BREZ | KRITERIJEV 1 Po statistionih podatkihTštevilo | študentov v Jugoslaviji iz leta v 1 leto narašča in ie v šolskem letu | 1962-63 doseglo 162.092 študentov, 1 od tega 8.671 na ljubljanski uni- | verzi. Ta številka obsega študente | fakultet. visokih in viš.jih šol ter 1 akademii. n •¦> 1 Ce pa primerjamo — v iugoslo- 1 vanskem merilu — število študen- I tov (rednih) s številom članov g Zveze šti^dentov, lahko ugotovi- | mo, da ie razlika, izražena s šte- 1 vilom, le neznatna, sai ie v vseh 1 univerzitetnih središčih v organi- I zaciii ZŠ ista praksa, da ie spre- I iemanie v organizaciio avtomatič- 1 no, brez pogoiev in kriterijev. | Miložično spreiemanje v neko po- I litično organizacijo pa ne loči zrna 1 o.d plevela in tako tudi Zveza štu- dentov omogoča, da postanejo nieni člani liudje, ki s svojim de-lom, študiiem in ideiami nimajo nikakšne zveze z osnovnimi na-čeli študentske organizacije. Novi statut ZŠ sdcer v drugem poglavju, v točki 1, ki govori o članstvu. pravi, da lahko postane član ZŠ vsak študent. ki spreiema načela in naloge Zveze študentov. ki so predvidene v statutu, ven-dar ie ta določba tako splošna in formalna, da io bodo tudi odslej izigravali. Kot doslej, bodo stopalj v Zvezo študentov tudi taki »čla-ni«, ki se nikier ne udeistvujejo, ki iim -je študii zadnia skrb, ki imaio na vesti disciolinske prekr-ške. katerih moralne lastnosti lahko ocenimo kot dvomljive. Ce-prav gre na liublianski univerzi za maniše število primerov štu-dentov s takim spričevalcm, ie veoidar resnica, da prav ti štu-dentie mečeio slabo luč na štu-dentsko organizaciio. STAŽIST NEPLACAN STROKOVNJAK Lahko trdimo, da je vprašanje medicinskega staža trenutno največji in najresnejši problem, s katerim bi se morala ukvar-jati Zveza štud&ntov medicinske fakultete. Anketa, ki jo je iz-vedel fakultetni odbor, je pokazda, da medicinski straž ne ustreza več niti po programu niti po organizaciji in sistemu plačevanja. V anketi so sodelovale vse bolnišnice iz Slovenije in rezultati dajejo nasiednjo sliko: PROGRAM STAŽA. Namen staža je, da študenta s teoretičnim znanjem uvede v praktično delo. Jtfgotavljamo pa, da staž zaradi neustrežnega programa štu-denta še zdaleč ne vključi v resno rutin-sko delo. Program je namreč urejen v zveznem merilu in se ne ozira na razli-čen pouk in različne razmere v drugih republikah. Opravljati ga je treba na vseh oddelkih in je zato čas marsikje prekratek, da bi bilo mogoče študenta vključiti v redno delo. CJgotovili so nam-reč, da so stažiste lahko uporabili za po-moč v svojem rednem delu le tisti od-delki, kjer se stažisti zadržujejo dalj ča-sa. Ker pckJaljšaasije staža verjetno ne bi ustrezalo, je možnost le ena — korenita sprememba programa staža in ker je si-" stem študija na različnih medicinskih fa-kultetah različen, bi bilo najbolje, dati posameznim republikam možnost, da staž prilagode sistemu študija, organizaciji zdravstvene službe in zdravstveni proble-matiki republike. ORGANIZACIJA STA2A O primerno or-ganiziranem stažu bi le težko govorili. Zelo redke so ustanove, ki skrbe za mla-de zdravnike-stažiste — tako, kot bi žele-li. Seveda so vzroki deloma tudi objektiv-ni — med drugim: neprimeren program, zlasti pa neurejene kadrovske in prostor-ske razmere Menimo, da bo izgradnja novega medicinskega centra v Ljubljani in preureditev starih bolniških oddelkov veliko pripomogla k rešitvi teh proble-mov. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da pomenijo stažisti za bolnice breme, ki si ga ne žele in zato lahko v neizpreme-njenih razmerah prav kmalu pričakujemo nov problem — kje opravljati obvezni staž. Tudi kontrola stažistov je bila pre-majhna, ali pa je v večini primerov sploh ni bilo. Stažisti večji del tavajo po od-delkih popolnoma prepuščeni samim se-bi. Mislimo, da bo treba kmalu izposlo-vati sklenitev pogodb z bolnišnicami o minimalnem številu sprejetih stažistov in doseči organizacijo staža pod res strokov-nim nadzorstvom PLAČEVANJE ^TAŽISTOV. Plačevanje staža je gotovo trenutno največji in naj-resnejši problem Mlad zdravnik-stažist, ki s pomočjo staršev — ali bolj redko tudi s pomočjo štipendije — konča študij medicine, ostane še brez teh dohodkov in tako nima osnovhih pogojev, ki bi jih kot družbeni delavec moral imeti. Znano je namreč, da stažisti nimajo nobenih pra-vic študenta (študentski dom, menza, otro-ški dodatek itd.), celo socialno zavarovanje si morajo plačevati sami. Sedanji način plačevanja staža je posebna oblika milo-ščine in pomeni izigravanje ustavnih pra-vic stažista kot državljana SFRJ. Do se-daj so majhen del stažistov plačevali: 1. štipenditorji; 2. svet za zdravstvo SRS; 3. bolnišnice, kjer so stažirali. V zadnjem času pa se je položaj bistveno spremenil. štipendistov je vedno manj, svet za zdrav-stvo SRS plačuje le stažiste, ki se bodo zaposlili v upravni in administrativni službi, boinišnice pa plačujejo stažiste le še lzjemoma. In kaj iz tega sledi? Bolniš-nice niso in ne bodo zainteresirane pri delu s stažisti. Kolikor bi namreč staž plačevale, bi si prizadevale, da bi stažisti opraviii čem več dela. Če pa bi bili pla-čani, bi^imeli ne samo moralno, ampak tu-di materialno obvezo, da opravijo čim več dela in s tem bi staž dal res psihič-no, duševno in kulturno stabilnega mla-dega strokovnjaka, ki bo res lahko kori-stil naši zdravstveni službi. Tako bi bil stažist končno le izeriačen z vsemi ostali-mi državljani SFRJ, kajti sedaj je diplo-mant medicinske fakultete — zdravnik-stažist — brez študentskih pravic in dela zastonj in si mora honorarno izven delov-nega časa zaslužiti, da si plača socialno zavarovanje, da o ostalih osnovnih življe-njskih pogojih sploh ne govarimo. Čeprav se že dolgo govori o korenitih spremembah, pa je vendar posebno v iiadnjem času slišati, da bo končno do njih res prišlo. Mislim, da bi bilo treba pro-blem staža rešiti takole: 1. nov program staža naj bo smiselno povezan s študi-jem na fakulteti v enoten sistem vzgoje zdravnika. čas je, da se ta vprašanja urejujejo v republiškem okviru; 2. orga-nizacijo staža in strokovno vodstvo naj uredijo fakultete ali poseben organ; 3. za vse stažiste je treba uvesti enoten način plačevanja, ki bo izenačil stažista z osta-limi državljani SFRJ. S. RUTAR Deklaradje in dejstva Na videz se sdi. da je vse v najlepšem , redu. študentje imamo svojo organizaci-jo, ki ima svoj statut in programska načela in katere člani smo razen nekaj povsem slučajnih izjem vsi redno vpisani študentje. Nihče tudi ne more očitati Zvezi študentov, da ne deluje natanko po svojih predpisih: vsako leto imamo skup-ščine na vseh ravneh, na katerih izvoli-mo številne odbore, svete, komisije, pred-sednike, sekretarje in ponekod tudi pod-predsednike. Na teh skupščinah navadno prečitamo tudi bolj ali manj dolge in prepričlfive referate »o delu v preteklem obdobju in smernicah za naprej«; česar ni bilo mogoče zajeti v uvodnem poroči-lu, pa prepustimo diskusijam, ki so ve-činoma že vnapre) prtpravljene in preveč splošne, da bi mogle spodbuditi prisotne k intenzivnejšemu razmišljanju. Pa vendar nas kljub velikemu števUu funkcionarjev in aktivistov in kljub mno-zici organizacijskih oblik razgibano živ-Ijenje na univerzi zelo pogosto opozarja, da z našo organizacijo le ni vse v redu. Dostikrat povsem deklarativno ugotavljo mo, da je Zveza študentov množična druž-beno politična organizacija in navajamo prepričljive številke o članstvu, po dru-gi strani pa je res, da nam te številke ne povedo dosti več kot to, koliko študen-tov ima legitimacijo ZŠJ in koliko jih bolj ali manj redno plačuje simbolično članarino. Prav tako je nesmiselno trditi, da štu- dentov ne sanimajo najrazličnejša vpra- šanja. ki niso neposredno povezana z nji- hovim vsakdanjim iivljenjem. Studentje Nadaljevanje na 2. strani DEKLARACIJE Nadaljevanje s 1. strani sproščeno tn dostikrat razgreto diskutira-30 na fakultetnih hodnikih, v predavalni-cah, med odmori in po sestankih, zelo težko pa jih je pripraviti do tega, da bi se udeležili predavanja, ki ga je v okvi-*"u svobodne katedre pripravila komisija za idejno vzgojno delo. To so pojavi, ki kažejo na to, da niso povsem neutemeljeni očitki in razmišlja-vja o tem, da je Zveza študentov posta-1a nekakšna samo formalno množična or-ganizacija vodstev, da je pravzaprav or-ganizacija za študente in ne organizaci-*z študentov, skratka: da marsikdaj ne tna prisluhniti dejanskim nagnjenjem Hudentov. Vsega tega se pravzaprav zavedamo že jirecej časa; dovolj dolgo tudi iščemo vzroke za tako stanje. Včasih obtožujo-če ugotavljamo, da študentov nasploh po-litično delo v organizaciji ne zanima, drugod krčevito iščejo nove oblike dela in nove organizacijske okvire, ponekod spet zvračajo vso krivdo na refarmo in po-ostrene študijske pogoje, nekateri pa pre-prosto zahtevajo več discipline in strogo-sti pri izpolnjevanju obvezriosti, skratka, še več aktivizma v slabem pomenu bese-de. Morda je na vsem tem nekaj resnice, pa vendar: ali nimamo včasih že kar pre-več najrazličnejših starih in novih oblik dela, ali ni teorija o nezainteresiranosti študentov samo opravičilo za nedelavnost vodstva ZŠJ, ki ni zrualo najti pravega stika s študenti? Končno nam tudi re-forma pušča še vedno dovolj prostega časa za aktivnosti, ki so nam resnično blizu. Trdno sem prepričan, da študentje po-trebujemo svojo organizacijo in da ima ravno Zveza študentov lahko izredno po-membno vlogo tudi v splošnem družbenem dogajanju. Vendar ravno v sedanjem ob-dobju ugotavljamo, da bo treba v veliki merl spremeniti njen koncept dela in ga uskladiti z doseženo stopnjo našega druž-benega razvoja. Razmisliti bo treba o tem, koliko je pri delu v študentski or-ganizaciji še primerno uveljavljati načelo demokratičnega centralizma, spremeniti bo treba dosedaj še precej nedemokratične odnose med višjimi in nižjimi predstav-niškimi organi in se predvsem temeljito pomeniti o vsebini idejno vzgojnega de-la. Zadnji čas je že, da dobimo jasno predstavo o tem, da Zveza študentov ni nikakršna transmisija in da ni treba ta-ko pogosto gledati samo na to, da bi na vsak način bilt »na liniji«. V pogojih sa-moupravljanja potrebuja naša družba predvsem samostojne, ustvarjalne in oseb-no odgovorne Ijudi. Ena od bistvenih nalog Zveze študentov je, da si prizade-va oblikovati tako osebnost. če pa si v resnici in odkritosrčno tega želimo, po-tem se bomo morali sprijazniti tudi s tem, da naše idejno vzgojno delo pred- vsčm ne sme biti samo vzgojno, preda-vateljsko, in da je za vsako sproščeno javno diskusijo nujno potrebno vzdušje politične tolerantnosti, dopuščanja na-sprotnih mnenj in oblikovanje skupnih stališč na osnovi argumentiranih razprav. Za zaključek navajam nekaj misli po-Ijskega sociologa Adama Schaffa, ki lah-ko veljajo tudi za delo naše študentske organizacije: »Ni in ne more biti kon-flikta med politiko in iskanjem resnice, če 1 je politika vodena s pozicij marksizma. Konflikt je možen in se pripeti večkrat med slabo, napačno politiko in organiza-cijsko disciplino, ki je njen izraz, in resnico. Toda napačna politika se ne po-kriva s politiko nasploh. Pravilna mark-sistična politika je ex definitione poveza-na z resnico, s težnjo po resnici, saj je združena z borbo za napredek človeštva. Samo tako mora iorej ustvarjalec pojmo-vati problem konflikta med politiko in resnico, če njegova iskanja ne vzbujajo dvoma, da je našel resnico. Prav to mu moralna odgovornost ukazuje tudi tedaj, kadar ta resnica še ni dobila splošnega priznanja. Kaj bi se zgodilo z napred-kom in novatorstvom v znanosti in umet-nosti, če bi lahko priznavali samo sploš-no sprejete resnice? Zgodovina umetnosti in kulture odgovarja, da bi se takoj po-greznili v intelektualni zastoj, ki bi dušil vsak napredek, in v dogtnatizem.« PETER JAMBREK ,,TEORIJA IN PRAKSA" -IMOVA REVIJA Letos je poleg štirinajstdnevnika Naši razgledi, revlj Perspektive, Problemi in Sodobnost, začela izhajati nova slovenska revija, ki obravnava družbena vprašanja. To je revija Teorija in praksa. Postavlja se vprašanje, če je bila še ena revija sploh potrebna. Ni slučaj, da je revija začela izhajati prav v času inten-zivnega uresničevanja in razvijanja načel programa ZK in ustave SFRJ. Na VI. kon-ferenci ZSJ v Novem Sadu smo ugotovili, da se ima za marksiste večina študen-tov, le malokdo pa to s svojim de-lovanjem in življenjem tudi dokazuje. Vsak naš občan mora čedalje pogosteje odločati in se odločati. Praviino, svobod-no odločanje pa je nemogoče brez spo-sobnosti za poglobljeno vsestransko ana-lizo dogajanja in brez povezovanja prak-se s teorijo in teorije s prakso. »Marsi-kdaj praksa stihijsko prodira naparej, marksistična znanstvena spoznanja in idej-na podoba in vpliv organiziranih. sociali-stičnih sil ter predvsem Zveza komuni-stov pa že tu in tam zaostajajo za razvo-jem.« Ce bo revija pomagala izpolniti to vrzel, kar uredništvo obljublja, potem je bilo osnovanje nove revije vsekakor nuj- no potrebno. Seveda za uspeh revije ni odgovorno samo uredništvo. V uvodnih besedah 1. številke uredni-štvo pojasnjuje namen revije ter razprav-Ija o vlogi kritike v naši družbi. Pri tem tako kot. kavarniško kritiko obsoja tudi v bistvu birokratske zahteve, naj bo kri-tika vselej samo pravilna, konstruktivna, nezmotljiva. Zavedati se moramo, da je kritizerstvo tudi, če brez argumentov trdi-mo za neko kritiko, da je kritizerska. Boman Albreht v zanimivi razpravi govo-ri o problematiki v zvezi z razglasitvijo 42 urnega delovnega tedna in posreduje nekatere izkušnje iz drugih dežel. Baris Majer je objavii razpravo o družbeni vlogi marksistične filozofske misli. Stojan Požar razpravlja 0 idejnih problemih, ki se pojavljajo pri sestavljanju statutov de-lovnih organizacij. Avtor predvsem zavra-ča napačna in enostranska idejna izhodi-šča, s katerimi ponekod utemeljujejo in argumentirajo take rešitve v določilih sta-tutov, ki v bistvu pomesnijo omejevanje ali negacijo principov samoupravljanja. Spekter takih napačnih rešitev je seveda dosti Širši, kot ga Je uspel zajeti avtor v tej sicer zanimivi in tehtni razpravii. Z nekaterimi od takih napačnih in eno-stranskih rešitev m idejnih izhodišč se srečujemo tudi pri sestavljanju novih sta-tutov fakultet. Mitja Stupan piše o po-menu in delu kulturnb prosvetnih dru-štev na Slovenskem, F. šetinc o uresni-čevanju nekateriii pravic ter Mitja Svab o harmoniji in disharmoniji osebnih do-hodkov. Revija nam s prevodom O mo-ralni odgovornosti predstavlja znanega poljskega filozofa Adama Schaffa. V prvi številkf je še veC zanimivih krajših pri-spevkov pa poročilo 0 zagrebškem sdim-poziju o pregledu zgodovine ZKJ in po-ročilo 0 simpoziju o alienaciji in reinte-graciji človeka naše družbe. V intervjuju z Milovanam Cikičem so prikazani rezulta-ti analiz, kl so jih izvedli študentje eko-nomske fakultete 0 gmotnem položaju štu^ dentov, Prva številka vsebuje še zelo za-nimivo informacijo 0 delavskem samou-pravljanju v Alžiru in bibliografijo po-membnejših domačih in tujih člankov in knjig. I.K. Med 61 študenti ljubljanske uni-verze, ki so letos prejeli Prešer-novo nagrado, je tudi študent četrtega letnika pravne fakultete MIHA POTOCNIK. Nagrajeno delo nosi na-slov »Delovni spori na ljubljanskih so-diščih v letih 1961 in 1962«. Miha Potočnik se je lotU delovnih sporov v obdobju dveh let na predlog strokovnjaka za delovno pravna vpra-šanja prof. dr. Rudija Kyovskega. Se-danji sistem študlja na pravu omogoča pri vsakem predmetu izdelovanje se-minarskih nalog in vedno bolj ozko specializacijo študentov. Iz te težnje je nastalo tudi letošnje nagrajeno delo Mihe Ptttočnika. »Obdelal sem področje, ki ga na fa-kulteti ne bi mogel tako natančno spo-znati. To mi bo koristilo v praksi, saj se nameravam zaposliti v gospodarski organizaciji, kjer često prihaja do de-lovnih sporov. To vprašanje zajema Razgovor ob dveh celovito področje, ki se tudi pri naših sodiščih posebej obravnava in je za tovrstne spore predpisan tudi poseben postopek.