljutomerski srez in Medmurje. Rešitev 1. Klinika uganke 2. A v š a 3. Rž Ulja 4. S i S e k 5. UbOJ 6. š i P o n 7. CrOok-h a-ve n 8. AnDromeda 9. Z 1 A to 10. E h R w a ld 11. L n E g 12. EkSemplar 13. N e I d e n - b n r g. Kar sušca zeleni, se rado posuši. a_ strovoet. Nedavno so nfgaumt tfS- kovd izruvah na banovinski cesti. Slov. Bistrica—Hajdina več sadnih drevesc, nekaj pa so jih pokončali ter s tem povzročili občutno škodo cestnemu odboru. Orožniki zasledujejo krivce, ki zaslužijo vsekakor eksemplarično kazen. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob pol 16. in ob 20. komedijo >Mala pustolovka«. Predigra novi Paramountov tednik. BOČNA. Društvo kmečkih fantov in deklet bo imelo občni zbor v nedeljo 12. maja v šoli. V kratkem se bodo ustanovile edinice tudi še v drugih večjih krajih našega sreza. Na občnem zboru v Bočni bo govoril o kmečkem mladinskem pokretu g. dr. Mejak. MORAVČE. Moravško sokolsko društvo se je v zadnjem času zelo poživelo, predvsem v prosvetnem pogledu. 7. t. m. je Sokol vprizori: Finžgarjevo »Verigo« s prav lepim uspehom. Vsi igralci, brez izjeme so se potrudili in rešili svoje vloge nad vse zadovoljivo. V soboto zvečer, 13. t m. je izvedlo sokolsko društvo Masarykovo proslavo, ki jo je otvoril br. starosta Toman, nakar je br. tajnik govoril o SSletnici prezidenta dr. Tomaža Masaryka. Po govoru je pevski zbor zapel pod vodstvom brata Kotnika več umetnih in narodnih pesmi, ki so bile jako lepo izvajane. Najbolj je vžgal Vodopivčev »Polžek«. Proslavo je zaključil pevski zbor s češkoslovaško in našo državno himno. Nedavno noč je začelo goreti gospodarsko poslopje moravškega cerkovnika g. Grila. Ogenj se je naglo razširil, da se je komaj iz gorečega poslopja rešil s hudimi opeklinami posestnikov sin Jože ki je moral v bolnišnico. Na pomoč došli domači gasilci so obvarovali blizu stoječo hišo. dočim gospodarskega poslopja ni bilo več moči rešiti. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. 100 odst. češko opereto »Sveti Anton vseh zaljubljenih patron«. Za dodatek nov Foxov zvočni tednik. SV. JURIJ OB ŠČAVNICT. Nedavno nedeljo je naša šolska mladina pod vodstvom učiteljstva na trgu pred šolo vsa-dila na čast Nj. Vel. kralju Petru II. spominsko lipo. Tej lepi nacionalni svečanosti so prisostvovala poleg šolske mladine vsa naša društva, uradi in korporacije ter prebivalstvo vse obširne jurjevške župnije; skupno gotovo nad 1600 ljudi. Složno je sodelovalo vse prebivalstvo ter tako pokazalo, da je nacionalna zavest v našem obmejnem kraju pognala že krepke in globoke korenine. Najlepši del sporeda poleg saditve lipe same je bil res prekrasen govor učenca naše višje narodne šole, posebno pa tisti ginljivi trenutek, ko je z njim vred prisegla vdanost in neomajno zvestobo našemu mlademu kralju vsa šolska mladina. V imenu vsega prebivalstva je bila odposlana maršalatu dvora brzojavka vdanosti in zvestobe mlademn kralju. Lipo so vsadili učenci v prst, ki so jo prinesli od svojih domov. Pod dTe-vo pa so položili steklenico s spominsko listino. Mogočno se bo nekoč dvigala sredi lepega našega kraja lipa kralja Petra II. ter opominjala še pozne rodove na oporoko pokojnega Viteškega kralja. TREBNJE. Po dolenjskih vaseh je čes-dalje bolj živahno, pozna se, da 6tojimo pred važno odločitvijo, pTed volitvami, ko si bomo izbrali svojega zastopnika, ki nas bo polna štiri leta zastopal v skupščini. Na listi predsednika vlade kandidira v našem srezu kar pet kandidatov. Sodeč po uspehih na shodih, po razpoloženja ljudstva in po poročilih iz ostalih občin, bo gotovo izvoljen priljubljeni mirenski župan g. Franjo Bule, ki je že kot župan napravil srezu neštete usluge. Zavedni Trebanjci bomo šM 5. maja vsi na volišče in dali svoj glas možu, ki mu zaupamo, g. Franju Bulcu, posestniku v Mirni. VITANJE. Tudi pri nas smo vsadili spominsko lipo. Pod korenine smo pritrdili močno steklenico, v katero je zapečatena spomenica, podpisana od vseh društev, zadrug, občinske uprave ter up ra vitel jstev vseh treh šol: Vitanja, Rakovca in šent-florjana. Po sajenju so bili govori. Obč. predsednik g. Marko Kranjc je naznanil sklep občinskega odbora, da se v trajen spomin na blagopokojnega kralja Aleksandra L Uedinitelja ter njegovega naslednika, Petra II. zasadi vrsta spominskih lip. Jurist Albert Koren je nato pre-čital spomenico ter v imenu Sokola omenjal zasluge blagopokojnega kralja zlasti za povzdigo sokolstva v državi. Dalje je nastopil zastopnik gasilske čete ter strelske družine g. Ernest Tischler. Zaključni govor je imel šolski upravitelj in rezervni CRIKVENICA morsko kopališče aa Jadrana. 4 m pol are vožnje oa Zagreba Ina Plase). Redne avtobusne vožnje t postaje Plase. Največja peščena plaža. — Razne atrakdje. Celodnevno kopanje Din 3*—. 30 hotelov in pensionov. Popolna oskrba že od Din 60-— naprej. Zahtevajte prospekte od KOPA LIŠCN EO A POVERIENSTVA CRJKVENICA in poedmih hotelo*. THFRRDfl * z*™ 1934/35 novo renorfcan, »0 Hot lULIlHrlN postelj, topla 01 hladna tekoča »oda družabni prostori, danting, tenis. Hot •10 postefj, f neposredni bfffliri kopališča in plaže. Hladna in topU tekoča voda Dom Dl SEIDL dietič^knhinjjL fcop**3e» Rest ESPlMDt SSTvo^ " ^ tanfort' Rest SLAVIJA 25 modernih «ob s Ithuto vode. Rest. EDE1! nova zgradba ob piaži, CRNKOVK Hladna in topla tekoča voda. Hot 11/irtt nova zgradba čea po« k Hens H1U1 tekoča voda Rest mnm »Hzn take. Moderno Mitjem, sobe Hot | ipnDNIl nasprob kopališča v bližini Rest. LIDUnUMi moderno opremljene sobe. Ho, IVINfir otan » kopališč tekoča voda Rest llMllUl Prvorazredna kuhinja. rh£ mu potažmj , kop kuhinja. Hot Rest združen je« kaznjencev. či— Pomočniški odbor združenja trgovcev v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v torek 30. t. m. pri Zamorcu ob 20. uri. Dolžnost članstva je, da se tega občnega zbora poinoštevilno udeleži. — Odbor a— Halo! Halo! Danes popoldne vsi na Trg Svobode! Vrši se velika zadnja tombola v letošnjem letu! Za 2.50 Din dobite 5000 Din, pohištvo za kuhinjo in spalnico, moško in žensko kolo, fotoaparat, otoma-no, platno, usnje, blago za obleke in nad 1000 daril. Vsi na tombolo! a— Ceneno meso se bo prodajalo jutri v ponedeljek od 7. ure zjutraj naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici. Goveje po 3 Din in telečje po 4 Din kg. Na osebo do 2 kg. a_ Kršitve zakonitih predpisov so se uradno ugotovile pri zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic. Mestno poglavarstvo, ki prejema zlasti v poslednjem času vedno pogostejše tozadevne prijave, objavlja, da bo vsako prekoračenje predpisane zapiralne ure strogo kaznovalo ter ne bo upoštevalo nobenih izgovorov. a._ Draga marmelada. Pred malim senatom so se zagovarjali 3Sletni Franc V-, njegova 241etna žena Emilija in S41etni Fric 0., ker so iz shrambe ge. Scheid-bahove v Gosposki ulici 28 odnesli 20 vr-čev marmelade in razen tega žganje in nekaj malinovca. Franc V. je gladko vse tajil, dočim je Fric 0. delno krivdo priznal. Emilija je bila oproščena, Franc V. ie bil obsojen na šest mesecev strogega zapora nepogojno, Fric 0. pa na tri mesece zapora, pogojno dve leti. a— Ker je zaklal hlapea, se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom 251etni mesarski pomočnik Ivan Pingušt iz Gorice pri Račjem Dne 17. februarja letos je prišlo med Finguštom in njegovim hlapcem Štefanom žumrom, ki je bil njegov sorodnik, do prepira. Fingušt je segel po nožu in zabodel žumra v trebuh, da so mu izstopila čreva in da je zaradi iz-krvavitve kmalu umrl. Fingušt se je za- SHELL TOX ž® Uničuje ves mrčes Iz Tržiča č— Vlom. V noči od petka na soboto so zločinci vlomili v hotel »Lončar« od koder so odnesli precej velik plen. Našim vrlim orožnikom pod vodstvom komandirja g. Vidica pa se je posrečilo storilce še tekom naslednjega dopoldneva izslediti. Oškodovanec je dobil_ razen nekaj malenkosti vse nazaj. Iz Kranja r— Dijaški izletniki. Velikonočne počitnice porabljajo nekatere šole za izlete in ekskurzije. Tako se je te dni mudila v Kranju skupina gimnazijcev in gimnazijk iz Daruvarja. Izletniki so si ogledali Kranj, Bled in Bohinj, v petek pa so se vrnili domov. Napovedana je tudi izletniška dijaška skupina iz Skoplja. r— Na progi Kranj—Ljubljana je pričel voziti nov, zelo udoben avtobus. Avtobusnemu podjetniku g. Goričanu, ki je postavil avtobus v promet, je treba k tej pridobitvi čestitati. r— V časopisih napovedana gradnja nove ceste Ljubljana - Kranj zlasti Kranjčane vznemirja, saj se obetajo z njo Kranju znatne izpremembe. Omenjena je preložitev Gaštejskega in Jelenovega klanca, razširjenje savskega mostu, obenem pa čisto GUM ... je znanstveno izdelan originalen ameriški izdelek in je zato ta najcenejše in najbolj zanesljivo zaščitno sredstvo. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. govarjal s silobranom, bil pa je obsojen na tri leta strogega zapora in triletno izgubo častnih državljanskih pravic. a— Rokovnjači so udrli v gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Dolška na Slivniškem Pohorju. Ker niso našli tega, kar bi želeli, so si svojo jezo ohladili na ta način, da so mu razbili nov voz. škoda znaša okoli 3000 Din. Orožniki vršijo poizvedbe. iz Celja Velik vokalno-instrumentalni koncert, ki ga bo priredilo Celjsko pevsko društvo v četrtek 9. maja ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma, bo gotovo poseben glasben dogodek za Celje. Na sporedu bosta dve večji skladbi za soli, zbor in orkester: Vitoljeva »Pesem« in Parmov »Povodni mož«, s katero bo Celje počastilo desetletnico Parmove smrti. Poleg orkestra bosta sodelovala kot solista koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova in tenorist g. Franci iz Ljubljane, ki bosta tudi zapela nekaj samospevov ob spremljevanju klavirja. Zaradi preselitve trgovine vsemu blagu znižane cene, posebno pa: platno za rjuhe široko 150 cm po Din 11.—, 13.—, 15.—, 17.—; Creppe de Chine ostanki 1 m po Din 18.—, od kosa Din 24.—; volneno damsko modno 1 m po Din 15.—, 19.—, 24.—, 28.—. KOLBEZEN FRANC, Celje manufaktura — konfekcija 3633 e— Pri vprizoritvi Krleževe drame »Gospoda Glembaje\-i«, s katero bo gostovala ljubljanska drama v torek 30. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, bodo sodelovali ge. Saričeva in Nablocka ter gg. Levar, Kralj, Milan Skrbinšek, 2eleznik, Daneš, Jerman in Sancin. Predstava je za abonma. Ker vlada za predstavo veliko zanimanje, svetujemo neabonentom, da si jutri takoj preskrbijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini«. e— Umrl je včeraj v celjski bolnišnici v starosti 46 let jetniški paznik g. Jakob Lednik iz Celja, Prešernova ulica 10; pogreb bo jutri ob 16. od doma na mestno pokopališče. Včeraj je umrla v bolnišnici tudi 501etna posestnica Hilda Pušnikova od Sv. Lenarta nad Laškim, v petek 471et-ni brezposelni delavec Franc Polak iz Mozirja. včeraj pa 321etna žena skladiščnika Rozalija Čudnova iz Celja. Za spomladansko sezijo sem. moškim oblekam znižal cene. MODNI ATELJE 3623 F. MEŠKO, CELJE e— Kino Union. Danes ob 10. matineja Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »V carstvu veselja« in zvočni tednik. e— Obnovite takoj srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. Iz škoSje Loke Š1__Regulacijo Sore so že začeli, in to pod vodstvom posebnega tehničnega izvedenca banske uprave. Nedaleč od Gosarje-vega pokopališča proti Dolu so delavci zaposleni z zabijanjem pilotov in utrjevanjem brežin s fašinami, da voda ne bo mogla tal izpodjedati. Zaposlenih je pre-sej delavcev. šl— Gasilski stolp je padel. Ta teden so podrli visok gasilski stolp na Grabnu, ki je desetletja služil gasilcem za sušenje cevi. Stolp je postal nepotreben, ko so dobili loški gasilci svoj novi dom v Zvezdi. Upamo, da bodo poklicani poskrbeli, da se zdaj okolica lepo uredi. Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! nova smer ceste. Kranjčani so radovedni, kaj in kdaj in kako se bo to naredilo. r— Avto v ognju. Šofer tovarnarja g. Prešerna je te dni proti večeru popravljal avto, ki ga ima tovarna za svojega potnika. Nenadno pa se je avto vnel. Kljub temu, da je šofer hitro izkušal ogenj pogasiti, je avtomobilu pogorela streha. Avto ni bil zavarovan. Iz Novega mesta n— živahnost je zavladala v zadnjem času v slednjii vasi našega sreza. To ni čudno, saj se bo 6edaj odločalo, kdo bo zastopal novomeški srez v bodoči skupščin ni. Edina v poštev prihajajoča lista je lista g. Bogoljuba Jevtiča, na kateri kandidira v našem srezu, ki ima skoro samo kmečko prebivalstvo, vsega pet kandidatov. To so gg. Bule Franjo, mirenski župan in posestnik, Matko, župan občine šmihel, Pavlin, inženjer iz Ljubljane, Re-žek, advokat in župan v Novem mestu in štrbenk, učitelj. Največ izgledov ima g. Bule Franjo, ki kot kmečki gospodar najbolje razume težkoče, ki tarejo našega kmeta, če bo on poslanec, smo kmetje gotovi, da bo novomeški srez imel takega zastopnika, kot ga potrebuje. G. Bule je s svojim dosedanjim delom na polju gasilstva in drugod dokazal, da je res pravi kmečki zastopnik. Mnoga javna dela v našem srezu so njegova zasluga in zato pojdemo kmetje iz novomeškega sreza 5. maja strnjeno na volišče in bomo oddali glas za našega Bulca! n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »V petek zvečer ob 8. uri«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Iz Radeč ra— Radeška narodna šola ima že več kakor pol leta dovoljen sedmi razred, ki ga pa zavoljo pomanjkanja učnih moči ni bilo mogoče odpreti. Zato sta bila šesti in sedmi razred združena. Ta nedostatek je zdaj višje šolsko oblastvo odpravilo ter nastavilo novo učno moč v osebi ee. Arhar-Jenčičeve Valerije iz Pertoč v Prekmurju. ra— Na zadnji poti smo spremljali tragično preminilega mladeniča Antona Sot-lerja. Z Gasilskega doma je plapolala črna zastava. Številni gasilci v krojih in mnogi drugi domačini so šli za pogrebom, kar priča o priljubljenosti pokojnika. Naj mu bo zeljica lahka, preostalim naše iskreno sožaljet ra— Vprašanje cest« Radeče - Tržišče. Po zaslugi predsednika radeške občine g. Antona Polanca, ki je posredoval na odločilnih mestih, tako pri ministru g. dr. M. Marusiču, je oživela ideja gradnje nove ceste iz Radeč preko Brunške gore in Št. Janza v Tržišče. Upati je, da bomo to cesto le dobili v doglednem času. ra— Društvo za olepšavo mesta Radeč prosimo, da bi postavilo zdaj v pomladnem času nekaj klopi v senčna izprehajališča ob Savi in Sopoti. Cas bi tudi bil, da bi društvo in občina začela resno razmišljati o gradnji skupnega radeškega vodovoda. Želeti bi bilo, da bi se ta akcija malo razgibala. Iz P taja j— Pokroviteljstvo nad kmetijsko ln obrtno razstavo za srez Ptuj, ki bo septembra v Ptuju, je prevzel ban g. dr. Puc. Verjetno je, da se bo razstava razširila še na Slovenske gorice, ljutomerski srez to Medmurje. Rešitev uganke 1. Klinika 2. A v š a 3. R ž U 1 j a 4. S i S e k 5. UbO j 6. šiPon 7. C r O o k-h a-v e n 8. AnDromeda 9. Z 1 A to 10. EbRvald 11. L u E g 12. EkSemplar 13. N e I d e n - b n r g. Kar sušca zeleni, se rado posuši. )_ Sh-ovost. Nedavno so neznani ztt- kovd izruvali na banovtnski cesti Slov. Bistrica—Hajdina več sadnih drevesc, nekaj pa so jih pokončali ter s tem povzročili občutno škodo cestnemu odboru. Orožniki zasledujejo krivce, ki zaslužijo vsekar kor eksemplarično kazen. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob pol 16. in ob 20. komedijo »Mala pustolovka«. Predigra novi Paramountov tednik. BOČNA. Društvo kmečkih fantov in deklet bo imelo obini zbor v nedeljo 12. maja v šoli. V kratkem se bodo ustanovile edinice tudi še v drugih večjih krajih našega sreza. Na občnem zboru v Bočni bo govoril o kmečkem mladinskem pokretu g. dr. Mejak. MORAVČE. Moravško sokolsko društvo se je v zadnjem času zelo poživelo, predvsem v prosvetnem pogledu. 7. t. m. je Sokol vprizoru Finžgarjevo »Verigo« s prav lepim uspehom. Vsi igralci, brez izjeme so se potrudili m rešili svoje vloge nad vse zadovoljivo. V soboto zvečer, 13. t. m. je izvedlo sokolsko društvo Masarykovo proslavo, ki jo je otvoril br. starosta Toman, nakar je br. tajnik govoril o 851etnici prezidenta dr. Tomaža Masaryka. Po govoru je pevski zbor zapel pod vodstvom brata Kotnika več umetnih in narodnih pesmi, ki so bile jako lepo izvajane. Najbolj je vžgal Vodopivčev jPolžek«. Proslavo je zaključil pevski zbor s češkoslovaško in našo državno himno. Nedavno noč je začelo goreti gospodarsko poslopje moravškega cerkovnika g. Grila. Ogenj se je naglo razširil, da se je komaj iz gorečega poslopja rešil s hudimi opeklinami posestnikov sin Jože ki je moral v bolnišnico. Na pomoč došli domači gasilci so obvarovali blizu stoječo hišo. dočim gospodarskega poslopja ni bilo več moči rešiti. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. 