109. številka. Ljubljana, v torek 12. maja 1896. XXIX. leto. Ishaja veak^an aveAer, iziuufii nedelja in praznike, ter velja po pofiti prejomau za avstr-ogurake duflete s.» vse leto 16 gld., za pol Ipta H gld. *a četrt leta i gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano broz pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Ćetrt let 8 gld. 30 kr., za jotlen mesec 1 gld. 10 kr. Za poćiljanje na dom računa se po lu kr na mesec, po 30 kr. za četrt leU. — Za tuje le žel o toliko v<*\ kolikor pofttnina zaafia. Za oznanila plafuje oe od fitiristopno petit-vrste po ♦> kr., če bo oznanilo jedenkftt toka, po 5 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dndnifitvo in upravnifitvo je na Kongresnem trga St. 12. D pravnistva naj se blagovolijo poftiljati naročnine, aklamacijo, '.zr.auila. tj. vse administrativne utvari. Dvojna morala. Domobranski minister ekscelenca grof Wal* sersheimb je star general, mož starega kroja in zastarelih nazorov. Z načeli o konstttucijonaiizmu se dosedaj Ae ni sprijaznil in je svoj nazor o mini-Rtereki odgovornosti tekom let, kar je minister — in grof VVelsersheimb je že sila dolgo minister — le v toliko premenil, da mu več ni ta ko sovražen, kakor mu je bil začetkom svojega delovanja kot minister, ker ga je skušnja izučila, da je ta odgovornost le idealna, nikakor pa no realna. Ta zavest, katero je praksa utrdila, je jedina tolažba poštam« ekscelenci. Minister VVelsersheimb p6 smatra v parlamentu za zastopnika vojnega ministra, kateri ga je tja komandiru I, kakor bi ga lahko komandi ral na kako sitno mesto v Galiski, in vsled tega ■a tudi prav nič ne meni za dogodbe v parlamentu, za politične sisteme in strankarske boje ter pazi skrbno na to, da ne pride v osebno do(iko s kakim poslancem. Bore malo je poslancev, kitni so bili kedaj tako srečni, da so govorili z grofom VVelsersliei rubom, in de ti so zgolj častniki in visokega rodu. Najnadležnejša parlamentarna urtdba se zde gr< fu VVelsersheimbu interpelacije. Temu s« ni čuditi. Staremu vojaku ne more biti všeč, da se ci-vilis'i utikajo v vojaško zadeve in zategadelj se je navadil odgovarjati prav sumarično in bistveno jako jednostavno na vse take pritožbe ali rekriminacije). Kadarkoli se je v zadnjih letih interpplovalo zaradi vojaških stvarij, domobranski minister je vselej ,na podlagi aktov" izjavil, da vse skupaj ni nič in iz trte izvito. Te dni je pa minister VVels^rsheinib presenetil celo tiste, kateri so se že navadili njegovega načina odgovarjanja na podane interpelacije, da c< lo Bvoje ministarske kolege. Stvar je ta: Dae 1<> marca je laski posl. Bazzanella inter-peloval domobranskega ministra zaradi dogodbe, katera se j« primerila 11. novembra I. I. Tisti dan bo štirje častniki v Roveretu na kolodvoru kupili vozne listke, pri kateri priliki je službujoči blagajnik zapazil, da ima jedem častnikov pri sebi velikega psa, za katerega pa ni vzel listka. Blagajnik je šel na peron in opozoril nadsprevodmka, da psa ne sme pustiti v vagon. Nadporočnik Putzker, lastnik psa, je to slišal in unol r*» jo prepir, kateri popisuje interpelacija doslovno takole: „Mej častniki je najglasneje kričal nadporočnik Putzkpr, ka teri je dejal blsgajniku: „Prokleti civilist, kaj imate tu iskati? Jaz vus no poznam, ker nimate ^naka, da sto v službi. „Blagajnik je šel po svojo uradno kapo in vrnivši se, je rekel: „Tu stojim kot blagajnik južne železnice; opozarjani Vas, da proj ni-wm z vami govoril, nego z železniškimi organi, *edaj pa povem vam, da ni dovoljeno v vagon« I. II. razreda jemati s seboj pse. »Komij je izgo-v«»rd, začeli so ga častniki psovati z besedami, kakor: „Zanikrni civilist! Bedaki T-pec" f itd. BlagBJ-n»k Cassgiande je na to rekel: „Vi niste kavalirji, v' niste častniki; kdor tako govori, j« osel." Nad-Poročnik Putzker je na to potegnil sabljo in neobo-foienega Caoagrando trikrat vsekal . . . Redar je nadporoČnika prijel, da je Casagrar.de mogel zbegati; Putzker se je oprostil in hitel za uradnikom, v pisarno, a ga ni dobil, vsled čeear se je z golo •abljo v rokah vrnil na peron in se z vlakom odpeljal.« Domobranski minister je na to interpelacijo d*l naslednji klasični odgovor: Pokazalo se je, da pizadeti uradnik ni blagajnice pravočasno odprl, nmreč šele nekaj minut pred 10 uro, namesto ob 9. uri 40 minut ter s tom in pa po nekih nepfcmišljenih besedah prouzroči pritožbo nad porotniki Putzk^rja. Dognano je tudi, da jo ta uradnik pjifiel v civilni obleki na peron in ko nppoklican vmefl.l v neko uradno opravilo ter se kontno spozabil tako, da je c. kr. častnika javno psoval, vsled čear se je v smisla § 114, lit. d. spoznalo kot opravfeno, da je slednji rabil orožje Ta ministrov odgovor je res že prer.uden. Ker je torej uradnik izpolnil svojo dolžnost in prepovedal, da bi častnik vzel seloj v vagon psa. je stori! greb, se je nepoklcano umešal v neko uradno opravilo. Ta je vendar malo piedebela! Minister je tudi pozabil povedati, od kdaj imajo Častniki pravico kaznovati ljudi zaradi nmešavanja v nradna opravila