252. številka Ljubljana, v četrtek 31. oktobra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimgi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ,/.a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Uprav n i S t v u naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika Vseh svetnikov izide prihodnji list v soboto 2. novembra 1889. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla, koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. M pol leta........6 „ 50 „ , Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ i jeden mesec.......I „ 40 „ M" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu •e mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravndčtvo „Slov. Naroda". K valutnemu vprašanju. Spisal Vaso PetričiČ. II. Padanje vrednosti denarja vršilo so je istodobno s padanjem ažija na 20% avstrijskih bankovcev proti zlatu. Tedaj je naša valuta kot srebrna valuta v resnici popravljena, kajti 100 gld. srebra so danes v internacijonalnem prometu ravno toliko vredni kakor 100 gld. bankovcev in naša drŽava more dandanes kupiti vsako množino srebra za naše bankovce, ker poslednji stoje po meničnem kurzu še ugodneje nego srebro samo. Ako tedaj država povrne avstro-ogerski banki tistih 80 milijonov, katere ji dolžuje, more potem poslednja zaradi razmerno ugodne kovinske resprve vsak trenutek začeti s plačevanjem v gotovini, k čemur je sicer primorana s privilegijem, po katerem ima samo ona pravico izdajati bankovce, od katerih je^ potegovala radi njihovega Štiridesetletja trajajočega obrestovauja prav lep dobiček. Veliko vprašanje preustrojitve valute bi bilo tedaj do cela rešeno, ako bi bilo merodajno ono stališče, da poprej omenjene povišane cene ostanejo za naprej na sedanje; visočini, namesto da bi se postopno imele znižati. Vender je to padanje cene srebra jedina sreča usode ki je doletela našo državo v 19. stoletji, v katerem je bila na drugej strani takorekoč obsipana z britkimi udarci, ki so jo privedli do skrajne bede, od katere jo je le spasila obilnost životne moći njene. Ker imamo ogromen državen dolg, ki zahteva leto na leto 350 milijonov obrestij, katere so, kakor kapital sam, zgovorjene zvečine v srebru ali papirji, je to toli važno, da bode pri rešitvi valutnega vprašanja merodajno. Ker razen tega nobena avtoriteta na svetu ne more biti porok, da ne bode srebro še bolj v ceni palo, zlasti, ker je produkcija v zadnjem času, zopet večja, ima ta okolnost pri nekdašnji amorti- zaciji našega državnega dolga tako velik pomen, da bi bil nezmisel to za nas tako ugodno stanje samovoljno zapustiti. Od leta 1800 sem palo je srebro za 50% in naravno naš državni dolg tudi: ako bi pa nastopilo vrednostno razmerje 1:23' „ bil bi pa naš državni dolg še za daljših 10% amortizovan. Ker bi naš židovski denarni svet le prerad vide), da bi se najelo posojilo v zlatu, u katerim bi se pri nas ustanovila zlata valuta, ne sme Avstrijec noben trenutek pozabiti to zanj tako ugodno stanje; kajti, ako bi se danes naš dolg v srebru premenil v dolg v zlatu na podlagi današnjega vrednostnega razmerja, izgubili bi za zmeraj te ugodue šanse in ker je še negotovo, kakšne posledice bi se pri uvedbi zlate valute pri nas pokazale, bila bi ta neprilika, ki prouzročuje negotovost našega imetja, takorekoč uvečena; nasprotno bi naši zapadno-evrop-ski upniki, ki imajo samo pravico zahtevati srebro, smejali se naši financijalni najivnosti in to prav po pravici. Nasprotno, ako bi nastopil