100 odst. češko opereto »Sveti Anton vseh zaljubljenih patron«. Za dodatek nov Foxov zvočni tednik. SV. JURT.T OB SOAVNICT. Nedavno nedeljo je naša šolska mladina pod vodstvom učiteljstva na trgu pred šolo vsa-dila na čast Nj. Vel. kralju Petru II. spominsko lipo. Tej lepi nacionalni svečanosti so prisostvovala poleg šolske mladine vsa naša društva, uradi in korporacije ter prebivalstvo vise obširne jurjevške župnije; skupno gotovo nad 1600 ljudi. Složno je sodelovalo vse prebivalstvo ter tako pokazalo, da je nacionalna zavest v našem obmejnem kraju pognala že krepke in globoke korenine. Najlepši del sporeda poleg saditve lipe same je bil res prekrasen govor učenca naše višje narodne šole, posebno pa tisti ginljivi trenutek, ko je z njim vred prisegla vdanost in neomajno zvestobo našemu mlademu kralju vsa šolska mladina. V imenu vsega prebivalstva je bila odposlana maršalatn dvora brzojavka vdanosti in zvestobe mlademu kralju. Lipo so vsadili učenci v prst, ki so jo prinesli od svojih domov. Pod drevo pa so položili steklenico s spominsko listino. Mogočno se bo nekoč dvigala sredi lepega našega kraja lipa kralja Petra II. ter opominjala še pozne rodove na oporoko pokojnega Viteškega kralja. TREBNJE. Po dolenjskih vaseh je če®-dalje bolj živahno, pozna se, da etojimo pred važno odločitvijo, pred volitvami, ko si bomo izbrali svojega zastopnika, ki nas bo polna štiri leta zastopal v skupščini. Na listi predsednika vlade kandidira v našem srezu kar pet kandidatov. Sodeč po uspehih na shodih, po razpoloženju ljudstva in po poročilih iz ostalih občin, bo gotovo izvoljen priljubljeni mirenski župan g. Franjo Bule, ki je že kot župan napravil srezu neštete usluge. Zavedni Trebanjci bomo šli 5. maja vsi na volišče in dali svoj gla6 možu, ki mu zaupamo, g. Pranju Bulcu, posestniku v Mirni. VITANJE. Tudi pri nas smo vsadili spominsko lipo. Pod korenine smo pritrdili močno steklenico, v katero je zapečatena spomenica, podpisana od vseh društev, zadrug, občinske uprave ter upraviteljstev vseh treh šol: Vitanja, Rakovca in šent-florjana. Po sajenju so bili govori. Obč. predsednik g. Marko Kranjc je naznanil sklep občinskega odbora, da se v trajen spomin na blagopokojnega kralja Aleksandra -I. Uedinitelja ter njegovega naslednika, Petra II. zasadi vrsta spominskih lip. Ju ris t Albert Koren je nato prečita! spomeuico ter v imenu Sokola omenjal zasluge blagopokojnega kralja zlasti za povzdigo sokolstva v državi. Dalje je nastopil zastopnik gasilske čete ter strelske družine g. Ernest Tischler. Zaključni govor je imel šolski upravitelj in rezervni CRIKVENICA morsko kopališče aa Jadranu. 4 in pol ure vožnje oc Zagreba [na Plase). Redne avtobusne vožnje • postaje Plase. Največja peščena plaža. — Razne atrakdje. Celo-Inevno kopanje Din 31—. 30 hotelov in pensionov. Popolna oskrba že od Din 60-— naprej. Zahtevajte prospekte od KOPALIŠCNEOA POVERJENSTVA CRIKVENICA in poeditrfh hotelov. Hoi Hot Turpinfl v zim 1934/35 novo renovfran, 300 luLnHrlH postelj, topla m hladna tekoča voda družabni prostori, dancing, tema postelj, v neposredni bffflni kopališča in plaže. Hladna in topla tekoča voda. flr (Fini 50 900 • vodo, kopahrice, Dom Ul iLllIL dietična kuhinja. Rest ESPLAliADt " Hot Rest. SLAVIJA rSIEdeh 25 modernih sob s tekočo voda nova zgradba ob plaži, krasu položaj Park rOMtfntnf prvorazredna hiša nasproti kopališč. Ho- UinilUTlL ui parka Odlikovana kuhinja. Hladna in topla tekoča voda. Hot llliril nova zgradba če* po« h kopafiKa. KI Lil tekoča voda. Pens R«t (MlfEIIICA Hot Rest rtiza Inke Modeme urejene sobe nasproti kopališča v bKžhti parka, moderno opremljene sobe. Ho. lUINfir "'»n «ke ® kopališča, tekoča »oda Rest llHUMl Prvorazredna kuhinja. Hot niNiri rasna m>rna lega Rest UHIIILh lastno kopališče pred vflo topla In hladna *ekoča voda. centralna kurjava. Hot lili 11 NI 15 «epo urejenih sob. Rest JilLlHIlfl lastno kopališče pred vfla. rena. KILA fiOZICA f sob, nasproti plaže. ItlDM prekrasna in nhraa lega. Pod istim fens. HUMA vodstvom kot Miramar. THERAPIJA aJBRASlIl-ElfHOPA-BELLEfOE Oostflne-. ^lehgaj-morava-hrvamliiii. [EIITRAi-MOL-JLOm^^ v pr=..->Mb ■•'lafc RAFAH' mm nokiJpovanp' ' , • Wete. Zahtevajte morate Tedeti ka. hocet^ ^ je TUNGSRAM D ^ce'Ka ^ u nosijo zvita v dvojni «,ac«ct £ lumenih podatka t*« korist je tol in ▼ nrattin* v ŽARNICE TUNGSRAMD nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih poročnik g. Zagažen Ivan. Marsikatera solza je kanila ob njegovem govoru. Zaključil je govor z besedami: »Rastite in razvijajte se, ve spominske lipe, da bo pod vašimi košatimi kronami imel vsak utrujen delavec, kmet, obrtnik hlad in odmor. Tako naj ima tudi v veliki in močni Jugoslaviji svoj ljubi domek in kos kruha vsak pošten Jugosloven. Rasti in krepi 6e tudi ti, mladi naš kralj, da postaneš junak, kakor je bil Tvoj oče! ZIDANI MOST. Učiteljica grič Vlada škuljeva je bila prestavljena na Vrhniko. Kot vestna učiteljica si je v teku službovanja na Zidanem mostu znala osvojiti srca domačinov. Zato jo bomo vsi pogrešali. Na njeno mesto je prišel učitelj g. Ante Belihar iz Tržiča, znan kot vnet turist. Polkovnik Viktor Kovačič Poveljnik vojnega okrožja v Užicu polkovnik Viktor Kovačič je nedavno bil pri Abrahamu, slavi pa tudi pomembne jubileje v svojem poklicu. Rodil se je v Ljutomeru, njegova prava domačija pa je pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kamor je bil kot učitelj premeščen njegov oče. Ko je dovršil nižjo gimnazijo v Ptuju, je vstopil v kadetnico v Mariboru, kjer mu je bil četni poveljnik po svoji narodni zavednosti splošno znani, sedaj kot podpolkovnik v pokoju v Ptuju živeči g. Davorin žunkovič. Ko je leta 1904. zapustil kadetnico, je bil prideljen 97. pešpolku v Trstu. Kot aktivni častnik se svojemu narodu ni odpovedal, temveč je bil v Tristu član mnogih nacionalnih društev in se na njegovo požrtvovalno udejstvovanje še sedaj živo spominjajo mnogi bivši Tržačani. V prvih dneh prevrata je postal sotrudmk generala Maistra, pomagal je organizirati obmejno poveljstvo v Mariboru ter vojaSM dopolnilni oddelek, ko pa je naša vojska zasedla Koroško, je prevzel poveljstvo dopolnilnega okraja v Velikovou. Ko je bila Koroška izgubljena, je služboval še nekaj let v Mariboru, potem pa je bil premeščen v Vranje. Vranjani so ga kmalu vzljubili in tamošnje sokolsko društvo mu je poverilo najprej mesto prosvetarja, potem pa eelo mesto društvenega staroste. Dalje časa je vršil tudi naporno službo ob albanski meji v Prizrenu, leta 1933. je postal poveljnik 4. pehotnega polka v Užicu, lani pa poveljnik tamošnjega vojnega okrožja. G. polkovnik Kovačič je zlasti v Maribora, Slovenskih goricah tn Prlekiji dobro znana osebnost, ima pa tudi drugod veliko število prijateljev, ki se nanj radi spominjajo ter mu želijo vso srečo. 80 let že stoji in kljubuje d most Litija, 37. aprila V Bleiweisovih Novicah 14. aprila 1855 je zapisano: »Iz Litije. Novi most čez Savo pri Litij? je bfl 1. dan t m. slovesno blagoslovljen. Ta most, ki je za toga voljo posebno važnosti, ker dole nsko stran sklepa z železnico, je 84 sežnjev dolg in velja 32.000 fL« V kratki dobi 8 desetletij se je v našem Zasavju mnogo spremenilo. Glavni povod, da se je zgradil most, je bil velik promet z vse Dolenjske na litijsko postajo. Dolenjec je imel takrat najbližjo cestno zvezo po Temeni ški dolini in mimo Bogenšperka in k nam. Vsa vozila so se ustavljala v Litiji, kjer je posredoval med obema bregovoma brod. Železnica je stekla skozi našo sotesko že L 1849., za most pa so se morali naši oča-nci puhti več let Naš most, eden prvih na Savi, je še prav tak, kakor so ga gradili: lesen. V teku let je dobil med Litijo in Zidanim mostom nekaj bratov: v Zagorju in v Trbovljah, zdaj pa mu grade k jubileju lepo vezilo na sosednji železniški postaji Savi, kjer »e že dviga iz savskih vrtinčin ogrodje novega železobetonskega mostu. Gori proti Ljubljani pa naš jubilant nima poprej soseda kakor pri Sv. Jakobu, povsod drugod prevažajo ljudi še 6 čolni in brodovi. Naš častitljivi očanec, ki veže Litijo s sosedom Gradcem, kjer je železniška postaja, je postal zadnje čase razrukan in kreščeč... Ce švigne preko njega avto, hrope hi se guglje; popotnik na mostu, ki se plaifeo stiska k ograji, je v nevarnosti, da 2» pade morska bolezen. Pred desetletjem so biE rtorieni koraki, da zamenja našega lesenjaka moderen most. Komisije so že prebrskale tla v savski strugi, našle so skaln« podlage, «1 katerih bi se prav lahko dvignil impo*a»- ten ž el e zobe tonski most, če...___ao, oa bi ne bilo strahoviade tefke krize... Most pa se kot preizkušen orjak krepko spira vakrvju, vdano prenaša potnike in se stara. Od časa do časa mu zamenjujemo ia-giodana rebra in prenavljamo opormfccv johe. Ko se bo vrnila ▼ gospodarstvo pomlad, ga bo lomeč. —oži Sok® I Požrtvovalni sofenL orkester v Morski So> brti Je priredH srpj pomladni koncert pod vodstvom dirigenta g. prof. UbaJda Jo« atina. Na sporeda so bile skladbe Scba-bneta, Dvofaka, Masseneta, Wiedoefta, P. J. Kratiča tn Rubinsteina. Glede na pestrost tn posebne želje soboške glasbene po-blike je bdi program zelo posrečeno izbran, občuteno podan in kar najskrbneje izdelan r tehnični dovršenosti. Brez dvoma Je zapustila najgloblji vti3 Schutoertova H-mol simfonija, v kateri so se poleg godal najbolj odlikovala lesena pihala, ki so s svojo barvitostjo mnogo pripomogla k očintoovi-tosti Skladbe. Bistveno razliko med ostalimi skladbami jo tvorila skladba p. J. Kr>-stiča: Igra čočeka, ki je z južnosri»k±ml motivi in značilno ritmiko tvorila kar največji kontakt s poblJko. Tudi ostale orkestralne točke Wiedoefta, AUberja in Ru-binstena je sprejelo občinstvo z velikim navdušenjem. Vse orkestralne točke je dirigiral prof. Justin na pamet Solist na saksofonu E. Nadai je vnovič pokazal kp napredek na svojem instrumentu. Občuteno in s precizno tehniko je podal skladba Wiedoefta, Schuberta in narodne pesmi r priredbi U Justina. Prvič smo slišali kot solista na tem koncerta g. inž. Hofbauer-ja, ki je vso dušo zlil v Massemetovo elegijo, Dirigent prof. Justin, ki je tudi virta-ozno spremljal oba solista na klavirju, je z znano tenkočutnostjo ves čas odlično obvladal številni orkester, publika, ki je do kraja zasedla veliko sokolsko dvorano, jo prof. Justinu in vsem izvajalcem za ros pj> vovrstm umetniški užitek hvaležna. Sokol Dravograd-Meža je vprizoril v lo. tošnji sezoni dramo »Lovski tat«, veseloigri »Teta na konju« in »Drzni p lava č«. Igralci so pri vseh teh prireditvah poka-zali izredno marljivost in požrtvovalnost tako, da so te predstave dosegle popoln uspeh. Občinstvo je napolnilo sokolsko dvorano do poslednjega kotička in s tem pokazalo svoje priznanje marljivim igralcem. Želeti bi bik), da bi se započeto prosvetno delo v tem praven nadaljevalo, kajti le z vsestranskim delom bomo dokazali, da smo rvesti čuvarji meie. Sofeo/sko društvo Petrovče je priredilo komemoracijo za Viteškim kraljem. Starosta br. R. Wudler je s prisrčnimi besedami orisal bolečino sokolskih src na dan zločina pred 6 meseci. Pevci so pod vod-stvom br. S. Pečarja lepo zapeli pesmi »UsliS nas. Gospod«, »Pokojnemu v slovo« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Spominski večer je zaključil br. R. Jakopič z dekl*-macijo »Viteškem« kralja«. Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode Izgubili svojega hranitelja. Je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino, ki jim je bila Izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primera, ko Je bila naročnina na >Jutnx točno plačana. Vsak »Jntrov« naročnik Je zavarovan za staža] smrtne nezgode za Din 10.000.—* 8 ^Ifcdrfja, za. IT. 1989 = HA U0ODNA MESEČNA ODPLAČILI IGN. VOK LJUBLJANA, TAVČARJEVA 7. NOVI LAHKI MODEL Z ZAVORO NA Podmžnl«: PREDNJO OS! Kras), Noro mesto, Celje: Mttlofkfeva t ŠIVALNI STROJI 2E PREKO 75 LET LE KAKOVOST! Go§podar§tTo Poslovni uspehi TBPD v preteklem letu Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani zaznamuje tudi ▼ preteklem letu prav lep razvoj. Kljub težavnim gospodarskim^ in socialnim razmeram je blagajna vzdržala ravnovesje med prispevki in dajatvami, in to pri 36®/« bolezenski premiji, ki je med vsemi krajevnimi organi Suzorja v naši državi v veljavi le še za bolniško blagajno TBPD. Zaključni računi bolniške blagajne za L 1934. izkazujejo prebitek t višini 283.400 l>in nasproti 193.0u0 Din v L 1938. Tega ugodnega rezult. p« ni pripisati samo smotrenemu in štedljivemu gospodarstvu, temveč v znatni meri tudi okolnosti da število članov pri blagajni navzlic brezposelnosti, ki vlada med zasebnimi nameščenca, nadalje narašča, kar je posledica prehajanja trgovskih in drugih privatnih nameščencev iz zavarovanja pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, odnosno pri bolniški blagajni »Merkurja« v zavarovanje pri bolniški blagajni TBPD. Povprečno število zavarovanih članov pri bolniški blagajni TBPD se je v zadnjih letih gibalo tako-le: povprečno v leto članov 1929 4697 1930 5345 1931 5791 1932 5895 1933 6312 1934 6898 V zadnjih petih letih je torej članstvo naraslo za 2200, število pa se nadalje dviga in je v marcu doseglo povprečje 7258. Predpis bolezenskih prispevkov je lani znašal 4,427.000 Din nasproti 4,039000 Din v prejšnjem letu in 3,899.000 Din v letu 1932. Poleg gornjega zneska je bolniška blagajna predpisala na račun nezgodnega zavarovanja (Suzor) 663/(00 Din, za Delavsko zbornico 214.000 Din in za Borzo dela 440.000 Din. V»eh prispevkov J* Ml* lani predpisanih 5,744.000 Dim, pobranih pa 5,707.000 Din. Zaostanek na predpisanih prispevkih je znašal ob konca leta 845.000 Din ali 14.7*/«. Bolezenske dajatve v denarja hi naravi so znašale lani 3,762.000 Din (predlanskim 3,518.000), od tega podpore v denarju, t j. hrana rine, porodniške podpore in pogrebnine 1,118.000 Din (samo hranarine 945.000 Din), podpore v naravi (zdravila, zdravniki, bolnice, zobna nega) pa 2 milijona 644.000 Din. Upravni stroški ao dosegli 439.000 Din ah 9-8"/« z upoštevanjem četrtinskega prispevka, ki ga je moralo društvo nuditi Bolniški blagajni po starem pravilniku Bolniške blagajne. Z odlokom od 16. februarja 1 L je minister za socialno politiko potrdil novi pravilnik bolniške blagajn« TBPD, ki j« bil predložen v avgustu 1938 in ga je odobrilo tudi ravnateljstvo Suzorja. Po novem pravilniku je definicija kroga privatnih nameščencev, ki se lahko zavarujejo pri blagajni, širša od one, po doslej veljavnem pravilniku. Nadaljnjo važno spremembo prinaša novi pravilnik v pogledu odmere društvenega prispevka k upravnim stroškom bolniške blagajne. Po prej veljavnem pravilniku je moralo Trgovsko bolniško in podporno društvo (ki vrši višje zavarovanje) nositi eno četrtino vseh upravnih stroškov bolniške blagajne, ne glede na to, koliko zavarovancev bolniške blagaine je bilo istočasno prijavlenih tudi v višje za varovanje (sedaj je le polovica zavarovancev priglašena v višje zavarovanje). Ta obremenitev je v občutni meri vplivala na finančni položaj društva, zato določa novi pravilnik, da se odmerja prispevek društva k upravnim stroškom v višini ene četrtine onih upravnih stroškov, ki odpadejo na člane višjega zavarovanja. Dobički barskega rudnika Zaradi razmeroma nizkih een na svetovnem trgu, so producenti, kakor povsod na »vetu, že nekaj let v težki krizi in si stalno prizadevajo da bi z omejitvijo produkcije dosegli na trgu boljše cene. Dve največji svetovni družbi, ki eksploatirata bakrene rudnike v raznih državah, >Anaconda Cop-per Mining Co.< in »Kennecott Copper Corp.« objavljata pravkar svoje poslovne rezultate za preteklo leto, ki za delničarje teh družb niso baš razveseljivi. Družba >Anaeond& Copper«, ki ima 471 miliionov dolarjev lastnih sredstev (glavnice in rezerv) t. J. 2K milijarde Din, tudi za lansko leto ne more svojim delničarjem nuditi nikake dividende, eepntv po treh letih prvič zaključuje v bilanci dobičkov dveh milijonov dolarjev, kar pa ne zadošča za Izplačilo dividende (v prejšnjem letu je imela družba 4.1 milijona dolarjev izgube, v letu 1932. pa 16.9 milijona dolarjev). Ta družba eksploatira rudnike v Zedinjenih državah, Čileju in v poljski Šleziji. Drugi največji svetovni družbi »Kenneeott Copper«, ki obratuje i lastnimi sredsivi 307 milijonov dolarjev (l1/* milijarde Din) pa je lani uspelo zabeležiti le razmeroma skromen dobiček v višini 6.7 milijona dolarjev, kar predstavlja le 1.8°/» lastnih sredstev in izplačuje po dveh letih prvič prav skromno dividendo. Ta družba ima rudnike v Zedinjenih državah, Cileju in Alaski. Največja evropska družba bakrenih rudnikov »Rio Tinto«, ki eksploatira veliki bakreni rudnik v Španiji, ki je poleg borskega največji v Evropi, vrh tega pa velike bakrene rudnike v Ro-deziji, pa je lani zabeležila le dobiček v višini 56.000 angleških funtov, kar ne zadostuje niti za 5°/« dividendo prioritetnih delnic, dočim ostanejo temeljne delnice v nominalni višini 2.1 milijona angleških funtov (460 milijonov Din) tretje leto brez dividende. Poslovni uspehi gornjih treh največjih družb, ki po svoji produkciji predstavljajo prav znaten del svetovne bakrene produkcije, nam kažejo, da razmere v svetovni produkciji bakra niso baš rožnate in da izkupiček od prodaje bakra pri današnjih nizkih cenah ne omogoča nstva-ritve čistega dobička v taki višini, da bi bila omogoč. skromna divid. delničar iem. Ce upoštevamo poslovne rezultate gornjih treh družb, tedaj šele prav spoznamo, kako ogromno bogastvo leži v naši zemlji v borskih rudnikih bakra, ki so tako bogati, da omogočajo tujcem, ki jih eksploa-tirajo, tudi pri sedanjih slabih svetovnih cenah naravnost bajne dobičke. Francoska družba »Coinpagnie Francaise des Mineš de Bor« objavlja pravkar v pariških listih svoje poslovne rezultate, iz katerih je razvidno, da je družba lani zabeležila pri delniški glavnici 15 milijonov frankov in pri rezervi v višini 36 milijonov frankov nič manj kakor 22 milijonov frankov ali preko 60 milijonov Din čistega dobička (v L 1933. je znašal čisti dobiček te družbe 21.5 milij. frankov in tudi v najslabšem letu 1932. 