in od kdaj velja načelo, da sme častnik psovati civil ste, kolikor hoče, civilisti pa bi se ne smeli ,spozabiti-. To gre za izgred, kakor?ni se — žal — večkrat primerijo. Mmister je imel dolžnost obsoditi čast-nikovo nepravilco in nasilno postopanje; on pa re samo da tega ni storil, nego je naravnost razglasil novo moralo. Srečna Avstrija! Ziaj imamo posebno moralo za vojaški stan in posebno za nevojake, zaničevana oivi!:«t« Ako se ktne*ski funt „spozabi" in na žaljenje odgovori z nožem, pride v zapor; ako častnik na žaljenje odgovori s sabljo, se to spozna kot opra vičeno. Ako razžali kak civilist uradnika, ki je v složbi, se obsodi strogo; ako mu da zaušnico, se obsodi zaradi hudodelstva; ako pa ga častnik pc-Beka, se to opraviči. Pest« rni ekscelenci grofu Wel-serheimbu se zdi to p»av in v redu, upal se jo celo v javni seji parlamenta postopanje prizadetega častnika zagovarjati I Obžalujemo, da je zbornica vzela ta odgovor molče na znanje in da ni staremu ministru in sploh vladi povedala svojega mnenja o tej dvojni morali, katero je razglasil domobranski minister. Državni zbor. Na 1>u .inji. 11. maja. Poslanska zbornica je mehka, kakor vosok. Kar vlada želi, se vse 7godi. Nobena stranka se no upira, celo Mlaiočehi so pOltali popustili in jih je možno pregovoriti, Vlada seveda izkorišča svoj ugodni položaj kar najbolje mogofe in je spravila na razpravo celo davčno reformo, o kateri se j* dam s začela razprava. Najprej je zbornica vzprejela načrt zakona o rudniških nadzornikih, poten pa razpravljala o petsonalnem davku. Posl. dr. Kaizl je reh» 1, da niso izginili tisti razlog', kateri SO Mlado čehe BI časa koalicije silili nasprotovati davčni n formi. Načrt ni pravičen po samičnim krono\inam in Izroča davkoplačevalce milosti in nemilosti davčnih uradnikov. Govornik se je i/i.k.'l zoper načrt V imenu poljskih poslancev je govoril David A b r a h a m o w i c z in dokazoval, da bo davčna reforma malini obrtnikom zelo koristna, dočim bodo morali tisti, ki imajo DS j večje dohodke, doBti več plačevati, lego doidaj. Govorn.k je obširno dokazoval, da je predloga prav za prav socijalno refor-matorično delo in jo toplo priporočal. Zi levičarje je govoril dr. Gross, kateri je povdarjal, da levičarji ne bi do glasovali za predlogo, da bi tako vi di izrazili zaupanje, tudi ne, da bi se prebivalstvu prikupili, saj vedo, da jim prebivalstvo za to glasovanje ne bo hvaležno, nego jedino iz ozirov na državo in na koristi ljudstva. Dipanli je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za predi« go, dasi ni ž njo zadovoljna. Finančni minister Bilinski je zavračal oči-tanje, izrečeno z raznih stranij, da so bili pri davčni rtfcmi jedino merodajni interesi finkusa. Vladi je malo na tem ležeče, da se predh ga vzprejme, c» pa ne zahteva, naj se jej z vzprejetjem načrta izreče zaupanje. Jedine uvačevanja vredne pomisleke so izrekli Mladočehi. Ko sera nastopil svoje mesto, sem sklenil, da ne bom pazd samo na davčno moralo mej prebivalstvom, nego tudi na davčno moralo mej uradništvem in stm v tnm oziru že nekaj dosegel. Dalje je govornik dokazoval, da čeika dež da in mesto dunajsko po davčni reformi nikakor ne bodeta prikrajšana ter obljubil, da se zakon v reviziji zemljiškodavčnega katastra takoj predloži v saukcijo, Čim se reAi v gospodski zbornici. Govorili so še nekateri poslanci, potem pa se je razprava p te trgala Prihcdnja seja bo jutri. V 1J uhlju u L 12. maja. Davčna reforma. Vlada se je udala v nda-dočeške zahtevo glede davčne rt forme. Druzega jej tndi ni kazalo, kajti Mlndočehi so v tej zaiievi imeli močno oporo tndi v Hohemvartovein klubu. Češki veleposestniki so bili popolnoma jednategi mnenja v tej stvari, kakor Mladočehi. Hohemvart sam in nekateri kilBOVoi bi bili najbrž radi, d;» llo-henvvartovci v tem uprašanju z:ivzemo Mladočeliotn nasprotno stališče, a so ladeli na prehud upor. Ko bi se vlada Mladočehom no bila udala, bile bi po novi davčni reformi đeiele prtile v velike tinančne zndregr. Že sedaj so finančne razmere mnogih kr.»-novin jako neugodne, O lo bogato CVško je prisiljeno delati dolgove. IKŽ^Ine potrebe se VtdnO ninrže, drhodki pa ne. Poslanec dr. Gaiwr bode predlagal, da bi dežele lahko na novi osebni davek nalagale svoje naklade, naj se jim tndi dovoli delež prebitka. Povišanje uradniških plao. Vse kaže, da b(do uradniki še precej ča^a morali Čakati povišanja plač. Budgetni odsek se je nedavno posvetoval o tem, a skoro vsi poslanci ho bili tega mnenj.i, da M stvar drugače resiti ne more, kot da se poprej določi, kako se pokrijejo dotični precej znatni ttroški. Noben poslance ni k:.j voljea, privoliti v rove davke, pos< bno tedaj no, ko s^ bližajo volitve. Konservativni poslanci pa tudi pravijo, da poprej ne dovolijo povišanja uradniških plač, da SS ponižajo pristojbine pri prepisovanju kmetskih posestev, zlasti, če oče posestvo izroči svojemu sinu. Sedanji državni zbor stvari ne bodo rešil. Vladi *e pa tudi ne mudi. Občinske volitve ne bodo kmalu na Dunaju, da hi rabila podpora