danes še neprevidni slučaj, na primer da bi ponehala neprimerno velika dobava ali da bi porasla poraba srebra z uvedbo srebrne valute v Avstriji, Rusiji, Braziliji, Turčiji, na Japonskem itd., ali da bi se našla izdatna poraba srebra za kako drugo stvar in bi se vsled tega znižalo vrednostno razmerje mej zlatom in srebrom od 1:21 V« na 1:18, to je, da bi se srebro podražilo za 8:4%, morejo naši državni upniki, ki imajo samo svojo korist pred očmi, z uspehom prote-rtovati zoper gori navedeno, za njih neugodno premenjavo državnega dolga. (Konec prih.) Deželni zbor kranjski. (VII. seja, dne 2 9. oktobra 1 8 89. 1.) (Dalje.) Poslanec Klun pravi, da izvira današnji zakon iz incijative drž. poslanca dr. Roserja, ki je v tej zadevi stavil samostalni predlog. Naučni minister obljubil je v šolskem odseku državnega zbora, da bode storil kaj za gluhoneme in za slepe. Že takrat kazal je govornik na velike ustanovo v Kranjskoj v ta namen in izražal željo, naj bi predlogi učnega ministerstva ne bili samo akademični, ampak naj bi drŽava prinašala za pouk teh nesrečnežev. Želel bi bil govornik, da bi se bilo iz Ilolzapfelnove ustanove že zdaj kaj dalo za gluhoneme, a kakor je videti v deželnoodborsk em poročilu, tega nikakor neče. Poučuje se ne samo 8, ampak 10 gluhonemih deklic v Št. Mihelu. Naj bi deželni zbor sklenil, da se jih poučuje ondu še več. Ali s poučevanjem, kakor ga namerava predloženi naučni načrt, se ne bode ničesar koristilo, le brezuspešne naklade bodo morale za ta pouk občine plačevati. K večjemu naj se načrt izroči v pretres in poročanje v prihodnjem zasedanji deželnega zbora. Deželni predsednik baron Win kler še je denkrat priporoča vladni nacrt, posl. dr. Schaff er, pa meni, da ne bode mnogo časa več, ko bode treba pričeti s pripravami za uovo stavbo blago dejnega zavoda. Ako bi pa bilo nujno treba, se lahko to, kar je deželni zbor za gluhoneme v Št. Mihelu na Dolenjskem že ustanovil, še popolni in razširi. Poslanec Kersnik pravi, da je res dolžnost deželnega zbora, da uvaža vsako vladno predlogo najvestnejše. A da se predlog res natančno razmo-travati more, treba popolnega gradiva. Oe se naglasa dolžuost, treba je tudi materijala za to, tega pa doslej ni. Poročevalec nema ugovarjati za svojo osebo, da se postavni načrt ta, izroči deželnemu odboru, kar tudi obvelja. Poslanec dr. Tavčar poroča o prošnji Kranjske mestne občine za vzdrževanje gimnazija v Kranji tako: Slavni zbori Mestna občina v Kranji uložila je peticijo, s katero je ponovila koj za obstanek svoje gimnazije. Ravnokar smo razpravljali o načrtu zakona, s kojim je hotel naučni minister preskrbeti boljšo vzgojo gluhonemim in slepim otrokom v naši kronovini. Ti otroci so pa neznaten faktor in če je vzlic temu naučni minister svojo skrb tako Živo zanje izrazil, potem menim da je prišla peticija Kranjskega mesta v prav ugodnem času. Minister, ki zahteva, da se naj za gluhoneme in slepe otroke kaj stori! vender ne more trdega srca kazati nasproti zavodu, ki bi bil za prospeh olike mnogo važnejši, nego bi bile vse vzgojevalnice in učilnice, ki bi se ustanovile v teku 100 tet za gluhoneme in slepe otroke v naši deželi ! O potrebi Kranjske gimnazije govoriti bilo bi pač nepotrebno. To potrebo najboljše dokazuje tisti muogoštevilni obisk, s katerim je prepluta višja gimnazija Ljubljanska od leta do leta. Vsako leto upiše se na ta zavod 800—900 dijakov. Jaz sem brez uspeha iskal po vsej Avstriji gimnazije, na katero bi dohajalo toliko