9.4 milijona frankov). Kakšen bi bil šele dobiček te družbe, če bi vladale na svetovnem trgu bakra normalne razmere in bi bila cena višja. Od leta 1922. do leta 1984. j« podjetje doslej izkazalo 247 milijonov frankov čistega dobička, 1 j. V« milijarde Din. V teh 12 letih je družba torej ltikrat zaslužila Investiramo glavnico b«ez rezerv. Dejanski dobiček te družbe pa je še mnogo večji, ker je treba upoštevati še velike provizije, ki jih dobivajo ustanovitelji, in ki so leta 1933. znašale skoraj 30 milijonov frankov (za preteklo leto tozadevna številka še ni znana). V naši državi se vedno ponašamo s tem, kako ogromno bogastvo leži v naši zemlji in kakšne velike razvojne možnosti nam nudijo neizko-riščani rudniški zakladi. N-* žalost pa moramo ugotoviti, da to naše naravno bogastvo izkorišča skoro le tujec, ki ima na razpolago velika denarna sredstva z« investicije, zato pa mu te investicije dona-šajo bajne dobičke, kakršni so redki tudi v kolonialnih deželah. Vprašanje borskega rudnika se pn nas razvija v problem, ki nujno kliče po rešitvi Zlasti bo treba nujno razmišljati o tem, da se v korist naše države revidira koncesijska pogodba in da se to podjetje dobička primerno obdavči. Ko nam bodo na razpolago podrobnejši podatki o lanski bilanci se k stvari še povrnemo. Gibanje zaposlenosti Slab začetek gradbene delavnosti Okrožni urad za zavarc vanje delavcev v Ljubljani je sestavil statistiko o gibanju zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah za mesec marec. Kakor je »Jutroc že poročalo, se je od februarja na marc število pri OUZD v Ljubljani zavarovanih članov sicer povečalo od 72.415 na 74.018, v primeri z lanskim letom pa je bilo letos sezonsko oživljenje zaposlenosti slabše nego lani, kajti v preteklem letu je od februarja na marc število zavarovanih članov naraslo za 3284, letos pa le za 1603. V marcu je bilo zaradi tega po več nego enem letu prvikrat število zavarovanih članov manjše nego v ustrezajočem mesecu prejšnjega leta, seveda le za 88 članov, kar znači, da se je dviganje zaposlenosti, ki smo ga beležili lani, ustavilo. V primeri z marcem 1933 pa je bilo letos v marcu Število članov še vedno za 3224 večje. Sezonsko povečanje zaposlenosti od februarja na marc je običajno pripisati pričetku gradbene delavnosti. Število zavarovancev pri gradnjah nad zemljo je od februarja na marc naraslo za 408 (lani za 732), pri gradnji cest in vodnih zgradb ia 427 (lani za 525) ter v industriji gradbenega materiala za 204 (lani za 356). V omenjenih treh panogah gradbene stroke je snašal torej v marca prirastek zaposlenosti 1« 939 delavcev, kar je mnogo manj nego lani, ko j« snašal prirastek 1613. Manjši sezonski dvig saposlenosti nego lani je torej v prvi vrsti pripisati okolnosti, da je gradbena delavnost pričela letos v manjšem obsega nego lani, bo je bila ie itak slaba. Poleg tega pa je na manjšo sezonsko oživljenje zaposlenosti vplivalo poslabšanje konjunkture v tekstilni industriii. Od februarja na marc je v tekstilni industriji število zaposlenih delavcev nazadovalo za 79 delavcev, dočim smo lani zabeležili šs prirastek v višini 301 delavca. V čevljarski industriji smo zabeležili povečanje zaposlenega delavstva za 127, t. j. enako kakor lani. Zastoj pa se opaža tndi v gozdno -žagarski industriji, kjer je znašal letos v marcu prirastek le 37 delavcev nasproti 543 v lanskem marcu. V ostalem je zabeležiti sezonsko povečanje zaposlenosti v oblačilni industriji, kjer je znašal v marcu prirastek 224 članov (lani 194). Spremembe v zadnjih dveh letih Kakor rečeno, je bilo število zavarovanih delavcev letos v marcu za 88 manjše nego lani, dočim je bilo lani v marcu za 3312 večje nego pred enim letom. V sploš- nem m vidi torej zastoj v naraščanja i poslenosti, ki izvira, kakor smo to videti že pri spremembah zaposlenosti od februarja na mare, v gradbeni stroki Letos je bik v marca sa poštenih pri gradnjah nad >e ml jo la pri gradnji eest ter vodnih sgradb le 2598 delavcev nasproti 4212 lanskem marou. Izrazite snake sastoia »polarno tndi v tekstilni industriji. Tam je število saposlenih delavcev lani v novembra doseglo najvišjo stanje 13.431, potem pa je pričelo nazadovati in smo v marca 1935 zabeležili v tekstilni stroki le še 12 tisoč 456 delavcev, to je za skoro 1000 manj nego pred štirimi meseci (dočim je bil v istem razdobja pred enim letom zabeležen prirastek 484 delavcev). Ker p« je do lanskega novembra zaposlenost v tekstilni stroki naraščala, je bilo v marcu navzlic padcu v zadnjih mesecih še vedno 346 delavcev več zaposlenih v tej stroki nego v istem mesecu lanskega leta. Od ostalih panog je omeniti poslabšanje v gozdno - žagarski industriji, kjer je bilo letos v marcu zaposlenih le 5840 delavcev, to je za 331 manj nego lani Malenkosten primanjkljaj v višini okrog 1«/» je zabeležiti v papirni in v čevljarski industriji Večjo zaposlenost nego lani pa beležimo v kemični industriji kjer je bilo letos število zavarovanih članov za 181 afi ll*/» večje nego lani V usnjarski industrifi po smo imeli letos v marcu za 261 delavcev ali za 17*/» večjo zaposlenosl Tudi v gostinski stroki je bila letos v marca zaposlenost za 168 članov ali ta <•/• večia, v trgovini pa za 471 zavarovancev afi 14.6»/». Naraščanje povmne žitnih posevkov Z žitom posejana površina se je v nafil državi v zadnjih 15 letih prav znatno povečala. Naraščanje pa se je začasno ustavilo, ko je nastopil znaten padec žitnih cen. Od leta 1921. se je z žitom posejana površina v naši državi gibala takole (v mi&-Jonih. hektarov): leta pšenica koruza Ječm_, rž, oves 1921. 154 1.95 0-9® 1931. 2.18 2.60 110 1934. 2.12 2.71 1.06 T 10 letih od leta 1921. do 1981 se Je skupna površina, posejana s pšenico, koruzo, rž jo Ln ovseni, povečala za 1300.000 lm» to je za skoro SO odstotkov prvotne površine. Od leta 1931. naprej pa opažamo v naraščanja zastoj tn celo deloma nazadovanj« pri vseh vrstah žita, razen pri koruzi, kjer se je površina do leta 1934. nadalje povečala za 210.000 ha. V zadnjih 2 letih pa se kažejo zopet nadaljnja razširjenja posejanih površin, seveda earadi težkoč vnovče-vanja žita v večji meri pri kulturnih rastlinah. Kmetijsko mtatertrartvo Jo pravkar seota vilo podatke o površini lani v Jeseni posejanih ottJmrrth posevkov, ;»i»j|Iih ozimnih posevkov znaša 2,741700 ha nasproti 2,682.200 v letu 1983-84 tn 2,643.200 hektarov v letu 1932-33. Nasproti krnskemu letu se Je torej površina ngjmrH>< posevkov v celoti povečala za preko 2 odstotka, na-aproti letu 1932-33. pa za skoro 4 odstotke. Z ozimno pdenico posejana površina, ki Je že lam narasla od 2,086.700 na 2407.600 hektarov, se Je sedaj ponovno dvignila za 2 odstotka na 2466.700 ha. Z ržjo posejana površina se Je povečala za 2200 ha aH l% na 219.500 ha. Zmanšanje površine pa beležimo pri ovsu, in sicer za skoro 22%, to je za 7400 na 26.550 ha. Z ječmenom posejana površina pa se Je nebistveno zmanjšala za 0.2%. Naglo naraščanje posejane poviffine pa opažamo zlasti pri oljnati replci, kjer beležimo v zadnjih 2 letih povečanje za 184%. V jeseni 1932. je bilo z oljnato repico posejanih 5740 ha, predlanskim 8978, lani pa 13.486 ha. Pri oljnati resici smo že leta 1929-30 dosegM površino 12.230 ha. Ta površina pa je v naslednjih 2 letih padla na 3743 ha, sedaj pa smo zopet prekoračili največjo površino la leta 1929-30. SUčno Je tudi pri maku, kjer smo Imeli leta 1929-80. rekordno površino 14.780 ha, ki pa je v naslednjih dveh letih padla na 4790 ha. Najnovejša statistika o ogl m nih posevka m beleži o maka zopet površino 8200 ha, to je sa 29 odstotkov več nego v prejšnjem leta. X farnem posejana površina se Je pred krizo gibala na višini 12.500 do 13.S00 ha, potem pa Je vsako leto nazadovala in se Je to nazadovanj« šele sedaj ustavilo. Prešle jeseni Je bilo z lanom posejano 6561 ha, to Je za 1.7% več nego v prejšnjem letu. V dravski banovini se Je s pšenico posejana površina zadnja leta malo spremenila. Lani Je bilo s pšenico posejano 61.685 hektarov, z ozimnim ječmenom 15.650 ha, s ržjo pa 82.786 ha. Od Industrijskih rastlin Je bilo posejano le 321 ha z oljnato repico in 682 ha z lanom. Danes: lahka atletika, nogomet, kolesarstvo Zeh> važni prvenstveni borbi v podsaveaod Bgl: V Ljubljani mr.RMTOi ; tKLEZNICAR (Mar.) — v 31aj-ft-.ro KAK I IlOR t ILIRIJA, obakrat ob 16. na igrišču prvo imenovanega. Ilirija to Ze.teuiičer ■e resno potegujete sa prvo mesto, vsaka izgubljena točk* njuo« izglede. Tekmi boste sate nad vse zanimivi Vedn« privlačnejše, odtočDaeJte postajajo Je program spet popoln: V Ljubljani: Igrišč« Slovana ob 14J0 grafika t (Roga, m> » &cv*at j tteisa. Igrišče Jadrana ob 16. Jadran : Mladika — Igrišče Reke ob 16. Siavlja : Ro-rotan — Igrišče Hermesa ob 14.15 Svoboda : Mara. Ob 16-, IgriSče Primorja* PROPAGANDNI LAHKOATLKTSHJ MRCfO ASK ROtUHKUA aa JntaJl in seniorje. Nastopila bo odlična lahkoetletaka garda prireditelja la kapo napredujoči atleti požrtvovalne Sloga. KOLESARSKE DEBK3B NA EROfNI PBOGS T Start ob 14. ob vsakem vremena pred Cazmanovo Udeležba najboljših hrvatskih te slovenskih dirkačev obete nurtmto Slovenske barve bodo branili: Abntaar. Oblak, Gartner, ArbelJ, Močnik, Rta, Rozman sa prvorazredno skupino na 80 km; Ramberger, StepaaMč, Gotofe in še drugi za Junionsko na 24 km. Po končanih dirkah bo rasdeficev in športna zabava v prostorih restavracija. živahen bo nogometni Na Jesenicah ob IA Gorenjec : Bratstvo — V Sauogs e» m. teteg rJ — V Zagorju ob 16. Sloga : Svoboda — V Trtoorvtjafe ob 18. Amater : Dobrna — V Šoštanju ob 16. Šoštanj : Atletiki (Celje) — V Ptnjn ob 16-30 Drava s Gradjanski (Cakovec) — V Murski Soboti ob X5J0 Paaonžja iPtag. Prijateljske tekme: T Celja na Gtastjl ob 2*» Celje t Radomlje : Žalec. Športno občinstvo ln prijatelji stremljenja požrtvovalnih organizacij! Propagandni lahkoatietski miting Primorja Zmagovalec ▼ teku 5 km Srakar L OP*.) v zelo dobrem času. Nadaljevanje danes d U. si TOeraj Je močan det, ki Je zeio rasmočil tal razmebčal I«**" - atletske naprave Primorja, onemogočil prireditev prvega dne-n. Deževju se Je pridružil še celo hladen veter, toda vztte tema so se dolgoprogaši ojunačm, da pomenijo svoje moči v teku na 5 km. Starterju so Je javili na startu po 8 člani Sloge in Primorja, med njimi drž. reprezentaat na dolge proge Starman Ivan (Sloga.) in brata Srakar (Primorje). Po začetnik praskah Jo prevael vodstvo Meršek (Primorje), M Je po par nadnah zaradi bodca octpadeL Vodilno grupo so do dveh nmd pred ciljem tvorih Starman tn brata Srakar. Starman J« v predzadnji modi pojačal tempo, slediti ga Je pa samo-gel samo Srakar ml, med tem ko Je Srakar st začel popuščati. Dvesto metrov pred ciljem Je Srakar ml prehitel Starmana in v krasnem findshu slavil krasno toda nepričakovano zmago nad odličnim Slogašem, ki mu Je proga 5 kilometrov očividno prekratka. Upoštevajoč zgodnjo sezono, razmočeno tekališče ta močno deževje, ki Je ves potek tekmovanja bilo spremljano od zelo hladnega vetra, so doseženi rezultati prve trojice vclličnl Rezultati: 1 Srakar Ivan (Pr.) 16:488, 2. Starman I (Sloga) 16.-58.8, S. Srakar Franc (Pr.) 17:10.4, 4. Meršek (Pr.) 18:0(2, 5. Senčar Polde (Sloga) 18:23. Danes se prireditev, s prlčetkom ob 15. uri, vrši ob vsakem vremenu. Včerajšnji netz-vi S« ul del programa se bo odigral pred današnjim. LJubljana. (ShrEbeno iz seje o. o. 22. 1 m.) KdesarSka društva Sora, DravJJe, Triglav, Sneberje ln Primorje, LJubljana, naj takoj predi ože podsavezu določene termine dirk za 1935, najkasneje do 5 maja. VSI klubi naj se udeleže cestne krožne dirke agllne kolesarske sekcije Hermesa 28. t. m. ob 14. pred restavracijo g. Carmana v Zjg. Šiški Oefje— lesarjev v Olju. Start ob li. ptrod dim domom v Gaberju, cilj tetotam ofen^g 15-30. Prva smstarska tetama sa SuaiSo*«*. te to v smuka na daljavo 1500 m, i vrha do koč« na Pečmi tn z višinsko razliko okrog 1C0 » jo pokazala, da raspoiaga Selška dolina i izvrstnimi samskimi tereal Tekmo je razpisalo Tujsko-protnetno Žru&ro, ki je s tem dokazalo, da se svoji b aaijg tndi glede povzdige zimskega športa docela pravilno zaveda. Tekmi, ki sc j* pričeta ob 10. jo prisostvovalo izredno smotre prijateljev planin in smnka, ter se je končala v najlepšem reda. Naslov prvaka k je pridobil g. Milan Dennota, domačin, ki je tudi prejel v dar Učen droftv*si pokal Po končani tekmi so m porazdelili amočarfi, med d jI mi tudi dokaj Škofjeiočonov v posamezne skupine in uživali krasote okoliških pobočij, na snežnih poljanah Ratftoe-ea. v prelepem pomladanskem dneva. Plenarni t*stmrek itarettnmtrm Ilirifm -o 29. t m. ob 3X v hotehi Strukeij. Dnevni red: poročila odbora in oačelatv* nogometne sekcije o aktualnih dogodkih v našem nogometnem športu. Vabljooo tndi članstvo sekcije ie prijatelji- SK litri ja (nogometna »eHotaj. Rezerva igra popoldne v Domžalah s Diskom; sestava moštva v članski knjigi, sbindišče pred kolodvorom ob 13-30. Oe bo popoldne deževalo, »e ne potuje. — (Lahkoatletska sekcija). V ponedeljek ob 18.13 seja načelstva v Evropi. — Hazenska sekcija ima jutri ob 17. tedni trening veo članice sekcije. Ob 18. rest&nok v svrho določitve nadaljnjih treningov. K treota-gu prinesite vso klubovo opreme. Poravnajte članarino! Nove članice se sprejemajo pri vsakem treninga n« igrišču, odnosno pismeno am naslov sekcije, kavap-ns Evropa SK Raka. Ob BL I moetvo n Slovana! Broni in Korfi zaneeljtvo. SK Slovan. Danes ob 9 igra na Igrišču rezerva proti Reki Ob 16- naj bodo vsi igralci L moštva v garderobi Reditelji običajno, stranski sodnik Gantar. SK Slavija. Danes ob 15.15 naj bo na igrišču Reke L ln rez. moštvo zaradi roditeljske službe tn postave L moštva, ki se bo določOa na igrišču! Gospodarske vesti s Naglo dviganj« cen srebru. Kakor Je bito že napovedano. Je ameriSld za- kladni urad ponovno povišal nakupno ceno za srebro domače produkcije od 71.11 na 77.57 centov za unčo, kar Je aa svobodnem trgu zlasti v Londonu izzvalo ponovno hausso. Londonska cena Je v teku štirih dni narasla od 31 na 36*/« penija z« < unčo, kar je najvišja oena od leta 1922. Z Dunaja pa poročajo, da se Je tam cena čistemu srebrn dvignila fe na 14850 šilinga za kg nasproti 96.10 štl. v aač. leta. = Carinska saščita in nov« ustanovljene produkcijske panoge. Kakor znano, je bilo lani v dec. z odlokom ministrskega sveta spremenjeno večje število carinskih poetavk naše carinske tarife. Pri tei priliki so bile znižane carine na nekatere predmete edino iz razloga, ker merodaj-na mesta v Beogradu niso bila obveščena, da se tozadevni predmeti že izdelujejo v državi. Zato zdaj opozarjajo industrijske korporacije vsa industrijska podjetja, da v lastnem interesu ob uvedbi kake .iove produkcijske panoge ali produkcije kakega novega predmeta takoj s tem obvesti- jo ministrstvo n trgovino in industrijo, industrijsko - obrtni oddelek v Beogradu, neposredno aH preko pristojne zbornice z označbo vrste dotičnega predmeta in kapacitete produkcije. = Švicarsko - jugoslovenski trgovinski promet. Po podatkih glavne carinske direkcije v Bernu je Švica letos v prvem četrtletju uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 2.78 milijona švicarskih frankov (lani v istem razdobju za 3.27), izvozila pa je Švica v Jugoslavijo blaga za 1.35 milijona frankov (lani za 1.49). Švicarska trgovina z Jugoslavijo je bila torej letos v prvem četrtletju za Švico pasivna za 1.43 miL frankov (lani za 1.78). Zmanjšanje švicarske pasivnosti v prometu z Jugoslavijo ustreza splošnemu zmanjšanju pasivnosti švicarske zunanje trgovine, ki je znašala v prvem lanskem četrtletju 153 milijonov frankov, letos pa 93 milijonov frankov. Ves švicarski uvoz se je namreč skrčil v prvem letošnjem četrtletju od lanskih 353 na 293 milijonov frankov, dočim se švicarski izvoz celo povečal od 199 na 200 milijonov frankov. Naša trgovina s Švico je vsekakor nadalje za nas zelo aktivna. Ta aktivnost pa nam v zadnjem času povzroča težkoče v kliringu. čeprav nam Švica plača po klirinški pogodbi 20»/» vrednosti uvoza v devizah in se le 80*/# na- šega izvoza obračuna v kliringu. Klirinški saldo v našo korist (švicarski klirinški dolg) je v zadnjih tednih ponovno narasel in se giblje sedaj na višini 11 miliionov Din, tako da morajo naši izvozniki čakati na vrstni red izplačila v kliringu 25 dni. = likvidacije: Mobilna kreditna zadruga r Ljubljani sklicuje za 15. maj občni zbor na katerem se bo sklepalo o predlogu za likvidacijo zadruge. V likvidacijo j« prešla I. produktivne zadruga kroja če v v Celju. Bcrze Na ljubljanski borzi je mašal pretekli teden devizni promet 4.89 milijona Din nasproti 2.05 milijona Din v preteklem letu. Na svobodnem deviznem trgu so glede na stalen dotok deviz tečaji stabilni in se svobodne tuje devize trgujejo na bazi 15.40 do 15.50 Din za švicarski "frank. Blagovna tržišča B0MBA2. + .Llr°r°l\ ^ aprila" tendenca stalna. Aaključm tečaji: za maj 6 54 (6 471 za oktober 6.24 (6.19). 