uradnikov. Zadnje občiiske volitve so po tudi pokazale, da obetanje povišinja plače, ni uplivalo na politično mišljenje uradnikov. Francija. Nemci nif»o nič prav zadovoljni, da se je na Francoskem promemba vlade tako mirno izvršila. Nadejali so se, da pridu do vstaje v Parizu, ko je morala d;iti ostavko vlada, ki je imela zaupanje zborniee. To hi bilo Nemcem jako po volji. Rusija bi pretrgala vh-i vezi s Francijo in se zopet bolj pribil Is Is Nemčij'*, katera bi zopet igrala prvo ulogo v Evropi, ket jo je dolgo po francosko-nemški vojni. Tako je pa prišlo na Francoskem ua krmilo ninisterstvo* v katero ima Ilu- sija ?e več zaupanja. V Peterburgu so se prepričali, da Francija ni več dežela revolucije in zatorej Rusija lahko ostane ž njo v politični zvezi. Nemško prijateljstvo ima za Rusijo tako vedno manj cene, naj se jej se tako usiljuje. Časi so minoli, ko je Nemčija igrala prvo nlogo v Evropi. Da đo tega pride, je Bismarck slutil že 1875. leta, ko je hotel začeti vojno proti Franciji, da jo poponoma uniči, a je ruski car bil prekrižal njegove namene. Monarhisti se vzbujajo na Francoskem. Poslednja ministarska kriza jih je predramila. Pri volitvah v občinski svet so še nekaj izgubili, kar kaže, da narod dosti ne mara zanje. V/.lic tema pa ne zgube poguma. Nadejajo se že, da bode sedanji predsednik republike kmalu moral odstopiti. Za njim bode voljen general Sausaier, ki se pa ne bode dolgo držal. Za njim pa bode voljen kak orleanski princ. Orleanci že pripravljajo neki manifest mej narod. Seveda je to pijača na medvedovo kožo. Viktor Napoleon je pa prati nnkema časnikarju se izjavil, da je vsak čas pripravljen povrniti se v Francijo in razviti zastavo cesarstva. Po njegovem mnenju se more Francija le pod cesarstvom okrepčati. Pod republičansko vlado se bodo pa politične ttrunke vedno bol) cepile in to bode vedno bolj slabilo ugled in moč države. Afriška politika v italijanski zbornici Sedaj :<< razpravlja v italijanski zbornici o kreditih za Afriko. Ministarski predsednik je izrecno povedat, da vlada ne misli svojih mej razširjati v Afriki, ker le v sedanjem obsegu Italija more braniti kolonijo. Vlada sama je zaukazala, da Italijani ostavijo Adi £ra*. Nikakor pa vlada ne dovoli, da bi se tožilo Crispijevo minhterstvo. Z ito ni nobenega povoda. Zbornica je vzela izj ivo vlade z 278 proti 13;$ glasom na znanja, S^daj ve-mo, da Italijani morajo OBtaviti Ad grat, da tisti vojni vspeh pa, o katerem so poročali, ruma nobenega pomena, in je torej le verojetno, da so so bili pogodili z Abesinci, kakor o svojem Časa, ko so ostav li trdnjavo Makale. Gledo tožb proti Crispju vlada ni bila vedno jednakoga mnenja. Tukaj bo pač od višje strani vpliva, da se stvar ne tira pred sodišče. Dopisi. I a gonij«' Na\in|ske tlolitie, 10. maja. „Slov. Gospodar" je v s^oji IG. številki l dne 16. aprila t. I., stran 140, prijavil dopis „Iz Rečice pri Mozirji", v katerem njegov dopisnik mogočno Hvojo gorjačo vihti po vdecu učiteljskom stanu. Očitno povemo, da na* jo prav nepričakovano is nenadiio, da prinaša list ki se bori zi narod m njegov napredek, dopis, ki po celi svoji vsebini ni drugega, nego golo in ostudno obrekovanje, grd-* m podlo zavijanje resnic j, dopis pravimo, ki ima j« diuo le ta zlobni namen, zanetiti razpor, sejati prepir, unemati sovraštvo, nahujdr-tti sUn prot.i stani. Kar je g. dopisnik ž* popred jelenkrat le mmigml, to je v tem dopisu očitno izgovoril, da so namieč učitelji in šola največ zakrivili sedanjo jedo na kmetih. Izseljenci v Ameriko dali so mu •za to trditev U ugoden povod, kajti on ravno tako dobro ve, kakor mi. da se niti jedea od t"h, kar jih j« šlo iz tega kraja v Ameriko, ni izselil radi velikih davkov, še maoj pa. radi šole, temveč pri vsakem so bih čisto d^ugi uzroki. Ak » nam pa „svojeglavni" g. dopisnik, kakor se sam imenuje, tega vinder ne verjame, pripravljeni smo, mu vse izseljence našteti ter tudi pri vsakem navesti uzroke, radi katerih je domač: kraj zapustit. Neresnično je, da hi bil kje kdaj kak učitelj trdil, da so žela pt niti toliko davkov ne zmore, kolikor jih je treba za pokritje domačih troškov in morajo druge dežele dolagati. Nasprotniki šole in pouka torej najhuje hijejo po kmstn vem hrbtu. Sicer pa tudi naši hrbti niso za to, da bi se brez vse potrebe po njih udrihalo, k.4kor dela to nepoklicani g. dopisnik. Kar pa g. dopisnik kvasi o zdravem pctiku v konjskem hlevn in nazdravi odboji v šolsk-h pala č.ib, o ločitvi pouka od šolskegt poslopja, to je že veliko več nego „svojeglavnost", to je tako redka bistroumnost, da je kar ni para! Da je gospodu dopisniku popolnoma všeč, po volji in po godu, ako se po 200—JJilO otrok skupaj spehanih poučuje v kaki zatohli, smradljivi in ne zdravi sobi, ali pa celo v konjskem hlevu, to pač radi verjamemo, kajti bo to z njegovim „mehkim" — drugi, ki želć sa utroke zdrave in zračne pro store, imajo „trdo" srce — rahločutnim, usmiljenim in blagim srcem popolnoma vjema. Trava »last in mast pa mora biti, za to tako „mehko* srce, ako sliši in ve, da