« »Kakšen je osnovni namen naloge?« »Zadal sem si nalogo, da na področ-ju delovnih sporov preizkusim, kako delujejo pravovarstvene institucije, kii priskočijo na pomoč delovnemu člo-veku v primerih, ko je njegova pra-vica v delovnem razmerju kršena. Spo-znati seni hotel, kako žive pravna pra-vila v praksi; ali je praksa skladna z normativno ureditvijo in če ni skladna, kje so vzroki za to.« »In glavne ugotovitve?« »Tam, kjer ni urejeno samoupravlja-nje, se Ijudje pogosto zatekajb po po-moč na sodišča, ne da bi prej sami odločali o medsebojnib razmerjih. So-dišča vse prepočasi rešujejo delovne spore in premalo upoštevajo načelo hitrosti postopka, ki je za prizadetega večkrat eksistenčnega pomena; zaradi nepoznavanja delovne zakonodaje so zlasti pri odpovedi delovnega razmer-ja številne nezakonitosti, ki si jih vča-sih tudi hote dovoljujejo upravni or-gani v delovnib organizacijah in četr-tič (vprašanje je popolnoma pravnega značaja): šele v zadnjem času so začela sodišča presojati resničnost in uteme-ljenost odpovednih razlogov kakor tu-di skladnost predpisov gospodarskih organlzacij s heteronomnimi predpisi.« TADEJ MUNIH KATKA ŠALAMUN ŠOLSKA REFORMA IN ŠTUDENTJE Zdi se, da se v mentaliteti slovenskih šiudentov zadnje čase nekaj premvka. Vedno večja zavzetost za urejanje lastnih ekonomskih problemav, tvorno reagiranje na našo kulturno problematiko, nastafmje novih skupin in dru-štev — vse to kaže na željo po večji družbeni angažirano-sti. Res je, da je aktivistično delo obstajalo in obsiaja že ves čas, toda s pasivnim izpolnjevanjem naročvl je pre-večkrat večino študentov samo odbtfalo in jih dezinteresi-ralo za dogajaruje v druzbi, še več, študentom je postalo vseeno celo to, kaj se z njimi samimi dogaja. Tako je tilo twdi s šolsko reformo. Dopustitev samo formcdnega razprauljanja o bistvenih vprašanjih Ijudi seveda ne mo-re aktivirati. Pred dobre pol leia je Frmce Križmič v Na-ših razgledih ironično napiscd v odgovor na anketo o šol-ski reformi v gimnazifi: »Spoštovani tovariš urednik! Va-šemu Ijubeznivemu vabilu se, žal, ne morem odzvati. Rek-tor nas je namreč v tretji točki dopisa II. štev. 181/1 z dne 22. aprila 1963 opozoril, da ni razboga za razprave o reviziji reforme, pač pa samo o tem, kako reformo čim-bolje organizirati...« Križanič je pismu dodal post scrip-tum z mottom: »Kakar rečeno, ne rečem nič, povedal bi pa tole« (po F. Milčinskem), in tako v šaljtvi obliki po-vedal nekaj grenkega. Določevanje meje, do katere se člo-veku dovoljuje misliti in opazovati z lastno glavo, je prav gotono negaliven pojav v naši drvžbi, saj duši resnično priipravljenost do sodelovanja in do dela. Tokrat naj apozarim s(tmo na nekaj značilnosti na od-delku za slovanske jezike in književnost na filozofski fa-kulteti. Prve izkvšnje stopenjskega Uudija kažejo, da ve~ čina študentov po prvi stopnji zapustl fakulteto. Snav, ki jo b.>do predavali na šokth, so fim profesorji spredavali, (vendar pustimo 06 strani vprašanje, koliko je tak pregled vse snovi na predavanjih Idhko smiseln vn drugačen od srednješolskega), za praktično uporabo niti ne potrebuje čcsa drugega in tako se z diplomo v šepu raje ne loii — čeprav poglobljeno — vsega znova. Poglejmo profil takega diplomanta, na primer »čistega« slavista s slovemko Ute- TRIBUNA STRAN 2 raturo in jesikom kot A predmetom in rusko literaturo in jezikom kot B predmetom: v teh dveh letih svojega študija ni slišal niti besedice o srbski, hrvaški ali make-donski književnosti, niti ni od njega na izpitih nihče zah-tevul, da bi poznaJ, vsaj to, kar je mimogrede slišal v srednji šoli. Ne da bi se spuščali v razpravljunje o po-membnosti in potrebnosti zavesti o jugoslovanski poveza-nosti, naj omenimo samo to, da študij samo nadonalne književnosti ni možen na nobeni drugi jug&slovanski uni-verzi. Na zagreb&ki univerzi na primer je razlika v zah-tevah in programih med hrvaško in ostaHmi jugoslovan-skimi kmjiževnostmi samo v tem, da se hrvaška književ-nost posluša vsa štiri leta — ta univerza namreč ni spre-jekt stopenjskega načina štud&ja, oziroma samo dobro urejeno tretjo stopnjo po štirih letih študija — slov&nsko in srbsko književnost pa tri leta in makedonsko eno leto. Druga značilnost našega diplomanta je v tem, da ti dve leti ni slišal niti besedice o svetovni književnosU, niti od njega — da ponovimo — nihče ne zahteva, da bi poznal vsaj to, kar je slišal v srednji šoli. Na zagrebški univerzi npr. morajo študentje jugoslovanskih književnosti obvezno poslušali in obvladati en tuj svetovni jezik, predavanja iz svetovne književnosti poslušajo prvi dve leti iii vendar je univerzitetni profesor Grga Gamulin v novembrskri. številki Naših tem, ko govori o tem, da je književnost dragocena oblika našega bivanja, ogorčeno napisal: »Da smo jo v ka-pitalističnem obdobju, po zakonitosti ne vem kakšne rO' mantične omejenosti, omejili na »nacionalno knjižemost«, predavali in poslušali o Menčetiču in Kumičiču, toda ne o Petrarci in Balzacu, to še — s pomilovalnim nasmehom na ustnicah — Idhko razumemo. V socializmu je program razširjen tudi na svetovno književnost, v gimnazijah, toda na filozofski fakulteti (in tu se zdaj začenja nekaj, česar kljub lastnim zdravim očem še vedno sam sebi ne verja-mem) se uči in predava bodočim predavateljem samo na-cionalna (op. — tu pisec misli kot na samo po sebi umevno na vse jugoslovanske književnosti). To se pravn, osnovali smo oddelek za komparativno književnost, študentje mara-jo celo obvezno poslušati nekaj semestrov, toda obe knji-ževnosti še do danes kot študijski grupi nista obvezno po-vezmt, niiti niso obseg gradiva, urniki, plani in programi vsaj približno izenačeni. ODKOD TE NEDOSLEDNOSTI, USODNO ZA FORMIRANJE UCITELJEV ENEGA (POLI-TIČNO IN V SPLOŠNI IZOBRAZBI) NAJVAŽNEJSIH PREDMETOV?« Kaj pa bi potemtakem rekli šele mi t Ijubljanskih raz-merah? Morda bo kdo ugovarjcd, da mora študent na 2. stopnji poslušati tudi nekaj predavanj iz svetovne književ-nosti in da se to znanje od njega na diplomskem izpitu zahteva, vendar se moramo zavedati, da, kot smo videli, večina študentov slavistike sploh ne pride do druge stop-nje. Pa še tisti, ki se za drugo stopnjo odločijo, lahko — čeprav bodo šli poučevat — vzamefo kot glavni predmet oba jezika, poslušajo — vzemimo naš primer — še eno leto predavanja iz slovenske in ruske literature in — konec. Svetovne književnosti lahko poznajo manj kot pouprečen dijak zakljtičenega prvega razreda gimnazije. Samo dodati prvima dvema letoma še nekaj predmetov ne bi bila nobena rešitev, saj je urnik že sedaj prenatrpan s preko 40 urami na teden. Prenatrpan pa ni le zaradi do-datnih splošnih prčdmetov, (ki se — mimogrede — na obeh stppnjah ponmljajo), ampak tudi zaradi sedanjega sistema in mentalitete, da je treba vso snov na predtmmjih »vzeti«, po tistem starem: »kar nismo vzeli v šoli, nam ni treba ^znati«. Na zagrebški univerzi sedaj profesorji v ciklusih spredavajo pregled literarne zgodovine v štirih letih m se še pritažujejo, da jim je to znižalo univerzitetni nivo. Pregledno znanje in obvladovanje dejstev je seveda nuj-no potrebno, ne sme pa postati edini namen, saj se s tem sumljivo približamo goli reprodukoiji Janeža. Studij lite-rature, ki je omejen samo na učenje za izpite, je nesmiseln. Razumeti in dožimti umetniško delo m isto kot učenje teh~ ničnih formul. Sicer pa ne mislim primerjati problematike na omenje-nem oddelku z drngimi področji. O teh naj gavore tisti, ki jih res dobro poznajo in vedo, kaj je pri njih v redu in kaj ne. Zavzemam se le za to, da se o šolski reformi na uni-verzi ne govori shematično in na sploSno, ampak da se upošteva specifičnosti različnih študijev. Ne le pravica, dolžnost vsakega študenta fe, da razmiš-Ifa in sodeluje v procesu, ki je tako važen zanj samega in za celotno drttžbo. ¦ RIBUNA: V zadnjem času ali še tofi-neje, v zadnjih. dveh letih opažamo zna-ten padec zanimanja za aktivnost v štu-dentski organizaciji. Večina študentov je do dogajanj izven okvira študija in štu-dijskih dolžnosti pasivna. Na sestanfcih Ietnikov, na predavanjih svobodne kate-dre, na zborih volivcev, na sestankih, kjer razpravljajo o statutu fakultete, sedi le majhno število študentov in še od teh ve-čina ne posega v razpravo o konkretnih dogajanjih na faknlteti in v študentski organizaciji. Za tako neprizadetost ne mo-remo iskati vzroke samo v neaktualnih predavanjili in v površno pripravljenih se-stankih letnikov. Pri tem pogostoma pri-haja do neizpolnjevanja naloženih dolžno-sti, nezanesljivosti, zamujanja, malošte-vilčnosti in politične otopelosti. Za temi pojmi se vedno žkriva človek. Primer: študentka I. L. iz kluba Skof je-loških študentov, študent M. L. iz kluba ormoških študentov in študent J. M. iz kluba študentov občine Sevnica so bili iz-voljeni, da skrbijo za povezavo svojih po-krajinskih klubov z Zvezo pokrajinskih klubov. čeprav so od izvolitve potekli dolgi meseci, se svojih dolžnosti niso še niti enkrat spomnili. Nihče jih do sedaj tudi ni klical na odgovornost... Za uvod smo prosili vse udeležence raz-govora, da odgovorijo na našo anketo. VPRASANJE: Koliko primerov nedisci-pline in drugih prekrškov ste v letoš-njem letu že obravnavali? FILOZOFSKA: še nobenega. Imamo pa pet primerov, ki jih bomo v kratikem ob-iravnavali. KOLEGIJ: Pet! PRAVNA: Nobenega... MEDIOINA: šest! **%!&*¦ NASELJE: Pet... BIOTEHNIŠKA: Nobenega! VPRAŠANJE: Ali se ravnate po kakšnih pravilih pri odločanju o kazni? KOLEGIJ: Ravnamo se po hišnem redu. NASELJE: Imamo poseben pravilnik, ki je bil dokončan letos januarja. OSTALI: Nimamo posebnih pravil, rav-namo se po občutku, prosto presojamo škodljivost in težo storjenega dejanja. VPRAŠANJE: Ali se študentje podreja-jo vašim disciplinskim ukrepom? NASELJE: Delno. KOLEGIJ: študentje se podrejajo, saj jim kazni ne izrekamo za zaprtimi vrati. Večina je samokritična in prizna prekršek, naloženo kazen pa izpolni. VPRAŠANJE: Ali itnate kakšno poveza-vo s fakultetno oziroma ustrezno disci-plinsko komisijo na šoli ali zavodu? PILOZOFSKA: študentski predstavniki so v fakultetni disciplinski komisiji. KOLEGIJ: Ce gre za hujše prestopke, jih sporočimo tudi fakultetnim oblastem. PRAVNA: Nknamo. NASELJE: Povezani smo z upravnim odborom, ki je v Naselju sodišče tretje stopnje. RAZGOVOR V UREDNIŠTVU POPUSTUIVOST, Kl ZE 1/A7H DAPr V razgovoru in v anketi so sodelovali: predsednik disciplinske komisije v Naselju Nebojša Jovanovič, predstavnik FO medicincev Srečko Rutar, član FO na biotehniški fakulteti Ivan Marenk, članica FO filozofske fakultete Matilda Demšič-Jogan, predsednik disclplinske komisije 1z Ko-legija Aleksander Kostič, predsednica FO študentov prava Majda Jurkovič, Član univerzitefnego odbora Ivan Kreft 1n d'ugi. čaj (opomin, ukor) navadno vežemo z drugimi sankcijami: preselitev v slabšo sobo, preselitev v dnevno sobo in podob-no. TRIBUNA: Ne glede na prekrške v Naselju smatramo, da morajo disciplln-ske komisije obravnavati tudi druge pre-stopke. Za Naselje pride v poštev še ob-našanje študentov na sobotnih plesih, fakultetne disciplinske komlsije pa naj bi ne obravnavale samo tiste prestopke, ki nastanejo zaradi neizpolnjevanja dolžno-sti v študentski organizaciji, temveč tudi prestopke, ki so jih zagrešili študentje izven fakultete. Med te prav gotovo spa-dajo kazniva dejanja, ki jih obravnavajo redna sodišča in preganjajo varnostni or-gani (hazardiranje, tatvine, nedovoljena uporaba motornega vozila, žaljenje pred-stavnikov oblasti in podobno). O ta-kih primerih, zlasti če jim dodamo še pijančevanje, pogosto kaljenje nočnega miru, huliganstvo, izzivanje in udeležba v pretepih, so disciplinske komisije na fa-kultetah, da o študentskih komisijah niti ne govorimo, saj jih na večini fakultet sploh ne poznajo, razpravljale zelo zelo redko. Največkrat potem, ko se je v jav-nosti sprožil plaz ogorčenja. SRECKO RUTAR: Dosedanje delo dis-siplinskih komisij dela pravzaprav »kri-vico« tistim študentom, ki prihajajo na fakultete in grešijo, ne obravnavajo pa početja tistih študentov (in študentk), ki so sicer vpisani, pa v svojem večnem pro-stem času povzročajo prekrške in kazni-va dejanja v mestu. (Primer — obravnava-li so ga letos — z akademije za gledališče, film, radio in televizijo.) IVAN MARENK: Predlog, da se po-ostri odgovornost študentov do študija, študentske organizacije in družbe, je po- Razgovora se je udeležDo le majhno število povabljenih, zlasti pa smo pogrcšali pred-stavnike višjih in visoikih šol. Ti si bodo najbrž sodili sami... Na sliki: detajl iz razgovora Odgovori na kopico drugih vprašanj ni-so tako zanimivi. Večina anketirancev je vprašalnik razumela pravilno: kot dober začetek za poznejši sproščen razgovor. NEBOJgA JOVANOVIČ: Naša komisi-ja slabo dela. Odvisna je od prijav refe-rentov, ki so izvoljeni za vsak blok. Refe-renti so precej malodušni, število prekr-škov — največ jih je zaradi kršitve hišne-ga rsda — pa je konstantno. Mi obravna-vamo samo tiste prestoipke študentov, ki se izvršijo pod našo streho, v bloku. Naj-hujše težave smo imeli v lanskem letu v 6. bloku, ko so študentje kar v dnevni sobi hazardirali. število kvartopircev, ki