26-.. aPriIa- Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za mai 1185 (11 70\ za oktober 11.49 (11.34). U ' Kraljestvo mode Deževno vreme in moda Prwrtjo, da okus žene najbolje spoznamo po njeni dežni opremi, kajti primitivca eleganca takih kosov zahteva več modnega znanja in profinjenosti, kakor marsikatera komplicirana popoldanska obleka. Ni težko opaziti, da učinkujejo žene, ki so se za deževno vreme oblekle preveč razkošno in premalo smotreno, kakor da jBh je dež presenetil in se človeku zdi, da spadajo v salon in ne pod dežnik. Skrajna preprostost je tukaj še bolj, kakor drugje, najvažnejše pravilo! Dobro, prvovrstno tvorivo je seveda pogoj pri takem oblačilu, ki mora kljubovati slabemu vremenu in štrapacu česte uporabe. Umljivo je torej, da so nepre-močljiva tvoriva za to svrho najbolj priljubljena. Izmed dnevnih modnih tvoriv pa se dobro obnesejo le tista z gladko površino, kajti hrapavo blago vpija mokroto tn je torej v dežju neporabno. Kakor rečeno, morajo biti dežna ogrinjala pred vsem praktična, vendar pa ne smemo misliti, da je praktično isto, kakor dolgočasno! Tudi tukaj pozdravlja moda živahne učlnk« in nam zato priporoča rasna vzorčasta blaga, pred vsem lepe progaste tkanine, ki se jih nikoli ne naveličamo. Karirasto okrasje na klobukih velja sa pomladno modno pridobtter. ki ix> močno vplivala tudi na poletno modo klobukov. Tu pride v poštev dvojno karirasto tvorivo: mehko in voljno, ki ga v obifin širokega, na koncih resastega traka ovijemo okrog širokokrajnega »tropskega* klobuka ta pa karirasti taft, ki ga v obliki pentlje pritrdimo na navzgor zavihane okrajce pomladnega klobučka (skica). PARkETNO VO&ClLO ZA BRIZGANJI je Dua. vsaj® cosraoiNje. keb z jMsraoi.au- BSTtt T V UDA DOSC2P SIJAJEN BLB3« ** »KPTA mSTRAKtjuBt|M;60sposv£TsrA s Tacava ponsn tosujum ns* r» postu Lepi nasivi BO Bopet moderni vendar pa le v poudarjeno preprosti obliki. NaSa skica predočuje zanimiv komplet, ki se poslužuje tega starega in vendar novega okrasia. Kazak obleke je pošit z vodoravnimi progami na-Sivov, ki se navzgor zožujejo, dočim je jopica okrašena z naš^vi le po širokih rokavih Komplet si zamišljamo v ftrm ali temnomodri barvi, poživimo pa ga s svetlim širokim ovratnikom iz pikčja in z zi-vobarvnlmi gumbi, ki ▼ barvi soglašajo s SirciMm, usnjenim pasem. Vzorčaato blago je bolj mladostno ta živahnejše od enobarvnega. Nič čudnega torej, da vidimo posebno na pomladnih tvo-rivih toliko prog ta karov. Na naši zadnji skici najdete okusen progast plašč za deževno ta za lepo vreme, čigar progasti deli so v različnih smereh zanimivo sestavljeni. širok, enobarven pas daje progastemu blagu plašča umirjen poudarek (zadnja skica). Hežno belino kože S mo pravilno sredstvo za njeno nego. Krema Leodor to odlično maščob prosto lepotilno sredstvo, daje koži ono nežno belino mladostne svežosti in lepote, katero si želijo gospe in dekleta. Ta krema pomaga s svojo pravilno razdeljeno množino glicerina prav izvrstno tudi tedaj, ko so roke suhe in razpokane. Tube po Din. 10.— in po Din. 15.— dobite povsod, kjer prodajajo proizvode Chlorodont. Ohlapni, zadaj razširjeni paleto ji z ra-gianskim krojem oznanjajo zanimivo novo linijo. Izdelani so iz nepremočljivega tvoriva, ki sliča tvorivu za trench-coate. Takšno ogrinjale zapnemo z zanimivimi usnjenimi zaponkami, iz enakega usnja pa si omislimo klobuček, ki ga pripnemo pod vratom z usnjenim trakom. Obleka je mišljena iz karirastega blaga, ki tvori okusen kontrast z enobarvnim blagom plašča (1. skica). Naša druga skica predočuje zanimiv modri dežnega kostuma, ki ga boste na prvi pogled najbrž smatrali za plašč! Jopica tega kostuma se konča ob pasu ta je lahno bluzasto ukrojena, gladko krilo pa je po »redi zapeto z dvema velikima gumboma. Kostum je izdelan iz nepremočljivega platna tn na robovih grobo prešit. Priporočamo ga kot vzorno dežno opremo, ker je cenen ta dovršeno eleganten (2. skica). VpMv toli priljubljenih kepov opažamo tudi pri dežni opremi. Zares, nenavadno elegantna je taka dolga pelerina iz nepremočljivega, progastega blaga v zvezi z ravnim, progastim krilom ta živobarvnim telovnikom iz usnja ali nepremočljivega platna! Se ljubek tirolski klobuček ta gotova je oprema, ki se bo za njo vsak modni poznavalec dvakrat ozrl (predzadnja skica). Preprost klobuk iz usnja aH klobučevi-ne in pa zanesljivi športni čevlji so za vlažno vreme neobhodno potrebni. (na otoka Hvaru) VRBOSKA HOTEL MADEIRA Najlepši in najmodernejši hotel na dalmatinski plaži. Udoben pension z brezplačnim kopališčem pred hotelom. Popolni pension z vsemi taksami Dta 50—60 dnevno. Večkratna dnevna zveza s Splitom. 132 t zdele k: »UNION« ZAGREB Zdravniška posvetovalnica Naročnica. Gnojenje v popku odraslega človeka je večinoma posledica zastoja znoja ta drugih snovi v popku. Popek se pri nekaterih težko čisti, zastaja torej moj, ki se razkraja Razkrojena masa razjeda kožo, ki se vname in končno se pojavi gnoj pod vplivom klic, ki so se tamkaj naselile Stvar ni nevarna, le treba je malo več pažnje ta nege. Umivajte si vsak dan popek z lahko raztopino kalijevega hi-permangana. s katerim izmijte vse gubice, nakar si namažite vso kožo z borovim vazelinom. Videli boste, kako hitro se bo stvar uredila — Janja. j. m. »Lišaj« se vam je razširil* Po tem, kar vi opisujete, je dvomljivo, da je to lišaj. Mnogo bolj verjetno se nam zdi. da gre za drugo trdovratno kožno bolezen. Z raznimi kremami pač ne boste mnogo dosegli. Potreben je pregled po sp^c1 alirrtu za kožne bolezni, da ugotovi bolezen in odredi potrebno zdravljenje. Cesto so namreč kožne bolezni v vzroCni zvezi s kako drugo boleznijo, ki jo je treba zdraviti. — Rak na maternici 201etnega dekleta je prilično redek pojav, podedovan pa kot tak ni nikdar. Zanimajo vas znaki? Za to je ta kotiček premajhen, poleg tega pa smo mnenja, da bi ne bilo baš koristno za vas duševni mir, ako vam naslikamo znake raka in to 5e posebno, ker bi utegnili istovetiti naraven. normalen pojav kot znak začetnega raka. Poleg tega pa rak nI več začeten, če se pojavljajo znaki. Ako sumite v tako obolenje, dajte se preiskati po zdravniku, ki vam bo razblinil to skrb. — A-M, Bežigrad. Na podlagi vašega dopisa pač ni mogoče ugotoviti bolezni. Sigurno pa je, da je obolenje resnejšega značaja, če se ji desna noga tanjša že dve leti sem. Gre torej za atrofijo muskulature. Po bolečina sodeč je vzrok verjetno v obolenju živčevja, vaša domneva glede dedne obremenjenosti ni brez stvarne podlage. Z gretjem ta kopanjem v čreslovem odcedku ne dosežete ničesar, nasprotno zamudite le lep čas zdravljenja. Peljite otroka k specialistu za živčne bolezni, da se ugotovi bolezen ta zaupajte mu ga v zdravljenje. Ne odlašajte! — E. ▼ V. Ako izostane zreli poročeni ženi mesečno perilo, Ki je bilo doslej v redu, Je to v večini primerov popolnoma pri rod en pojav, pa makar da sama izključuje nosečnost. Človek marsikaj sam izključuje ▼ bojazni pred nečem. To ni merodajno. Preiskava bo to na mah pojasnila. Lišaj pod pazduho opišite točneje tn pojasnite, kaj mislite z »glivicami* ? Otrok tmej red v prefataiiL Vedite gm aa sprefaode, pustite ga. da se Igra na svetem srako ln dajte ma presnega sadja, pa bo vm* v redu. — J. B. Dotačno mesto al dobro umivajte hi nato namažite z men-tolovim vazelinom. Poleg tega vam priporočamo, da vzamete trikrat na ^an po eno noževo konico hroma. Pazite na blato, da li se v nJem pojavijo gliste. — P. P. Lj. Po wan vašem opisu vam Je proces uničil srednje oho, zaradi česar vam Je opešal sluh. NI izključeno, da se vam Bfeifa še nekoliko popravi. Vsekakor pa niste za vojaško šolo, kjer zahtevajo brezhibna Čutila — M. St. Lj. Vsekakor Je priporočljivo, da hodite na svež zrak, kar more le ugodno vplivati na organizem Hodite v park ali gaad, vendar tako, da se večkrat odpočijete. Trebušni pas vam moremo le toplo priporočati, ako si ga daste napraviti po meri. Opasati si ga morate leže Usnjen oklep ne pride v poštev, ker se ne prilagodi gibom, vas bi tiščal — oviral v gibanju. £ Na §vedskem turnirju v Orebro je prepričevalno zmagal svetovni prvak dr. Aljehin. Izmed 9 partij je samo eno, namreč s Stahlbergom, remiziral. vse ostale pa dobil m dosegel tako 8H točk. Kljub temu pa je padla odločitev v turnirju šele v zadnjem kolu; do takrat »ta imela dr. Aljehin m mladi Šved Lundin enako število točk. Slučaj je hotel, da sta zadnjo partijo imela odigrati med seboj- m to je svetovni prvak po težki borbi dobil. Za. Lundina pa je tudi drugo mesto, ki g* je tako s točkami zavzel, zelo lep uspeh. Saj je pustil za seboj svoja bolj znana rojaka Stahlberga in Stoltza Stahlberg si po depresiji, ki jo je prestal v Moskvi, očividno še ni čisto opomogel, in je § 6)4 točkami dobil samo tretjo nagrado. Stoltz je v zadnjih letih sploh nekoliko popusti. etrto mesto s 6 točkami tako ne preseneča preveč. Ostala mesta so zavzeli Švedski mojstri: Karlsson 4 XA, Berndtson Ekenberg, Mellgren 2%, AxeIssotn 2, Pet-terson 1 LTlienth«! je v Moskvi porazil ▼ mateha moskovskega mojstra Bjelavenca s 5% : 2%. Zadnji dve partiji mateha se nista več igrah, ker je bila Lilienthalova zmaga že zasigurana. Največje število dobljenih partij v moskovskem turnirju je imel Botvinnik, ki je zmagal devetkrat. V primeri z drugimi turnirja je to malo, za težko borbo v Moskvi pa zelo veliko. Flohr na primer ima samo še sedem zmag. enako s Capablan-co. Kanom in Rjuminom. Z ozirom na moč nasprotnikov je bilo pač v Moskvi primeroma zelo težko dobiti partijo. Tudi prednost v otvoritvi za zmago navadno še ni bila takoj dovolj. Zlasti Rusi so igrali vad odlično v srednji igri in dali tam, kljub morda slebši poziciji po otvoritvi, izreden odpor. Dobro karakterizira ta težki stfl moskovskih partij sledeča zmaga Flohra nad Romanovskim iz 15. kola. Za nego ODLIČNO ZOBNO KREMO Nedelja 28. aprila LJUBLJANA 7.30: Kmetski vrtič (Vard-jan Franc) — 9: V nedeljo zjutraj vstala bom: Fantje na vasi, radijski orkester in plošče — 9: Versko predavanje (p. Rega-lat Cebulj) — 9.15- Prenos iz trnovske cerkve — 10: Rezervirano za prenos — 11.50: Obvestila — 12: Plošče po željah — 15: Radijski orkester po željah, vmes reportaža: Na cilju pri otvoritveni kolesarski dirki žSK v Ljubljani — 16: Zbogom april! (veselo popoldne: orkester, jazz, petja, šale, plošče) — 18: Prenos iz Zagreba — 19.30: Nacionalna ura: O vstajenju duha naciie dr Dušan Stojanovič iz Beograda — 20: Cas, poročila, spored, obvestila — 20.30: Osojski spokornik (zvočna igra po koroški narodni legendi, napisal J. špicar. izvaja radijski dramski studio, režira F Delak — 2130: Cas. poročila, radijski jazz. Ponedeljek 29. aprila LJUBLJANA 12: Zvoki iz Amerike — plošče — 12.45: Poročila — 13: Cas, obvestila — 13.20: Radijski orkester — 18: živalski karneva (plošče) — 18.20: Zdravniška ura (dr. B. Magajna) — 18.40: Cas. obvestila spored — 19: Vokalni koncert gdč. Vande Ziherl — 19.30: Nacionalna ura: Tragika Kristusovega trpljenja v naši umetnosti (dr Vinko Vitezica iz Beograda) — 20. Stolz- Melodije iz »Izgubljenega valčka« — 21.30: Cas, poročila spored — 22: Odlomki iz zvočnih filmov na ploščah BEOGRAD 16.20: Orkestralen koncert — 17JSO: Narodne melodije — 20.30: Na- rodne pesmi ta piesi iz Skadarlije — 22.20 Plošče — 23: Lahka godba — ZAGREB 12.10: Plošče — 17-15: šramel kvartet — 20: Prenos operete > Večni snubec« — 22.10 Lahka in plesna muzika — PRaGA 19.30: Koncert vojaške godbe — 20.30: Prenos iz Brna _ 21.20: Ruski velikonočni spevi — 21.45: Rimsky-Korsakov: Ruska Velika noč — 22.15: Plošče — BRNO 19.30: Prenos iz Prage — 20.30: Radiofonske variacije — 21.20: Prenos iz Prage — VARŠAVA 19-35: Pevsk: koncert — 20: Lahka glasba na ploščah — 21: Simfoničen koncert — 22.15: Plesna muzika — DUNAJ 11.30: Kmetska glasba _ 12.20: plošče — 16.10: Film sir zvezdniki pojo na ploščah — 17.30: Koncertna ura _ 20.05: Zborovski koncert — 20.50: Znani skladatelji kot operetne figure — 22.15: Cesar Franck: Klavirski kvintet v F-molu — 23.20: Jazz _ BERLIN 20.20: Paraane koračnice — 21: Zvočna igra — 22.40: Lahka godba orkestra — 23.30: Za lahko noč — ko-NIGSBERG 19.30: Klavirski koncert — 20.15: Prenos iz Stuttgarta — 22.25: Komorna glasba — STUTTGART 19: Lahka glasba — 20.15: Kabaret s sodelovanjem denunciantov in anonimnih piscev — 22.35 Komorna glasba — 23: Orkestralen koncert — 24- Simfoničen koncert — RIM 17.30: Flavtni kvintet — 20.45: Koncert po željah. Torek 80. aprila LJUBLJANA 12: Po Savci, po Dravci. po beli Donavi r plošče) — 12.45: Poročila — 13- Cas obvestila — 13.20: Kmečki trio (Nachforg Stanko. Gregorc) — 18: Marija k Tebi fotroci se poklanjajo Mariji — 18.40: Cas porodila, spored, obvestila — 19: Radijski jazz _ 19.30: Naci- onalna ura: 2lrinjsko - frankopanska katastrofa (dr F. Sišič iz Zagreba) — 20: Volilno ta politično poročilo — 20.15: Nekaj za mesto, nekaj za vas, nekaj za res in nekaj za špas (vesel aprilski večer: orkester, šale, plošče, radijski jazz, harmonika itd.), vmes čas, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče BEOGRAD 16.30: Narodne pesmi — 17: Orkester — 19: Plošče — 20: Koncertni večer _ 22.15 Lahka in plesna muzika — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.30: Moški pevski kvartet — 20- Koncertni večer — PRAGA 18.30 Pesmi — 19-35: Radiofon-ska kompozicija »Maj« — 20.05: Klavirski koncert — 21.05: Pesmi — 21.25: Gledališki večer — 22.15: Plošče — RRNO 19.35: Prenos iz Prage — 20.05: Orkester brezposelnih godbenikov — 21.05: Prenos iz Prage_ 21 25: Godalni kvartet — VARŠAVA 19.35: Arije ta pesmi — 20: Plesi in pesmi Kurpinskega — 21: Opereta »Sladki kavalir« — 22.45: Lahka glasba _ DUNAJ 12: Koncert orkestra — 14: Plošče — 15.40- Otroška ura — 16.10: Vesele melodije — 17 15: Komorna glasba — 1855: Prenos Verdijeve »Aide« lz državne opere. — 20 20- Orkester mandolin — 23.15 Godba na pihala — 0.30: Plesna muzika __BERLIN 19: Pesmi potujočega godca _ 20.10- Orkestralen koncert — 22.40: Zvočna igra — 23 25: Lahka glasba — KiV NIGSBERG 19 25- Večerne pesmi od nekdaj — 21.15 Komorni koncert — 22.30: Mešan prosram — 22 45: Orkestralen koncert — STUTTGART 19: Aprilski večer — 2015- »Veselimo se življenja!« — 22 30: Kitajske pesmi v zvokih ln besedah — 23: Lahka ln plesna muzika — 24: Moderni skladatelji in slavni pevci — RIM 17.30: Mešan giasberi program —• Nič nI novega pod solncem Orijentalski narodi poznajo že več tisoč let vpliv svile na kožo lica. V promet dano patentirano svilnato milo ni nič drugega kot mOo, kt mu je kemičnim potem dodana razkrojena svila, čije delovanje se dokumentira a tem, ker dela kožo gladko, svežo in nežno kot svila. Milo je absolutno nevtralno tn akti-viteta svile nadomešča pomanjkanje masti ▼ kožL Zahtevajte SEMO-SILK milo ▼ droge-rijah, lekarnah in parfumerijah. 155 Nimcovičeva obramba. Beli: Flohr. Črni: Romanova«. 1. d2—d4 SgS—16 2. c 2—c4 e7—06 3. Sbl—c3 LflJ—W 4. Ddl—c2 Izmed mnogih nadaljevanj na>rf^urQeJ6e. 4 .------SbS—c6 To potezo je nazadnje propagiral šara Nimcovič, potem ko sta potezi d5 m c5 m tem mestu doživeli številne neuspehe na turnirjih. 5. eJ—e3 d7- nostim ne postavijo taki spomeniki; iz izkustva namreč vemo, da so morali kast-rati nazive vseh onih krajev, ki so si iapo-slovali patronstvo Trockega, Zinovjeva ta drugih, ko so bili slednji še pravoverni boljševiki. Enolično izgleda zemljevid Rusije sedaj in močno zaudarja po bizantinizmu, ako čitamo vse varijante Lenina od Leningrada, Leninska, Uljanovska, Vernoleninska do Lenina kana ali vsemogoče sestavljenke besede Stalin od Stalingrada do Stalinaba-da, celo Džugašvili je ovekovečen. Poleg teh dveh glavnih svetcev pa je še vsa sila manjših: Kirov. Sverdlov. Urickij, Frunze itd. Zmedo povečuje še obilica takih krajev. ki so nekdaj nosili rusko ime. pa jim je režim vrnil stari domači naziv, n. pr. Vjernyj — Alma Ata Perovšk — Mahafi Kala Bjelocarsk — Ksil Orda in sto drugih. Kaj razumljiv nam je odgovor onega ruskega študenta, ki je na vprašanje, kje leži Rdeče morje delal: »Imam Se stari atlant. prosim, povejte, kako se Je to morje imenovalo prej.« Deček je namreč mislil, da je »Krasnoje morje« nova skovanka. Krasnyj pomeni v ruščini rdeč. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka ,Jutg« JJJjj j. y MaiI|kah, Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Sesedii 1 Dto, davek 2 Oln, u iitio ali dajanj« aaslova 3 Oin. Najmanjši mesek 17 Din I*rekajevalca I dobrimi »pričevali ln zmožnega vsega dela. iščem. i'onusti, pridno in pošteno, takoj sprejmem. — Ponndbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod ŠLfro »Natakarica«. 8079-1 Peka rasnaiS&lca kruha, starega do 25 let sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8141-1 Manufakturisia zmožno moč, vojaščine prostega, sprejmem za trgovino na de-žell. Ponudbi- pod »Stalna služba 100« na ogl. oddelek »Jutra«. Si 02-1 Prodajalca (bo) z majhno kavcijo, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8166-1 Usnjar, pomočnika dobro tzvežbanega »falcer- ja« sprejme takoj Mokro-noška tovarna usnja, Mokronog. 80C6-1 Samostojne kuharice M bi opravljale tudi druga hišna dela, dobe službo v posredovalnici še-lenburgova ul. 7/1. — Brezposelna dekleta dobe prenočliče. Naroča se list »(gospodinjska po. močnica«. 8149-1 Trg. sotrudnik mlajša mo\ manufak-turi?t, zmožen nemščine. dober aranier Izložb, polten ln vesten ter trgovski učenec, zdrav, pošlem'h staršev, se sprejmeta takoj v trgovini v mestu na deželi. Ponudbe pod lldna hiša« na ogl. odd. »Jutra«. 8140-1 Prodajalko za samostojno vodstvo tr- govi n e, v okolici Maribora sprejmem s IS. majem. — Potrebno 8000 Din kavcije v gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prodajalka 15. maj«. 91:6-1 Pota. sklica parketov sprejmem taJcoj. Naslov v ■vseh Doslovalnicah »Jutra« 3:03-1 Kot hišnika sprejmem zakonski par. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hišnik«. 8190-1 Boljšo služkinjo z večletnimi spričevali — snažno in spretno, samostojno v kuhi, išče obitelj z 2 otrokoma. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8-.S3-1 Postrežnico vešč« pospravljanja sob, iščem za nekaj ur dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 81:18-1 Preprosto dekle kavcije zmožno, sprejmem kot natakarico. Natančne ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod »Poštena, ljubeznjiva«. 8135-1 Poklicni lovec oženj en — dobi službo v lovišču pri Kamniku. Poboji: prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava, obleka, obutev in nekaj plače. — ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnik in sobarica«. 8169-1 Prodajalci (ke) agilni, za vse kraje Jugoslavije za razpečava-aje patentiranega aparata po hišah — vsaka eospodinja kupi — dobe dober zaslužek. Pismene ali osebne ponudbe na inženir, Ljubljana-šiška Kavškova cesta 26, pritličje, levo. 8107-1 Trg. pomočnika samskega, vestnega, ver-ziranega v manufaktur-ni stroki iščem za takoj v mestu na deželi. Ponudbe z navedbo zahtevkov in sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Manuf aktura«. 