število dijakov, kakor jih dohaja ravno na gimnazijo Ljubljansko. Jaz sicer nesem pedagog, a predrznem se pa vender trditi, da je tak mnogobrojen obisk škodljiv. Zavod s svojimi učiteljskimi močmi in svojimi sredstvi ne more zadoščevati nalogi, katero ima doseči. Učitelji morali bi pravi bogovi biti, če bi hoteli pri takem obilem številu dijakov doseči tiste uspehe, kateri so se dosezali nekdaj na gimnaziji Ljubljanski. Če obiskuje torej gimnazijo v Ljubljani 800 do 900 dijakov, potem je evidentno dokazano, da gorenjska stran mora dobiti še jedno srednjo šolo, če se neče ugonobiti duševni napredek naroda. Tu naj se mi nikakor ne govori, da take učilnice pospešujejo jedino le duševni proletarijat. Naša kro-novina še ne pozna tacega proletarijata in če bi ga tudi poznala, bi iz tega ničesar ne sledilo. Pri nas smo v tacih časih, da imata berač in bogatin, kmet in aristokrat jednako pravico do višje omike, srednje šole imajo odprte biti vsakemu, in če se boste prestrašili pred omenjenim proletarijatom, potem ne bo smel nihče drugi na gimnazijo kakor bogatin. Potem bo posebno tistim nadarjenim sinom kranjskih kmetov, ki nemajo posebnega imetja, za vedno zaprta gimnazija, kar ki tem žalostneje bilo, ker so ravno ti sinovi najboljši dijaki in smo že tudi doživeli in še vedno doživljamo, da iz njih postajajo najboljši advokati, profesorji, iz tega stanu dobivamo še celo barone itd. Naučna uprava mora sama vse to priznati in če taki živi potrebi nasproti trdovratno zatiska svoje oči, je to dokaz temu, da Slovenci še vedno brez uspeha prosimo za tiste prvotne pravice, katerih narod, če hoče napredovati, nikakor pogrešati ne more V resnici boj za obstanek gimnazije v Kranji ima nekaj žalostnega na sebi Deželni odbor že več let prosijači za ta zavod in v tem ga podpirajo tudi slavni državni slovenski poslanci. Zastopniki Hlovenskega naroda so od nekdaj udano podpirali sedanjo vlado. Ni jih bilo zvestejših privržencev te vlade, kot so bili ravno zastopniki slovenskega naroda! Ko je potreboval gospod naučni minister no- vega sekcijskega načelnika in ko se nikdo drugi n hotel podvreči neprijetnemu delu, utaknil je odličen Blovenski poslanec roko v žerjavico, in izprosil je njega ekscelenciji zaželenega načelnika. Nikdar niso zastopniki slovenskega naroda preglavice delali visoki vladi in jaz se ne spominjam tivnotka, da bi bili kdaj krenili s steze, na kateri jih je z dopadajenjem opazovala visoka vlada. Nikdar niso zastopniki slovenskega naroda s pretiranimi zahtevami stopali pred državne finance. In vender se naučna uprava postavlja na Btalifiče stroge opozicije, če zahtevajo zastopniki slovenskega naroda, če to zuhteva visoki deželni zbor, če to zahteva ves narod, da naj bi se nam dodelila taka skromna koncesija, kakor bi bilo reaktiviranje gim nazije v Kranji. Lahko rečem, da se bratom Cehom ni bilo tako težko boriti za svojo univerzo, kakor se moramo mi boriti za ponižno gimnazijo v Kranji. Ali bratje Čehi sedo za dolgo časa na gorkem, mi pa še vedno napenjamo vse moči, da bi dosegli svoj ponižni namen. To je pač žalosten dokaz o tisti ničnosti, katera daje signaturo našemu političnemu delovanju, katera daje karakteristiko temu političnemu delovanju, tako, da bi bilo človeku bolje, da bi obupal in v vodo skočil, nego pa da se poda v brezupno delovanje, na brezupno politično naše polje. Pred sabo imam knjigo „Jahrbueh des hbh-eren Unterrichtsvvesens in Oesterreich". List za listom obračam ali povsod