igrajo za denar (lani poletd je znašala v neki igri vloga 200.000 din), se je občutno zmanjšalo, pojava pa še zdaleč nismo od-pravili. Scxiišče Naselja šteje pet članov, odlo-čitve o kaznovanju, ki imajo moralni zna- polnoma utemeljen. Vse fakultete -bodo morale, če hočemo popraviti sedanji ma-lodušni položaj, formirati trdnejše (in sploh) disciplinske komisije, ki bodo mo-rale povsem rigorozno ukrepati. Delo dis-ciplinskih komisij pa se veže tudi s poj-mom članstva v ZŠJ. Treba je že enkrat za vselej postaviti ločnico med vrednostjo in nevrednostjo biti član študentske or-ganizacije. Kot za fakultete, naj velja ta ukrep tudi za viscke šole, višje šole in akademije. IVAN KREFT: Problem, ki smo ga da-ncs načcli, ni »iz trte izvit«. Nanaša se na vrsto vprašanj boljše organizacije in de-la posameznikov ter študentskih odbo-rov. Poglejmo si naprimer samo pisanje priporočil in karakteristik. AH imajo ti do-kumenti sploh še kakšno veljavo? Pišejo jih prizadeti sami, podpišejo pa znanci in prijatelji iz Združenja. Kje je tu od-govornost in kritičnost tistega, ki je pri-poročilo napisal, iii tistega, ki je v imenu študentske oi^anizacije dal svoj podpis? TRIBUNA: Ce bomo ugriznili v to kislo jabolko, (mislimo na večjo aktivizacijo disciplinskih komisij), bo treba misliti tu-di na formuliranje enotnega pravilnika in postopka. Kaj mislite o tem? VEOINA je že v anketi odgovorila, da sta pravilnik in postopek potrebna. Oba pa naj bi izdelali brez^posebnega zavlače-vanja v kratkem času. NEBOJŠA JOVANOVIČ: To, bi po-vzročalo precejšnje nerodnosti. Ce bi bil pravilnik preveč splošen, bi ga pre-več »drobili« na fakultetah in ne bi do« segali enotnih kriterijev. Ce pa bi bil oz-ko definiran, bi ga težko prilagodili na razmere v študentskih domovih. Potrebna bi bila dva: prvi za šole, drugi za domo« ve. Kljub temu pa Je jasno, da bi morali delo koordinirati. Primer: izključitev i« študentskega naselja naj sproži reakcijo tudi pri disciplinski komisiji na fakultetf, RAZGOVOR O POTREBNOSTI DISCI-PLINSKIH KOMISIJ JE POKAZAL, DA TE OBSTOJIJO SAMO V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH. EDINA PRAVILA IMAJO V NASELJU, DRUGOD DELAJO »PO DO-BRI VESTI IN POŠTENJU«, SICER PA SE DRŽIJO PRAVIL HIŠNEGA REDA. USTANOVITEV IN DELOVANJE DI-SCIPLINSKIH KOMISIJ BO Z\r imajo ne-kaj več znanja kot gimnazijci. Prav tako so tudi povpdali, da naj bi se prva stop-nja ne usmerjala po konceptu fakultete, temveč naj bi se razni fakultativni p>red-meti odpravili, namesto njih pa naj bi uvedli še dodatne strokovne predmete. V Tovarni avtomobilov in motorjev so nam povedali, da že zdaj potrebujejo okoli 150 diplomantov prve stopnje. Vse diplomante, bodisi prve ali druge stopnje, najprej zaposlujejo v obratih in šele po-tem, ko so način proizvodnje dobro spo-znali, jim dodele odgovorna delovna me-sta. Takšen pripravljalni čas traja tri do šest mesecev. V delovno iraamerje spreje-majo diplomante strojnike, elektrike, di-plomante višje ekonomsko komercialne šole ter višje pravne šole. V Tekstilnem kombinatu so nam po-vedali, da bodo v perspektivnem razvoju potrebovali okoli 200 tekstilnih inženirjev prve stopn.je in pripominjajo, da potre-bujejo mnogo več diplomantov prve kot druge stopnje. Že sedaj je pri njih za-posleno trideset diplomantov prve stopnje. V Elektro industriji in splošni montaži smo izvedali, da tudi pri njih potrebuje-jo veliko diplomantov prve stopnje in to iz strojnega, gradbenega, kemijskega in elektro oddelka in z VEKŠ. Tudi nekatera ljubljanska podjetja se zelo zanimajo za diplomante mariborskih višjih šol in bi na primer Iskra potrebo-vala trenutno 150 inženirjev. Torej se za zaposlitev diplomantov pr-ve stopnje ni bati, saj je povpraševanje večje kot poivudba. Lahko rečemo, da prva stopnja ni več v povojih, mairveč si je že krepko utrla pot v naše gospodarstvo in s tem dokazala nujnost svojega obstoja. ¦niš KAKO HITREJE DO DIPLOME Na svoji prvi skupščini je višja tehni-ška šola v Mariboru slavila četrto oblct-nico obstoja. V tem času so na njej ab-solvirale tri generacije študentov., Tako sedaj že lahko naredimo nekaj zaključkov o absolventih. te šole. Doslej je uspešno končalo študij 37 odstotkov absolventov. Ta številka je sicer visoka, vendar pa mo-ramo upoštevati, da je večina diploman-tov iz vrst prve in druge generacije, med-tem ko je do lanskega decembra "uspeš-no končalo študij le devet absollventov tretje generacije, 108 pa je še opravljalo zadnje izpite. Tako majjino število diplomantov po dveh letih študija si lahko razložimo na več načinov. V prvih generacijah je pri-šlo mnogo študentov iz prakse. Ti sedaj kot absolventi dalje delajo v gospodar-skih organizacijah, v katerih so že bili pred prihodom na šolo. Hkrati pa je VTŠ še vedno preživljala svoje začetne težave, kot so določevanje učnega načrta, pomanj-kanje skript in podobno, kar je študij močno oviralo. Vendar se šola pa tudi študentje borijo tudi z drugimi težavami. Tako prihaja pri nekaterih predmetih do zelo česte menjave profesorskega kadra. V štirih letih obstoja VTŠ so na primer neki predmet predavali kar trije profesor-ji. Povsem razumljivo je, da so pri takš-nih predmetih objavljeni izpitni roki vse prej kot »zanesljivi«. Tudi o načinu ter razdelitvi predavanj bi še lahko kaj pripomnili. Na VTŠ, ra-zen v redkih primerih, niso v navadi ci-kliena predavanja. Tako poslušajo štu-dentje nekatere predmete po eno uro te-densko skozi ves semester, namesto nekaj tednov. Takšni predmeti ob koncu seme-stra zelo povečujejo število izpitov, ki jih mora študent še opraviti. Pripomnili bi še, da so ciklična predavanja na nekate-rih Ijubljanskih fakultetah že dolgo uve-dena in da so pokazala dobre rezultate. Tu-di število predavanj v zadnjem semestru, pogosto čez štirideset ur na teden, zelo obremenjuje študente, tako da le stežka v tem času opravljajo zaostale izpite. Na šoli še tudi ni urejenih risalnic. Te, ki so zdaj, služijo v glavnem za potrebe podjetij, ki naročajo razne načrte na VTŠ. Ko bo zgrajena nova stavba, bodo v njej risalnice za vse študente. Zal bo-mo morali na to čakati vsaj leto dni. Pripombe bi lahko postavili tudi ob di-plomskih komisijah. Te običajno dokaj dolgo rešujejo prošnje absolventov, ko vložijo le-ti tetno za diplomsko nalogo. Pa tudi ko absolvent svojo nalogo že od-da, čaka navadno še tnesec dni, preden jo lahko zagovarja. četudi so v teh ko-misijah profesorji iz Ljubljane, včasih več gibčnosti le ne bi škodilo. Na VTS so postavljeni pogoji le ob prehodu iz drugega v tretji semester. Da izpolni vse obveznosti, mora študent opra-viti izpite iz dveh osnovnih predmetov. Morda bi kazalo te pogoje razširiti tako, da bi morali študentje opraviti določene izpite tudi pri prehodu iz tretjega v četr-ti semester. Tako bi se prav gotOTO ob-čutno zmanjšalo število izpitov, ki jih vsak absolvent še mora opraviti pjo kon-čanih predavanjih. Mirno lahko rečemo, da bi odprava teh, četudi včasih majhnih pomanjkljivosti, študij študentom na VTš v marsičem olajšala. J.N. Štipendijska politika Razvejano področje štipendiranja štu-dentov je uredil temeljni zakon o štipen-dijah, izdan leta 1955. Ta zakon vsebuje določila o znacaju štipendij, načinu nji-hovega dodeljevanja, o sredstvih, obvezah dajalcev štipendij in štipendistov, o kaznih za neizvrševanje pogodbenih obveznosti. Višino pomoči za šolanje in štipendije so urejali dopolnilni predpisi, ker je bilo že pri sprejemanju temeljnega zakona ču-titi potrebo po pnlagajanju višine šti-pendije stroškom šolanja in življenja. Zaradi tega je bil leta 1961 z zakonom o spremembi temeljnega zakona o šti-pendijah odpravljen 11. člen tega zakona, ki vsebuje določila o načinu predpisova-nja višine štipendije. S tem, da se je višina štipendije pričela formirati svobod-no, medsebojne obveznosti pa so se do-ločale s pogodbo v skladu s splošnimi pravnimi pravili, ni bilo več potrebe po posebnem zakonu o štipendiranju. Na po-dlagi navednih ugotovitev je zvezni sekre-tariat za kulturo in prosveto predlagal ukinitev temeljnega zakona o štipendijah. Število študentov štipendistov v primer-javi s številom redno vpisanih študentov od leta 1960/61 dalje stalno upada. Leta 1961/62 je bilo od 10.177 redno pisanih študentov 37,1 odstotka študentov štipen--distov, leta 1962/63 pa od 9.973 redno vpi-sanih študentov le še 31,5 odstotka. V okraju Celje se je število štipendistov zmanjšalo za 2,3 odstotka, v Kopru za 12 odstotkov, v Maribom za 8 odstotkov in v Ljubljani za 21 odstotkov. Občinske skupščine so zmanjšale števi-lo štipendij za 23 odstotkov in to na fa-kultetah za 33 odstotkov, na višjih šolah pa za 13 odstotkov; gospodarske organi-zacije za 15 odstatkav: na višji tehntiški šoli za 25 odstotkov, na fakulteti za na-ravoslovje in tehnologijo za 41,6 odstotka, na samem oddelku za kemijo za 58 od-stotkov, na fakulteti za arhitekturo, grad-beništvo in geodezijo za 48 odstotkov; število štipendij, ki jih podeljujejo go-spodarske organizacije za študij arhitek-ture, je v enem letu padlo od 69 na 31, na oddelku za gradbeništvo od 109 na 58, na fakulteti za elektrotehniko pa za 22 od-stotkov. Po drugi strani pa so gospodar-ske organizacija v šolskem letu 1962/63 povečale število štipendij na ekonomsko komercialni šoli od 12 na 65 in na fakul-teti za sbrojništvo od 251 na 314 ali za 25 odstotkov. Zadružne organizacije so v šolskem letu 1962/63 zmanjšale število štipendij na vi-sokošolskih zavodih od 131 na 98 ali za 25 odstotkov. Zanimivo je, da so ustano-ve s samostojnim financiranjem poveoale število štipendij na visokošolskih zavodih ods260 na 384 ali za 47 odstotkov. V letih 1955 do' 1962 se je povprečna višina štipendije dvignila za 140 odstot-kov, medtem ko se je v istem obdobju povečala stanarina v študentskem domu za 366 odstotkov in so se tudi stroški prehrane zelo povečali. Pri izbin študentov, prosilcev za štipen-dije, se mnoge gospodarske organizacije niso ravnale po določilih o obveznosti javnega raapisa in štipendijske pogodbe in o obveznem pošiljanju izvoda pogodbe oferajni in republiški komisiji za štipen-dije. Mnogo je bilo primerov večkratne-ga prodajanja in kupovanja diplomantov med posameznimi gospodarskimi organiza-cijami, podeljevanja štipendij po osebnih zvezah, kakor tudi odklanjanja podelitve štipendije prosilcu-novincu. Osrednji skladi — da ali ne? Po mnenju študentov ekonomske fakul-tete naj se kot dopolnilo obstoječega si-stema štipendiranja ifistanovijo (oziroma okrepijo) centralni republiški skladi za štipendije. Sredstva za taksen fond naj bi se zbirala iz dela obstoj.ečega prispev-ka v fond za kadre pri gospodarskih or-ganizacijah, predvsem pa iz republiškega proračuna. Politika razdeljevanja sredstev naj bi se po tem predlogu decentralizi-rala po fakultetah glede na planirane po-trebe po kadrih in kapacitete fakultet. Sprememba na področju štipendiranja v tej obliki bi imela celo vrsto negativnih posledic in bi pomenila administrativno poseganje v pravice organov saimouprav-ljanja v gospodarskih organizacijah, ker sredstva za štipendiranje predstavljajo del sklada skupne porabe, s katerim razpola-gajo. štipendijskl pravilniki Kakšen naj bo torej sistem štipendira-nja, ki bo zagotavljal primerno višino štipendije in skladen razvoj sistema šti-pendiranja? Kako odpraviti nepravilnosti, ki so se doslej dogajale v politiki dode-ljevanja štipendij? Posamezniki se upirajo zaposlovanju vi-soko in višje kvalificiranih kadrov, ker se boje za svoje položaje. Zaradi tega bi or-gani delavskega samoupravljanja v gospo-darskih organizacijah morali biti do teh vprašanj mnogo bolj pozorni. Predvsem bi gospodarske organizacije morale spre-jeti poseben pravilnik o podeljevanju šti-pendij, ki bi določal pogoje in višino štipendije. Nekatere gospodarske o^rganiza-cije so že uvedle ustaljeni sistem podelje-vanja štipendij, npr.: Litostroj, železar-ne na Jesenicah, kemična indusfcrija v Rušah in še nekatere. Navedene organiza-cije imajo pravilnike o podeljevanju šti-pendij in posebne štipendijske komisije, ki se ukvarjajo s podeljevanjem štipendij prosilcem, kakor tudi s stalnim nadzorom izpolnjevanja pogojev štipendista, izhaja-jočih iz štipendijske pogodbe. Poleg tega bi bilo potrebno uvesti do-ločen zakonsici avtamatizem pri izločanju finančnih sredstev gospodarskih organiza-cij za te namene, vendar ne z administra-tivnim posegom na sredstva sklada skup-ne porabe. Določiti bi bilo treba procent od investicijskih vlaganj, ki ga naj go spodarska organizacija nameni za investi-cije v kadre. Vsako investicijo v proizva-jalna sredstva bi morala torej spremlja-ti tudi investicija v kadre. S takim fi-nančnim avtomatizmom bi obstoječd sist©m štipendiranja dobil novo materiatoo asno-vo in bi delno pomagal pri odstranjevanju socialno ekonomskih razlik med študenti. Ob tem pa še vedno ostaja odprto vpraša-nje štipendaranja tistih študemtov, ki se bodo zaposlili na področju družbenih služb. Sredstva, ki jih dobivajo družbene služ-be za opravljanje nalog posamežaie deja_v-nosti, so preskromna, da bi iz njih lah-ko oddvojile določen del za vlaganje v kadre. Zakaj ne bi omogočili tudi druž-benim službam z določeno višino namen« skih sredstev, voditi samostojno politi-ko pri iskanju potrebnih kadrov? Neka-tere družbene službe, zlasti s področja zdravstva, že rešujejo na tak način svo-ja kadrovska vprašanja. Izjemni primerl naj bi postali splošna praksa. P. T. KDAJ SPET KOMUNISTI IZ SREDNJIH SOL? Zadnji dve leti opažamo, da prihaja iz različnih srednjih šol v prve letnike fa-kultet zmerom manj študentov-kofnuni-stov. Do nedavnega so bile prav srednje šole največji rezervoar mladih in perspek-tivnih kadrov v osnovnih organizacijah na univerzi. Da bi izvedeli, kje tiči vzrok omenje-nega pojava, smo se obrnili na sekretar-ja univerzitetnega komiteja, tovariša Fran-ca Bitenca. Povedal je, da je CK ZKJ sprejel sklep, da mladincev pred osemnajstim letom načeloma ne bi sprejemali v Zvezo ko-munistov. Ta sklep velja sicer že nekaj let, vendar se na fakultetah opaža šele v zadnjem času. Zdaj namreč prihaja na univerzo in visoke šole tista generacija, ki bi sicer bila sprejeta že pred dvema le-toma. V preteklosti je bilo precej mladih sprejehh že v drugem ali tretjem letni-ku srednje šole. Toda pokazalo se je, da je bil predlog za sprejem osvojen po-gosto zaradi nekega enkratnega uspeha, ko še je nekdo izkazal na primer kot udar-nik v brigadi ali s pridnim delom v mla-dinski organizaciji. To pa še ni zadosten razlog in zagotovilo, da bo tisti mladinec tudi dober član