stanuje učitelj s svojo rodbino po 14 let v napolpodzemeljskih vlažnih prostorih, kamor se brani iti — in to po vsej pravici — tudi občinski sluga; drugi zopet stanuje v kakem zaplan-kanem podstrešji ali pa v kaki na pol podrti za- puščeni planinski bajti. Da je potem ljudem, ki imajo takšne nazore, kakor gospod dopisnik, vsako čedno šolsko poslopje to, kar je trn v peti se pač ne čudimo, povemo mu pa tudi „iz vseh ust", da ljudem te baze niso le šolska poslopja trn v peti, ampak Se mnogo bolj bedeč trs jim je šolski pouk. Takim dopisnikom so izobraženi, zastopni in zavedni ljudje najhujši trn v peti, kajti oni dobro vedo, da jim tako podlih in zlobnih laži, kakor jih je naš gospod nasprotnik v svojem dopisu nakupičil, ne verjamejo; to je pa ravno, kar jih tako grozno peče in grize in to je tudi glavni uzrok, da so strastni nasprotniki šole in smrtni sovražniki nas učiteljev. Gospoda dopisnika zanimanje za blagostanje ljudstva, katero tako oblastno povdarja, za katero pa prav nič ne stori, je gola hlimba. Go Bpoda dopisnika vodi le gola sebičnost in zavist in prav njemu je zboljšanje družabnega življenja „deveta bnga", kajti s podpihovanjem in ščuvanjem se družabno Življenje" de pač nikdar zboljšalo ni. Gotova in neovrgljiva resnica je, da nova šolska poslopja veliko veljajo in da se stavijo povsod, kjer so potrebna. Mogoče je tudi, da se je tu in tam pri stavbah več porabilo, nego je bilo neob hodno potrebno, pa ali smo to zakrivili mi učitelji ? Kaj pa ali se stavijo cerkvena poslopja, voiašnice, bolnice, hiralnice, gimnazije, muzeji, gledališča in razni drugi državi in deželam bolj ali manj potrebni zavodi zastonj? Ali uravnavanje rek, stavljenje železnic, delanje cest i. t. d. nič ne velja? Seveda se denar za nekatere teh stavb dostikrat dobiva po drugih potih, pa tudi le ti tisočaki so od kmetskih žu'jev in iz kmetskih žepov. Pa od Šole ima kmet vsaj nekaj koristi, od mnogo drugih stavb pa le malo ali nič. Gotovo je pa tudi, da gospod dopisnik dosihdob niti za šolski, niti za kak drug zid še ni vložil počenega groša. Sicer pa gospodu dopisniku Bvetujerao. ako mu že predragi šolski zid in seveda tudi vsak učitelj tako „smrdi", da se izseli tja v Galicijo. Tam bode našel malo šol in še manj učiteljev, tam mu bode tedaj gotovo ugajalo. Tudi težko, da za njim kak vrau zakrokal Gospod dopisnik naj se tudi nikar ne šemi — saj je pust veuder že minul — češ, j*z sem kmet, ki bijem in tolčem po vas; kmeta s tako zlobnostjo in s tako zabito pametjo, kakor je dopisnikova, pri nas sploh ni Tudi za razne „Marice" se nihče pri nas tako močno ne briga in ne zanima, kakor ravno gospod dopisnik, najmanj pa naši kmetje. Sicer pt vsak poštenjak, ki resnico trdi. govori in piše, stopi očitno pred svet; za hrbte drugih skrivajo se le hinavski zaplotniki, ki si tega, kar trde, pred vsem svetom zagovarjati ne upajo. „Slov. Go-ipodarju" pa, ki izhaja v Miriboru, na tem iz-bornem dopisniku prav iz srca čestitamo in ako se mu v prid in blagor našega ljudstva potrebno in kori-tno dozdeva, naj le tudi Še nadalje prijavlja duSovne i-niiavod« tega velikega „rodoljuba"; naj le bruh i po nas svoj srd in strupeni gnjev. Mi učitelji smo trpini od nekdaj, pretrpeli smo Že mnogo, prt trpeli bodemo tudi te ljubeznive napade in to t m raje, ako je gospoda prepričana, da ji to hujskanje prinese dovolj stave in časti in da bode imelo tudi kaj koristi za domovino in narod. „A glejte si čuka-. Ravno tisti „Slovenski Gospodar", ki „iz vseh ust" v svet kriči, kako mu šolski zid „snrdi", prijavlja v ravno tisti številki kar dva razg'asa o novostavljen]i šolskih zidov. Gotovo izvabijo goldinarčki, ki se bodo za to pla čali in ki pridejo tudi od kmetskih žul)ev nekaj grenkih solz iz tako usmiljenih dopisnikovih oči. Ako bi bd „Slov. Gospodar* le količkaj dosleden, bi pač takih „zloglasnih" razglasov ne objavljal V naši dolini smo dosihmal živeli in delovali v miru in slo^i in da tudi za naprej tako ostane, to pač vsi prav odkritosrčno želimo. Kakor mi druge pri miru pustimo, tako tudi želimo, da nas drugi pri mru puste! Ako pa na izbruhe ostudne nevos-Ijivosti in grdega natolcevanja tudi odgovarjamo, kakor smo morali to ravno tukaj storiti, tedaj se nam pa to nikakor zameriti ne sme. Vsaka stvar se brani kolikor in kakor se zna, zato se tudi nam ta pravica kratiti ne more in tudi 110 sme. Ako bi se nam toraj očitalo, da smo koga izzivali tedaj odločno ugovarjamo že danes, kajti nas je dotični gospod dopisnik izzival in mi smo na te po vsem krivične in neosnovane napade le odgovarjali, kakor je to zahtevala od nas stanovska naša dolžnost. Gornjigrad, 7. maja. 189G. Učiteljstvo gornjogradske ga okraja. Dnevne vesli. V Ljubljani, 12. maja. — (Razstavljeni načrti.) V bralni eobi deželni ga mazeja razstavljeni so od danes naprej do 25. t. in. konkurenčni načrti za zgradbo novega poslopja na mestu bivše meščanske bolnice v talskih uhcah. Došlo je 9 načrtov. Darila v zneska 20U0 in 1200 kron razdelila ee bodo tako, da dobita projekta s motom „Ljubljanica" in „Ilaemona po 1000 krou, projekta .zlata zvezda" in „ln novo življenje naj zopet klije is razvalin", po G00 kron. Vsi premij irani načrti imajo krasne f ca de in bode torej, naj vsprejme občinski svet ie ta ali oni načrt, novo poslopje kras mestu ljubljanskemu. — (Sokolov ,,jonr-fixe',) ki bode jutri večer po končanih prostih vajah v telovad-nh prostorih, utegne biti izredno zabaven. Na vzpo-edu je predavanje o telovadbi, tamburanje društve-nh tamburašev, petje okteta „Slavca", ki sodeluje 2 prijaznosti, potem pa tri humoristične točke, lamreč: 1.) Le enkrat! tragikomična ilustrovana aklamacija z jedno podobo; 2.) Puščava, velika dilično - poetično - melodramatična deklamacija s ipremljevanjem tamburic; 3 ) 0 j kanonir!, gin-Ijiva, srce pretresujoča deklamacija s spremljevanjem tamburaškoga zbora in petjem, ilustrovana s 4. po« Jobami, zložil Jos. Nolli, ilustriral Miljutin Zar-o i k. Proste vaje se začno točno ob 1/a9 uri in bodo trajale izjemoma le jedno uro, potem pa se tokoj začne jf-ur-fixe. — (Preskušnje za učno vsposobljenost) so se vršde ta mesec in so bili aprobiraui naslednji kandidat je oziroma kandidat inje : gospodični Dolores Savernj in Marija Žundel za I. skupino učnih predmetov za meščanske šole z nemškim učnim jezikom; gg. Josip Verbič in Ivan Vrščaj za 11. skupino učnih predmetov za meščanske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom ; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom gg : Kornelij Iglic in Anton Kos ; s slovenskim in nemškim jezikom gg.: Franc Jordan, Franc Lavtižar, Avgust Šabec (z odliko) in gospodične: Apolonija Fatur, Viktorija Gotzl, Serafina Jamšek, Hermina Lapajne, Karolina Lelnjak, Albina Prevc, Hermina Ravnikar, Ernestina Rekar (z odliko), Alfonza Ribezi, Marija Schescharg, Marta Sucher, Danijela Šah, Mardelina Wieltschnig; z nemškim učnim jezikom gospč. Leontina Murgel iu g. Adolf Komac; za francoščino z nemškim urnim jezikom gospodične: EUfaela B-.u. Adolfina Bauer, Matilda Bauer in Benvenuta Vil 1». — (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi svojo prvo letošnjo vrtno veselico, kakor je bilo že ob svojem času naznanjeno, dne 24 maja na Kes lerjeviin vrtu z jako obširnim in zanimivim vzpo-redom, katerega pravočasno priobčimo. — (Prve vipavske črešnje) so prišle danes v Ljubljano na tjg. Drage so eeveda že skoro kakor žafran. V Gorici so jih Imeli baje že pred ted nom dnij. — (Pretep v gostilni) Gostilničarka na Opekarski cesti gospa Uršula Breskvar nas prosi objaviti, da se pretep, o katerem smo poročali v včerajšnjem listu, ne da bi bili imenovali gostilno, kjer se je zgodil, ni vršil pri njej, nego v drugi krčmi. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanskeod 38 aprila do 2. maja kaže. daje bilo novorojencev 11 (s IT 68 •/••)$ umrlih 19 («m81'90 '/e«)i mej njimi jih je umrlo za vrstico 2, za jetiko 2f za vnetjem sopilnilt organov 4, vsled Btrtvouda 1, za različnimi boleznimi 10. Hej njuni so bili tujci 3 (=15 7°/0)> iz zavodov 4 (=21 05 •/*)• Za infk-cijoznimi boleznimi so oboleli, iu sicer: za ošpi cami 2, za škarlatico 7, za influenco 1, za vratioo 6 oseb. — (Imenovanja) Vladni kantelisr pri okraj nem glavarstva v Radovljici g. Ivan Kocijančič je imenovan okrajnim tajnikom, naddea»tnik pri domačem pešpolku št. 17. g. Matija Kren pa vlad Dim kancelisfom. — (Z dežele) se n*ui piše: Minule so dobrodelne predstave v ljubljanskem gledališča v korist »Joz«tinumu- in bile so krasne. Nadejamo se, da na« bodo IjublJHiiHke narodne dame kmalu povabile k jednakim, že obljubljenim predstavam iu to v korist naše družbe sv. Cirila in Metoda, ki ravno letos zelo vehke podpore potrebuje zastran vehkov-eke Šole. V to pomozi Bog! — (Eksplozija in požar.) V Viru v Kamniškem okraju je te dni eksplodirala v tovarni Josipa Grossleicberja petrolejska svetilka in pro-uaročila eksplozijo sedmih drugih svetlk, vsled česar j« nastal požar% ki jo mej drugim uničil deset tis č slamnikov. Škoda se ceui na 10.000 gld. — (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše; V soboto, dne 9 t. m., vršila se j« pri c. kr. poštnem Uradu v Zagorju ob Savi v ditev dveh odbornikov V peuzijeko društvo poštarjev. Prisotni so bili gg. c. kr. poštni tajnik dr Rud. Pospišil iz Trsta, po-■tar iz Kamnika in poštar iz Radeč. Voljena sta bila v osrednji odbor go«p. Alojzij Schrtv, poatnr v Jesenicah in g. Avgust Mally, poštar v Belipeči, kot njega namestnik. . — (Novo gasilno društvo) se snuje v Ra-Osčah v ladovljišhem okraju. v — (Napad na lastno zaručnico.) Dninar >>ktor Urbanis i» Trsta je bil saročen z 221«tno mamo Antonijo Čebule is Rodika, sedaj stanujoče pri svoji materi in omoženi sestri v Miljah. Odkar biva Antonija Čebule v Miljah, jo je Urbanis večkrat obiskal. Tako tudi minolo nedeljo. ZaroČnika sta sedela v gostilni pri kozarcu vina in Urbanis je dekletu kazal svoje ženitovanjske papirje. H krati sta se zaročenca menda sprla in dekle je skočilo iz gostilne. Urbanis je hitel za njo in jo zabodel šti rikrat z nožem. Dekle so prenesli