233
Obrtnija.
Hrvaški obrtnijski odnošaji.
„Slovenec" je priobčil iz Zagreba tale jako poučen dopis o hrvatskih obrtnih razmerah: Te dni je prišlo na svitlo poročilo glavnega nadzornika za obrtnijo na Hrvatskem in Slavonskem. Opisuje se v tem poročilu stanje obrtnih podjetij po županijah hrvatskih in slavonskih z raznimi opazkami bodisi že o napredku ali nazadku, pa tudi ob uzrokih glede neuspeha mnogih obrtnih podjetij. Sploh je ta obrtni nadzornik pregledal omenjenega leta 288 obrtnih podjetij, pri katerih se je nahajalo 249 mo-torov z 9944 konjskimi silami. Površje parnih kotlov je iznašalo 12233 m2. Motorjev s plinom se nahaja prav malo, ker je plinska sila predraga. Pri vseh podjetjih je bilo nameščenih 10.158 delavcev; od teh je bilo 78*6% moških, ženskih pa 2r4°/0. Vseh podjetij brez motorjev je 99. Električno razsvetljavo jih ima 63. Zdaj se je osnovala tudi v Varaždinu električna razsvetljava, a v zagrebškej kolodvorskej strojarnici so uveli tudi dynamo stroj. Električno razsvetljavo imajo le velike kavarne, ta manje  poslužujejo se z navadnimi svetilkami.
Pri večjih podjetjih, ki so daleč od mest in vasij, so za delavce podjetniki postavili posebna stanovanja, katera so prav dobro urejena. Nadzornik je bil posebno zadovoljen z redom in snago pri teh stanovanjih, le pri jedinem podjetju v modroško-reškej županiji je imel posredovati radi nereda. Nezadovoljen pa je bil nadzornik skoraj pri vseh opekarnah, ker so opekarji sami preveč zanemarjeni ter stanujejo v prav siromašnih barakah. Da je tudi po večjih mestih za delavska stanovanja le premalo poskrbljeno, je že stara tožba, katero ponavlja nadzornik že več let ali brez vspeha. V tem pogledu bodo morali tudi merodavni krogi nekaj storiti, kajti drugače sčasoma delavski rod zakržljavi popolnoma.
Najbolj se je obrtnija razvila v zagrebškej županiji, pač le radi Zagreba, kjer se vsako leto utemelji nekoliko novih obrtnih podjetij, če tudi niso zato okolnosti najbolj povoljne, kajti v Zagrebu so delavske moči jako drage, pa tudi sirovin ni zadosti v samej županiji ter se morajo za precej drag denar uvoziti. Da se je obrtnost vkljub tem zaprekam vendar le tako lepo razvila, zasluga je v prvem  redu  samih  podjetnih Zagrebčanov,  katere
slabo podpira domača vlada, a še manje ogerska, ki misli le na svojo Budimpešto. Ko bi imel Zagreb le mali del one podpore, katero dobiva glavno mesto Ogerske, v kratkem bi postalo pravo obrtno mesto. V ličkokrbav-skej in modruško-reškej županiji je obrtnija najmanje razvita. V prvej županiji se nahaja nenavadno mnogo vodene sile, pa tudi krasnega lesa, ali kaj pomaga vse to, ker je vse to tako rekoč na kraju sveta. V tej županiji ni nobene železnice, pa je bržkone tudi še kmalu ne bode, saj ogerska vlada ne želi, da bode zvezana Hrvatska z Dalmacijo, a ravno čez to županijo bi morala železnica dole na jug. V modrušfco reškej županiji je sicer nekoliko obrtnih podjetij za les, a ker so šume ob reškej železnici že precej posekane, dovoz od notranjih krajev pa skoraj nemogoč, začela bode ta lesna obrtnija pojemati, če se ne napravijo dobre ceste v gorske kraje, odkoder bi se mogel les do voziti. Posebno slabo pa je z obrtnij-skimi podjetji v varaždinski županiji, kjer je vendar dosti delavskih sil, pa tudi sirovin; posebno mnogo pa je v tej županiji premoga, ki bi se mogel doma potrošiti pri obrtnijskih podjetjih ne pa drugam izvoziti. Pa tudi premoga se malo koplje, ker ogerska železnica radi nepravičnih tarif ne dopušča, da bi se izvozil ? sosedne dežele, pa je radi tega predrag in se ga vedno manje koplje. Te nepravične tarife so tudi krive, da se mlinska obrtnija v sremskej in virovitičkej županiji ne more tako razviti, kakor bi se morala pri mnogem številu parnih mlinov. Moka iz vseh ogerskih mlinov je ceneja na Reki in drugod, kakor ona iz hrvatskih in slavonskih mlinov radi teh tarif. To navaja državni nadzornik v svojem poročilu kot uzrok slabega napredka v obrtniji na Hrvatskem in Slavonskem, ali za vse take pritožbe so Mažari gluhi. Ogerska je prva in potem še le drugi, če še kaj ostane, a naši mažaroni molče o takih krivicah ter ne zine nobeden niti besedice za obrambo domačih obrtnikov ; uradni list piše pa proti opoziciji, mesto da brani domači obrtni stan takih očevidnih krivic, ki se gode dan na dan ter zagotavlja občinstvo, da ima Hrvatska dobro bodočnost le v zvezi z Ogersko. Da v zvezi s pravično Ogersko, nikdar pa ne s takšno, kakor je današnja, ki ne da Hrvatskej niti onega, kar jej pripada po postavi. Ni tedaj nič čudnega, da ta obrtna stroka, ki je bila od nekdaj na glasu, pojema [in obrtni nadzornik priporoča, da bi se podjetniki raje bavili z živinorejo ter kožarstvom pa morda tudi s žganjem špirita, kar velja še posebno za križevsko-belovarsko županijo, kjer rodi v Podravini vrlo mnogo krompirja in žita.
Hud udarec je zadel naše izdelovalce lesa, ker se je na velikih tržiščih pojavil amerikanski les, ki se prodaje mnogo cenejše nego naš, kajti naše šume so se v najnovejšem času tako podražile, da se ne izplača vlagati vanje denar, ker je zguba gotova. Tudi produkcija tanina ni nič več tako unosna, kar je bila pred nekimi leti, kajti v Rusijo se ga uvozi mnogo manje radi previsoke carine, in pa ker se dobivajo ceneji surogati iz Grške in Azije.
Kakor je videti, to poročilo za našo obrtnost ni kaj ugodno. Pravega napredka ne opazujemo, a oni faktor/i, kateri so prvi poklicani, da pospešujejo vsak napredek, delajo pri nas ravno protivno. Domačega kapitala ni, podjetnosti pa še manje; vsa večja podjetja imajo tujci v svojih rokah, a ti so naši protivniki, kar dokazuje najbolje to, da imajo svoja ravnateljstva v Budimpešti, kjer plačajo tudi davek, od katerega Hrvatska ne dobi nič, če tudi je podjetje na Hrvatskem. Kar država ne ugonobi s svojimi tarifi, to mora, če se hoče vzdržati, ravnati se po njihovej zapovedi. Tujci se temu ne protivijo, če le nimajo zgube, a najmanjo korist od vsega ima vsekako Hrvatska.
234