nahajam gimnazije, ki imajo komaj čez 100 dijakov in ki se ne nahajajo niti v takem zdravem kraji, niti v taki imoviti in obljudeni okrajini, kakor bi se nahajala gimnazija v Kranji. Navajam tu gimnazije v Beljaku, v Arnou-u v Kruml-ovu, v Ogerskem Gradišču, v Mikolov-u, "VVeidena u, v Kočevji i. t. d. Vsi ti zavodi stoje na dosti slabeji podlagi nego bi stala gimnazija v Kranji. Ali nikdo jih ne izpodkopuje, tako da pride človek nehote do prepričanja, da se je uam gimnazij v Ktanji prej kot ne samo radi tega odvzel, ke r j e b i 1 a t o j e d in a s 1 o v e n s k a g i m n a z i j a, katero smo na Kranjskem imeli! Ugovarjalo se bo morda, da naj se, če se že mora ustanoviti nova gimnazija, ta ustanovi v mestu Ljubljanskem. Upravni odsek se ni mogel s tem prepričati, da bi bilo to koristno. Kakor smo mi pravični nasprotni zahtevam Nemcev, vender ne moremo priznati, da bi nemški živelj v naši kronoviui imel trdo ležišče, kar se tiče srednjih šol. Nemci, kojih 30.000 v deželi ni, imajo čisto nemško gimnazijo v Kočevji in tudi v Ljubljani imajo tako rekoč svojo nemško gimazijo. Če bi se hotel v Ljubljani ustauoviti še jedna gimnazija, je gotovo, da vlada no bi nikdar privolila, da bi tukaj imeli dve slovenski gimnaziji. Vlada naj si je vzeta iz desnice, naj si je izvzeta iz levice državne zbornice bo zmiraj tiščala na to, da če se že hočete ustanoviti dve gimnaziji v Ljubljani, naj je jedua ustanovljena na strogo nemški podlagi. Na to lahko prisežemo vsi, kar nas sedi tukaj v visoki zbornici. Kakor radi priznavamo visoko inteligenco iu kapital nemškemu življu v svoji sredi in kakor ne radi kratimo temu življu pravico do omike in odgoje, vender pa zopet pripoznavamo, da Nemci v kronovini in posebno Nemci v Ljubljani neao tako zdatnega števila, da bi mogli iz svoje srede vzdrževati strogo uemško gimnazijo. Do pike je jasno, da bi v Ljubljani ne bilo zadostno število nemških dijakov, s katerimi b druga gimnazija uspešno obstajati mogla. Iz tega pa nikakor ne sledi, da bi strogo nemška gimnazija ne imela zadostnega števila dijakov. V naši državni administraciji velja še vedno načelo, da je ponemčevanje in oziroma germani-zovanje slovanskih rodov tako potrebno, da brez njega država v svoji celokupnosti niti obstajati ne more! Po tem načelu ravnali bi se tudi v Ljubljani. Predpisali bi za tisto gimnazijo, ki bi bila polu slovenska polu nemška, določeno število dijakov, katere bi vodja na ta zavod VBprejeti smel. Tu bil bi prej kot ne maksimum 500 dijakov. Oglasilo bi se pa še drugih 300 dijakov, katere bi potem brez usmiljenja pred prag postavili! Ne mogli bi se nikamor drugam zateči, kakor na nemško gimnazijo, kjer bi jih z odprtimi rokami vsprejemali. Druga nemška gimnazija v Ljubljani bila bi torej gerraanizatoričen zavod, kakor si ga boljšega in uspešneje delujočega niti naš prečaatiti tovariš gosp. dr. Schaffer želeti ne more! Pritrditi pa mora vsak, da so ravno srednje šole, na katerih se najlažje germanizuje. Na ljudskih šolah, in tu mislim samo na Kranjsko, germanizacija skoro ni mogoča. Drugod se tudi po ljudskih šolah kruto germanizuje. Pri nas pa se more govoriti k večjemu "o smešnih in brezuspešnih poskusih. Drugače je pa stvar na gimnazijah! Tam bode spreten germanizator, če mu da država sredstva na roke, in kdo mu jih raj še da kakor vlada, v teku 8 let prav lahko potujčil srca slovenski mladini in mi vsi vemo kake razmere postanejo potem, če pride potujčen dijak z univerze v javno