v bolnišnico. Zdravniki sodijo, da so vse rane toli nevarne, da se niso upali dati prepeljati dekleta v tržaško bolnišnico, ker so se bali, da utegne umreti na potu. — (Akad teh. društvo .Triglav" v Građen) Dne 2. t. m. voljeni odbor sestavil se je sledeče: g. Jože Goričar, cand. med., predsednik; g. Makao fregl, cand. med., podpredsednik; g. Slavko Krmav-nar, stud. iur.. tajnik; g. Matevž Senčar, stud. inr , blagajnik; g. Vladimir Leveč, stud. iur., knjižničar; g. Pravoslav Pertot, cand. med., gospodar; g. Davorin Špindler, stud. iur., namestnik. * (Ministri v kazenski preiskavi.) Ogerska ministra Fejervary in Josika sta imela zadnji čas več dvobojev. Ker se je v&a stvar javno in sicer jako obširno in natančno popisala, je moralo drž. pravdnišfvo že zaradi ljudi} m pohujšanja začeti proti ministroma sodno preiskavo Posledic to postopanje seveda n« bo imelo, pravosodni minister ne more znpustiti svojih tovarišev in ho Že poskrbel, da se stvar o pravem času ustavi. Ministrov vender ni moRoče Hoditi tako, kakor navadne ljudi! * (Zvon velikan ) V največji moskovski livarni zvonov h>< »e izdelal zvon, kateri tehta 24.000 kilogramov. Veljal bode 30 000 rnbljev. Zvon bo okrasen s plastičnimi podobami, nanašajočimi se na kronanje raskegs carja. * (Ta pa zna!) V Fichelbergu pri Pressathu na Nemškem je n< ko kmetBko dekle v ondotui krčmi spilo 21 velikih čas piva *!) in po vrhu krčmarja še tako nabilo, da mora ležati v postelji. * (fitrajkujoči tovarnarji ) Da daUvci, ako s svojim pol žajeui niso zadovoljni, začnejo štrajk, to se dandanes prav pogostoma primeri; bolj redki pa so štr«jkujoči tovarnarji. Ta nova vrsta štrajkom cev je nmttla na Laškem Vsi tovarnarji v me stih Garate Bnante in Albjat*, kjer cvete tekstilna industrija, so sklenili, da zapro due 15. t. m. svoje tovarne m sicer zaradi tega, ker jim je davčna obla»t odmerila previsoko dohodir.no V teh tovarnah dela 7000 moških in žensk, ki izgube vsi kruti. Darila s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Rodoljubi, zbrani v restavraciji pri „LluyuiJ, radnje sa na 1 umetniško dovrš-nima predstavama na korist ,Jo-Sf-liniimu", kateri sta bili poizrtku nepristranskega stiokovniaka neprimerno boljši oi predstav doiič nikov, kateri „ue pakt i rajo s Slovenci", da rinejo veselim srcem družbi sv. Cirila in Metoda, katera ho neopravičeno tolikrat prezira, svoto 3 0 k ion. — NamtSto venca na krnto nepozabne sosedinje gospe Apclonije Grdinu: Rodbina Ja-prova, S.. Petra cesta št. 81, <> kron. R »dbioa F Zar. ova, Sv, Petra c*»sta i>t 75, 3 krune. Skupaj 9 kron. — G. L*opold Punču h, naduMtej v Spodnji Idriji, H kron, nabrane « 1> priliki zboro vanja gg. trgOVOev v gostom k. Fr. Did'ča v Idriji. Skup;:j 4 7 kron. Ž veli lodoljubni darovalci in njdi nasledniki I Za istersko družbo sv Cirila in Metoda: Fra Abnn i .«». i Maietič. frsn|svski bogoslovec v B*ji na OgerskeiBi 9 kroni, Zuio! Književnost. — Poduk v igranju na citrah, sestavil Fran Sil. Koželj s ki, 11. svesekjs izšel ravnokar v zalogi podjetne knjigarne L. Sc hvve u t ne r j a v Brežicah. Ona 1 gld. Ji) kr« Kakor smo se ob svojem času pohvalno izrekli o I. zvezku te šole, tako smemo sto: it i tudi o nadaljevanju. G Kožoljski je tudi v tem zvezku podal ukaželjnim mnogo novega, a ne v suhoparni obliki, nego vse je lepo opremljeno z mičnimi vajami, večinoma povzetimi po znanih narodnih pesmih, dslom > pa a skladbami izda-telja. 1'ričeuja nadaljevanje /. tonovimi načini in skalami in sicer Dur-skale do stirli križcev in be, skupaj toraj 8, istotako 8 niolovih skal. K vsaki je kot praktična vaja pndejana večja znana domača skladba in sicer v durovih načinili: mazu i ka (po Foersterju; češka narodna; Bratci. Veseli vsi; Dolenjska zdravica; Vojaška (K. Mašeki; N.noilna (valček); ma-zurka (|io narodnem motivu); Zvonovi (Gr. Rihar); dalje tri izdajateljeve skladbe: ,. Ni mam srebra ne zlata"; Domačinke in Kitica slovenskih pesmij; v im lovih načinih pa: Narodna; Solza in lira (K. Mnšek); Danici (dr G. Ipavec) in izdajateljeve skladbe: Romatiza; Na obalih Savinje (valček) in Ne 11 m no KoneČno razpravlja kot dodatek umetne izraze in okrajšave. Vse točke tega diuzega zvezka so še pisane s polnim spremljevanjem v basovih akordih, ker do deljenega spremljevanja se ni prišel izdajat• Ij Igralci začetniki našli bodo, kakor je iz rečenega razvidno, v tem zvezku prav obilo zanimivega gradiva, a tudi že bolj izurjeni bodo gotovo radi segli po njem zarad mične vsebine podanih vaj. Prav toplo torej priporočamo tndi ta drugi zvezek prijateljem citer z željo, da iside kmalu sa njim tretji. Matulje 12. maja. Številno obiskani volilni shod je izrekel Jenku, Mandiču, Spinčiču in dr. Laginji najpopolnejše zaupanje in prote -stoval zoper brutalno postopanje laške deželno-zborske večine proti slovenskim poslancem. Trst 12. maja. Isterski laški dež. poslanci so imeli sinoči tukaj shod, na katerem so sklenili, zoperstavljati se z vsemi možnimi sredstvi nameravanemu prenieščenju dež. zbora iz Poreča v Pulj. Dunaj 12. maja. Ministersld