8011 3Had uradnik ne starejši od 30 let. kl govori srbo-hrvatsko, — nemško ln po možnosti vsaj nekaj francosko, se išče za potovanje pri velikem internacionalnem podjetju. Kavcija I potrebna. Lastnoročno i pisane prošnje aasloviti I na ogl. odd. »Jutra« i pod »Agilen uradnik«. 8101-1 Postrežnico pridno in pošteno, sprejmem s 1. majem za par dopoldanskih ur. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« SŽ2S-1 Samostojno šiviljo prvovrstno, i večletno prakso, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8166-1 Čedno gospodično (Akvizlterko) sprejmem za obiskanje uradov, trgovin itd. — Ciglerjeva 26,1.. desno, danes od 3. do 4. ur«. 8105-1 Stalno službo dobi takoj fant, zmožen manjše kavcije v prodajalni sadja. — Ponudbe s sliko pod »3000 Din« na ogl. odd. »Jutra«. 8201-1 Mlado dekle sprejmem za hišna dela — in da bi »e obenem učili streči gostom. — Gostilna Bavarski dvor, Tyrševa c. št. 31. 8277-1 Pletiljo dobro izurjeno, ki w spozna na Intarsia stroj — sprejme tovarna pletenin Henrik Franzl v Ljubljani. Privo« 17. 8344-1 Zavarovalne akviziterje sprejmemo. Ponudbe pod »A gil en 600« na oglasni oddelek »Jutra«. 8.165-1 Učenka pridna in poštena. — kmečko dekle, ee želi izučiti v trgovini s hrano ln stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 8126-44 Deklico za pomoč v trgovini ali učenko iščemo. Prednost z znanjem nemškega jezika. — Vprašati: Elektro-ton, Pasaža nebotičnika. 8-394-1 Mlajše dekle t dežele kot pomoč v gospodinjstvu sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Hakoj sprejmem«. 8334-1 Kuharico zdravo in z dobrimi spričevali iščem za Beograd. Nastop tako;. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8263-1 G. Th Rotman: Zdaj pa zdaj je sicer čudno zadišalo po olju, a Peter je menil: »Nemara da sem vzel preveč olja, ko sem kuril v peč!« Ko je bil močnik skuhan, ga je zlil na krožnik in ga zanesel v bolničino aobo; atopal je po prstih, skrbno pazeč, da se ne bi kaj razlilo. »Oh, kako ste dobri, gospod Peter, da tako mislite name!« je rekla uboga gospodinja, ganjena do solz. ^ Med tem. ko je Peter napeto čakal kakšna bo njegova kuharska umetnina, je vzela gospa Krempljeva krožnik na kolena in ponesla polno žlico močnika v usta. Slabo ji je teknilo, ubožfoi! »Ajajajaj!« je zavpila kakor iz uma In vrgla nič hudega ne slutečemu Petru ves krožnik v obraz. »Na, smrkavec.« je srdito končala, »sam požri, kar si napravili« Služkinjo z daljšimi spričevali, kl tudi dobro kuha. Išče slovenska obitelj brez otrok v Zagrebu. Vprašati Verstovškova 27 — (Mlrje) 8291-1 2 krojaška pomočnika sprejme Franjo Globovnik — Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta št. 45 8332-1 Tajnika lzvežbanega poznavalca obrtne zakonodaje, — davčnih zakonov, steno-grafa ln strojepisca, organizatorja, zmožnega slovenske in nemšl-e ko respondence, sprejmemo. Ponudbe z dokazili na Združenje trgovcev v Murski Soboti. 8279-1 Vajenca za avto-kleparstvo sprejme takoj Dudek Alojzij. Glin-ška ulica 6. 8250-M MM3ŠSS3M Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din Okrožna zastopstva v vsej Jugoslaviji oddamo samo serioznim gospodom rimskokatoli-kom po povoljnih pogojih. Najmanjši mesečni dohodek 6 do 7000 Din. Dopise s referencami pod »Bezkonkurencije K-3128« na mten-eklam, Zagreb Masarykova 28. 8040-5 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Dijaki 12 Dlo Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino m klavir poučuje dipl. učiteljica Kolodvorska ul. 11, pritličje. 8114-4 Francoščina Pouk i tudi pomožni srednješolcem - kam) in pripravo za izpite — mature nudim. Konver-zacija tudi na izpreho-dih. — Imam uspešno prakso. — Cenj dopise pod »Diplomirana« na ogl. odd. »Jutra«. 8051-4 Voditel^ca-kuharica i ali premeni« službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaupna služba«. 7906-- Ključavničar absolvent strojne delovod-ske šole. z dobrimi spričevali, priden delavec — išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vesten ključavničar«. 7972-2 Natakarica z večletnim spričevalom lahko nastopi službo s 1.—15. majem. Vzame se tudi na račun. Naslov v vseh poslov. »Jutra«. 8012-2 Krojaški pomočnik Išče službo. Sprejme poleg svojega poklica tudi kakšno drugo delo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 7967-2 Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 6 — garaža Stupica. Vožnja ob vRakem vremenu v zaprtem avtomobilu. SDS2-4 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aii dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin. Različno zlato in srebrne krone kupuje po najvišjih cenah trgovina F. Cudtsn, Prešernova U 81.70-7 Prikrojevalca razumnega in Inteligentnega delavca, kl obvlada šivalni stroj iz torbarske, sedlarske ali pogojno lz krojaške stroke, sprejmem takoj. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarna 35«. 8262-1 Upokojenec lzvežban v davčnih, — splošno administrativnih poslih z dobrim konceptom, dobi zapo-slenje. Zaposlitev po potrebi celodnevna. — Ponudbe z navedbo pogojev na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sposoben 222« 8301-1 Gospodinjo izobraženo, samostojno in res zanesljivo, sprejme gospod s šoloobvezno dekli oo. Ponudbe pod »Vestna« na oglasni oddelek »Jutrac. 82&4-1 Raznašalca kruha z lastnim koiesom sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8391-1 Urar. pomočnika spretnega in samostojnega, za mešano delo. lažja zlatarska in opt. popravila. s popolnim orodjem, iščem za podružnico fRabV Ja.n-ko Jazbec. Crikvenica. 8J73-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dlo. Vajenca ia slikarsko obrt sprejme Vinko Otorepec, Domobranska cesta 1. 8105-44 Učenko k strojnemu pletenju sprejme Slamič, Vič-Glince — oesta XV štev. 8. 8303-44 Meha,.ik kl je prekinil obrt. Išče mesta svojemu vajencu, kl Ima že poldrugo leto učne dobe. Je zelo vesten ln marljiv. Gre tudi k ključavničarju. — Ponudbe na naslov: — Dekleva — 2iri. 8056-44 Friz. učenka čista, samostojna delavka, Išče mesta za nadaljnjo učenje v Mariboru ali okolici 8 hrano ln stanovanjem. Prida Okorn, Jenkova 13, Ljubljana. 8222-44 Kočijo dobro ohranjeno ali lovski voz, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro in poceni«. 8174-7 Emajliran štedilnik mali, kuhinjski, v dobrem stanju, poceni kupim. Dimenzija največ 50 krat 70, Gregorčič Evgen, Stari trg 28 I. 8146-7 Pisalno mizo po možnosti črno — hi pisalni stroj kupim.. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Taioj 122«. 8197-7 Radio na izmenični tok. boljši fabrikat. Pouudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Radio«. 8-J4S-7 Beseda 50 para, davek 2 Oin. za šifro aH dajanje taslova i Din Najmanlšl znesek 12 Oln biiancist Knjigovodja- lšče popoldansko delo, vodenje knjig, revizijo, korespondenco itd. Ponudbe pod »Dobiček 35« na ogl. odd. »Jutra«. 7288-2 Mlajša kuharica samostojna, kl opravlja tudi vsa hišna dela, želi službo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »Kuharica«. 8077-2 Trg. pomočnica dobra prodajalka manu-fakture, specerije in že-leznine z znanjem nemščine, zanesljiva in delavna moč želi mesto v večji trgovini. Cenjeni dopisi na ogl. odd. ?Ju-tra« pod »Poštena in zmožna. 100«. 7959-2 Prodajalka z dobrim spričevalom išče nameščenje zaradi opustitve trgovine s prvim majem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mešana Ftro-ka«. 7901-2 Šivilja pridna m poštena, išče službo sobarice ali slično. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. $078-3 Kmečko dekle ki bi pomagala pri kuhanju in drugih hišnih delih želi službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8950-2 Mlada postrežnica pridna, vajena vseh del. iš5e zaposlenje. Sprejme tudi samo ribanje a.li pranje. — Usnjarska ulica 1. 8038-2 TAKA JE KAMERA KI STANE SAMO DIN #3 A slike, ki jih boste napravili z njo bodo Se lepSe. S kamero Kodak laby - Brownie boste imeli trajno veselje. Pri vsakem foto-trgovcu si lahko to kamero podrobno ogledate. Pri uporabi je popolnoma preprosta, zato bodo vedno posnetki posrečeni. Format slike 4X6.5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. Gospodična srednjih let Ima veselje do gospodinjstva, želi mesto gospodinje. — Zmožna je vsakega dela in kuhe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalna in dobra služba«. 8166-2 Gospodična začetnica, nudi 3000 dinarjev kavcije (proti aranciji tudi več), za stalno službo v pisarni ali službo blagajničarke v trgovini. Brez kavcije sprejme tudi mesto brezplačne praktikantl-nje. Dopise pod »Začet-nioa« na podr. »Jutra« Maribor. 8074-2 Damski-brivski pomočnik prvovrsten. Išče nameščenje s 1. majem. — Prednost Dalmacija. — Ponudbe pod šifro >On-duler« na podr. »Jutra« Maribor. 8333-2 Gostiln, kuharica samostojna gospodinja želi službe v gostilno ali menzo. Vzame tudi kuhinjo v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Za 1. maj«. 8344-2 Šofer-mehanik vesten, z večletno prakso ter letnimi spričevali želi službo. Izven vožnje bi opravljal tudi druga dela. Cenj. ponudbe na J. E. poštno-ležeče pošt. Gor.. Sv. Kungota. 8075-2 Perfektna šivilja gre na dom za 20 Din dnevno. Fino delo kostum ln obleke. Pismene ponudbe pod »številka 7888« v vj^eh poslovalnicah »Jutra«. 8091-2 Kdo bi spre jel v službo trg. pomočnika, j vajenega vsega dela. — i Sprejme kakršnokoli zapo- j slenje. Ponudbe na oglas. ' oddelek »Jutra« pod šifro i »Delaven«. 8031-2 j Prvovrstna kuharica z večletnim spričevalom želi zaposlenje samo pri boljši privatni družini. — Ponudbe na osladni oddelek »Jutra« pod »Gospodinja«. č3!T-B 1000 Din dam onemu, kl ml priskrbi stalno službo sluge, — skladiščnika ali kaj sličnega. Nastop službe takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Ju-tra-.< pod »Priden ln zanesljiv«. 8286-2 Kateri stavbenik bi sezidal mizarsko delavnico. Plačamo polovico v gotovini, ostalo v hranilnih knjižicah. — Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva. 8249-3 Čevljarski prikroje valeč dobro lzvežban v vsakem delu, samostojno voditi tudi večjo delavnico, želi službo. — Naslov: Pere, Kamnlk-Graben. 8272-2 Ni še prepozno! čeprav se bližamo že petemu mesecu v letu, vendar Se ni treba obupati nobenemu — saj je še zmerom Cas: z vsakim dnem lahko postaneš naročnik ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE EN SVET«, ki te bo razvedrila m poučila! Dekle vajeno vseh hišnih del, kl ima veselje za gospodinjstvo. ljubiteljica otrok — išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nastopim lahko takoj«. 8U34-2 Izueena šivilja vajena tudi kuhinjskih del, išče službo. Ponudbe na naslov: Neža Tanko, Nemška vas pri Ribnici. 8315-2 Dekle pridno ln snažno, lz poltene kmečke družine, brez staršev, stara 17 let, želi stalno službo pri meščanski družini kot začetnica. Pojasnila daje Lenard v St. Vidu nad Ljubljano — telefon 39S4—3965. 8069-2 Učiteljska abitnrijentka išče službo vzgojiteljice ali v pisarno. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Marljiva«. 8072-3 Zakonski par pripraven za vsako delo, iš5e službo za takoj — tudi izven mesta. Rudnik št. 30 — Ljubljana. 7988-2 Trg. pomočnica s triletno prakso v špece-riji. manufakturi in železnim, želi službo v trgovini v mestu ali na deželi Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pomočnica«. 7996-2 Službo hotelskega vratarja ali sluge Iščem. Govorim slovensko, nemško, francosko, Italijansko ln nekoliko rusko. Star 6«n 30 let, vofaSčlne prost. Ponudbe na podr. »Jutra* Maribor pod »Pošten ln zanesljiv«. 8069-2 Prodajalka stara 23 let. z večletnimi spričevali in nekaj kavcije, želi premeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8033-2 10.000—15.000 Din posodim brez obresti tistemu, ki ml preskrbi službo sluge, skladlščnl-ha, nočnega čuvaja aH kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalno«. 8137-2 Fant z dežele 16 let star, išče službo kakršnokoli. Naslov: — Zelena jama, Detelova 12, pritličje. 8157-2 Fina šivilja ~ gre takoj na dom, po zelo nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. __8154-2 Postrežnica vajena vseh hišnih del — tudi šivanja, išče službo. Poizve se na Sv. Petra c. st. a. ais^a Mesarski pomočnik 30 let star, priden in pošten, išče kjerkoli službo. Ponudbe na naslov: Rad-ko 2umer, Dolenja vas 8, pošta Selca nad Skofjo Loko. 8061-e Službo čuvaja v gozdu ali temu kaj sličnega Iščem. Sprejmem tudi nočno. Sem pošten, trezen, star 27 let, samski. — Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Trezen«. 8043-2 Dekle pridno, strogo pošteno, zdravo, staro 19 let, — išče službe za vse. Gre v pomoč gcrpodlnjl al' k otrokom. Ponudbe nn oel. odd. »Jutra« pod »Zvesta«. 8161-2 Natakarica poštena in pridna, srednjih let, zmožna kavcije, išče službo izven Ljubljane. Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljša moč«. 831S-2 Boljši mizar išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Dravi je«. 8231-2 Korespondenco aneležko. francosko, nemško in italijansko vam uredim v popoldanskih urah. Lastni stroj. — Ponudbe na oglasni oddelek vi u tra« pod »Točno«. 8338-2 Kuharica ; srednjih let. ere kamorkoli za gospodinjo. Anica — Poeelska zveza, Miilo-Sičeva e., Ljubljana. 8258-2 Šivilja i večletno prakso, se priporoča za delo plaščev. oblek in kostimov za dečke in deklic«. Naslov v vteh poslovalnicah Jutra. 83(112-2 Kontoristmja ( večletno prakso, l S l • j nameščenje v pisarni — j event. kot blagajničarka ! Gre tudi na letovišče. Po-: nudbe na oglasni oddelek »Jutra« ppe-karna Tavčar Feliks, Vodice nad Ljubljano. — V plačilo 6prejme tudi hran. knjižice Mestne hranilnice v Kamniku. 7944-6 Razprodaja Je le še do 7. maja. Blago se proda po vsaki primerni ceni. IstoLako tudi Werthean-blagajno št. 2 ln inventar. A. Per-sche. Marijin trg 8. 8181-6 Rolleiflex predzadnji model 6X6, prodam. Poizve se pri A. St E. Skaberne. »»6-6 Za stavbno serijo najtopleje priporoča nakup potrebnega materijala, kakor okovja, cementa, betonskega železa, žičnikov, žice. trstja, oprem za stranišča in kopalnice, cevi itd. ltd. po brezkonkurenčr.ih cenah specialna trgovina železnine Jos. Z alta £c Comp., Ljubljana, Tyrševa cesta 9, poleg Nebotičnika. 8143-6 Otroški voziček globok, košara in gramofon poceni prodam. — Celovška cesta 179. 8337-6 Štedilnik v najboljšem stanju za 400 Din proda Gmajnar, Stožiee 86. &>i6-6 Izredno dobro in poceni oblačila, moško perilo itd. dobite najbolje pri Pre-skerju. Sv. Petra cesta 14 SI-6 Otroški vozički spomladanski modeli došli S. Rebolj & drug Gospoavetska cesta št. 13 103-6 Posnemalnike brzoparilnike na obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 35. Sprejmemo potnike. 133-6 Vrtne klopi nove, masivne, 5 komadov poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8039-6 Trgovsko opremo kompletno, novo, krasno izdelano, in avtomatsko tehtnico ugodno proda Franc Kuhar v fcaJcu. 8006-6 Apno z drvmi žgano, beilo, za gradnjo ln kemično industrijo, zeio mastno, brez Mg prodaja 15 ton dnevno apnenica Dobre-polje. 8010-6 Do 2. maja prodam 1 Bledermayer ogledalo, salonsko garnituro, 2 postelji, nizko omaro, venezlanska ampel stenska ura, slike ln razne druge predmete. Marijin trg 3.-II, levo. 8180-6 Starinske kozarce in stole prodam. — Naslov r vseh poslovalnicah »Jutra«. 82S54 Renomirana tvornica desertnlh vina, ma- raškina 1 likera treba za cljelu Dravsku banovinu sposobnog, poštenog i agilnog zastrupnika uz proviziju. D obzir dola-ze oni, koji su u 6llčnoj branši več radili 1 koji ima ju dobrih trgovačkih veza. Ponude molimo poslati na: »Daima« tvornica marašklna 1 likera, d. s. o. j. Split. 8304-5 Trgovsko opravo lepo, modno, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8347-6 Starinsko skrinjo po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutrac. 8198-6 Otroški voziček globok in več skoro novih moških oblek prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8168-6 Ugodno naprodaj rabljena fems^ in moška kolesa, otroški vozički, šivalni stroji in še nešteto različnih drugih predmetov, kl odgovarajjo večkrat novim pri »Promet« (nasproti Križevniške cerkve). Tja pošljite tudi predmete, katere želite prodati. 8147-6 Šivalni stroj Pfaff, pogrezljiv, nor, za 3000 Din naprodaj. Gosposvetska 14, dvorišče levo. 8227-6 Fotoaparat 6 ln pol krat 9 Nagel 4.5 na plošče prodam ali zamenjam za 10 krat 15. Poizve se: Rožna dolina c. Vm 3. vl-sokopritL 8224-6 Otroški voziček lep, moderen, siv, v zelo dobrem stanju, poceni naprodaj. — Gaje-va 9; II., vrata 12. 8207-6 Kopalne ledi za sednje kopeli, trpežne in trajne nudi po 130 Din A. čokert, — Ljubljana, Vidovdanska cesta 1. E206-6 RoUeiflex 1930 Zeiss Tessar 1:3.8, f7.5, Compur, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tudi na obroke«. 819S-6 Športni voziček proda Kajfež, Omar jeva ulica čtev. 4, Ljubljana. ' 8194-6 Vrtno utico in zajčje hlevčke dobro ohranjeno prodam. Vprašati na Tyrševi cesti št. 34. 8260-6 Lestenci primerni za Sokolski dom. dvorano ali večjo sobo, cano naprodaj. — Vprašati upravo hotela »Slon«. Istotam se dobe dve Izložbeni okni in vrata kompletno. £278-6 Mlin (prenosni) za šrot in moko, na krogličnih tečajih. Pionir, navojna rezila, veliki kroglični tečaji, redukčnl ventili, se ceno proda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8110-6 Naprodaj v trgovini ▼ Medvodah št. 9a sledeč: 1 ura, stenska, z u težami in različno novo pohištvo iz hretega lesa. 8100-6 Spalnica preprosta, skoro nova, m plinski kuhalnik poceni naprodaj v Puhar-jevi ulici it. 5, pritličje, desno. 