osnovne organizacije, v MALA REPORTAŽA katero vstopa. Splošna ugotovitev bi bila torej, da kriteriji za sprejem na srednjih šolah niso bili zadosti zahtevni. Novi ko-munisti so bili sicer zreli kot Ijudje, manjkalo pa jim je osnovnega ideološke-ga »orožja«, ki je prva odlika komunista intelektualca. Zato imajo zdaj osnovne organizacije ZK na fakultetah in visokih šolah veliko odgovornost, da pridobe iz vrst novin-cev čim več članov. To zahteva seveda večjo aktivnost ZŠJ. Sveti letnikov naj postanejo osnovna celica za. nove kadre tako v študentski organizaciji kot v Zve-zi komunistov. Mnogi člani ZŠJ itnajo željo in sposobnost za sprejem v ZK, delo v svetih letnikov pa je odlično prilož-nost za uveljavljanje njihove sposobnosti in dokaz zrelosti. Značilno pa je, da kjer opažamo pomanjkljivo delavnost Zveze študentov, tudi število komunistov le po-časi narašča ali celo stagnira. Vendar stanje ni tako porazno. V lan-skem letu so na univerzi sprejeli v ZK okrog sedemdesel študentov. Poudariti pa moramo, da to večinoma niso študenje iz prvih letnikov, kot bi bilo pričakovati in bi bilo normalno, ampak predvsem starejši letniki. In tu je ravno problem. Mladinec, ki pride v enega od visokošol-skih centrov že kot ideološko in moral-no formiran človek in kot tak zrel za sprejem v osnovno organizacijo, se v prirheru, da se njegova politično-ideološka vzgoja logično ne nadaljuje na visoki šo-li, lahko izgubi ali se njegov sprejem v sredino, kamor po svojih moralnih kvali-tetah spada, za daljšo dobo zavleče. Tak mladinec nujno rabi pomoč in oporo za svoja hotenja pri svojih starejših ko-legih. če to pomoč dobi, ne pride do ne-gativnih pojavov, kot so proces ponov-nega zorenja in preverjanja kvalitet kan-didata. Rešitev problema bi bila razmeroma preprosta. če že načelo, da naj se ne sprejema v Zvezo komunistov na sred-njih šolah, ostane v veljavi, pa zanj dvo-mimo, da je pravilno, naj mladinska or-ganizacija na šoli, iz katere mladi človek prihaja, opozori Zš na fakulteti, na katero je prišel. Tako bi bil vpliv pozitivnega de-lovanja sredine, iz katere izhaja, konti-nuiran. Na srednjih šolah menijo, da naj bi se sklep ne izvajal togo in popolnoma na-čelno. Zreli Ijudje bi morali biti spreje-ti v Zvezo komunistov brez ozira na to, da še niso dopolnili osemnajst let. To kaše tudi primer z Ijubljanskega učite-Ijišča, kjer dijaki komunisti zrelo in ena-kopravno sodelujejo s profesorji v skup-ni osnovni organizaciji pri reševanju pro-blemov svoje šole. Pravijo, da se v ta-kem tovariškem vzdušju rešijo mnogi problemi, s katerimi se zaman ukvarja-ta šolska skupnost in mladinska orga-nizacija. B. Z. V Sfudiral bom metalurgijo Kogar veselijo stroji in plavži, se bo v jeseni oglasil na Aškerčevi 20, na oddel-ku za tnontanistiko fakultete za naravo-slovje in tehnologijo. Potrebe po inženirjih metalurgije so pri nas še precejšnje. Težka industrija je še vedno v nenehnem razmahu in zato niti štipendije niti zaposlitve ne bo težko naj-ti. Obrniti se je treba na eno od pod-jetij za predelavo kovin. Vsakdo pozna velike železarne Jesenice, Ravne, Zenica. To so le nekatera od podjetij, kjer so diplomirani metalurgi duša proizvodnje. Tudi pogoji za prehod iz prvega v drugi letnik niso pretežki. Treba je opraviti štiri izpite, od katerib bosta verjetno naj-več težav povzročali anorganska kemija in matematika. V prvi stopnji je treba tu-di za en mesec na prakso v podjetja me-talurške stroke. Priporočljivo je, da vsak-do opravi prakso že po prvem letniku, ker se na prehodu iz prve v drugo stop-njo rado kaj »zatakne«. To pa ne velja samo za metalurge, ampak je v večji ali manjši tneri problem na vseb fakultetah, kjer je treba za »skok« v drugo stopnjo opraviti vse izpite iz prve stopnje. BODOCI UCITELJI V SOLSKIH KIOPEH Vsako jutro jih vidiš s torbami v ro-kah. Po dva, trije, ali v skupinah hit-ijo od avtobusov, iz mternatov ali od doma. Cilj pa je vsem isti: Resljeva 12, kjer do-muje Ijubljansko učiteljišče. Na starejših se že opazi del tiste resnosti in dostojan-stva, ki ju bodo morali pokazati, ko bo-do prvič stopiii za kateder pred male ne-ugnance. Mlajši malo utihnejo, ko gredo starejši mimo; potem pa spet zadoni pre-šerni smeh mladosti. Drug za drugim iz-ginjajo v visoki rjavi stavbi, kjer zvonec rezko opozarja, da je čas, da sedejo bodo-či učitelji v šolske klopi. Do letos je za vsa učiteljišoa v Slove-niji veljal enoten učni načrt, po katerem traja šolanje pet let. Seveda so učitelji-šča drugod po Sloveniji težko uresničila tisti del programa, ki zahteva profesorje iz prakse: to so zlasti ure dramatike, glasbeni pouk in podobno. Deset let se že pojavljajo glasovi, da učiteljišče v tak-šni obliki kot je danes, ne ustreza. Njegova naloga, usposabljati učitelje za razredni pouk v prvih petih letnikih osemletke, zahteva od diiakov mnogo več predano-sti učenju kot od dijakov na ostalih sred- njih šolah. Vzemimo za primer tretji letnik. Malce osupli opazujemo dolge kolone ur-nika: sedemnajst predmetov in tedensko 42 ur pouka na teden. V ustavi smo določili, da bo naš delov-ni človek delal odslej le po 42 ur. Mlad človek, ki se še telesno in duševno raz-vija, pa naj dela tedensko 70 ur, če upo-števamo, da zahteva vsaka šolska ura vsaj še pol ure učenje doma in to pri pogojih, ki vse prej kot ustrezajo: vsako leto imajo približno 60 odstotkov dijakov vozačev, večina ostalih pa stanuje v di-jaških domovih; kakšne so tam razmere, pa smo že pisah. Vsak dijak se mora obvezno ukvarjati še z eno od izvenšolskih dejavnosti, se-veda v skladu z njegovimi interesi, toda v povezavi z njegovim bodočim delom v razredu, Zaradi tega se vrši pouk samo dopoldne. Popoldne pa razredi ponovno ožive, samo z razlilto, da so glasovi bolj sproščeni kot dopoldne pred tablo in stro gim profesorjem. Imajo deset klavirjev, na katerih vadijo začetniki. Lutkarji in dramatiki poskušajo posnemati svoje vzor- nike v »zaresnem« gledališču. Vedo, da bodo morali sami prav kmalu pokazati svojim »igralcem«, kako predstaviš med-vedka ali čebelico. Vendar se zdi, da so dijaki bolj časov-no kot intelektualno obremenjeni; zato ostaja le malo časa za poglobljeno delo pri učenju. Ravno iz tega vzroka pa iz-hajajo slabosti, ki zahtevajo reformo. Do zdaj so morali dijaki v petih letih absol-virati vse znanje, ki ga zahtevamo od di-jaka, ki konča gimnazijo, se pravi dobiti popalno splošno razgledanost, ki jo daje okvir srednje šole, poleg tega pa še stro-kovno usposobljenost ža poklic učitelja — pedagoško izobrazbo. Ena od slabosti poklica je tudi, da se učitelj ne more nikoli zasidrati v druž-beni sredini. Kot vozač je stalno na poti v šolo ali 5e udeležuje poiika, da se ni-ti doma ne more vključiti v eno od oblik družbene aktivnosti. Ko pa konča "šolanje, je postavljen pred dejstvo, da je družbe-ni delavec in se v sredini, kjer od njega zahtevajo več, kot so njegove zmogljivosti in znanje, težko znajde. Po dolgem obdobju pomanjkanja zdaj že lahko rečemo, da nam učiteljev za raz-redni pouk ne primanjkuje več. Potreb-no bo le še toliko novih, kolikor znaša normalni osip zaradi starosti in bolezni. Že danes pa močno občutimo pomanjka-nje učiteljev za predmetni pouk. Te lah-ko da le Višja pedagoška šola. Zadnja leta je približno četrtina absolventov učitelji-šča nadaljevala študij na tej Šoli, v per-spektivi pa moramo računati, da bo to število še precej večje. V jeseni prvega letnika učiteljišča, vsaj v taki obliki kot je zdaj, ne bo več. Z reformo bomo dobili gimnazijo pedagoške smeri. šolanje bo trajalo štiri leta, kot na ostalih gimnazijah, le s to razliko, da bo malo več poudarka na pedagoških in likavno estetskih predmetih. Logično je, da bodo hkrata ustanovili tudi pedago-ško akademijo, ki bo izpolnila današnjo vrzel na tem področju. I. MARENK TRIBUNA STRAN 5 LASSI NUMMI i Qrk ali barbar — ne vem. Ta občutek spreminjanja in strujanja in ta občutek nespremenljvv.asH in negibnosti bo zmerom živ. Mogoče sem Evropejec in bi moral uvideti zahtevo časa, tvorno delovanje, razcvet trgovine ali nadomestitev zatiranfa z novimi organizacijami, ki v njihovem okviru ne uporabljajo tega imena. Ali pa sem aziat, ki je prišel s potepuškim nomadskim plemenom, tu propadel: čarati, ekstazi se podšigati, preživelo ali prihajafoče zaklinjati, meso ptakniti pod sedlo, da dozori; odpreti nrata v vH, ki ga ni \n resignirati! Pletejo vence za praznik vina? Je Bioniz, bog igralcev, rned nami? Od vsepovsod, e gora, iz globeli predirljivo pojo flavte %n nas vabijo 'k obredom in k plesom, k divji ekstazi, dokler ne bomo zreli, da pademo na obraz pred skrivnostjo. Ali vzdiguje Apolon roko daleč fz dežele poidneva in veličastnega $ija — dviga liro in nas preigrava s svojim svetlim miram? Bogovi Azije nas oblikujejo. Za hip verjamem, da bom med listjem ujel utekli pogled, poln skrite misli. Bogovi moje dežele zro iz mrtvaškega gaja na blaženo nedolžnost brez, v dviganje megle, tia ples gozdnih vil, ki tonejo v izviru. Ne vem, ne vem. Vem, videl sem Afroditin nasmeh, dvigajoč se čez belo telo iz zlalo se lesketajoče pene, ki ii korale, Skoljke, polžki srečni mupajo svojo skrivnost. * II Tvoji lasje so krasen svetel pblak-Lahkoten zlat oblak, ki se spušča, da zastre snežno se lesketajočo goro. Claj, tako rad te imam. Jn vse zelene veje vrše to pesem: vsak tvoj ud imani rad. Tvoje prsi sta dva lahna vala. Sediš k&t kraljica. Dihaš kot drevo, kot veje TELEVIZUA LIST IZ SODOBNE FINSKE LIRIKE življo tvoje roke in tvoj obraz. živijo tvoje roke in tvoj obraz. Ubog človek sem. Kmalu se bom moral vzdigniti in spet odpotovati na konec sveta. Ali pa moram iti in se tiho naseliti v kočah sončnega zahoda. Odgrni svojo tenčico, odgrni! Svoje skrbi bom poljubil na vse tvoje ude. Tik preden se rečna voda shladi! šel bom na daljno gozdno jaso pod negibnim listjem, da bi moiil k nebeškomodri gospe. tedaj, ko bo pel slavec v temi med večerom in jutrom. EEVA LEISA MANKER i Listi, ure, letni časi poljejo od sobe do sobe. Sneg veje in v odprtinah zast&ri. Puščoba se naslanja na stene, širi hišo, sence se.naslanjajo nanjo in škripajo- Sneg se plazi kakor zahrbtna žival. gnezdi po kotih. Nekaj okenskih šip poledeni in nekaj oči. če ptič zablodi v oko, pade. Ta rolca, ki mrazi, ga ne ogre;e. Tod blJdijo le stari glasovi od stene do stene, gnezdijo v laseh, mpja misel v tenkem snegu, pod katerim so zaprti globina, akrite luknje, zadušljivatema in radozive miši. II Ves dan sem sedela pod starim, prljaznim drevesom, ogledsvala svoje sanje in se kratkočasila s pokojnimi. li!li)li!ili!ili!i!l!lll!lll!!llli>lil!!!!l!l!ii!!lll!!lll!i!!)lllil!:il!!ll!!i!!il!llil!ll!ll!ii!lin Bili smo na obisku • • • ... pri Bojanu Adamiču. V sredo, 19. januarja, od devetih do desetih zvečer. S to oddajo, ki se bo — seveda, če bo izid sodnega procesa Lola Novakovič contra Bojan Adamič za slovensko TV ugoden — ponavljala vsake štirinajst dni, se je naša Ijuba eksperimen-talna Ijubljanska televizija menda hotela evro-peizirati, če me občutek ne vara: kar se da di-menzionirana mondenost je sačela presegati slo-venski (oz. zvezni) socialistični lokalpatriotizem, ko nas je z monumentalnimi koraki popeljala v zares evropsko urejen salon skladatelja zabavne muzike Bojana Adamiča, med izbrano družbo v imenitnih večernih oblekah in izbranih manir, v nekakšen zgornji sloj pričujoče, ne še do kraja socializirane dru&be in smeli smo — vsi, ki ima-mo televizorje in tudi tisti, ki imajo prijatelje, ki imajo televizorje (»kakšna logika«, bi zaren-tačil šentflorjanski Zlodej!) — za dobro uro gle-dati, kako se takale vrtoglava družba zabava. Slo-vensko »sladko življenje«, seveda nič nespodobno, nasprotno: na rnoč spodobno, ampak vseeno s prefinjenira občutkom izbrano: sami znani, pri-Ijubljeni Ijudje, od sedanjih oboževanih popev-karjev do jutrišnjih zvezd iste vrste, skratka, od mojstrov mikrofona do nekakšnih socialističnih dvornih norcev, ki jim danes pravimo »humo-risti«, za katere bi ležko rekli, da so bili pravi, integralni del tiste družbe, saj so jo samo bolj ali manj uspešno zabavali. (Dvorni n o r e c tu seveda ni mišljen v mentalno-higienskem, ampak v šekspirskem pomenu besede.) Z eno besvdo; imenitna družba, elitna družba, zbrana na še ime-nitnejši cotail pafty. Do sem je še kar v redu — vsak se ima pravico (in morda celo dolžnost) zabavati se, kakor se zna in — predvsem — more. Ampak tu vstopijo vmes tri televizijske ka-mere, Ijubljanska TV hiša (družbena, nota benel), nekaj tisoč slovenskih televizorjev. Nadvse prak-tičen iznm: sedeš v naslanjač, prižgeš cigareto in gledaš. Po zaslugi »najbolj praktičnega komu-nikativnega medija« fcitat po predavanjih na AGRFTV) greš na obisk k Adamivu, gledaš svoje elitne miljence, čisto od blizu jih gledaš v drcgo-cenih oblekah, z bliščem nakita in, namesto da bi jih samo na daleč in na pamet oboževal, se sprehajaš med njimi, smeješ se njihovi »duho-vitostu, oni pa pojejo in ti poslušaš. Skratka vi di š jih, žive, trodimenzionalne, mesene. Po-tem se lahko zgodi, da zmanjka toka in cudek je v trenutku končan. Sicer pa ga tudi prej ni bilo, čisto prai>jga. Namesto imenitnih pijač s težko izgovorjenimi imeni si zabavljal nad viso-kimi cenami in se celo zvečer — kjerkoli, na kakršnikoli zabavi — nisi mogel otresti usodnih, vsakdanjih tegob. Tu va — pri Bojanu Adamiču, med Modiglianijem na zidu, v imenitni, nadvse sodobni in moderni arhitekturi, za velikim kla-virjem — je vse lepo. Elitna družba se zabava, se celo uro javno opaja sama nad sabo, hvali se, ja,^na evropskem nivoju, med vsemi mogočimi spomini na vse mogoče popevkarske festivale in se nasploh zdi sama sebi na moč imenitna. Hu-diča, saj tndi je! Saj tudi živi — malo manj kot v smokingih, halbkanah in glacč rokavicah — na evropskem nivoju: San Remo, Dunaj, Opatija ... poje in igra popevke na Evroviziji — za vse ev-ropske narode, razen sovjetskih — in je nasploh, kakor je videti, že zdavnaj premagala zaplankano slovensko deželico. S pesmijo, popevko je za-vzela svet in zdaj zivi v tem svetu. Nadvse zado-voljna je sama s seboj, kaj ji pa drugega pre-ostane; denarja, slave in imenitnosti je preveč za ekskluziv?ie zabave. Hvalabogu je tu še lelevizija in ta bo ponesla njihovo imenitnosti v svet. Par-don, naša televizija je zmeraj »eksperimentalna«, zato bodo zgoraj omenjene imenitnosti deležni samo Slovenci, žalostni zaplankarji in Balkanci. Sicer pa: dajmo jim priložnost spoznati evropej-stvo od blizu. Namreč Slovencem. Sicer pa v resnici: čisto »navadna« coctail partij. Imenitna, bleščeča. Nekaj gospodov v smokingih. neizogibni »poljubljam roko«, nekaj samohvale, sicer pa na moč uglajeno, blazirano in svetovljansko. »Dokaj dni naj živi, kar nas dobrih je Ijudi!