predsednik grof Badeni je danes vzprejel deputacijo občinskega sveta ljubljanskega z županom Hribarjem na čelu. Deputacija je dosegla po polen uspeh. V četrtek v/prejme deputacijo finančni minister Bil i uski. Dunaj 12. maja. Poslanska zbornica je v današnji seji vzprejela poglavja I—II finančnega načrta in začela razpravo o poglavjih IV —XII., nanašajočih se na razdelitev prebitka pri personalni dohodurini. Dunaj 12. maja. V gospodski zbornici se je danes vršilo prvo branje volilne reforme. Ministersld predsednik grof Badeni se je zahvalil vsem strankam poslanske zbornice, da so glasovale za predlogo in apeloval na gospodsko zbornico, naj predlogo kot potrebno v interesu dr/a ve čini prej reši. Zbornica je odkazala načrt posebnemu odseku. Dunaj 12. maja. Policijsko ravnateljstvo je iztiralo iz vseh cislitvanskih dežel vse tiste inozemske akademike, kateri so priredili proteste zoper madjarsko milenijsko razstavo. Zahvala gospinskega društva. Dobrodelne predstave so sedaj vse dovršene in predstojnici gospinskega društva Olgi baronov ki Me in no preostaja, druz^gi nago prijetna dolžnost, da vsem onim, ki so sa toliko trn lili, da so u«pele slovenske predstave, izreka svojo najtoplejšo zahvalo. Kakor za nemške tako je tudi za slovenske predstave preb agoro Ini gospod polkovnik Viktor pl. Nitsch v nijdragovoljnajši ia nivalu ljubeznivosti vojaiko godbo dal na razpolaganje in gosp. Gottfried Pri se k je s tem, da je osebno dirigiral orkestralni del, večer neizrečeno prijetno povzdignil. Plinova di uiba je zop^r. prevzela razsvetljavo na svoje troske, k tr je bila v. lik i pjmođ i i BI kar ji gie velika zihvala; ista bodi isre&ent tudi deželnemu odboru, ki je brez od^odumo dal na razpoh'gonje deželno gledališče. 11 ibor, pri katerem so so dame: gosps dr. Tavčarjeva, gospa dr. Ferjančičeva, gospa dr. Jenkova, gospa đr. Suitsrllčsva in gospodje; dr Val .it.n Krisper, dr. Frs>uSi!sk Papež, gospod Jannz Vtncijz, c kr. »lež. solista svetnik, piofes r Anton Fantek, profesor Matevž 11 ii i i .i t|, akal. .slikar Alojsij Subic ueutrudljivo žrtvovali za dobro stvr, ho le pri gospinsk m odboru vedno našel polno pr znanje iu hvaležnost. NTajprisrčasjis s^hvals bodi tuli izrečena tru-doljuhtiosti gospoda rsiiedrja Ineinana, gospoda Alojzija Gangla in gospoda Udjutini Ziruika In vsem diletantom, ki so se tako o ilikovali v veseli iget! gospodični Lsooiji Soavanovi, Mari« jani Trošen če vi, Jalki Dren i ko vi, Frančiški S ka zo v i, d*ilje g )Hpod.)in Zamiku, To po risu, Gričarju, Ha vuiliarju in Ro stanu, najmiled vseoi tis? in, ki s^ sodelovali pri opereti; zlasti je v tem oz ru imenovati gospodično Devovo, gospo Juvaučičevo, gospoda Iaigelberta Gangla, ki se je vrhu tegi odlikoval s tem, da je zložil in de-klamoval prolog, kakor tudi vsem drugim so Jelu-joči m damam iu gospodom društva „Glasbene Matice", katere koncertni ravnatelj profesor Hal) a d in pevskega zbira vodja gospod Gorbič sta si pridobila velike zasluge. Hvala bodi izrečena še jedenkrat gospudu Janezu Mathianu, c. kr. dvornemu zalagateljn, kateri je s tem, da je dal na raspolagao o brez odškodnine dragoceni mobilar, izkazal svojo poseb no ljubezujivost gospodu gledališkemu intendantu Ivanu Plantanu, daje prepustil garderobo slovenskega gledališča, gospodu dr. pl. M i le ti ću, intendantu hrvatskega narodnega gledišča za kostume pri živih podobah, naposled časapisom („Laibacher Zei-tung«, „S'ovenski Narod", „Slovenec"), ki so prs-vzeli reklamo in velim občinstvu za živaln.o aauiuiaiije pri predstavah. Narodno-gospodarsKB stvari. — Pri obč em zboru B Posojilnice na Slapa pri Vipavi* to t>.;i \. uačćkttVo »zvolj«ni nnetopni gospodje delničarji: Franc Pnm'nb, nčitelj na Slapu (načelnik), Ivan L«vr» pi ič, preestnik z Vtbpolja (načelniku namestnik) J«-nip Ferjfin«Mč, župan iz Bndanj, K:in Ma lik, £upan na Slapn,. JoHip Volk, posestn k u Er«e**i}i», I> g mir Perbavc:, posestnik iz Vipsive, A ojx;j K» rju ni i.\ pošastni k ;s Slapa, Prano Stokelj, posestnik s l'l uiloe, Anton Uršič. posestnik is Št Vida, Frančišek IJr;dovž, trgovec iz Vipave, I3 75 , i.onrlon vifittt. . . l'.'o , 96 NomSki drž. bankovci ta *ttt>r% . Sg . 82'/, . 90 mark ■1 , 76 iO frank-.v . . <' , 54 1talija:i*k' banktrtoj *4 60 C kr. cekini . . r 1)5 Dbd 11 mM a 1896. *u/0 državne srefke iz I. 1K54 po ^5«) »;ld. 14« f»ld — Kt ririiivne are«'ke iz 1. 18H1 po 100 »»ld., l'lj ( — , Dunava r< y. srećke 5°/, po loO j;!d. J 27 — , Znrnlj. obe avstr. 4*/»*/« zlivti zast. li»ti . — g — n Kreditne srećke po 100 gld...... 199 , — Ljubljanske srećke......... v!2 , 25 , EtndolfoVS »rećke po 10 «ld...... 25 \kcije anglo-av rttr. banke po 2 gld . 158 25 „ Franiway-druSt velj 170 gld. a. v ... 