8191-6 Baročno ogledalo bi druge starine prodam. Naslov v trafiki Tivoli. 8295-* Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Staro kolo ne kupujte, saj dobite » malo denarja že novo pri S. Reboij & drug Gosposvetska cesta št. :3. 103-i'l Beseda 1 Din, davek Z L>io, za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dobro kosiio ob 2. sveže pripravljeno, iščem od 1. maja 1935 naprej v j U/',nem dc.u Ljubljane. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šilro »Kosilo«. 8226-14 Gospode in gdč. sprejmem na dobro meščansko hrano. Dnevno 9 Din. Istotam oddam skiadišče šef, Sv. Petra cesta 38. 8o00-14 Otroški voziček globok, naprodaj — Medvedova štev, 8, dvorišče. 8309-6 Električni kabel za zidavo, 60 m dolg — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovali. »Jutra« Vdova - upokojenka srednjih let. v svoji hiši, lepem trgu, brez otrok, sprejme gospdge Detroit, brezhiben, 5 sedežen, odprt. zelo dobre stranice, prostran in zelo močan, najbolj pripraven za trgovca, tudi za prevoz blaga naprodaj. — Cena zelo ugodna. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: — »Trpeien«. 8064-10 Motorno kolo Puch, z novo gumo, v zelo dobrem stanju proda Mirko Baraga, Slovenski Javor-aik. 7I13S-10 Kupim avto dobro ohranjen, brezhiben, 4 do 5 sedežen. — Ponudbe pod »Gotovina« na ogl. odd. »Jutra« na Jesenicah. 8336-10 Mesarijo dobro idočo, vzamem najem, event." tudi kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8018-17 Pekarno v manjšem mestu ali večjem trgu vzamem v najem Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 80.6-17 Auto »Lincoln« 7 sedežni, limuzina. — malo rabljen., ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8257-10 Motorno kolo Harley - Davidson s prikolico, 1000 ccm v brezhibnem stanju, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna prilika«. 8305-10 Bugatti 4 sedežni ter limuzina z malo porabo ln 2 tonski Ford poceni proda Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 8268-10 Ugodna prilika nova limuzina, prvovrstne znamke, globoko pod nakupno ceno tudi proti hranilnim knjižicam naprodaj. Ponudbe pod »Slučajno« na ogl. odd. »Jutra«. 8267-10 Gostilno v trgu oddam v najem. Oglasijo se naj le osebe, ki imajo osebno pravico. Pot.ebno je tudi nekaj denarja. Ivana Muhry, (Stegenšek) — Slovenske Konjice. 8315-17 Gostilno v sredi Maribora oddam v najem. Inventar se odkupi v gotovini ali s hranilno knjižico dobrega zavoda. Gostilna je dobro idoča in z lepimi lokali, stoči letno 140 hI. Naslov v podr. »Jutra« Maribor. _ 8331-17 Gostilno eno najbolj prometnih v centru Ljubljane oddam takoj v najem. — Nizka najemnina, večletna pogodba. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8316-17 Hranilne knjižice kupite ali pa prodaste ln Vaše dolgove pri denarnih zavodih poravnate s knjižicami najugodneje potom Bančno kom. zavoda Maribor, Aleksandrova št. 40. Za odgovor 3 Din znamk. 8326-16 10.000 Din posojila proti primernim obre stim, iščem na vknjižbo posestva ln gostilne v Mariboru. Povratek 1000 dinarjev mesečno. Ponudbe na ogl. odd. »Ju tra« Maribor pod »Sigurno jamstvo«. 8327-16 300.000 Din vlogo Ljubljanske mestne hranil niče prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotovina ali vknjižba«. 8:55-!* Knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske, kupim. Ponudbe pod »Manjši znesek« na oglasni oddelek »Jutrat. 8353-16 200.000 Din posojila za dobo 3 mesecev iščem proti visokim obrestim in trikratni garanciji na nepremičnine. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posojilo«. 8044-16 Družabnika s hranilno knjižico 40.000 Din sprejmem. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zaslužek«. 8070-16 Hranilno knjižico Kmetske posojil, v Ljubljani. z vlogo 75.000 Din prodam proti gotovini. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7912-16 30—50.000 Din iščem v gotovini ali knjižicah Mestne ali Kmetske posojilnice. — Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod »Ugodni pogoji 30.000«. 8139-16 100% plačam za vlage Mestne ln Banovina K.e hranilnic« ljubljanske na mesečno odplačevanje. Garancija nepremičnine vredne en milijon. Ponudbe pod »Ugodno 100 odst.« na ogL odd. »Jutra«. 8098-16 Vlogo posojilnice Vače prt Litiji 100.000 ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodno 100.000«. 8099-16 ■jO.OOO Din ka\ci.jf položim za primerno zaposlitev, tudi kot soudeležbo v gostilniški obrti sprejmem. Dopise na podr. »Jutra« v Mariboru pod »V Mariboru«. 8075-16 Družabnika za trgovino s sadjem na veliko v tuzemstvu in za eksport s kapitalom 25 do 50.000 Din iščem. Ponudbe pod šifro »Ljubljansko tržišče« na ogl. odd. »Jutra«. 8216-16 Trgovski lokal odd« ▼ svoji palači Aleksandrova c. — Beethovnova ulica zavarovalnica »Dunav«. — in formacije is to tam v družbeni pisarni. 8196-19 Velik lokal v najprometnejšl ulici centra Ljubljane po nizki ceni oddam, pripraven za damskl frizerski salon ali drugo obrt. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 8317-19 Trgovino I mečanim blagom, na prvovrstni točki v Ljubljani prodam. — Ponudbe resnih reflektantov pod »Redka priložnost« na ogl. oddelek »Jutra«. 8307-10 400.000 gotovine želim absolutno varno naložiti v podjetje, ozi roma kupim večjo stavbo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Trgovec 40«. 8221-16 Kupim vlogo ljubljanske Kreditne banke ali ljubljanske Mestne, v.-ak znesek. — Ponudbe pod »Sokol« na ogl. odd. »Jutra«. 8234-16 Knjižico Ljudske posojilnice v Brežicah, z vlogo 15.000 Din prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Brežice 15.000«. 8606-16 r/ Seseda 1 Din, daveb 2 Oln ra šifro al) dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Prostorno skladišče s pisarno kolodvor okraju iščem l. %ii 16. junijem Po nudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Prostorno« 7729-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din. Ugodna prodaja: Valvasor, komplt., 4 knjige, 1689. Jusoi allge-meine Weltgeschichte, komplet. 13 knjig, lex. lorm., usnje, 450. Broek-haus Kane. Lex. komplt. 17 knjig, komplt. 450. — Wolf, Natur a Is Arzt und Helfer, kompit. 250. — Janisch, Lexikon von Steiermark, komjplt. 3 knjige, 350. — Grillpar-zer samtl. Werke, — 5 knjig, platno, 120. — Meyer Kleines Konv. Lex.. komplt. 6 knjig, usnje, 450. — Illustr. Geschlchte des Welt-krieges, komplt. 9 knjig, 4o, 450. — Langenscheidt Methode Engl., komplt., 250. — Langenscheidt Methode Franzosich, — komplt., 250. — Sachs-Villatte. encykl. Worter-buch, 2 knjigi, komplt. 350. — Muller B., Fa-milieinarztin, komplt., 350. — Ferrol, neues Rechnungsverfahren, 65. — Hacklaender Werke polplatno, 28 knjig, i 15. — Mearrvat Werke, polplatno. 20 knjig, t 15. — Dumas Werke, polplatno. 23 knjig 4 25. — Warren Werke, polplatno. 6 knjig. 120. — Immermarm Werke. 10 knjig, polplatno, 200. — Illustr. Konv. Lexi-kon komplt., 10 knjig. 4« Form. 250. — Fuohs Slttengeschtchte. 6 knjig komplt.. platno. Fuchs Gesch. d. erot. Kunst. 2 knjlsrl. komplt., platno. »Domovina«, Čelie. 8319-8 Pohištvo Beseda 1 Din. daveh 2 Din. *a šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Oin Staro pohištvo dobro ohranjeno (za nižje sloje) poceni prodam. Ogleda ln kupi se v ponedeljek 29. aprila od 10. do 13. ure na Sv. Petra cesti 74. 8185-12 Seseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslovi 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Vsi k Lasanu na domačo zabavo v Šiški. Gostilna Dalmacija. Do bro vino in jedila po nizki ceni. — Lasan. 8354-18 Gostilna pri »Panju« Ljubljana, Vegova ulica št. 10 se priporoča danes ob priliki javnega sheda na Kongresnem trgu, kjer boste najbolje postreženi z raznimi jedili in pijačami. Igra ves dan klavir. — Lep senčnat vrt, balinišče. Se priporoča gostilničar Tone Huč. 8264-18 Beseda 1 Oln, davek 2 Oin. ca šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Vlogo Ljubljanske mestne hranilnice. cca 30.000 Din. orig. prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo ugodno 888«. 7839-16 Gospodična preprosta in poštena, prosi dobrosrčnega gospoda denarnega posojila. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrnitev«. 8186-16 Družabnika manufakturista, mlajšega, ki ima veselje do potovanja, z gotovino do 80.000 Din, sprejmem v solidno uvedeno podjetje. Pismene ponudbe na o gl. odd. »Jutra« pod »Edinstvena prilika«. 8144-16 Hranilno knjižico z vlogo do 100.000 Din od Mestna hranilnice ljubljanske kupim proti takojšnjemu plačilu. — Naslov: »Murka«. Bled št. 81. 8104-:6 Trgovski lokal manuf.ikt.uro. na Jeseni caii na Gorenjskem oddam inventarjem v najem. — Vila Pranja. Slomškova ulica 2. 7541-19 Beseda 1 Din, davek 2 Dio. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimar jšl inesek 17 Oin. Lepo malo posestvo z dobro idočo gostilno, oa glavni cesti tik večjega trga, »odnije, oddam v najem za daljšo dobo. Po treben kapital 30—40.000 Din. Ponudbe na podruž nico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Tik trga«. 7135-20 Posestvo z gostilno na prometnem kraju ob državni cesti, vsled bolezni prodam za 85.0<>0 Din. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7115-20 Pritlično hišico z leno solnčno lego. — električno razsvetljavo ln vodovodom, 20 minut od železniške postaje Otoce, 2 sobama event. tudi s kuhinjo ln vrtom oddam z vso opremo v najem. Ogled pri ge. Fister, Ljubno 87. — Gorenjsko. 6965-20 Parcelo 520 m5, ▼ najlepšem kraju mesta prodam. — Strell&ka uL 35. Ogled od 9. do 10. ure dopoldne. 8176 20 Hišo s pekarno dobro vpeljano, na prometnem kraju, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobra točka«. 8158-20 Kupim posestvo srednjeveliko ali manjše. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Prednost ljubljanska okolica«. 8176-30 Stavbne parcele naprodaj v St. Vidu (Viž-maTiihl od 7 Din naprej. Elektrika in vodovod. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 80W-30 Več parcel za stavbišča, pri kolodvoru Vižmarje prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila d.iio Andrej Kresrar v St. Vidu št. 59. 1659-20 Mesarsko hišo tik Maribora za lfiO.OOO — posestva, gostilne ln hiše prodaja Posredovalnica v Mariboru, Slovenska ulica št. 36. 8'dl-iO VeHko parcelo aofcnčoo, pod Rožnikom (a stavbnim dovoljenjem) poceni naprodaj. Plačljivo v gotovini, deloma v obrokih. Dopise pod »Lepi dom 70« na ogL odd. »Jutra«. 8359-20 Gradbeno podjetje kl ml zgradi dvostano-vanjsko hišo za knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, naj pošlje naslov na ogl. odd. »Jutra« pod »Za knjižice ln gotovino«. 8260-20 Tristanovanj. hiša nova, naprodaj 5 minut od avtobusne postaje. — Studenci pri Mariboru — Gregorčičeva ulica št. 32. 8335-20 Še nekaj parcel lepih in solnčnih, ob Ger-bičevi ulici naprodaj. Pojasnila daje K. Jurman, optik v Ljubljani. 8258-00 Trisob. stanovanje komfortno, r sredini mesta oddam t L majem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8urt7-31 Kletno stanovanje 2 sobi, kuhinja, kloset, oddam s 1. majem v Mostah, Ob Ljubljanici št. 7 7967-JI 3 stavbne parcele po 14—16 Din prodam. — Dravlje št. 62. 79S4-20 Enodružinska hiša s hlevom, v Savinjski dolini poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnirah »Jutra«. 7883-20 Dobro idočo gostilno v najlepšem kraju Sloven skih goric, s krasnim po sestvom prodam ii proste roke Ponudbe na podruž nico »Jutra« v Mariboru pod značko »200.000 Din«. 7436-19 Industrij, podjetje srednje, živilske stroke, do bro idoče. radi starosti za dve tretjini '-ene naprodaj. Potreben kapital 500.000. tretjina hko ostane. — Zwitter. Maribor, Stritarjeva št. 5- 7036-10 Loka] ozir. stanovanje oddam t majem Vprašati v Stre-liški ulici štev. 32/1. 8028-19 Kupim knjižice ali dobroimet.ja Ljubljanske kreditne banke, _ proti takojšnji gotovini. Najnižje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Banka«. 8096-16 Prodaja na knjižice Ljubljanske kreditne banke vsakovrstno manufak-turno blago Ljubljanski oblačilni bazar, Mestni trg št- 6. 8131-16 Lep lokal v sredini mesta Celja na prometni točki oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8065-19 Gostilno s posestvom ali brez prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8035-19 Vloge Ljnbljanske kreditne banke 50, 100 in 300 tisoč Din proti 66 % gotovine proda Kreditbiro, od jel H. Za greb. Jurišičeva 7. 7966-16 Vložnice Ljubljanske kreditne banke na 100.000 Din, prodam za 65.000 Din v gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »jutra« pod »Vložne«. 7955-16 Konkurza poravnave s plačanjem dolgov v gotovini ali knjižicah — posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, dav čne zadeve, revizije, bilan ce in vse druge trgovsko-gospodarske posle izvede in zvedeniška mnenja oddaja konce-sijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Komenskega ulica štev 17 (Za pismeni odgovor 3 Din v znamkah.) 7948 16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice ljub Ijanske okolice, do 350.0(k) Din kupim na obroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva naložba«. 7940-16 Vložnice vseh bank n3kup. prodaja in zaloga, vseb vrst posojila kulantno in zanesljivo »Financier«, Zagreb llica 9 Telefon interurb. 44-09 Naročila z dežele se izvršujejo takoj. 138-16 Vložne knjižice bani-- kupujemo in prodajamo pr najboljšem tečaju in ii plačujemo takoj v gotovini 'oslovnf zavod d. d. Zagreb. Praška alica 6/1? tel. int 8£-38 — Naročila i» pokrajine Izvršil i »m<■ oajvestneja. 131-16 Tvrdka A. & E. Skaberne v Ljubljani — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske poso jilnice itd.) 8102-16 Do 15.000 posojila brez porokov dobijo državni, samoupravni in upokojeni uradniki. Vprašanja na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dolgoročne«. 8311 -16 Dvoriščni prostor v pritličju, za skladišče ali delavnico oddam 8 1. majem. Vončina, Križevni-ška ulica 4/II. 8160-10 Dva lokala oddam. Vprašati pri upravitelju hiše na Krekovem trgu štev. 10 (dvorišče). __U1XE-,19 Mlekarno dobro idočo v sredini mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovahnicah »Jutra«. 8341-19 Špecerij. trgovino na prometni točki sredi Ljubljane prodam z zalogo in inventarjem. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod značko »30.000 Din«. 8338-10 V bližini Novega mesta naprodaj ennstanovanfeka hiša z vrtom — in dobro ohranjen šivalni stroj. — Istotam se kupi rabljeno motorno kolo, znamke BSA 350. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod značko »(Prilika«. 7961-30 Zaokroženo posestvo 82 johor, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, gozda in sadnega drevja: redi se 8 glav goveje živine. Nahaja se 1 >4 ure od železniške postaje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »60.000«. 7904-30 Dvostanovanj. viJo iščem v Ljubljani (Mir-Je) s 4 sooami, kopalno sobo, kuhinjo, 2 sobi, kuhinjo, električna luč, z vrtom Posredovalec izključen. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačilo v gotovini 26«. 7920-20 Parcelo ob Tyrševi ce^ti. Sv. Krištof, ali začetek Mir-ja event. majhno parcelo, v centru kupim. — Plavam z vlogami Mestne in nekaj gotovine. — Ponudbe na ogl. odde lek »Jutra« pod »do 100.000«. 8133-20 Vila enodružin., centralna, plin, garaža, velik vrt z bazenom, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8117-20 Vinograd v Zgornjih Halozah (Sv. Janž) v bližini Ptuja, 33 in pol joha. prodam. Vprašati Katarina Plohl-Lerch, Ptuj, Muršečeva št. 4. 7969-20 Hiša z lepim vrtom ugodno naprodaj. Pobrežie. Delavska ulica št. 6 — pri Mariboru 8067-20 Hišo-vilo kupim v bližnji okolici Ljubljane. — Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« [>od »Din 200.000«. 8034-30 Novo hišo z vrtom in njivo, vodovod in elektrika v hiši. v okolici Kranja prodam za 4-.000 Din. Strahin št. 71, pošta Naklo. 8005-20 Enonadstrop. hišo z malim lokalom ln delavnico oddam v najem za 600 Din mesečno v sredini trga Savinjske doline. Elektrika vodo vod. Pripravno za upo kojence. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8066-20 Hišo z gostilno in velikimi prostori, solidno zidano, pripravno za vsako večjo industrijo, prodam na periferiji Ljubljane ob glavni cesti. Event. dam v najem. Naslov se izve v Florijanski ul. 1, trgovina. 8242-20 Novo vilo enonadstropno prodam. — Državni uradniki posebno utrodnost. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 82«! -A0 Hišo z vrtom eno ali dvodružinsko kupim. Ponudbe na ogla-sni odd. »Jutra« pod »Liub-Ijana«. &S50-30 /i Družinsko hišo 2 velike sobe, kuhinja p-edsoba ln pripadajoče prltikline, zelen ladnl vrt, pol orala njlre od dam poceni v najem Bre^prašna leea. Draeros ■stefan. Slivnica pri Ma rlboru. 8071-20 Majhna zgradba v Sp. Hudinji št. 16 je u^p.ouaj p j pokojni lidaisek ji^eiL pooiuuoe spiejcina dr atojan Iviu-u jav. nouu v ueiju, najkasneje qoska ulica 'ftl. 8296-31 Sobo lepe opremljeno a> presno oddam takoj boljšemu gospodu (najraje oficirju) v Vrhovčevi ulici št. 9 — v bližini Tabora. 81133-20 Sobo i V90 oskrbo, po ledji tndi g hrano o d d a in na Medvedovi cesti 35, pritličje. Sostanovalko v lepo sobo sprejm<-m v Gosposki ulici 6, dvorišč« Ogledati med 8. in 1. uro Opremljeno sobico suterensko, strogo separi-r.mo. pri Taboru oddam za 160 Din. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra* 8115-33 Opremljeno sobo lepo. takoj oddam gospodu ali gospodični. Cena po dogo^-oru. — Delavska zbornica III. ai-blr. vrata 31. 8".i'P-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam v Sp. Šiški, Alefev-čeva cesta 22. 8:7.