življenje, kjer mu je odkazan važen delokrog ! Mi Slovenci se komaj vzdržimo, na drevesu človeštva in če se hočemo rešiti, ohraniti moramo pred vsem svojo narodnost. Će torej jireiskujemo vprašanje, je-li umestno tu ali 'tam ust. no vit i srednješolski zavod, vprašati imamo pred vsem, kaj pravi k temu slovenska narodnost ? Bati se nam je germanizacije! Ali najhujša in za nas najnevarnejša germanizacija bila bi tista, ki bi se ugnezdila in sistematično ujicljala po naših srednjih šolah. Zategadelj izrekamo se proti dtugej gimnaziji v Ljubljani ter bi mogli pod|iirati jedino le ustanovitev gimnazije v Kranji. Na drugo stran se ima naglašati, da leži Kianj bolj v središči imovite gorenjske strani, da ima mnogo zdravejšo lego od Ljubljane in da je vzdržavanje dijakov ondu veliko cenejše kakor v Ljubljani. Še nekaj se mora naglašati. Z Gorenjskega rekrutuje se večidel naša inteligencija. Tako nadarjenega iu za šolanje unetega materijala ni kmalu v kaki pokrajini, kakor ga ima naša gorenjska strani Da bi to stran jaiščali brez gimnazije, to bi bilo puč krivično. Nižja gimnazija pa bi tudi v prihodnje ne zadostovala svoji nalogi, ker bi bila to samo polovičen zavod. Tudi bi kmetsko ljudstvo ne imelo do takega zavoda potrebnega zaupanja, češ, da je pomankljiv in da se na njem šolanja konec doseči ne da. Ker so razmere tako najiete, da se naučna uprava ne bode mogla odtegniti ustanovitvi nove gimnazije za gorenjsko stran, storila bode najpametnejše, če reaktivira gimnazijo v Kranji in če razširi to gimnazijo v višjo gimnazijo. Čemu vam bi še nadalje govoril. Razlogi, ki govore za vse to, zadone zadnje čase vsako leto v tej zbornici; vi jih poznate in tudi visoka vlada jih pozna, zategadel predlaga odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: a) deželni zbor vnovič izreka, da je gimnazija v Kranji neobhodno potrebna in da so navzočni vsi pogoji, ki bi opravičevali razširjenj e spodnje gimnazije v višjo gimnazijo; b) deželnemu odboru se nalaga, da vnovič prosi pri visokem c. kr. naučnem ministri- tvu za reaktiviranje spodnjo gimnazije v Kranji z do-stavkom, da naj bi visoko to ministerstvo uva zevalo, bi li ne kazalo te gimnazije razširiti v višjo gimnazijo; c) deželnemu odboru se dalje naroča, da naj o tej stvari z nova uloži peticijo na državni zbor in vse one korake stori, kateri bi pospeševali ohranitev nižje gimnazije, oziroma razširjanje v višjo gimnazijo. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 31. oktobra. Češki klub moravskih deželnih poslancev v Brnu je baje sklenil v deželnem zboru predlagati, da se izreče za osnovo češkega vseučilišča ali pa vsaj medicinske fakultete v Brnu. Dosti upanja ni, da bi deželni zbor pritrdil tacemu predlogu, ker bi češko vseučilišče na Moravskom jako pouzdignilo upliv češkega življa. Občinski sovet v Opavi je bil sklenil dne 27. oktobra 1886 I., da se pri občini nastavljati morejo le uradniki nemškega mišljenja. Ravno tako je ta sovet bil sklenil, da se pri oddaii občinskih del in^ zalaganj more ozirati le na nemške prosilce. NleziJMka deželna vlada pa ni razveljavila omenjenih sklepov, če tudi so protizakoniti. Ko so se lani razjnsala mesta nekaterih občinskih uradnikov, se je zares stavil pogoj, da pnn lei morajo biti nemške narodnosti. Proti temu se je pritožil odvetnik dr. Stratil pri deželni vladi, pa brez usj>eha. Še le pritožba pri ministersivu je pomagala, da se je razveljavil sklep občinskega sveta slede oddajanja Bložeb, ki nasprotuje