« Sicer pa v mondenem vrvežu coctailov stara dobra slovenska narodna pesem ni pozabljena. Poje Lado Leskovar. Moderna pri-redba. Snbbizem modernih tujcev? Ja. Ampak čisto malo Hvalabogu, Slovenci smo se vendarle prebili do evropskega nivoja. Ampak potem udariš po mizi in ugasneš sliko va ekranu. Mogoče zakolneš. Potem se prepla-šeno vprašaš: »Kaj me sploh briga, kako se za-bava Bojan Adamič in njegovi prijatelji? V redit, ti se tako ne moreš, ampak hudiča, kaj nismo enapokravni? Oprosti, ti se s svojim delom. še nisi prebil na evropski nivo in se tudi ne boš tako kmalu! Ali je tisti človek, ki ga je nekaj-krat bilo videti na Evroviziji, res toliko imenit-nejši od tebe? Brez dvoma, tvoji dohodki so v primeri z njegovimi liliputanski. Sprijazni se 8 tem. Tvoje delo ima pač manjšo ceno. Kar lepo Dež prihaja in odhaja, sedim in sedim, moje roke počivajo, moje oči veliko vedo, jem zrnje kot ptiči, moje telo raste, ka>j bi lahko počela drugega, kakor premišljala prekrišanih nog? Toda sanje so dolge, pokojni trdoživi, zelo razumni, ponudim jim svoje zrnje, zavidam marljivim ptičem in se srdim nase, utrujena sem in polna otožnosti. III Kako se samota širi od mene, grmi odmirajo v njej, drevesa se ji izpijajo in knne, kune. Nočni hlad drsi kot ledertiški rob počasi dalje, zagrinja majhna telesa. Drevesa sunaj nosijo praznino, samota koi seme vzletava z drevesa na drevo. Neizmernost m sneg. HELVI JUVONEN Jaz, utrujeni popotnik, sem prišel kam alt nisem prišel sem, kjer se brezoka drevesa borijo za življenjski prostor, v njihovi kroni plapola pesem sovraštva. Sem prišel kam ali nisem prišel? Samo pred ozka vrata jaza. II O beseda, ti tiha, nekoč priklicana v življenje, za hip obnemela, a nikdar povsem izgubljena.' Tvoj zvok zateče mesto prazno. Tiidi prst preudarno in previdno gladi ^ puh površine in roka perut, kot če se kdo spočije v svojem letu. O beseda, ti tiha, ti ?iisi zamrla. III V življenju? V dezeli kosmatih stvorov z dolgimi kremplji. Uho m razume govorice ust, oči iščejo oko, berejo praznino, vrata v gozd se nikoli ne odpro, nebo ne nakloni ponjave snega, teže ali laže se upogiba gola noga. So odrli kožo m porezali kremplje? -So počasi izpadli zobje iz ust? Veter se smeje, če se vrtim z njim. Sonce se smeje, če sije v oH. V svojt lobanji se smejem, če se smejem. Vrata v gozd se nikoli ne odpro. UPRIZORITEV DRAi SNG V MARIBORU i izgovorjavi »kranjščine« ki mu ceCo izgovorjava ka povzToča preglavice, noc Krajnskih komedija sikdaj je motila. In motfdi venskiii in tujih katerim ob.jektdvnim vz rati. Mislim; tudi, da draitii da je izredno zasiuien smel kar tako na glas rečk in pcidobno. Motil teskno prlkazana ljubranskenn stanov-bra leta 1789. Kljub ter uprizorili diletantje iz ske družbe, ljubitelji sio županove Mioke igrati tž igrali v 60. letih devetna sga novani čitalniški dobi. dr. Bratka Krefta, ki ga želja niso mnogo -sprem Ji« ne popolnoma tak. Lik Antona Linharta, tga nd igri predstarvil Marjar ačk kaoceptu- Mirka M a h n udarek. predvsem kot bo in v tem hotenju prera& Isvoj ki smo jo v drugih sloipkih skih komedijantov ¦upriz ev ¦ken ledališču 1 nje Nadvse prijetno pres' ranesi, ki jo Je z izredniijbčutikom igrivosiii in z mnogo O 11 a - Klasinčeva, sicer re. Znala je absorbirati jih ta žensiki lik vsebuj n neprisdljeno posredovati, ravnast očarala. Ob njej Milena Godinova) ke, skorau' popolnoma mariborskih dram-xsto let, je prišel prav izredno zahtevnem delu io pravilni, razumljivi za dramskega igralca, renskega knjižnega jezd-cejšnja. Toda »štajeršči-je bilo čutiti in niar-v drugih dramah slo ki ga kljub ne-ttm ne bi smeli toleri-d igralec — kdjub temu, tem področju — m bi 3 lišljati, »kaj je že hotel e tudi kar preveč gro-Zupanove Mioke v konec decem-da so Linhartovo igro Ijubljanske meščan-skega jezika, niso mogli kakor bi jo na primer stotetja, v tako ime-im, da režijski koncerot ote in tudj po avtorjevi ni bil tak, ali vsaj je v lepi in sugestiv-o , je v režijskem dobil pomemben po-,: olovek, ki ve ikaj hoče jo okolico — poanta, uprizoritvah Krajn- močn ogrešali. e enj e je bila Suzana Mar-za pravo mero usa obli:kovala Ordina rakinja mariborske Ope-\e značilne elemente, ki nam jih tako živo in i nas je nemalokrat na-lik Lucije (igrala jo je rodu prav tako Italijan- zto el še posebej zanimiva Zlatika Š u g m a n a. slovenskega zapdtega in Repiča je toila med sice M. Pengj: Vinjeta je bila igralska kreacija igova preudarna študija iktualca-advokata Pranca ;ogimi in igralsko precej ys nedzoblikovanimi ter p lalo poglobiljenimi ljub-Ijanskimi rneščani učinh to ter dovolj prefinjeno prik:azana. Premierski Matiiček J sproščena, živalma in se z vsafco ponovitvijo no vrača v svoj, sedaj sza Klasinca je bil v< ih prikupaa oseba, kd pa u zoritve vedno bolj rapid- ustaljeni način igre. S precejšnjo mero ži1 inasti in neprisiljene pri-kupnosti je Bogdana ratuževa podaila liik »perve hišn^ dekelce perieroni Zodsi« in tako mar-sikdaj naddgrala svojegalftrtnerja. Ustrezno dopolnitev stawljaia okusna, siikovii scena Ernesta Franza ter glasba Demetrija Krajnskih komedijantov pa je bila kot celota in je kot taika pomernbt borske gledališke kulturi ii Hskiir >kim kreaciijam je pred-ter stalno odgovarjajoča kostumd Mije Jarčeve l e b r e t a. Uprizoriitev režiji Mirka M a h n i č a nfvoimo dovolj sugestivna prispevek k dvigu mari- SAŠA KRAIGHER O družbeni funkciji popevke Znano je, da je zadovoljevanje duhovnih potr«b irloveka prav tako bistveno za njegov obsloj in razvoj kot zadovoljevanje njegovih materialnih potreb. Znaiil-no zanj pa je, da so njegove potrebe zelo raznolike Jn so zato tudi kriteriji, pa katerih 4ih zadovoljuje, zelo različni. Po drugi strani pa tudi vsi vemo, da se dajo mnoge naše potrebe usmerjati ali kompenzirati. Najbolj značilen in tudi komercialno najuspešnejši pri-mer takšne kompenzacije danes predstavija popsvka. Tu se je njena potrošnja spremenila že v pravo prav-cato religijo, vse kar je z njo v kakršnikoli dcjavni zvezi pa je dobilo malikovalski položaj. Kaj je vzrok vsemu temu? Povsem jasno in naravno je, da so potrebe intelektualno razvitejšega čtoveka, katerega temeljna potreba je med drugim tudi raz-mišljati o mnogoterih problemih situacije, v kateri živi, jih kritično ocenjevati in se ob njihovem odstra-njevanju tvorno angažirati v družbenem življenju, več-je od potreb intelektualno manj razvitega človeka že zaradi tega, ker hoče prvi nekaj spoznatd in obseči resnico tistega, kar preučuje, to pa stori lahko le te-daj, če nastopi nasproti družbi kot subjekt, če ga družba kot takega realizira, medtem ko pa se drugi, intelektualno še ne tako razviti tip človeka pri svojih zahtevah omejuje predvsem na materialne potrebe in nastopa torej bolj kot družbeni objekt. Iz tega tudi sledi, da je socializacija intelektualno razvitejšega člo-veka navadno neprimerno večja od socializacije inte-lektualno manj razvitega. Prav tu pa nastopa para-doks, ki je za našo družbeno zgradbo siptomatičen. Na-mesto, da bi z vsemi sredstvi skušali posameznike in preko njih celo družbeno skupnost v čim večji merj angažirati v konkretnem družbenem dogajanju, kot to skušamo deloma z novim sistemom upravljanja, pa po drugi strani marsikje odvračamo njihovo pozornost od vseh teh problemov in jim v zameno za resnico ponu-jemo fikcijo, iluzijo, prei-ačunano predvsem na emo-cionalni učinek in odziv. Nikakor nisem proti popevki kot sp-ecifični vokalni zvrsU, ne morem pa se strinjati z njeno hipertrofijo, kateie poglavitni namen je ta, da ljudi po eni strani odvrača od situacije, v katerd živijo in tako usmerjajo njegovega duha in potencialno prisotno ustvarjalno voljo proč od realnosti, v sfero fiktivnih možnosti, ki so vsekakor laže dosegljive kot resnične, z realno kreativno angažiranostjo dostopne tnožnosti. Po drugi strani pa popevke tudi kompenzi-rajo dejanske človekove potrebe, pa najsi bods le-te materialne ali duhovne narave tn ga hkrati zadržujejo na dokaj sumljivem čustvenem nivoju. Na dlani je, da ima tovrstna ponudba dosti močnej-ši vpliv na intelektualno manj razvite ljudi, predvsem na doraščajočo mladino, ki v procesu intelektualizacije še ni odkrila drugačnib, duhovno zahtevnejših možno-sti zabave, kadar ji gr« zanjo, in spoznanja, kadar ji gre zanj. Ni treba posebej poudarjati, da takšen pritisk popevkarske trgovine z €mocijami, s svojo fiktivno funkcijo, ki jo ima prj mladini, ne učinkuje ravno spodbudno na njeno socializacijo, oziroma njeno druž-beno integracijo, nasprotno, skupaj z drugimi okoli-sfinami vpliva na delinkventnost te mladine, saj z ničemer ne kr«pi, temveč predvsem slabi njeno lnte-lektualno voljo. Morda bo kdo ugovarjal, da tudi popevka zadovo-ijUije ilovekove potrebe in to potrebe vellkega dela državljanov, na kar kaže zlasti njena velika potrošnja. Vsekakor. Vendar pa se moramo vprašatl, kje so vzro-ki za to. Eden od njih je vsekakor v njeni nezahtevni in že poprej opisani naravi. Pri tem pa moramo kaj-pa ločiti tudi različne tipe popevk. Francoski šanson se po svojem duhovnem obeležju, vsebini in čuslveni kultiviranosti nedvomno bistveno loči na prinier od velikega dela naših slovenskih popevk. Vendar pa je pogiavitni vzrok za takšno množično potrošn.jo popevk enostranska vzgoja. S to ugotovitvijo pa problem po-pevkarstva seveda vključimo v šLrši kompleks našega družbenega dogajanja. Na eni strani vpliva na takšno stanje ves sistem naše množične vzs;oje, ki jo vodijo predvsem trenutni prakticistični nagibi, medtem ko je vzgojevalni proces v dolgoročnem smislu besede zelo pomanjkljiv In zato tudi ostaja brez pomembnih rezul-tatov. Humanistična vsebina te vzgoje, ki seveda vključuje tudi humanistično izobrazbo, je na moč okrnjena, zato pa na široko prevladuje tehnokratizem, ki ima na razvoj in vzgojo osebnosti izrazito enostran-ski vpliv. Tako staiije postaja še bolj pereče, ker se praktici-stična miselnost zmerom bolj uveljavlja tudi tam, kjer so v prvi vrsti odgovorni za kar najbolj enovit v/gojno izobrazbeni razvoj posameznikov in skupin, to js \ vzgojno izobraževalnih ustanovab, zlasti pa pri tistih, ki posredno odgovarjajo za naše vzgojno in izobrazba-no dejavnost. Najbolj izstopajoča žrtev takšne prakti-stifine miselnosti je postala naša univerza, kjer je, da bi se zagotovil kader za današnje potrebe praksp, uve-ljavlj«na nova reforma, ali totneje, sprejeta je nnva oblika, organizacija študija, pri čemer pa se zvečine ni spremenila tudi njegova vsebinska struktura. Zrtve tega disprcporca med vsebino in formo pa so pred-vsem študenti. M-edtem ko naSa vzgoja, ki je še vse premalo tudi družbena vzgoja, pripravlja ugodna tla za razvoj neso-cializirajocih nagnjenj v človeku, pa naša množična komunikaoijska sredstva z RTV na čelu na teh tleh sejejo in žanjejo. Zabavna glasba takšne ali drugačne, pogosto pa strokovno najslabše vrste, zavzema več kot dve tretjini radijskega glasbenega programa, naši časo-pisi pa z druge strani pomagajo razvijati slab okus z objavljanjem včasih neskončno bedastih besedil za po-pevke ali pa, da je mera polna, po vzorcu zahodnega mendenega tiska z velikim pompom oznanjajo koliko-krat, kdaj in kje je kak popevkarski zvezdnik kihnil, ali pa to šele namerava (pritn. spor Bojana Adamiča in Lole Novakovič). Potem pa je tu še cela vrsta festi-valov in festivalčičev, ki pogosto ne zabavajo, ker tega kratkomalo ne zmorejo, pač pa p-oneumljajo l.judi. Nikako ni slučajno, da Se dandanašnji mladina toliko zateka k, popevki. To je značilsn simpion neke njene nezadovoljenosti, ki jo na ta način kompenzira. Vzroke za to nezadovoljenost bi nemara lahko odkrila psihološka in sociološka raziskava nagnjenj mladine do popevk. Nedvomno pa drži, da zlasti našo vaško mladino ob gledanju in poslušanju televizijskih in radijskih zabavnoglasbenih oddaj popada zamorjenost in kompleks odrinjenosti ob vsem tistem standardu, ki ga vidijo na ekranu. Namesto da bi se mlatJina (pa ne samo mladina) aktivno vključevala v družbo in se tvorno spopadala z njeno problematiko, da bi se torej zbiižala sama s seboj, se ob pomoči popevk iu naših množičnih komunikacijskih sredstev družbi in tudi sami sebi odtujuje, si laže in postaja neustvarjalna. Nikakor nočem tega posploševati niti kriviti zgol.j po-pevke za takšno stanje, hočem le opozoriti na učinek \n vlogo, ki jo ima popevka v naši družbi. Da se razumemo: ne nastopam zoper popevko kot glasbeno zvrst, temveč proti temu, kar popevka danes je Mne-nja sem namreč, da če se že odločimo za popevko, tedaj sc odločimo za tako, ki nam ima kaj povedat'. To pa nam ima le tedaj, kadar govori iz na.