-23 Gospoda sprejmem na vso oekrho e 1. majem na Sv. Tetra nasipu št. i7'-2. Sostanovalko v zračno sobo. —■ Ogledati med 7. in S. uro zvečeT. — Naslcv v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3KI9-3S Sostanovalko spre.ime.m v mirno in zračno w>bo. Naslor v vseh poslovalnicah »Jutra«. Dvosob. stanovanje s pritiklinami. oddam v Rožni dolini, cesta VTTI št. 18. S'.64-2i: Dvosob. stanovanje z balkonom oddam mirni in solini stranki za junij. Podjunska Sp. Šiška. 8373-31 Dvosob. stanovanje solnčno in enosobno s kabinetom in pritiklinami išče v centru Ljubljane ali najbližji okolici za avgust učiteljica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Mir in snaga«. 8200-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom — visokopri tlično, z junijem oddam za 550 Din. Kodeljevo — Ob Ljubljanici štev. 33. 8':82-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, event. tudi kabinet, suho in solnčno. v podpritličju oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8160-31 Stanovanje dvo- ali trisobno, v centru mesta išče maločlan-eka odrasla družina. Ponudbe pod »Avgust« na oglasni oddelek »Jntra«. 8355-31/a Dvosob. stanovanje mirno, čisto in solnčno Išče tričlanska učiteljska rodbina, — mirna stranka za avgust. Odrasli. Ponudbe z navedbo cene pod »Garantirano čisto« na ogl. oddelek »Jutra«. 7574-21a Stanovanje Beseda I Dfn, davek 2 Dh». ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjšl inesek 17 Oln Štirisob. stanovanje s pritiklinami oddam oa Kongresnem trgu št 13 s 1. avgustom event. tudi prej v najem. 7441-21 Štirisob. stanoranje v Kolodvorski ulici, trisobno v Tavčarjevi in lokal istotam oddam z majem. Več pri kamnoseku Vodnik, Kolodvorska nlica 804G-2T Stanovanje obstoječe lz treh sob, kopalnice na plin in pritiklin oddam v Dalmatinovi ulici v III. nadstr. za avgustov termin za mesečno 1150 dinarjev. -- Povprašati Dalmatinovi ul. št. 5 I. od 10. do 12. 8134-21 2 stanovanji 5—6sobno v centru in 4-sobno na Tjrševi cesti takoj oddam." Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Krasno«. 7896-2d Enosob. stanovanje manzardno, s 1. avgustom oddam na Bleiweisovi cesti 9/H, levo. »134-31 Moderno stanovanje 3 sob, kabineta, kopalnice, sobe za služkinjo, pritiklinami, centralno kurjavo, plinskim štedilnikom, v sredini mesta, oddam 1. maja. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8125-21 Trisob. stanovanje v viU na deželi s kuhinjo ln vsemi pritiklinami, vodovod. 5 minut od žel. postaje, se odda s 1. junijem. Ugodno za upokojence ali letovišč ar je zaradi mira in dobrega zraka. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8122-21 Stanovanja enosobno in dvosobno z majem ter štiri«obno z julijem odda »Saša«, Vidov-da-nska 1, med 13. in 14. uro. 8:134-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8320-21 Štirisob. stanovanje solnčno, z etarn-o kurjavo in verando oddam z majem ali kasneje. Na-slov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8299-31 Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro a!f dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Sobo lepo opremljeno, 8 sepa-riianim vhodom, na ulico, oddam na iv. Petra cesti Separirano sobo lepo opremljeno, šolnino. oddam takoj. Parket. elektr. luč, vhod a hodnika. Cesta 29. ok-t-obra (Rimska) 2. levo, II. nadstr. 8087-23 Opremljeno sobo poceni oddam. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 891(4-9! Opremljeno sobo tik kavarno »Evropa« o+ dam stalnemu in solidna mu gospodu. — Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«. 8"»4h33 Gospod i čt ii oddam sobo s pocseibrmn vhodom, elektriko m pae-kn.om. Karlovška c. 20, desno. 8329-38 Sobo lepo opremljeno, s souporabo kopalnice oddam s 1j5. majem stalnemu gospodu v Slomškovi ul. L2, III. nadstr. WJ6i>-33 Dvosob. stanovanj* s knhinjo, iščem s 1. ali 15. majem. Po možnosti centrum. Svetlo in zračno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dvosobno«. Solnčno sobo lepo opremljeno, b {osebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8173-33 Opremljeno sobo poceni odda Ceglar. Hrenova ulica 17. a:?^-J3 Opremljeno sobo odda Kastelic, Kariovška cesta 15, pritličje, levo. 8H5S-i33 Čedno, zračno sobo s [»osebnim vhodom, v sredini mesta oddam dvema stalnima gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8:43^33 Sobo lepo opremljeno, s telefonom. oddam s 1. majem v centru meeta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra« 8J35-38 Sobo lepo opremljeno, s porednim vhodom, oddajn solidnemu gospodn na Taboru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8333-38 Sostanovalko sprejmem proti nizki najemnini. Trnovski pristan št. 16. 832-lom 9 stopnišča oddam v i*ražakovi ul. 10II desna 82«-32 Sostanovalca HSfem v separirano sobo. Naslov v vseh posloval. »Jutra«. S2S7-23 Opreml jeno sobo od dim £06podn ali dični takoj ali ? prvim aprilom za 150 Din. — Dolenjska oesta 10. 8543-23 Sobo t vhodom h stopnišča, e«nter, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 8360-83 Opremljeno sobo t posebnim vhodom v I. nadstropju oddam la 150 dinarjev. Marija Ujfič. Aleševčeva 22. 8355-33 Sobo poleg opere oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8"i40-33 Solnčno sobo mimo, boljšo, v novi stavbi na Re«ljevi cesti oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Informacije v trgovini »Koloninle« Vodnikov' trg 2. 8450-33 Prazn o sobo oddam joepodični. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8319-33 Elegantno sobo »olnčno. mirno, oddam takoj. Hauszer, Staničeva it. -20. S270-23 Prazno sobo v I. nadstropju ob stopnišču oddam tnko; ev. za pisarno. Kralja Petra trs S. S275-33 UM Beseda 50 para. davek 2 Din irs šifro ali daianie naslova J Din Naimaniši tnesek 12 Din Opremljeno sobo » posebnim vhodom, v ceni 160 Din. išče mirna in snažna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod >Ne daleč«. S0S3-23/a Sobico i!fe ?n«podična za takoj. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Uradnica«. 80G2-23/a Državni uradnik želi znanja naobražene ln simpatične gospodične do 24 let v svrho skupnih izletov ter poznejše ženitve. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Dober tovariš«. 8329-24 Beseda 2 Din. davek 2 D1d za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimaniši ineseli 20 Din. Mlad trgovec v lepem kraju na deželi, želi v svrho ženitve spo znati simpatično, pridno, po možnosti trgovsko izobraženo dekle čedne zunanjosti. s primernim pre moženjem. od 19 do 24 let staro. Ponudbe s sliko na oglas, oddel. »Jutra« pod • Resnost 1935«. 7665-35 Vdova s hišnim posestvom — se želi poročiti z državnim nameščencem ali velepo sestnikom z nekaj gotovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Vdova s posestvom«. 7975-23 Beseda 1 Din, davek 2 D! , za šifro ali dajanjt naslova ' Dio Najmanjši tnesek 17 Dio. Resaste foksterierje čistokrvne, proda Ivanka Kordon, Gor. Logatec. 8002-27 Lovska psi ca dreslrana, izredno lepa, 22 mesecev stara takoj naprodaj, ker lastnik ne gre več na lov. Naslov pove anončni biro Sax. Maribor. 8095-27 Folisterijerje resaste, čistokrvne, proda Ivanka Kordon, Gor. Logatec. 8003-27 Kuharica želi znanja — najraje z driivnim uslužbencem — tudi vdovcem, kateremu je za mimo in skrbno gospodinjo. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »31. pomlad«. 793S-Ž3 Sepiarirano sobo iščem s 1. majem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Akademičar-k.a«. 80S3-S3/a Solnčno sobo f souporabo kopalnice, v bližini lekarne Romotar na Viču, išče gospodična. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solidna«. 8:05-23/a Opremljeno sobico s separiranim vbodom, v bližini Tivolija, išče gospodična s 1. majem. Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svetla in snažna«. S".8S-33'a Poročenca brez otrok fS?et3 v sredini mesta dve opremljeni sobi s kuhinjo ali z uporabo iste. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 1935«. 8-330--;»,/a Gospod išče sobo ( 15. majem: po možnosti t vso oskrbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zračna soba«. S3?0-23'a Večjo prazno sobo čisto, » visokem pritličju ali T nadstropju v eeo tru m^sta 1 š č e solidna »tarejšs gospa. Ponudb-na oerlas oddelek »Jutra« p^ šifro »Separiran vhod b elektrika«. 75S9 Prazno sobo z vodovodom ln k! obetom ali enosobno stanovanje išče uradnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Novo pohištvo«. S339-23a Preprosto sobico toda čisto Iščem za takoj fevent z vso oskrbo) Ponudb? na oglasni odd. »Jutra« nod »Miren 100«. 8297-23* Beseda 2 Din. davek 2 Din ta iifrc ali jaianir naslova 5 Din Nafmanl?! tnesek 2fl Din Inteligent simpatičen, nezadovoljen v zakonn želi znanja z ena ko mlajšo damo Ponndbe na oglasni oddelek .Jutra pod šifro »Temperament« S'27 ?-! želim znanja £ inteligentnim gospodom ie mogoče z avtom noplse pod zr«.'1' ► Avto« na ogl. oddelek »Jutra«. 8311-24 Kmečki sin varčen in delaven. star 29 let, s 30.000 Din gotovine. želi poročiti primerno dekle z majhnim posestvom ali primerno gotovino. Dopise po možnost; s sliko, ki se na zahtevo vrne, na osrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo življenje«. 7965-25 Trgovec star 26 let. želi poročiti "e-podlč. ali čvrsto vdovo. Provinciialke prednost. Cenjene ponudbe prosim s sliko. katero častno ln diskretno vrnem, pod šif-o »Ni sra-mota« na ogl. odd »Ju tra«. 8016-25 Xa,jdiskretneje posredujemo ženitbe — možitve. Prospekte razpošiljamo proti predplačilu 10 Din v znamkah. »F1DES, Zagreb. Tkalčičeva 4. 7952-25 Želim se seznaniti z gospodično, vdovo ali ločenko brez otrok, ki je vajena gospodinjstva in gostilne z nekaj gotovine. Dopise prosim pod »Samec 50« na ogl. odd. »Jutra«. 79C4-25 Z gospodom 30—i/) let starim, ki ima stalno službo ali posestvo — se želim spoznati. Dopise pod »St. 40Pt na ogl. oddelek »Jutra«. 8020-35 Gospodična šivilja želi poročiti starejšega gospoda. od 46 let dalje — tudi vdovca. Ponudbe na ocrla«. oddelek »Jutra« pod »Šivilja 1456«. 8131-25 Nevesta i7. okolice Maribora — ki ima hišo ali sredstva, naj pošlje naslov na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Državni nameščenec«. 8068-25 Soliden podjetnik z milijon, premoženjem brez dolgov, 30 let star, v Ljubljani, poroči premožno, poštene dekle. Tajnost zajamčena. — Resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepo življenje v novem domu«. 8151-25 Resno primemo znanje Išče imovlt trgovec. Častna diskrecija. Ponudbe pod »ženitev 29« na oglasni odd. »Jutra«. 8103-25 Izobražena ločenka ne po svoji krivdi, stara 33 let, brez otrok, prikupljive zunanjosti, učiteljica vezenja. se želi poročiti z inteligentnim dobro situira-nim starejšim gospodom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »jutra« pod »Dobra gospodinja«. 8235-25 Gospodična želi znanja z resnim inteligentnim gospodom. v svrho skupnih izletov in sprehodov. Dopise na ogl oddelek »Jutrac pod šifro »Osamljena«. 8382-25 Ločen gostilničar v zelo prometnem krajn Maribora, želi znanja v svrho povečanja prometa, z ločenko ali vdovo s pri mernim kapitalom Posre dovinje izključeno - Po nudbp na podružnico Jutri v Mariboru pod »Rnljša bodočnost« 832$-.5 2 para 'samca-! stara 1 leto, po '.ffO Din proda Ft. jane-žič. Domžale. 8".9o-i7 Beseda 1 Din. -"avek 2 Din. ra šifro ali daianie naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Fotografski atelje * popolnim inventarjem ze lo ugodno nrodam Naslov v vseb poslovalnicah .Tutra 7976-30 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek <7 Din. Hočete imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila — ako nam pošljete znamko za odgovor. »Moj lom«. Ljubljana. Dvorakova S. 8009 31 Sejem v Domžalah je preložen in se bo vršil v torek dne 7. maja. 7997-31 Svarilo Podpisani lastnik Parne pekarne v Ljubljani, Kladezna ulica št. 19. svarim vsakogar, da sem samo jaz upravičen oddati pekarno v najem. Vsi drugi dogovori ln naplačila brez mojega pri-tanka so zatorel neveljavni. Karel šuarmpn. Vevče št. 30. 8142-31 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Oin Srebrne krone staro zlato in sre?>ro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod :z Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Čeme — juvelir Ljubljana, Wo!fova ulica 3 Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Gostilna Ljubljana v šibeniku na obali. Izborna sloven ska kuhinja, ob vsaki uri tople in hladne jedi. prvo vrstna vina. sobe za tujce, vse po zelo zmernih cenah Priporoča se zlasti cenj. trg. potnikom in izletnikom Franja in Andrej Žulian. 6999-3S Beseda 1 Din. davek 2 Dia. za šilro an dajanje aaslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 "'n Parni stroj 28 H. p. s kurilno napravo (Vorieuerung) in jermenik 65 širok, prodam vse v dobrem stanju Ivan Snoj Masary-kova 10, Zagreb. 7898-29 Več pletil. strojev St. 5 in 6 kupi Klemenčli, Ljubljana Yil., (iurioia Ji 8016-29 Mizar ji-industrijalci Prodam vrtalni, stru žilni, rezkalni, poravnalni, bru silni »troj, tračno krožno žago. 38 m kompletne tran^misije. — Martinec, Ljubljana, Prule. 8041-29 Parni stroj 28 HP (Jarmenik s for-fajerungo) 65 širok, v dobrem stanju, prodam. Ivan Snoj, Zagreb. Ma-rovska 10. 7398-29 Navijalni stroj z 12 vreteni ln Dubled pletilni stroj št. 3 ln t>o1. 80 cm. prodam. Informacije: Mela. Erlav-čeva 9. 8254-29 Na knjižice Ljublj. mestne hranilnice dobite čevljarske stroje pri tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana. Gosposvet-ska cesta 2. 5306-29 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šif-o aH daianie naslova 5 Din Naimaniši tnesek 17 Oin ki potuje 14 let z lastnim avtom po dravski banovini in je dobro vpeljan želi sprejeti še kak špecerijski artikel. Naslov pove Aloma Companv d. z o. z. Ljubljana/ 3620 vseh vrst PARCELE posestva i. t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Bealitetna pisarna JOŽE GRAŠEK Ljubljana Gledališka ulica 4. ( nasproti opere ) Telefon int.: 33-04. Za prospelrt pošljite 10 Din v znamk. III Drožista mlajšo dobro moč išče drogerija Wein-berger, Zagreb, Hica br. 6. 3807 MIZARJI stavbeniki Okovje, orodje, klej, kupite tudi na knjižice najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg. 98 GLASBILI)] ppiznana % c£o odo —---— timgfrutono^ M Na JPOPOLNEJŠR in KRALJEVNI DVORNI ,DOBAVITELJ največja domaca razposiljalna tvrdka r. izdelovartje g.lasb'l im glasbenirl prit6kun j Violine____od Din?1rnavzgo? Kitare___• -148.- • Mandoline..- • 98- » i^pmonike-- 75.- • ZRHTEVRJFc ^ŠS&r Havajske k :are, ki ^-motier® hormor„. IMErMEL^HEROlDM] |mi :v:wa am - maribcb st. Izkoristite priliko Da se prepričate, kaj vse se da doseči v relativno kratki dobi s smo-trenim, strokovnim in solidnim delom toda izključno domačim kapitalom in delovno močjo, priporočamo Vam, da obiščete na razstavi Akcije Narodne Odbrane »SVOJ SVOME« v Beogradu, Dečanska ul., šola kralja Aleksandra, II. nadstropje. Prvo jugoslovensko tovarno gume 99Jie(ce*d" Josifa G. čuljkoviča iz Leskovca. 3791 Klasična tekma za pokal 1000 mOj. ki je v Evropi najtežja tekma na cestah, je zaznamovala največji uspeh gum PIRELLI »BELA ZVEZDA«. Najprvič: Plntacuda s povprečno brzino od 114.754 km na uro. Absolutna klasifikacija: Prvih 21 vsi na Pirelli gumah »BELA ZVEZDA«. Kategorija 1100 ccm prvih 24 s Pirelli gumami »Bela zvezda«. » 2000 » prvi 4 s Pirelli gumami »Bela zvezda«. » 3000 » prvih 12 s Pirelli gumami »Bela zvezda«. Zahtevajte ponudbe ln cenike. ADOLF ŠOSTEH, MARIBOR Frančiškanska ulica 11 JUGS-GUMA A, D,, ZAGREB Varšavska ulica Z gangreni Beseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro aii dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 7 Din Pianino ali kratek klavir kupim. Ponudbe z navedbo cene in firme na Poštni nredal 101. pod »Dežela«. 7927 26 Muzika - Ljubljana Miklošičeva cesta 4 prej Knafljeva ulica št. 4-Zaloga Drvovrstnib klavir jev in najcenejša tzposo jevainica Popravila nsla Sevanja »e izvršujejo stro k^vnjaškn In poceni ?Tizkf -ene ir. najmanjša nhro^na odplačila. 14S 26 Dober pianino iščem proti onmerni na ■ emnini Ponudbe na o?l -i.ldelek »Jutra, nnd s:frr. • Pianino«. 8210 2« Star klavir zaradi selitve poceni pro fam Vasi'« r r=eh p" •lovalnicah »Jutra«. S2S3-26 Od leta i9C8-*Q3& Burgit je samo v tej opremi pristen in zak. zaščiten. Burgit vam zanesljivo in brez bolečin izleči v par dneh kurja očesa in trdo kožo na podplatih. V lekarni, drogeriji ali parfumeriji zahtevajte samo Burgit. Cena 4.— do 7.— Din. za podplate Din 5.—. Zahvalnice odklanjamo, ker je zaradi velikega števila njihova objava nemogoča. Glavno zastopstvo Sumita nove isto D. S. Zahvala. Vsem, ki so izkazali kakršnokoli pozornost našemu nepozabnemu papanu U VKEZECU ŠOLSKEMU UPRAVITELJU V POKOJU poti. poklonili vence in šopke, iskrena hvala. nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, ga spremili na njegovi zadnji Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, zdravniku g. dr. De Gleriji za požrtvovalno zdravljenje, g. šolskemu nadzorniku R. Gradniku za poslovilni govoi. gg pevcem učiteljem in Sokolom pod vodstvom učitelja g. Antona Kobentarja. za ganljive žalostinke, nadalje Sokolskemu društvu na Bledu gasilnemu društvu v Ribnem in na Selu. radovljiškemu učiteljskemu društvu za poklonjeni krasni venec, učiteljici gdč. Žitekovi in g šolskemu upravitelju Ivanu šemerlu za vso ljubeznivo pomoč ob tej težki uri Kibno pri Bledu, dne 25. aprila 1935. 