478 , — , Papirnati nihal) i , 27'/« . Zahvala. Za množil dnknze srfinsga soćntja mi'j bnlez nijo in ob smiti na*etia presrcnu ljubljenega soproga, oziroma očeta in tasta, gospodi Ivana Benedikt-a c. kr. jnbilovanega glavnndavćnega kontr lurja 7ii lepe darovane vence in za spremstvo k posled- iijconi pofiitkn pokofnika larekamo najsrčnejši* zidiv.lo vsem sorodnikom, priiuteljem iti znaneeni. V Ljubljani, dne 12. maja 18M. (2390 Žalujoči ostali Tkalnica A. M. Uim m v K ^stricu nad 0 1 00 na Češkem prodaja svojo Jtatne ("sdolko naravnost odjemnikom za tvori ia .o oano, in stoer: kansf&BS, 112 cm.........meter po 88 kr. H« r»i........... 28 M s< otle, dviuiitne ctttre za srajce, 7H . n ^ 24 „ tiskane............. „ „ V8 „ tniuip za obleke......... „ „ 2H n črne . „ ......... n , 30 „ sa kuhinjsko predpasnike......komad 30 „ 7. Isleanioo franko, s posto na strolke odjsoanikov. Ukusno i/.veflet;ji-. pristnost barv n juko nizko postavljene cene pri izborni jakosti pridobivHJo mojim isdolkom povaod pristni. Vzorce na zabtevanje z niintom poŠte. (2o0! — 1) Kreda]* včoraitnja temperatara 14*0* zh 0 3° nad norm.dom 3 Hrr najfineje narejene oiratnite, mausete, Hiraš najboljši fabrikat najnovejše kravate nogovicejopiče,perilo^ turiste priporoča najooneje (2051-lfi) ni 8GK1 C. tr. jlatBO ramUIiiUo avstr. tet železnic. Izvod iz voznega reda veliavneg'a odi 1. r».a,3a. 1S96, ^u»ttipno omoujniii prihajultii In odliajalnl čaii Omatenl to • ■rednjeevropskera časa Odliotl tr. l.)ntil|Miie (jut, kol.). Ob 12. Url 5 min. pO nofil aiobal Tlak t Trlili, Pontahel n*. Ijalt, C'lov.'c, Kr:itiT.rn«fo»t^, Ljubim, čkii Hnlztlittl t Auuse, Tactil Oniiiiiiloii, Siiluorfr;i.l, Slnrr, I.inc, Dunaj vi« Anmti'tton, ' * Ob 6. url 15 min. zjutraj rael»ni Tlak ▼ Koćotjb, Noto mcitn Ob 7. uri 10 min. zjutraj ..„„i.ni »luk v Trb«, Poniabji, aJ Ijuk, (T.-loTia-. Vniir.i-iiHftfitto, I.julnio, Dunaj čah SoUtlial t S.> 1 tu>Lfr:t, PrmnrOTI Taru* K .rinT" viir<', 1'rit'ti, I.i|isko či>r. AmBtcttnii na Duiiuj. Ob 12. url 55 min popoluđue msianl vlak ▼ KočoTjn, XoT<> mesto. Ob 11. uri 50 min dopoludno oiobfal vlakVTrbls, i»onui.Bi lloljak, (JhIotcc, Kr^iir.ftuifnatu, l.jul.iio, BslsthRl, Dttutj. Ob 4. url popoiudue Oiobnl vUk v Trbll , Uuljitk , Octovuo I.jiiliuo. (V/. KitD.thul t S.ihiiiHrml, I.i>riil-(iiiHtiu«r«*ti-, 'Vrini*. Ob 8. uri zjutraj oaobnl Tlak d Laao.Blad», Ob 8 url 19 min. z.)utr .J Ob 11 Url 2 5 lllin.. dopoludno OlObnl Vlaki Dunaja vin Am. »li'tlcii, Llpaknura, l'nmn, 1'nnnnvili vjtruv, Karlovih viirnv, 11 < I, i Marijinih T»rnv, 1'1/nl«, Uinlfj.nl«', Solni.Krmin, Ijinoa, Kt««yra, 1'ariu' UfiniTC, ("urili*, lln-m-nca, liumumtii, 'Aktlu na juxnril, litMul-daituin*' I.julitiu, Citlovca, 1'ulit.ihl-«. Trbiia. Ob 2. url 32 min. popoludn 0 IBSianl rlak iz Kuenvjn, ,\,,. Ob 4. url 55 min. popoludne oaobpl vlak n Dunuju, i.jui.ua S,-lr,tliiil.i, H.ljuk-, ('fli.vc, l>'r«n/,.>iitfi.»t«', POBtaUa, Trbi/.a. Ob 8. uri 35 min. zvečer tn«)*;i!il vlak 17, tCoćovJa, Novomu mc-.tr>. Ob O uri 4 min. zveOer osobni vlak aDnnajaprSko Atnatattena, i« tilpatja, Prana, Kram-uviii varav, Karlovih tatov, Haba, Mitrijiniii Turov, ri/ni.i, lluil.-j.-vi«.:, Siilnottruilu, Djuliua, itt'ljaka, Colnvoa. Pon» laiiln, l*rblsa. - 0)llh«Ml i« lijiililLaiio (dri, ko].). Ob 7. uri v!3 min. zjutraj v Kamnik, n 2. ., 05 ,, popoludne „ „ „ G ,, 50 „ zv9Ćer n n „ 10. ,, 25 ,, zvećor (l'oilc.lnji vlak 1«' «>l> ni'«J«tji»h in nrasnikih.) I'iili. Oddam taKaj v na>em pod j?.ko ugodnimi pogoji ob;j(Jye svoji C Z Kdor ž»'Ii vz^ti v naj in. nnj f>t>. obrne direktno na lastnika lli proiliijalnirali na ilrolnui. po pm o a po niskl oent „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. § Pozor! tP^zorS PodpinaiDi tvrdka prit o io«'ii y slavnim prostovoljnim gasilnim društvom in občinam § za na'nvo vRakoj.tkih K brlz^alnic, gasilnega orodja, pasov i. t. cl., M kakor tudi kmetij škili strojev X /\ svojo bogato saloieno )%\ <| podružnico v Zagrebu, Frankcpanska ulica št. 9. © >Postrežba točna, olidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi \*j plačilnimi pogoji na obroko Za obila naročila se priporoča %a> fflj a spo&tovnnjem ^ ( 11» d podružnica R. A. Smeka! Stavbni konkui*s. Okrajni «*cnIisI niSm * v iMtl.ji rmiglai« » tem splošno razpravo o ponudbah za preložitev okrajne ceste in to glede kosi „Hotič-Vače" n;i podlagi deželnega zakona ■ dno 17. januviirja 1896. it 10 v pronuu-njenem soeeku ll.Ht-O ti\*i* Dotična dela in onkrb t^v oddaja m« Ih glavnemn podjetnika, kaheremu pa i dovoljeno, da si vzame ob svoji nevarnosti in odgovornosti podrejenih podjetnikov. Ponudbe, s kolekom «r)0 kr. in previđene z varščino 100/,,. mornjo po :i ožiti pri okrnjoem cestnem odboru v Litiji slo i*S. lllilJiS ter ; •• mornjo ponudbo iiHvesti u Ht»vilkanti in z besedo. Načrti, pogoji in dragi pripomočki, tikajoči so g.ri navedena stavbe, pregledajo ho lahko VHak dan od 8.— 12. ure d>poludne in od 2. — 6. ur^ pop« ludne pri predsedniku okrajnega cestmva i-d bora ter hi« pripominja, da bode pač vsak ponudnik iete natanko poznal in se istim brezuvatno zavezal, ksr se mora v ponudbi iareČDO navesti« Okrajni cestni odbor litijski v Liti]!i due 2. maja 1890. Janez Jeretiu s. i., (2861—Sj predsednik, atannjoč v Gnuu pri L'iiji- Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „NArodne Tiakarne*.