š« resnič-nosti in potemtakem kaže tudi na neko aktivno in tvorno razmerje do nje, namesto da nas uspava in odvrača od nas samih in pr«ko nas od družbe. Taka tvornost je lahko zelo različna. Vse je odvisno od raz-nrterja, ki ga kaže do realnosti. Le tedaj se bo namrsč dvignila iz sfere mehaničnega obrtništva na tisto raven, ki že meji na umetnost in kjer se resnična zabava in razvedrilo pravzaprav začneta. NIKO GRAFENAUER KNJIZEVNE REVIJE Sodobnost 12,1,2 Nadaljevanje iz prejšnje številke Beletristika je gotavo eden nafpomembnejših de* lov Sodobnosti. Vendar sj tudi tu velike razlike v kvaliteti posameznih prispevkov. Na splošno lah* ko rečemo, da je poezija v pričujočih treh številkah. revije zastopana s kvalitetnešimi prispevki kakor proza. Najboljše stvaritve sta nam tu dala v zad-njih treh številkah nedvomno Edvard Kocbek — (ii 2. številki) in Jože Udovič (v 1. številki). Kocbe-kov intelektualizem in fantastika in Udovičev meta-joritno bogati in miselno težko doumljivi lirični svet najdeta skoroda svoje nasprotje v pesmih Loj-zeta Krakarja (objavljene so bile v 12. številki), ki so raznmsko lahko dostopne, pa včasih že kar preveč ozko idejno in metaforično preprosto zgrajene (na primer Smrt). Valentin Cundrič je tudi tokrat v svojih pesmih (objavljene so bile v 1. številki) vir~ tuoz, ki z lahkoto obvlada verz, kot pesnik pa sub-tilen in otožen, zamaknjeno razmišljajoč, pa kakor brez globlje čustvene moči ali izpouedne sile. Zato se je tudi mnogo bolje ujel v pesmih Prilika za odhod in Usoda dežele, opisu nelcega trenutka ozi-rorna razpoloženja, kcnkor v samoizpovedni pesmi Iz cikla Lestev. Zelo osebno liriko, vse preveč tre-nutno pa miseino in izpovedno šibko, nam v 2. šte-vilki predstavlja v svojih pesm'cah Svetlana Maka-rovič. Njen beg od realnega življenja in spopada z njim pa njeno samozapredanje v lažno romantiko sta kaj malo spodbudna. Že sedaj je jasno, da je od vseh proznih prispev* kov v zadnjih treh številkah najboljša Zidarjev« novela Jutro, katere prvi del je izšel v 2. številki. V metaforično bogatem jeziku in zanimivem oblikovnem postopku, v katerem se medsebojno preplelata realno dogajanj« pa miselna retrospektiva, razčlenja avtor v okviru enega samega jutra življenjsko situacijo svo-jega junaka, pa s tem njegovo psiho in rustvene pre-okupacije. Vitomil Zupan je s svojo novelo Bogovi so trudni (objavljena je bila v 12. številki) potrdil, da ga zanimajo naši sodobni družbeni problemi. Prevclika skonstruiranost fabule in tipizaciia likov pa jemljeta tej n.ie^ovi na.inoveiši novcli v veliki meri umetni^ko prepričliiivon in ostrino. Zato je n« moremo uvrstiti med njerrov« bol.jše stvaritve. V isti številk5 objavl'a Marjan Kolar humorosko Paviovo spreobrnjcnie: pro-blem. ki ga načen.ia, danes v bistvu n? več aktualen. V januarski števiiki se ie prvio nredstavi1> An-> Bele z novelo Mimo počitnic. Drobno nedoživetie na mor.iu »n nekaj avtoričinih misli o osamHenosti d^nas-n.jega človeka sta sevrda premali 7" umetniško vrcdna i,n palnokrvno delo. V 1. in 2. štoviiki je Drago Grah objavil noveln Koip'1 pravJiiee. Kako js to n»umno zanosno pisa.nip zašlo v revijo, ne vem; vem pa. da vanio ne snada. V 12. številki je še Niko Grafenauer do konc$ obiavil svoj izbor xz sodobne ntmšk? voezve o^e-nem z drugim delom svremne betede Sodobna nem» ška voe^iia. Ivon BroMn m *e cbfavi1 zanimiv esej s svoiega potovanja p^ 7r)4 črncem pravr.o y.n;ori<(. (Konec) INGO PAS Kdo se boji Virginije Woolf? Kdo se boji Virginijc Woolf — kdo se boji okrutne psihoanalitične vivisekcije, brezobzirnega rušenja vseh zlaganih fasad e zlaganimi iluzijami vred, kdo se boji sle-či v to, kar v resnid je? Stvaritev Edvoarda Albeeja postavlja gle-dalcu vprašanja, ga bega, muči, izziva, tr-pinči, trga in eksekutira ter ga na koncu vsega izžetega, utrujenega in uničenega trešči v stanje razdrašenega premišljanja. Albee razkriva sodobno eksistenčno dra-tno moralnega razkrajanja na mikrosocio-loškem nivoju dru&ine. Kot v njegovih prejšnjih pri nas znanih delih »Zgodba iz živalskega vrta« in »Ameriški sen«, je tu-di tokrat osnova te čudovito izpiljene, sa-me v sebi zaključene, celovite izpovedi, dogajanje med mozem in šeno, variacije in konsekvence tega odnosa, ki sam po sebi v svoji osnovni funkcionalnosti ne zadošča in ne zadovoljuje, temveč s svojimi speci-fičnimi latentnimi nevarnostmi grozi, da 8e bo razrastel v leglo spačenih, skrivenče-nih, perverznih improvizacij, ki se skri-vajo pod čedno lupino zunanjega videza, Anomalije takega odnosa rastejo iz freu-dovsko koncipirane psihoanalize obeh za-koncev, ki pa se pri Albeeju presegata v miljejsko, družbeno dimenzijo človeka. Iz te osnovne situacije (1. odnos med za-koncema, 2. starši — otrok) avtor izhaja in gradi svoj svet karikatur, brezobziren po vsebini, jeklen in spreten po formal-ni plati. To, da je človek smešen, druž-ba pa — tak<) kot je — nemogoča in nespre-jemljiva konvencija, je izpovedano v kar se da nedeklarativni obliki. Dramaturško gledano komedija nvma značaja avantgardne, antidramske struk-ture; zasnovana je na starih principih Strindberga, O'Neilla in Williamsa, a ven-dar je v atmosferi dogajanja nekaj, kar venomer šokira, preseneča in osuplja. Dia-log, ki tu nastopa kot izvrstno orodje iz-vrstne metode, je poln nenadnih preobra-tov, besedne igre in svežega humorja. Or-ganska rast drame in njeno zorenje ni stvar odra, temveč gledalčeve zavesti. Uvrstitev tako pogumnega, vehement-nega dela v repertoar Ijubljanske Drame sicer ni pogumna, pač pa na vsak način hvalevredna gesta. O uprizoritvi bi bilo težko spregovoriti drugače kot zelo pohvalno. Režija Mileta Koruna je z učinkovito interpretacijo do-cela obvladala kompleksno zahtevnost tek-sta. V subtilnih prelivih komičnega, gro-tesknega, dramatičnega in tragičnega je režiser z zanesljivo roko ustvaril dovršen, vrhunski teater brez trohice ekshibicioni-stičnega razkazovanja. Njegove režije sploh ni bilo mogoče zaznati s prostim očesom, pač pa se jo je dalo zaslutiti z in-tuicijo, kar je v danem primeru najboljši kompliment. Scena inž. arh. Uroša Vagaje je bila nev-siljiva in dovolj primerna kljub delni ne-avtentičnosti. Kostumi Alenke Bartlove so se harmonično zlili v atmosfero igre, ni jim pa popolnoma uspelo pričarati okolja Neio Englanda. • Igralska ekipa je z blekečimi kreacijami ustvarila reprezentančno predstavo. Slaba točka četvorice je bila Marija Benkova, ki enostavno ni zmogla več kot skorajda podpovprečno bledikasto slikanje. Njen lik je bil prikrajšan za otipljivo puhlost, dinamično grozo seksualnega problema, za rast in histerijo v finalu. Danilo Bene-dičič (Nick) je bil več kot soliden, dasi igralsko ne preveč samozavesten. Duša Počkajeva kot Martha in Jurij Souček kot George sta dala vse od sebe in zablestela v kontroliranem zvezdniškem sijaju. Nju-ni interpretaciji se brez dvoma uvrščata med tiste, ki navdušujejo in osvajajo, ki se ne pozablfajo zlahka. Dušan Jovanovič PREŠERNOVE NAGRADE NA AKADEMIJAH Letošnje Prešernove nagrade na naših akademijah so za umetniške stvaritve do-bili naslednji slušatelji: Na Akademiji za glasbo IVAN KLEMENČIČ, diplomant zgodo-skega oddelka za obsežno In podrobno razpravo o Kogojevi operi črnemaske. JANEZ LOVSE, slušatelj II. letnika po-diplomskega študija na oddelku za klavir za solistični koncert v lanski sezoni in za izvedbo koncerta v b-molu P. I. Cajkovske-ga, v katerem ga je januarja letos sprem-ljal orkester SF. JOSIP MAGDIČ, slušatelj I. letnika po-diplomskega študija kompozicije za nje-gov koncert za flavto in orkester, ki ga je novembra lani javno izvedel orkester Akademije za glasbo. EDI MAJARON, slušatelj podiplomske-ga študija na oddelku za violončelo za uspešno izvedbo Hindemithovega koncer-ta za čelo na lanskem festivalu sodobne glasbe v Varšavi in za nastope v studiu RTV Ljubljana. ZDENKA NOVAK, II. letnik podiplom-skega študija na oddelku za klavir za na- stop na koncertu Aikademije za glasbo, na katerem je izvajala Beethovnovo sona-to op. 110, Ravnikov Nokturno in dva ple-sa Viteszlava Novaka in za nastope v ina-riborskem radijskem studiu. NEVENKA ROVAN, diplomantka vio-linskega oddelka, za izvedbi Sibeliusovega violinsikega koncerta s spremljavo orke-stra SP in violinskega recitala v lanski koncertni sezoni. MILIVOJ ŠURBEK, I. letnik podiplom-skega študija na oddelku za klavir za izvedbo Usžtovega koncerta št. 1, v kate-rem ga je spremljal orkester Akademije. STEFICA 2UŽEK, II. letnik podiplom-skega študija na oddelku za harfo, za na-stope v RTV Ljubljana z deli Handla, Mo-zarta, Tourndera idr., in za javno izvedbo Srebotnjakovih in Respighijevih del v marcu lanskega leta. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ROSANDA SAJKO, diplomantka režije za diplomsko delo s področja dramatur-gije: »Vpliv Ibsenovih dram na prve dra- Televizijska glosa Nekaj, kar smemo tudi od te levizijskega kritika upravi-čeno zahtevati, je brez dvo-ma to, da je o stvari, ki o njej piše, vsaj malo seznanjen. Prav pa je, da je celostna demokratizacija, ki jo pri nas uvajamo (ali vsaj po-skušamo uvajati), dala vsako-m u r možnost govoriti in javno razpravljati o vsem. S tem se je okrepila potencialna možnost dolo-čene osveščene in celostne odgo-vornosti vsakogar pred vsakomur — tudi pri diskutantih, glosatorjih in piscih »pisem bralcev«, možnost, ki pomeni — kot resničnost, ki je dittlektično vedno ostvarjena mož-nost — tudi pravo socializacijo člo-veka, tisto, ki — ko ukinja kakrš-nekoli dirigirane sisteme mišljenja in akcije — afirmira človeka kot totalnega družbenega ustvarjalca. Človek — posameznik — dobi mož-nost sodelovanja, kreativnosti in vpliva na vse procese, ki dajejo količkaj vsebine in podobe njego-vemu bivanju, hkrati pa mu je omogočeno sodelovanje pri nasta-janju in osmišljanju ter procesov tudi v odnosu do svojega družbene-ga bližnjika; s tem, ko je ustvarje-na možnost nenehne kreativno sti (ki jo enačim s potrjevanjem človekove družbenosti) pa je nuj-no, da tale naš človek — kot posa meznik — čedalje bolj goji v sebi — zdaj že malo degenerirano — področje zavesti, ki se ji pravi od-govornost. Odgovornost pred tisti-mi, ki se jih njegova akcija ravno tako tiče kot njega samega (pred ostalimi družbenimi ljudmi) kot pred samim seboj (v bistvu inte-gralnim delom taistih družbenih ljudi). Tu pa — vsaj v tejle, pričujoči situaciji — prihaja vsesplošna de-javna demokratizacija v majčkeno krizo. Tisti družbeni človek, ki ga iz sentimentalnih slovenskih pove-sti poznamo kot »malega človeka« in ki je ta hip mogoče prvič v tnir-nem času začel zares ustvarjati svo jo zgodovino, se je prvič povzdig-nil iz anonimnega izvrševalca uka-zov (ali iz anonimnega resignira nega mučenika) v ustvarjalca res-nične družbenosti, pri tem pa je v mnogočem postal egocentričen izko riščevalec dane možnosti totalnega angažma.ja Nehote se je — spon-tano — zavedel svoje »družbene« moči pa jo začel obračati svojemu privatništvu v prid. Formulo, ko je spoznal, kako skoznjo stvarjati res-nično družbenost, je prikrojil sa-memu sebi v prid: začel je pone^ verjati družbeni denar, zganjati morabio demagogijo in pisati y časopise laične (včasih celo intri-gantske) članke, ki so navzven res kazali fasado določene družbene angažiranosti in prizadetosti, v re-snici pa so pomenili lažno in laič-no diskvalifikacijo drugega, bliž-njega — v resnici pa sebe, ki je (kot družbenost) ravnotako bival v tem bližnjiku. Z drugo besedo: stvarjanje lažne bleščeče družbene pozicije, denarja in slave (oz. do-brega imena, kakor se danes temu pravi) na račun bližnjikov. Krona paradoksa: demagogijo je začel zganjati okrog problema iz »druž-be«, ki o njem ni imel pojma, ki se še nikoli ni srečal z njim; samo navidez ga je začel zanimati, da bi si okrog svojega imena spletel lažni blišč, ki bo znabiti še kdaj kori-sten: problem je postavil v napač-no luč, zapletal ga je in onemogo-čil njegovo rešitev. Tako je navidez — pred drugimi — izenačil lažno demagogijo ui laičnost z ustvarja njem resnične družbenosti. V re-snici pa je bilo njegovo početje — kljub morebitni dobri volji — skoz in skoz sleparsko. No, če nas v zvezi z odsotnostjo odgovornosti, ki je pravzaprav še-le znak družbene zavesti, v priču-joči glosi zanima »samo« televizija, oz. še manj, televizijska kritika. to najbrž niti ni toliko »nevarno« in »usodno«. Televizija pač spada v tisto področje družbene dejavno-sti, ki se ji pravi kultura, se pravi y področje dotirane družbene de-javnosti, ki se ji pravo (t. j. mate-rialno) škodo le redko posreči za-grešiti. Glavno je, da pomaga kre-piti demokratizacijo (pa četudi samo s tem, da daje posameznim prepotentnežem možnost »slepar ske« afirmacije v »Mladinskem TV klubu«, skratka: da afirmira demo-kratizacijo tudi skoz razbijaštvo, sterilnost in samozadovoljno brez-brižnost do vsega, torej skoz nega-cijo demokratizacije), da je — teh-nično — kolikor tolikd blizu evrop-skega povprečja in da je karseda obširen panoptikum razne popev karske in kvazieksperimentalne (v družbenem smislu pa falzifikator ske) krame (široko zasnovani pre-nosi popevkarskih feslivalov kot osrednjih oddaj tedna. laičnih pre-nosov teatra itn.) — Sicer pa bo me Ivana Cankarja in uprizorite-v teh dram v slovenskih paklicnih gledaliačih od leta 1945 do 1962«. LIDIJA KOZLOVIC, slušateljica V. se-mestra dramske igre za vlogo Tamare v Grumovih Trudnih zastorih. JO2E MRAZ, V. semester dramske igre za vlogo Roldana v Cervantesovih Med-igrah (Jezičnež). KRISTIJAN MUCK, absolvent dramske igre, za vlogo Larsena v Grumovih Trud-nih zastorih tn za naslovno vlogo v Krleže-vem Areteju. ANTON TREFALT, absolvent dramske igre za vlogo Garellija v Trudnih zastorih in za vlogo Blootena v Areteju. Na Akademiji za likovno umetnost DUŠAN TRŠAR, slušatelj speciialnega študija kiparstva za diplomsko delo-kip »Padajoča«. APOLLONIO ZVEST, slušatelj spscialne šole za slikarstvo za slikarsko delo »Otok ribičev«. IGY treba o generalnem kurzu sloven-ske ali kar jugoslovanske televizi-je najbrž kdaj posebej obširneje spregovoriti. Tale hip me razjeda paradoks preširoko tolerantne demokratiza cije v televizijski kritiki. Rekel sem, da smemo od TV kritika pri-čakovati vsaj malo intimne atini-tete do snovi, o kateri piše, pose-bej še, če piše v posebno rubriko v osrednjem slovenskem dnevniku vsak dan, da ima torej vse možno-sti za soustvarjanje družbenosti, zavesii in odgovornosti, ki ima morda ravno pri TV — kot najbolj praktičnem, ažurnem in neposred nem pa priročnem načinu komuni-ciranja najlepše možnosti za pot do resničnosti. To pa, kar počenja anonimni glo-sator (podpisuje se z velikim K) v Delu vsak dan (rubrika »Na TV zaslonu«, ponavadi na šesti strani), pa je imeniten primer najprepro-stejšega goljufanja vsakršne druž-bene zainteresiranosti in potrpež-ljivosti. Sumiram nekaj rezultant nih vtisov: pomanjkanje najosnov-nejšega znanja o vsem tistem, kar neposredno oblikuje TV oddajo; pomanjkanje kakršnegakoli vsebin-skega kriterija; popolna nepisme-nost v ustvarjalnem pomenu bese-de; diskvalifikatorske sodbe a pro-pos in popolna neargumentiranost. (O TV priredbi »Krsta pri Savici« piše, da bi bilo treba za Bogomilo izbrati bolj izkušeno igralko; ne pove zakaj. Trdi, da oddaja režij-sko ni uspela. Zakaj? Itn.) S temi »kritikami« se dejavno polemizira-ti ne da, ker ne nudijo za to niti najmanjše resne osnove. Da se sa-mo protestirati. In to je treba. Mislim pa, da iiima nobenega smi sla afirmirati vsesplošne demokra tizacije tam, kjer razpravljanje za-hteva določeno dimenzioniranje znanj o problemu, o katerem se pi-~§e. Laično razpravljanje o proble-mu prinaša diskvalifikatorske sod-be in služi enemu samemu namenu: prilaščanju določene družbene ak-tivnosti — za katero pa K v Delu očitno nima niti mentalne niti stro kovne kvalifikacije — »za ljubi kruhek«. P. S. — Mogoče se bo kdo uprl — pomanjkljivo argu mentirani — na-čelnosti pričujočer;a zapisa. Za ar-gument je treba samo prelistati Delo in prebrati omenjeno rubriko kak mesec, dva, nazaj. Posameznih sodb nima smisla razčlenjevati, saj so same dovolj v nebo vpijoče. A. I. NA LJUBLJANSKI UNIVERZI DIPLOMIRAL PRVI TUJI ŠTUDENT Rad bi študira na tretji stopnji ^^ tudent ekonomije, Sirijec Khatib ^^Abdul Hamid je kot prvi tuji štu- *-^dent diplomiral na ljubljanski uni- verzi. Obiskali smo ga v študentskem naselju, mu