3621 Globoko žalujoče rodbine: VREZEC, HRASTNIK fERTNA. BUTKOVIČ. BL5" Vremenski pregled Končno smo dobili teden pravega pomladnega deževja. Saj letos se v tem pogledu ne moremo pritoževati, pomlad je bila dosedaj kaj malo mokra, kakor je bila razmeroma suha tudi zima. Toliko soln-ca kakor letos od novega leta dalje smo v naših krajih deležni bolj redko, kar moramo prav z veseljem zabeležiti v našo vremensko kroniko. S pripombo posebnega zadovoljstva, da se deževje ni pričelo že za velikonočne praznike, marveč je lepo vljudno počakalo, da so minili, potem se nam je šele ponudilo v goste. Pa ni dosti manjkalo, da ga nismo dobili že za Veliko noč. Zakaj atlantska depresija, ki vodi s seboj to deževje, je stala pripravljena tam na zapadu nad Anglijo ter Francijo ter naklanjala tem deželam mnogo oblačnega vremena, ponekod pa tudi dežja. Naša sreča, da se je zelo obotavljala, stoječ tri dni skoro na istem mestu, kar nas je očuvalo pred njenim posetom. Pošiljala nam je le pozdrave v obliki močnega južno zapadnega vetra, pa visokih oblakov, s katerimi je preprezala naše nebo. Toda, kar je bilo čez praznike naša ugodnost, nas je čez teden teplo. V torek se je končno depresija vendarle odpravila na pot ter sc jela pomikati čez celino proti vzhodu. V sredo zjutraj je bilo njeno središče že postavljeno nad Bavarsko in z njim se je dež preselil v srednjo Evropo; tudi naši kraji so ga preko srede dobili prvo porcijo. V naslednjih dneh je cikion potoval dalje, toda kakor se je o Veliki noči počasi motal z Oceana na kopno, tako se mu sedaj ni nikamor mudilo. marveč se je prav počasi pomikal čez srednjo Evropo in tudi v petek se je nahajalo njegovo središče še vedno nad Češko in njenim neposrednim sosedstvom. Povsem v skladu s počasnim premikanjem depresije je trajanje našega deževja, ki ga je seveda deležna tudi ostala srednja Evropa. Za praznike smo imeli prav toplo; oblival nas je pač topli sektor depresijskega vetrovnega sistema. Odkar je ciklon prodrl nad sredino kontinenta, je dospel do nas hladni tok zapadnega depresijskega sektorja, ki nam dovaja mrzli zrak od severa, mimo Skandinavije. Sedaj ima vsa zapadna Evropa precej hladne dneve, od Irske do naših krajev se je temperatura povsod znatno znižala, dočim vzhodni del depresije še vedno puha topli južni zrak na sever. Zelo toplo je še vedno nad vzhodnim Balkanom, nad Rumunijo ter Poljsko pa sosednimi deli zapadne Rusije in Baltika. Gotovo se čuje paradoksno, da je imela na pr. v petek zjutraj najvišjo temperaturo na vsej celini — Klajpeda. nekdanji nemški Memel, za katerim so za spoznanje zaostala celo južnoitalijanska in sicilska mesta. In vsi predeli ob Baltiškem morju tja do Finske imajo toplejše vreme nego Francija, ki jo je sedaj povsem preplavil hladni zrak od severa. Hladni tok prodira počasi čez Evropo in pričakovati smemo, da se nam bo vreme zopet popravilo, kadar popolnoma prevlada, to je, kadar se ciklon vendarle odmakne tja nad Rusijo. Kakor je podoba, nam na to menda ne bo treba več dolgo čakati. Ta čas je severna polovica Rusije doživela zapoznel naval zime. Polarni zrak ie udri ob Uralu daleč proti jugu, povzročil ponekod znižanje temperature na — 10 do 15 sfop. C. potisnil pa tudi še v Moskvi živo srebro za nekaj stopenj pod ničlo ter vrgel novega snega celo še na spodnji Volgi. astopnika za Celje in okolico sprejme pod ugodnimi pogoji »Drava« zavarovalna zadruga Maribor, Trg Svobode 6. 3624 Na večmesečni kredit nudimo drž. in privat. uradnikom manufakturno blago, perilo, svilo i. t. d. Zahtevajte vzorce neobvezno to brezplačno na ogled! REKORD, Ljubljana, Tjrševa cesta 15. VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela FETTMANN. Zagreb, Masa-rykova 9. ^ahtevajtp orezplačen ilustrovan cenik. Prevzema tudi preobleke. 119 EPEBTOAft DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 28.: Gospoda Glembajevi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 29.: Zaprto. Torek, 30.: Gospoda Glembajevi. Gostovanje v Celju Sreda. 1. maja: Blodni ognji. Gostuje gosp. Vladimir Skrbinšek iz Maribora. Sreda. OPEKA. Začetek ob 20. Nedelja, 28.: Boccaccio. Premiera. Izv*»n. Ponedeljek. 29.: Zaprto. Torek, 30.: Prodana nevesta. G os tule gdL Jara Hola iz Prage. B. SENTJAK0BSK0 GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja, 28.: Lepa pustolovščina. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 28.: Prebrisani Amor. Ponedeljek, 29.: Zaprto. Torek. 30.: Kvadratura kroga. B. Zadnji?. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. 30.: Gospoda Glembajevi. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma. * Premiera Sit^pejere operet« »Bor- caccio« z go. Zlato Gjungjenac v naslovni partiji ee poje v nedeljo kot predstava izven abonmaja. Po izredno nspefci generalni skušnji sodeč bo opereta jako zabavna. To klasično opereto prav posebno poživljajo humorni domisleki g. Nika štritofa, ki je delo priredil. Razgibane živahne scene in šegavi duh, ki veje iz Boecaecievih novel (po katerih je posneto dejanje), posebno pa aktualni kupleti, ki jih pojo sodelujoči ob koncu operete, bodo ugajali publiki. trboveljski in splitski nadalje prvovrstno banatsko pšenično moko, debele in drobne otrobe, krmilni oves, krompir in umetna gnojila ima po najnižjih cenah vedno v zalogi EKONOM LJUBLJANA Kolodvorska 7 3632 LEPE GRUDI lahko doseže že po 10 dneh vsaka dama, tudi v primeru, če so grudi slabo razvite, ovenele, viseče, mlahave ali preveč razvite. Samo z uporabo »LEIT de JUNO« boste zadobili ono polnost, čvrstost in zavidljivo obliko, ki vzbuja splošno zadivljenje. Izborno in preizkušeno sredstvo iLeit de Junos vam nudi pravo življenjsko radost ter vam zanesljivo odpravi telesni nedostatek. Garnitura stane Din 65.— CENTIFOLIA — ZAGREB Jurišičeva ul. 8. Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik? Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni pošlje brezplačno Gl. zastopstvo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48 Najprijetnejše letovišče na morjn nudi HOTEL LUCIJA Aleksandrovo na otoku Krka Pension od Din 50 naprej (vse takse vštete). Sezona od 1. maja do 30. septembra- Restavracijska terasa nad samim morjem Hotel je last renomi-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela. 143 R. L. Stevenson: 17 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem Nekaj Saša je bil deček ves zamišljen in ni rekel besede. »Prav!« je vzkliknil nazadnje. »Poizkusil bom. Mislim sicer, da e tem izdajam svojega kralja, a rajši se dam obesiti, kakor da bi vas pustil na cedilu.« Moja razburjenost ni bila nič manjša od njegove. »Najrajši bi vas prosil, da ne bi tako ravnali,« sem dejal. »Podlo je bilo od mene, da sera prišel semkaj, podlo in strahopetno. Plemenit sovražnik ste in plemenit vojak boste postali.« In kar na lepem me je prešinila misel, tem srečnejša, ker je bila neprisiljena. Vzravnal sem se in ga po vojaško pozdravil. Rdečica ga je oblila. »Prav, prav,« je dejal, »dobiti vam moram kaj jesti, le škoda, da to pred šestimi ne bo mogoče.« In smehljaje ee je dodal: »Prinesel vam bom samo toliko, kolikor moreva ne-opaženo iztihotapiti. Treba je namreč vedeti, da nama je teta zelo na poti.« S temi besedami je odšel in me pustil spet samega z ogorčenimi kokošmi. Se danes me sili smeh, če se spomnim tega dobrega mladega človeka; a vendar bi bil zame lep dan in ne slab za našo domovino, če bi mu bil moj sin podoben, kadar bo njegovih let. Vzlic temu ne morem reči, da se ne bi bil razveselil, ko ga je prišla čez nekaj časa sestra nadomestovat; prinesla mi je ne£aj skorij kruha in vrč mleka, ki ga je bila po škotski navadi obilno krstila z vrliiskvjem. »Tako žal mi je,« je dejala, »a nisem se vam upala prinesti več. Majhna rodbina smo, in moja teta bistro gleda služinčadi na prste. V mleko sera dala nekaj whiiskyja, da bi vam bolje dišalo, in če dodava še jajca, bo V6e skupaj vendarle nekakšen obed. Koliko jajec naj vam dam v mleko? Ostala moram neeti teti — e tem sem se izgovorila, da sem mogla k vam. Tri ali štiri, kaj? Ali jih znate sami raztepsti, ali naj jih jaz raztepem namesto vas?« Da bi jo še malce pridržal, sem ji pokazal svoje odrte dlani. Ko jih je zagledala, je vzkriknila. »Ljuba gospodična Flora,« sem ji dejal, »kdor hoče speči jajčnico, mora treti jajca, in beg z edinbur-škega gradu ni majhna reč. Enega mojih tovarišev so menda celo ubili pri tem.« »Ob, bledi ste kakor zid,< je vzkliknila. »Saj komaj stojite! Nate, vzemite moj ogrinjač in sedite nanj, tu v kotu, jaz vam pa raztepem jajca. Vidite, vilice sem prinesla kar s seboj. Drevi dobite več jesti; Ronald vam bo kaj prinesel iz mesta. Denarja imava dovolj, živil pa na žalost nobenih. Da, če bi gospodarila midva z Ronaldom. tedaj vam ne bi bilo treba ležati tu v lopi! Ronald vas iz srca občuduje.« »Draga gospodična Flora,« sem rekel, »za Boga, ne osramočujte me še z nadaljnjo miloščino. Vsega drugega mi res da manjka, a denarja nikakor ne.« Tako govoreč sem izvlekel sveženj bankovcev in vzel prvega z vrha; bil je za deset funtov. »Storite mi uslugo,« sem dejal, »kakor bi jo jaz storil vašemu bratu, če bi bili vlogi zamenjani, in vzemite ta denar za troške, zakaj potreben nisem samo hrane, ampak tudi obleke.« »Položite denar na tla,« je odvrnila. »Ne morem ga vzeti, dokler raztepam jajca.« »Menda niste užaljeni? sem vzkliknil. Odgovorila mi je samo s pogledom, tako polnim dobrote in prijateljstva, da sem obnemel. Gledal sem jo, dokler ni pripravila svojega »kurjega mleka«. »Tako,« je rekla, »zdaj pa pokusite.« Pokusil sem in se zaklel, da je pravi nektar. Flora je hitro pobrala ostala jajca, nato pa obstala pred menoj, da bi me videla, kako jem. Izraz njenega obličja je bil tako materinsko mil, da bi se še danes razjokal nad njim. »Kak sno obleko bi radi? je vprašala. »Gentlemonsko!« sera odvrnil. »Mislim, da je samo ta vloga tista, ki sem ji resnično kos.« Pogledala me je s svojimi velikimi očmi. »To bo pa težko,« je odgovorila. >Če vam priskrbiva navadno obleko, ne gre dosti za to, ali se vam prilega ali ne; obleka imenitnega gospoda se vam pa vsekako mora prilegati! In razen tega je tudi vaše vedenje« — beseda ji je za trenutek obtičala v grlu_ »po naših pojmih nekoliko nenavadno.« »Joj, moje ubogo vedenje!« sem potožil. »Ali, ljuba prijateljica, tudi vaše vedenje je moralo zbuditi pri vsakomur pozornost, ko ste prišli s celim krdelom ljudi, da bi obiskali nekaj nesrečnih ujetnikov na gradu.« Ker sem se bal, da ne bi preplašil svojega angela varuha, eem hitro in brez najmanjšega premolka dodal še to in ono, kakšne barve in kakšnega blaga naj bo obleka. »Zato, da se me boste spominjali v primernejši opravi, ka.kor sta ta ž v epi ast o rumeni, slabo ukrojeni jopič in pred štirimi dnevi obrita brada.« Široko me je pogledala. »Preveč pomena prisojate obleki,« je dejala. »Nisem izmed deklet, ki gledajo na to.« Oba sva bila vstala; njena roka je že ležala na kljuki. Morda me je to hrabrilo, da sem se izkušal okoristiti še s poslednjimi trenutki najinega svidenja. »Oh romantični ste pa kar od sile!« se je zasmejal a. Nato je moje solnce zašlo, in spet sem sedel sam v somraku med kokošmi. ROLETE, ŽALUZIJE vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna in lesene rolete v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka Kobal Peter, Kranj dravska banovina Specialna izdelava »PETKO« samona-vijalcev v vseh dimenzijah. Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe in cenike. Kokošje, purjp, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplač- ^^ no in franko. ^f' Dobavlja se v vsaki množini ""Vv* * ' 'ii _ A """»'l E. Vajda, čakovec |J^^^^MmB^ Telefon štev. 59, 60, 8. 4 — " * * tj CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! ura večjo množino ugodno prodamo. Kje, pove uprava „JUTRA massBssMz&s mmo NANULE nosi danes ves ženski svet kajti te dajejo vso dražest in eleganco dami. »Maja« nanule danes največ zahteva ves ženski svet, ker Maja prinaša vedno, kar je elegantno pa vendar praktično. Mehanična tovarna opank in obutve PETAR M. DUMITROV, PANČEVO ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob težki izgubi naše mame, oziroma tašče, babice in sestre, gospe VDOVE PO ŠOLSKEM UPRAVITELJI V POKOJU izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, štejemo si v dolžnost, da se še posebej zahvalimo prečastiti duhovščini, predvsem velečastitemu monsig. P. Polak Bernardu in čč. ss. Virgiliji in Alojziji za njuno požrtvovalnost, trud in skrb ves čas njene bolezni. Nadalje izrekamo zahvalo deputaciji ormoškega Sokola, šolskemu vodstvu, pevskemu zboru in mestni godbi v Ormožu za v srce segajoče žalostinke. gos. Vizovišku v Radvanju, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, ter vsem ostalim, ki so našo drago pokojnico v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. V Ormožu, dne 28 .aprila 1935. Žalujoče rodbine: DR. HROVAT, BREGANT, PAPST, DR. MAJCEN, inž. NOVAK in VABIC. 3625 iz upognjenega lesa so elegantni, okusni in solidni! Kadar kupujete kakršnekoli stole ali drugo pohištvo, povprašajte v Kersnikovi ulici štev. 7 (poleg Slamiča) kjer dobite samo dobro blago od svetovne tvornice Co. Duplica pri Kamniku Ako trošite denar, morate vedeti, zakaj ga trošite. Izplača pa se Vam kupovati samo blago, ki je trajno in lepo. Zato štedite Vaš denar in kupujte samo stole »REMEC—CO«. a}iepse ure ztrljett;« preživi človek, kadar čita napete romane, ko pošlje svoje misli v čudovit svet fantazije in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skrbi. Romani iz »Jutrove« knjižnice so zato najbolj učinkovito sredstvo za odmor duha, njegovo pomladitev in splošno pomiritev. Vse skrbi, ki nas tarejo često le zaradi naše črnogledosti na življenje, se ob interesantnih dogodkih, zapletljajih in razvozljajih v teh romanih razblinijo v nič. Močni in borbeni se spoprimemo zopet z ne-prilikami vsakdanjega življenja. (PriGo&ci si }ih vsa/edof Tek. štev. Naslov knjige Broš. Vez. 1 Blagajna vel. vojvode . . . . ......Din 8.— Din 14.— 2 Lucifer................ 8.— » 14,— 3 Tigrovi zobje ..•....•••... » 8.— » 14.— 4 Pater Kajetan............. » 8.— » 14.— 5 Zvestoba do groba • ••.»»•...• » 8.— » 14.— 6 Onkraj pragozda .....• »•... » 8.— » 14.— 7 Misterija................ 8.— » 14.— 8 Razpad carstva ............ » 8.— » 14.— 9 Roman treh src............. 8.— » 14.— 3 0 Rdeča megla ............. » 8.— » 14.— 11 Hektorjev meč.............. 8.— » 14.— 12 Papežinja Fausta ............ » 15.— » 20.— 33 Lov na ženo .............. 10.— » 15.— 14 Ugrabljeni milijoni............ 15.— » 20.— 15 Milijonar brez denarja ..........» 8.— » 14.— 16 Železna cesta.............. 15.— » 20.— 17 Rdeča kokarda ............. 15.— » 20.— 18 Zlati panter............... 10.— » 15.— 19 Seržant Diavolo............» » 20.— 20 Belfegor ............... 15.— » 20.— 21 Možje................. 15.— » 20.— 22 Gusar v oblakih............. 15.— » 20.— 23 V krempljih inkvizicije.......... » 25.— » 32.— 24 Do Ohrida in Bitolja........... 6.— 25 Gostilne v stari Ljubljani . . . . » . . . . > 6.—_ Vseh 25 knjig . * , , ........Din 258.— Din 390.— Poštnina znaša: za 1 knjigo Din 2.—, za 2 knjigi 3.—, za 3 knjige 4.—, za 4 knjige 6.—. Od 5 knjig do 9 knjig Din 8.—. za 10 knjig 10.—. za 25 knjig 20.-. PRI ODJEMU VSEH KNJIG ŠE PO 10% POPUSTA. Knjige naročite pri upravništvu „Jutra" v Ljubljani. I nsc r i raj te \ „ »Jutru" ODRASLIM » pošljemo novi KATALOG S, nazvan ŠOLA L3UBEZNC « sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. Katalog je opremljen z INTERESANTIMI SLIKAMI iz specijalnih področij higijenskih pripomočkov v zakonskem življenju kot na pr. ženska m moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije m druge intimne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto brez zunanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju za Dta 17.50. »ŠOLO LJUBEZNI« in »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljem® proti povzetju za Din 29.50. 1940 Zastopstvo „SALUS" Brylcreem Je Izvirni flksatfv n lase brez gumijevega lepiva. Brylcreem ne sprime las. zato pa tutfi ne zamaši znojnlc na koži na glavi. i Brylcreem drži lase v vsaki zaželeni legi vendar pa jih napravi mehke in gibke. Brylcreem vsebuje prav Izborna recfUne olja, ki pospeiujejo rast las In preprečujejo tvorbo prhaja In hrast. Brylcreem se ohrani več let In se ne vname. Fiksativ za lase brez gumijevega lepiva Svetovno znana :rrj, (r dvokolesa novi modeli več vrst z najnovejšo zavoro v prednjem pestu so prispela. F. BATJEL Glavni zastopnik : Ceniki franko Ljubljana Karlovška cesta 4. Zagreb 2-Jo., Samostanska ulica 11. Speeerij&^a trgovina v večjem mestu Slovenije se z zalogo in inventarjem takoj odda. Potreben kapital Din 250.000 do 300.000. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Kapital«. 3816 Radiotermalne, znane za vse bolezni, priporočljive ŠMARJEŠKE TOPLICE 27° R sprejemajo v predsezoni od 1. maja do 30. junija na dnevno penzijo (Škrat dnevno dobra domača hrana, stanovanje in kopeli) za Din 400.—. V glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta na 10 dni Din 450.— za osebo. UPRAVA KOPALIŠČA, NOVO MESTO. znano in priljubljeno kopališče domače in inozemske publike, ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je prikladno za otroke in neplavače. Ribolov prost. Prijetne šetnje po obrežnih potih okoli zaliva. Električna razsvetljava. V hotelih popolen pension vključno vse takse in postrežbo Din 50—55. Informacije daje kopališčno poverjeništvo. KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! -NENADKRILJIV USPEH!- mnogih tisočev dokazuje, da je »HEINZEL - MAENNCHEN" fiziokromični renovator za lase najboljše srdestvo zoper osi- velost las. Steklenico za 50.— Din dobite v vsaki strokovni prodajalni. Depot: COSMOCHEMIA _ ZAGREB, Smičiklasova ulica 23. ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno dL d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. — Za tnseratnJ del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi f JI