čestitali k diplomi in ga za- prosili za krajši razgovor. — Kako dolgo si že v Ljubljani in kako si se med tem časom vživel v naše okolje? — V Jugoslavijo sem prišel februarja leta 1959. Takoj za tem sem pričel v . Ljubljani obiskovati jezikovni tečaj in se nato jeseni istega leta vpisal na ekonom-sko fakulteto. Iz tega časa se spominjam neprijetnosti, Ki sem jih imel z vašo hra-no in klimo. Trdno sem prepričan, da se v teh dveh stvareh naši državi najbolj razilikujeta. Sicer pa sem se potem kaj hitro navadil na eno in drugo. — Bralce bo zanimalo, kako si prišel v Jugoslavijo. Kdo te je poslal na študij? — Sirska vlada je razpisala natečaj za študij na različnih jugoslovanskih fakul-tetah. Prijavljenci smo morali uspešno opraviti izpite iz treh predmetov in to iz matematike, fizike in enega tujega jezika. Na podlagi tega izpita je bila sestavljena jakostna lestvica, ki je služila kot odlogi-len faktor pri zadnji selekciji kandidatov. — Kako dolgo je treba hoditi v šolo, preden se lahko nekdo vpiše na fakul-teto? — Podobno kot pri vas — 12 let. Raz-lika je v študijski dobi posameznih šol. Prvotno je trajala osnovna šola 5 let, riižja gimnazija 4 leta in višja gimnazija 3 leta. Sedaj se je po novem šolskem si-stemu podaljšala doba šolanja v korist osnovriega šolstva, ki traja 6 let, študij v nižji gimnaziji pa so skrajšali za eno le-to in ga tako izenačili s študijem v višji gimnaziji. — Znano je, da je študij ekonomskih ved v različnih državah prirejen razmeram družbene ureditve, ki je značilna za po-samezno državo. Zanima nas, v koliki meri ti bo koristila jugoslovanska eko-nomska fakulteta, saj se Sirija in Jugo-slavija po ekonomskih pogojih in druž-beni ureditvi precej razlikujeta? — Res je, da se naši državi v mnogih pogledih precej razlikujeta, vendar to ni-kakor ne more vplivati na moje ekonom-sko znanje, ki ga bom lahko priredil na-šim pogojem in ga tako koristno upora-bil. Še več, s svežimi idejami, ki sem si jih nabral pri vas, bom lahko marsika-teri problem hitreje in bolje rešil. Sicer pa sprva tako ali tako ne bom delal v službi, ki odgovarja ekonomistu. Zapo-slen bom v ministrstvu za delo, kjer bom imel neposredno zvezo z delavci in se bom lahko tako dodobra seznanil z njihovimi problemi, ki jih ni malo. — Torej boš kmalu zapustil Ljubljano? — Še ne vem. Zelo rad bi nadaljeval študij na tretji stopnji. 2elim si, da bi bila moja usmeritev v podiplomskem štu-diju po volji naši vladi in seveda štipen-ditorju. da bi mi z nadaljnjim štipendi-ranjem omogočila študij. IVO ŠTRAKL Poziv iranskih študentov Organizacija »Osvobodilno gibanje Ira-na« je pozvala teheranske študente k de-monstracijam. Protestna zborovanja naj bi služila kot uvodna akcija v vrsto pro-testov proti aretacijam vodilnih članov osvobodilnega gibanja. Da bi zagotovile red, so oblasti razgla-sile izredno stanje. Policijski in vojaški kordoni so obkolili vse fakultete in s tem prisilili študente, da so jih zapustili. Predavanja so prekinjena. Zaradi nave-denih ukrepov oblasti se študentje niso mogli udeležiti demonstracij. .Stirinajstletni deček potuje v Leipzig Glasbena komisija Sovjetske zveze je odločila, da bo na letošnji majski Bachov natečaj v Leipzig posiala štdrinajstletne-ga srednjeSolca, študenta na leningraj-skem kanservatoriju Igorja Laska. Ne glede na svojo mladost je Igor La-sko najbodjši študent-pianist tega konser-vatorija, še posebej pa je naklonjen Ba-chovi glasbi. Lasko izhaja iz glasbene dru-žine (oče — čelist in mama — violinistka), kar mu je gotovo pomagalo pri njegovih prvih korakih glasbene vzgoje. Profesor Serebakov pravi, da si je Lasko s poslu-šanjem glasbe svojih staršev močno obo-gatil glasbene slike Bachove ustvarjalno-sti, stopil v njegov glasbeni svet, ki mor-da bolj odgovarja interpretacijam godal-nih, kot pa mehanskim instrumentom. Z izvedbami tega »čudežnega dečka« dobiva Bachova glasba novo podobo. Igor Lasko bt) v Leipzigu nastopil z Bachovim Italijanskim konceftom, Kro-matično fantazijo, fugo in s šestim klavir-skim koncertom. Pomoč kolhoznikom Blizu 30.000 študentov višjih agronom-skih šol Sovjetske zveze je skupno s svo-jimi profesorji in asistenti izrazilo željo, da bi med zimskimi počitnicami prisko-čili kolhoznikom na pomoč. študentje bi v razgovorih svetovali kolhoznikom uspeš- nejši način obdelave zemljišč, svetovali bi jim uporabo umetnih gnojil in kemi-kalij za zaščito rastlin. Iniciativa za agro-nomsko vzgojo milijonov kolhoznikov je prišla s strani študentov starejših letni-kov agronomskega inštituta Gorki. In še za ilustracijo: v Sovjetski zvezi imajo 97 višjih in 677 srednjih agronom-skih šol, iz katerih pride letno blizu 26.000 strokovnjakov in tehnikov. Nenavaden samomor Potem ko je preko svojega oddajnika sporočil, da bo napravil samomor, se je pilot Robert Lawson namerno zaletel z letalom v zgradbo svoje nekdanje šole. Ta nevsakdanji dogodek se je pripetil v me-stu Shawnee, zvezna država Oklahoma. 42-letni Lawson je izgubil življenje, ven-dar je na srečo vseh 40 študentov, koli-kor jih je bilo v tistem trenutku v šoli, ostalo nepoškodovanih. Zgradba, ki je služila samomorilcu kot cilj, je baptistična univerza Oklahoma. Letalo se je zaletelo v tretje nadstopje, se raztreščilo in nato kot goreča bakla padlo na tla. Vsi napori dežurnega uslužbenca na le-tališču, da bi preprečil Lawsonov samo-mor, so bili zaman. Lawson je sporočil na letališče, naj takoj evakuirajo zgrad-bo univerze, ker se bo čez pet minut za-letel vanjo. Sporočilo je prišlo prepozno. Demonstracije študentov Južnoafriške unije Južnoafriški študentje so nedavno tega nastopili zoper politiko ministra za pravosodje, ki je pričel z akcijo za likvidiranje napredne Južnoafriške študentske zveze (Nacionalna unija južnoafriških študentov — NUSAS). Minister za pravosodje v južnoafriški narodni stranki je očital študentski organizaciji komunistične ideje. »Ne rečem, da je vsatk član NUSAS komunist, vendar trdim, da je vsak komunist član NUSAS...« Take in podobne »modrosti« so privedle ministra Vorstera do zaključka, da bo treba študentsko zvezo pre-povedati. Reakcija študentov je bila zelo močna. Študentje so iz protesta organizirali zborovanja in sprevode, kjer so zahtevali od-stop ministra Vorstera. Povemo naj še to, da je Vorster mož, ki je lela 1942 stopii na stran Hitlerja in organiziral stranko, ki je bila adekvatna italijanski fašistični in nemški nacionalno-socialistični stranki. STARIH NASPROTIJ SKORAJDA Nl VEČ Na VI. konferenci Zveze študentov v Novem Sadu je kot gost sodeloval predstavnik študentov iz Nemške demokratične republike Gunter Schneider. V odmoru sem ga zaprosil za krajši raz-govor. Povedal mi je, da je glavni ured-nik študentskega lista FORUM, ki je v krogih Uudentskih novinarjev znan kot tehnično najbolje urejevan študentski list v Evropi. Takoj je bil pripravljen odgovoriti na vedno aktualno vprašanje o odnosih med obema nemškima drzavama. »Kot je znano, imajo v Zahodni Nemči-ji celo vrsto študentskih organizacij, ki delujejo ali samostojno ali pa v okviru posameznih strank. Pri nas v Nemški de-mokratični republiki imamo enotno štu-dentsko. organizacijo. Zlasti v zadnjem času se trudimo, da bi vzpostavili nor-malne odnose z nekaterimi progresivnimi študentskimi in mladinskimi organizaci-jami v Zahodni Nemčiji. Pred dobrira mesecem je odšla deiegacija lista FORUM na obisk v Hamburg in Frankfurt ob Ma-ini in imela mnogo uspešnih razgovorov s tamkajšnjimi študenti in profesorji. Za-nimiva je ugotovitev vseh članov delega-cije, da so bili skoraj vsi pogovori prija-teljski in iskreni. Kasneje je v FORUMU ^izšlo mnogo člankov o teh razgovorih. Posebno dobre odnose imamo s pred-stavniki mladine v Hamburgu, saj je znano, da ?e delavski razred prav v tem mestu najnaprednejši. V Hamburgu smo bili gosti časopisa ,DIE ZEIT'.« »Kdo daje pobudo za medsebojne stike?« »želja po sodelovanju je obojestranska. Edino, kar nas moti je, da Zahodni Nem-ci nikoli ne nastopajo kot uradni predstav-niki, medtem ko mi to v večini prime-rov smo. Sicer pa lahko ugotovimo ob vsakem srečanju, da se v odnosih med obema Nemčijama marsikaj spreminja.« »S katerimi vprašanji se vaša organiza-cija največ ukvarja?« »Ravno sem imel pnložnost opaziti, da je pri vas eno izmed najbolj perečih vpra-šanj študentov materialna oskrba. Pri nas prejema približno 98 odstotkov vseh štu-dentov dovolj visoke štipendije. Vpraša-nje, s katerim se največ ukvarjamo, je angažiranost študentov na vseh področ-jih življenja.« »Kako je z vprašanji kritike pri vašem listu?« »Prizadevamo si, da bi bilHčimbolj kri-tični Pri tem mislim, da se ne smemo omejevati samo na vprašanja študentov, ampak da moramo iti pri kritiki čim-bolj v širino. Imeli snio že nekaj prime-rov, ko smo z ostro kritiko popolnoma prodrli. To je na vsak način najboljša afirmaeija za neki list.« ¦iv GRČIJA: Demonstracije v Atenah Konec januarja je v Atenah demonstri-ralo približno 3000 grških študentov in zahtevalo priključitev otoka Cipra h Grči-ji. Po mestnih ulicah so študentje nosili transparente z napisi: »C%er pomeni več kot grško-turško prijateljstvo!« in »One-mogočimo turškim pašam vzpostavljanje oblasti na Cipru!« Razen osrednjih demonstracij v Atenah je grška mladina priredila še vrsto pro-testnih zborovanj v Solunu in ostalih grških mestih proti londonski konferenci o Cipru. TRIBUNA STRAN 9 INDEKS IN... SMUČAIMJE Svoj 23. rojstni dan je Blejčan FRANC AMBROŽIČ, študent tre tjega letiiika visoke šole za te-lesno kulturo y Ljubljani, pra-znoval v tujini. Kot član naše študentske smučarske reprezen-tance se je udeležil zimske uni-verziade v Spindlerovem Mlynu na Češkem. Franc je ne le dobel* študent. temveč tudi naš držav-ni prvak v težki smučarski disci-plini — klasični kombinaciji (tek na 15 km in skoki na skakalni-ci, večji od 55 m). Na vprašanje, kaj mu bolj ustreza, tek ali skakanje, je od-govoril, da raje skače kot teče. Zanimivo je, da je na univerzi-adi tekel precej bolje kot pa skakal. ¦ Kako vsklajaš študij in športno udejstvovanje? — še najbolje je, če ti uspe, da imaš študij za šport in in šport za študij, je odvrnil Franc na to vprašanje. Dodal je še, da po-zimi pač ni časa za študij, če hočeš biti v zadovoljivi formi. ¦ Se ukvarjaš še s kakim dru-gim športom? — Da, na Bledu poleti veslam in sicer najraje v četvercu ali dvojici. (Ambrožič je tudi član posad-ke četverca, ki je osvo-jila na pr-venstvu Slovenije v veslanju pr-vo mesto). ¦ V katerem klubu si včla-njen? — Smučam za barve smučar-skega kluba »Bled« in veslam prav tako za blejski veslaški klub. ¦ Kam najraje greš v Ljub-ljani kadar ujameš urico pro-stega časa? — Rad si ogledam dober film. ¦ Povej kak zanimiv dogo-dek, ki se je pripetil na prav-kar končani univerziadi. — Prijatelji so mene in Kristo (Fanedlovo) na vsak način hote-li prepričati, da so slišali iz za-nesljivih ^irov, da sva zaročena, toda Krista in jaz o tem nič ne veva. H Kaj smatraš za svoj naj-večji uspeh doslej? — Lani sem osvojil naslov držav nega prvaka v klasični kombi-naciji, letos sem postal sloven-ski prvak, državno prvenstvo pa bo te dni v Ravnah in tam bomo videli... Franc je pozabil povedati, da je na univerziadi dosegel v teku na 15 km velik uspeh, saj se je med 73 tekači uvrstil na 31. me^ sto ter zaostal za zmagovalcem in dobitnikom bronaste kotajne iz Innsbrucka sovjetskim teka-čem Igorjem Vorončišinom le za slabih 8 minut. ¦ Kaj si želiš v prihodnosti? — Da bi v redu študiral in še vsaj nekaj let tekmoval. T. ZAJC Tretja zimska univerziada končan Skoraj 300 študentov in študentk — smučarjev iz 21 držav Evrope, Azije in Južne Amerike, ki so teden dni v Spindle-rovem Mlynu na češkoslovaškem (170 km od Prage v gorovju KrkonoSi) tekmovali za naslove študentskih svetovnih prvakov, je že odpotovalo iz prijazne vasice, ali do-mov, ali pa na druga smučarska tekmo-vanja; kajti letošnja tekmovalna sezana belega športa še daleč ni pri kraju. Ostali so le še sveži spomini na to teden dni trajajoče največje zimsko temovanje štu-dentov na svetu. Kakor že na prvi univerziadi, ki je bila pred 4 leti v Franciji v Chamonixu in drugi pred dvema letoma v Villarsu v švi-ci, je bila tudi na češkern udeležba šte-vilna in ob slovesu prav nikomur, nitd tekmovalcem niti njihovemu spremstvu nl bilo žal, da so prišli sem na češkOipoljsko mejo ob vznožje Krkonošev. Tu je bila prava zima z mrazom in metrom snega, kar je pač redkost za letošnjo zimo v Evropi. Vzdušje v hotelu Bedrichov, kjer so vsi skupaj stanovali, je bilo na višku. Ni bilo razlike med fcistim, ki je zmagal, in med veliko slabšimi smučarji, saj so bili vsi študenti in študentke in med se-boj so se kmalu spoprijateljili. člani re-prezentanc 21 držav: Avstrije, Argentine, Bolgarije, Ceškoslovaške, čila, Finske, Francije, Italije, Japonske, Jugoslavije, Luksemburga, Madžarske, Norveške, Nem-čije, Nizozemske. Romunije, Sovjetske zve-ze, španije, švice in Velike Biritanije pa med seboj niso tekmovali le v sinuča-nju, temveč tudi v dnigih družabnih pa-nogah, v twistu, v tem, kdo bo povedal najboljšo šalo, kdo bo razen domačinov najbolje govoril češko itd. Čeprav je bilo naše zastopstvo skromno, saj so jugoslovansko reprezentanco sestav-ljali le 4 člani, absolventka ekonomije Krista Fanedl z Raven, študent III. letni-ka gozdarstva Andrej Klinar z Jesenic, štu-dent III. Jetnika ekonomije Oto Giaco-melli iz Žirov in študent III. letnika Vi-soke šole za telesno kulturo Blejčan Franc Ambrožič, so fcmalu navezali prijateljske stike s člani drugih repirezentanc, -tako da so se proti večeru v sobah, kjer so sta-novali naši, zbirali sovjetski, poljski, av-strijski, španski in drugi študentje — smu-čarji in skupaj so razdrli marsikatero »močno«, pa tudi »strokovno«, kar je za-devalo tekmovanje. škoda, da sta manjkala naša dva naj-boljša alpska smučarja, Majda Ankeleto-va, študentka VŠTK in Peter Lakota, ab-solvent gozdarstva, ki sta bila ta čas na teJcmovanju v Garmisch Pa.rtenkirchenu. V Mlynu so mainjkali tudi nekateri drugi znani svetovni mojstri smučanja, ki so študentje, npr^novi olimpijski prvak v dr-sanju Nemec Schnelldorfer, najboljša amerikanska smučarka Saubertova, fin-ski skakalec Halonnen in drugi. Vendar so bili tu večkratni evropski prvak v umetnem drsanju domačin Karol Divin, za sestrama Goitchell najboljša francoska alpska smučarka Annie Famose, Japonca Fukuhara in" Sato, Rus Vorončišin, Nemec Wag;nerberger, Avstrijec Preiml in drugl. Ti so bili favoriti in so večinoma tudi zmagali v svojih disciplinah. Izjema so bili Poljak Wojna, ki je v veleslalomu prema-gal najboljšega nemškega smučarja Wag-nerbergerja, japonski smučarji s Fukuha-no na čelu, ki niso izpolnili pričakovanj v smuku, in Famose, kl je zaradi padca zasedla v končni razvrstitvi v veleslalomu mesto za našo Fanedlovo itd. In kako so se odrezali naši? Iz dnev-nega časopisja ste lahko razbrali, da nlso zimskih počitnic čez 2 leti bo v Španskih Pirenejih v La Mollini 4. zimska univenA-ada. Za zaključek so še zadnjič odigrali" štu-dentsko himno »Gaudeamus igitur«, nato pa so spustili zastave držav udeležemk in s tem je bila tretja zim^ka univerziada končana. Tomaž ZAJC Naši reprezentanti Giacomelli. Klinar, Fanedlova in vodja Kiirner. Foto: T. Z. TRIBUNA STRAN 10 Zmagovalka slaloma in smuka Annie Famose Foto: TOMA2 ZAJC dosegli večjih uspehov, pa vendar neuspe-ha tudi ne. Krista Fanedl je v smuku zasedla od-lično 10. mesto, le 4 sekunde za zmago-valko Famose. Pred njo so se uvrstile še ostale francoske smučarke, ter reprezen-tantke Avstrije in Nemčije. Tudi v velesla-lomu je Fanedlova zasedla vidno 11. me-sto in če ne bi bila zaradi nesrečno izpu-ščenih vratic v prvi vožnji slaloma diskva-lificirana, bi ji v kombinaciji pripadlo mesto med prvimi 10 tekmovalkami. Naš drugi olimpijec, Andrej Klinar, je bil v kombinaciji 25. V smuku je dosegel dobro 16. mesto m je premagal vse Japon-ce, v veleslalomu je bil med 84 smučarji 30. in^premagal vse Italijane, Bolgare, Ro-mune, Angleže, špance, Madžare in Nor-vežane. V slalomu se je uvrstil na 32. me-sto med 60 smučarji. Skupno s Fanedlovo je bil Franc Am-brožič naš najboljši predstavnik na 3. zim-ski univerziadi. Tekmoval je v klasični kombinaciji. V prvi disciplini te naporne smučarske discipline, v teku na 15 km, je zasedel med kombinatorci odlično 8. me-sto. Tekmovalci za kombinacijo so tekli v konkurenci teka na 15 km za medalje. Ambrožič je naed 75 tekmovalci dosegel 31. mesto z 8 minutami zaostanka za zma-govalcem Rusom Vorončišinam, nosilcem bronaste medalje na isti progi iz Innsbru-cka. žal je Ambrožič skakal slabše, čeprav sam pravi, da skače bolje kot teče in je tako po končanih skokih v skupni razvr-stitvi zasedel 13. mesto. Zmagal je sedmo-plasirani iz Innsbrucka. Rus Drjagin. Naš četrti predstavnak je bil skakalec Oto Giacomelli, ki pa verjetno ni imel naj-boljšega dne, saj si je med 26 skakalci iz 10 držav »priskakal« le 18. mesto, v glav-nem zaradi skromnih dolžin. Zmagovalec je bil danes najboljši avstrijski skakalec Baldur Preimi. Reprezentanca, ki je osvojila največ me-dalj, je bila Sovjetska zveza pred Nemči-jo, Francijo itd. Sovjetski študenti so bili tudi najštevilneje zastopani v Mlynih pred Japonci, Avstrijci, Francozi, Čehi, Poljaki itd. Pred zaključkom tekmovanja je sprego-voril predsednik mednarodne zvezs viso-košolskega športa, Italijan Nebiolo, ki se je zahvalil organizatorju za trud, nato pa pozval študente in študentke — smučarje vseh držav na ponovno snidenje. V času HOLY IN FAGG I. C)h ugoilnem sončnem dnevu se je v Kranjski gori v soboto pričelo prvenstvo univerze v slaiomu Progo z višinsko razliko 350 m in 32 vratci so postavili pod strokovnim vodstvom Mira Dvoržaka študentje 4. letnika Visoke šole za telesno kulturo, ki so tudi organiziradi to tekmovauje Točno po določenem urniku so se s starta na znanem »Esu« zvrslila dekleta. Žal pa so bili šte-vikii gledalci ob progi.— nekaj skupin tečajnikov, med njimi tudi študentje iz Zagreba — prikraj-šani za užitek, saj med tremi dekleti, ki so smučale po poledeneli progi, ni bilo nikakšne borbe. Osem tekmovalk je udelcžbo odpovedalo v zadnjem trenutku bržčas zaradi nevarne proge, katero so vozili tudi člani. S startno štvvilko 21 se je po smučini prvi spustil študent FAGG Vojtek VVIodiga s časom 1:29,8. Dragi tekmovalec Dane Vovk (FNT) je že izdatno izboljšal njegov rezultat: 1:25,7! Na \Tsti so bili favoriti. Teh pa ,je bilo več: mnogi so ra-čunali, da bo prvo mesto osvojil Aleš Guček (FAGG), dmgi so dajali prednost Borutu Zajcu, ki je startal 35., nekateri pa so dajali to preidnost tudi Majdi Ankuie, ki je nastopila v tnoški kon-kurenci, Peti tekmovalec ,je bil Boris Holy, 22-Ietni študent Visoke šole za telcsno kulturo. V zgor-njem delu proge je silovito pogual, vozil tik ob vratcih ter povsem zanesljivo in naglo prismučal v Brsnino. kjer je bil cilj. Ure časomerilcev so pokazale 1:,M.4. Temu času se ni mogel približali nihče več, čeprav je bila proga tudi za tekmovalce z visokimi startnimi številkami cnaka, saj je sonce ni stopilo. Casu Holyja se je kasneje naj-bolj približal Peter Boškin z uradnim rezultatom 1:24,9. Nastopilo je 40 tekmovalcev (prijavilo 57), med njimi pa stno pogrešali študente prava in strojništva. Tudi Filozofska fakulteta je bila brei predstavnilca. Kljub temu, da so nekateri štu-dentje prava bili še na Jahorini ali na poti do-mov, ter da so v nedeljo filozofi odpotovali v Kočevje, menimo, da je njihova neudeležba na univerzitetnem prvenstvu nezdrav odnos do šport-oega duha, ki bi moral prevevati med našiini fakultetami. Rezultati: ŽENSKE: Majda Marinko (medi-cina) 2:01,4, 2. Alenka Ledenik (medicina) 2:39,2, 3 Marija Papler (FNT) 3:53,2. MOŠKI: 1. Boris Holy (VŠTK) 1:24,4, 2. Peter Boškin (FAGG) 1:24,9, 3. Aleš Guček (FAGG) 1:25,1, 4. Dane Vovk (FNT) 1:25.7, 5. Majda ANKELE (VSTK) 1:28,0, 6. Stanislav Arzenšek (ekonomija) 1:26,2, 7. Borut Zajc (FAGG) 1:26,4. 8. Gregor Žitko (FNT) 1:27,7, 9. Vojtek VVlodiga (FAGG) 1:29,8, 10. Janez Šmi-iek (biotehniška) 1:30,2. EKIPNO: 1. FAGG 1. (Gučck, Zaje, Dahov-nik), 2 FAGG II. (Boškin, VVlodiga, Volčanšek), 3. FNT I. (Vovk. 2itko, Razinger), 4. Ekonomska, 5. VŠTK, 6. Elektro, 7. FAGG III.. 8. Medicina itd. Tadej Munib KLIC NOČl KITAJSKA MODROST Kitaiski modri rek je uk in~up širokim narodom ... STAREC MISLl Težko, bratje, ie življenje, in ni vredno, da ga nosiš, trdi niega so daravi, ne velia, da zanie prosiš. EJ, MAČICE Pst! To se ne pove pri nas v obraz. Politika — pojdi spat! Kdor ie moder, vse prezira. VESELA POMLADNA EPISTOLA P. S. ŠE TO: — ZA DIREKTIVO! — NEKDO ZASVIRAL ONDAN JE PRI NAŠI ZABAVI — TAKOJ SO MU GOSLI RAZBILI NA GLAVI. IN VEŠ ZAKAJ? NA UHO TO NOVICO: BIL JE ŠE MLAB — PA JE SVIRAL RESNICO! 'lillilllli ,Ne, ni pravilno' | Poučna zgodba, kako je aktivist dvi- 1 gal politično zavest ljudi, postal Akti- | vist in potolažil svojo vest. | Nekoč je bila ... odmirajoča država. | V njej je živel mlad aktivist. V tej | državi sto razrede že odpravljali, zato 1 naš aktivist ni bil pastirjev sin, ampak | je bil sin občana iz kategorije prebi- I valstva z nizkimi osebnimi dohodki. I Ker ni imel primernih rekvizitov, I mu ni bilo treba zbirati gramofonslrih | plošč festivala Rovte 64, z Vespo pre- 1 izkušati refleksov pešcev ali stati pred I Figovcem. Tako mu je ostalo dtovolj I časa za honorarno delo, s katerim se I je preživljal, za aktivistično delo in I včasih še celo za študij. | Iskreno se je trudil, da bi z dviga- I njem politične zavesti ljudi odpravil še I zadnje družbeno politične probleme, § na katere ga je vsak dan opozarjal ča- | sopis: nevljudni sprevodniki, birokrat- 1 ski direktorji in nekooperacijski i kmetje. i Bil je vzoren aktivist, saj se je I vztrajno boril za napredek. Redno je I hodil na sestanke in plačeval vse čla- I narine, obširno diskutiral, pisal poroči- 1 la, prenašal navodtiain s konstruktiv- I no kritiko zagovarjal uradne ukrepe. Večkrat pa se je dogajalo, da so mu posamezniki, ki ne razumejo objektiv-nih, subjektivnih in ostalih slabosti te-danjega razvoja, pripovedovali razne sumljive zgodbe, ki se končujejo z be-sedami: »... No, ali je to pravilno?!« Ker je bil šele aktivist, je bil sprva v zadregi. Ni vedel, kaj bi odgovoril. Ko so se še in še vrstile take zgodbe, se mu je oglašala vest. Morda pa so razen problemov, o katerih je bral v Caso-pisu, res še kakšni drugi problemi? Razmišljanje mu je olajšal Referat, ki ga je imel tovariš na Plenumu. V referatu je pisalo, da pri nas še mar-sikaj ni pravilno. Tedaj je naredil po-gumno, kritično in samokritično de-janje, revt>lucionarno dejanje. Prebral je Referat in poslušal svojo vest. Spre-govoril je: »Ne, ni pravilno« Da bi vsem jasno in glasno sporočil svojo revolucionarnost in kritičnost, si je na prsi pripel tablico. Na njej je z rde-činii črkami pisalo: NE, NI PRAVIL-NO! Naredil je revolucionarno dejanje, hkrati pa ni zapadel v kritizerstvo, ker ni povedal, KAJ in ZAKAJ ni pravil-no. Očitkom kritizerstva se tudi noče izpostavljati avtor te zgodbe, kl se je podpisal le s psevdonimom. RESTI Grenak je kruh študentov-hono-rarcev. Za vsak dinar morajo pri biagajni globoko upci:nit1 hrbtenico. Nc, nekaj vaje za de!o na pirvem delovnem mestu jim pač ne more škodlti. JKOLEGI PA TAKI: Nekateri kolegi z arhitekture se najtopleje zahvaljujejo »kolegom« s fakultete, ker jim pridno praznijo predale z delovnimi pripo« močki: šestili, trikotniki, rapidografi itd. Tako nesrečnežem vsaj ni treba risati. . LEP POZDRAV S SONCNEGA JU2-NEGA JADRANA: Je poslal oni dan neki študent svojemu profesorju in ga obenem obvestil, da ga k izpitu ob do-govorjenem roku ne bo. Profesor je bil ginjen. DEMANTI: Sportnim entuziastom s pravne fakultete sporočamo, da je bil najvišji, rekordni odtis blatnega čevlja na hodniku, dosežen nepravilno in to-rej za uvrstitev med najboljše ne šteje. KINOTEKA - ZA POLIGLOTE: Iz-bor filmov v zadnjem tednu je name-njen bolj poliglotom kot navadnim gle-dalcem. Ob obilju podnaslovov pridejo na račun oni, ki jim jih je bilo premalo v Komuni. SPREMENJEN KONCEPT DELA ZVEZE STUDENTOV: Pred dnevi jc bilo posvetovanje o spremenjenem kon-ceptu dela naše organizacije. Z udelež-bo (okrog 50%) so se povabljenci brž-čas odločili za kvantitetno spremembo pri delu. Teze ne povsem brez zveze PRIJATELJI Pes je najboljši človekov prijatelj. Ze to je dovolj, da ta, žival pobesni. FAKULTETA šola, ki celo malomeščane prevzgaja 9 akademske dršavljane. PAPIR Igrišče, na katerem se igra mnogo peres. PRVl DAN V MESECU Dan, ko tudi tisti z majhnimi plačami delajo velike načrte. KRUH Hrana za bogove. Tako zelo je popula-ren, da mnMgi samo njega jedo. PAVOVSTVO So Ijudje, ki se kitijo s tujim perjem in jih ni sram, ker je tuje perje lepše od njihovega. ZMAGA Deset jih odide v boj. Iz boja se vra-čajo trije preživeli in pojejo himno. Eden od njih nosi v rokah visoko in ponosno zmagoslavno zastavo. IDOL Nekoč je bil predmet slepega oboževa-nja, nadnaravno bitje; danes je navadna pasta za čevlje. SOMIŠLJENIKl Nikdar ne veš, s kom imaš posla. CJo-tovo je tudi oni drugi istega mišljenja. BUMERANG Genialen človek je istočasno tudi svoje-vrsten norec. Najbrš je to dejal neki ge-nialni človek. DOBESEDNO Danes piše vsakdo, to je oni, ki ima »vezo« s pisanjem in oni, ki je nima. Toda objavlja izključno samo oni, ki ima vezo. FRANJO MARTINOVIC-FRAM Obvestilo študente, ki prejemajo dolgoročno po-sojilo, prosimo, da naj čimprej dvignejo na dekanatih svojih fakultet nakazani denar za december 1963 m januar 1964. Zadnji rok, ko nam morajo fakultete vrniti sezname in pogodbe, je 1. 3. 1964. Ce kdo v tem roku ne bo dvignil posojila in podpisov pogodbe, bomo smatrali, da po-sojilo odklanja. Kolegi! Prosimo vas, da čimprej dvigne-te denar, ker vam posojilo za naslednji mesec nakažemo šele takrat, ko naredi-mo obračun za mesec december 1963 in januar 1964. KOMISIJA ZA KREDITE DVOJMO TOLMACENJE Kako jugosSovanske železarne poj- mujejo status študenta, kadar gre za njegovo bivanje v stolpnici štu- dentskega naselja V tem in v preteklem mesecu sta pri-speli v študentsko naselje dve pismi raz-lične vsebine. Ker je bilo okrog tega vpra-šanja precej razprav. Obe pismi objavlja-imo v čeloti. P. n. E. Š. študent metalurgije, študent-sko naselje, blok" 6. Predmet: bivanje v železarskem bloku. Na sestanku s štipendisti železarne Rav-ne dne 23.11.1963 je predstavnik železar-ne objavil prizadetim štipendistom, kdo od študencov — štipendistov ima za šol-sko leto 1963/64 pravico bivati v železar-skem bloku. Indirektno je bilo s tem tudi odločeno, kateri štipendisti morajo blok zapustiti in poiskati drugo stanovanje. Iz bloka so morali v glavnem vsi tisti, ki niso zadostili študijskim pogojem. Med temi prizadetimi ste bili tudi vi in bi se morali izseliti iz tega bloka: In-formirani smc, da tega niste storili in ste s tc nedoslednostjo povzročili negodova-nje pri onih študentih-štipendistih, ki so na listi stanovalcev in imajo polno pravi-co bivati v železarskem bloku. Smatramo, da je neizpolnjevanje sprejetih sklepov in ukrepov železarne nepravilno in vas po-zivamo da najkasneje do pričetka dru-gega semestra izpraznete mesto in s tem omogočite naselitev v bloku za šolsko le-to 1963/64 tistim, ki so izpolnili zahtevane pogoje. Kolikor nameravate prihodnje leto še reaktivirati štipendijo, imate ponovno inož-nost reflektirati in kandidirati za stano. vanje v železarskem bloku, medtem ko te-ga nikakor ne morete uveljavljati v teko-čem šolskem letu. S tovariškimi pozdravi! Ravne, 27. jan, 1964 Izobraževalni center Drugo pismo se glasi: študentsko naselje, LJUBLJANA. D. P. in N-. B. študemtoma rudarsko-metalurške fakultete smo začasno ukinili izplačevanje štipendij. Oba sta štipendista naše železarne. Naše podjetje m z omenjenima anulira-lo pogodbe o štipendiji, temveč na oba računa kot na svoja" štipendista. Obema je začasno ukinilo štipendijo, dokler ne iz-polnita pogojev za vpisv naslednje šolsko leto. Obema je treba omogočiti stanovanje v naselju v sobab, s katerimi razpolaga že-lezarna. Vnaprej se zahvaljujemo in vas tovari-ško pozdravljamo Nikšid, 6. februarja 1964. Železarna Boris Kidrič NIKSlb Ponovno smo skoraj na začetku. Na ]'oljanski 6 je na hodniku v drugem nadstropju tako živo skoraj vsak dan. Na eni strani so tisti študentje, ki čakajo za posojila in subvencije, na drugi strani pa skozi okence prejemajo denar, ki so si ga prislužili s honoramimi zaposlitvami.. Občni zbor planincev Po skoraj dveletni hudi krizi pri delu Akademskega planinskega društva se v poslednjih mesecih stanje vidno izboljšu-je in zato pričaikujejo korenite organiza-cijske in vsebinske spremernbe pri nadalj-ljem delu. To je bila osnovna ugotovi-tev nedavnega občnega zbora planincev-akademikov, katerega se je udeležilo pri-bližno 100 članov in številni predstavniki raznih društev. Kriza, v kateri se je društvo znašlo v svojem 14. in 15. letu obstoja, je bila lo-gična posledica dejstva, da se je vsa de- Studeutski (ist ZAGREB: Komisija za telesno vzgojo zagrebške univerze je za študente pri-redila smučarski tečaj v Podkorenu. Kot poi