članu III državnih osnovnih zakonov. Sklep glede oddajanja občinskih del in zalaganj je pa še vedno v veljavi, če tudi je ravno tako nezakonit. Morda bode zojiet treba pritožb pri višjih instancah, da se zazveliavi. Deželni zbor Nolnograškl izrekel se je za direktne volitve v kmetskih občinah, pa le s tem pogojem, da se hkratu državnozborski volilni red sjiremeui tudi v tem zinislu in da »e bodo volitve vršile v vsakej občini doma, da ne bode treba volilcem hoditi daleč k okrajnim glavarstvom. Liberalni listi j>išejo, da bi se ne dale vršiti volitve po posamičnih občinah, mi pa mislimo, da ne bi bilo posebnih težav, če se sedaj volitve volilnih mož lahko vršo pri županstvih v pričo vladnega komisarja. MiMluiograški Rumuni se na vse načine upirajo madjarizaciji. Veselo je, da iih v tej borbi pOđpfra tudi višja duhovščina. Madjari osnovali 80 tudi na Sedmograškem kulturna društva, kr^ra imajo namen širiti madjarizncijo. Kulturno društvo v Szamos Ujvaru je poprosilo Sibinjskega metropolita Romana Mirona, da bi blagoslovil njega zastavo, da bi jiotem nelovalo z večjim uspehom. Narod bi ne bil tako nezaupen proti društvu, kateremu bi pravoslavni metropolit dal blagoslov. Metropolit je je pa prošnjo kar odklonil, ker društvo deluje za raznarodenje Rumunov. Društvo je sedaj metrupo-11 tu poslalo izjavo, v katerej sklieevaje se na pravila svoja dokazuje, da nema teh tendenci/, katere mu podtika metropolit Ta izjava jta najbrž ne bode pomagala, ker metropolit dobro ve, da društvo s pravili le prikriva pravi namen «voj. Enketa za rciornio pravoslavnih študij je sklenila, da se število ur za nekatere pravno -zgbdovinske iu pravnoznanske predmete nekoliko skrajša, da se bode potem uvelo predavanje ob avstrijske) pravnej zgodovini ter se bodo bolj gojili državnopravni in narodnogospodarski predmeti. Statistika bode tudi obligatna za juriste, toda izpit iz nje se ne bode zahteval. Nadalje bodo juristi morali obiskavati kak občno izobraževalen predmet na fi'ozofičaej fakulteti, katerega si bode vsak sam izbral. Viiaaije države. „Moniteur Oriental" izvedel je nekatere zanimivosti glede posojila, katero je bil bolgarski vladi obljubil nek angleško ameriški sindikat. Ker se je stvar razdrla, zahteva sedaj načelnik skupine Clearque od bolgarske vlade milijon odškodnine za zgubo časa. Stambulov se je bil pa preveril, da omenjenega sindikata še nikdar bilo ni, da je bolgarski finančni minister samo bil prišel v roke zvezi sleparjev. V Sofiji so zvedeli, da načelnik omenjenega sindikata ni bil nikdo drugi nego nek K., ki je leta 186G. v Carigradu bil napravil kon-kurR in bežal v Ameriko. Pri tej slepariji je posredoval tudi Carigrajski dopisnik „Standarda". Več nemškim socijalistom, ki so bili iz-tirani iz Derolina, se je dovolilo, da se smejo vrniti, ne da bi bili za to prosili. Vlada zaradi tega sedaj milejše postopa s socijalisti, da bi državni zbor rajši dovolil podaljšanje zakona proti socijalistom na nedoločeu čas. Pri dopolnilni volitvi za angleško spodnjo zbornico v Brightonu je sicer zmagal konservativec Loder, a vender konservativci volilnega izida ne morejo biti posebno veseli, kajti liberalni kandidat dobil je nad 2000 glasov več nego ob zadnjih občnih volitvah. Konservativci zgubljajo povsod na Angleškem upliv in torej nemajo pričakovati posebno ugodnega izida pri prihodnjih občih volitvah. Dopisi. Iz Ljubljanske okolice 29. oktobra. (K izjavi gosp. poslanca Dragoša v „Slovenci" od 2 8. oktobra t. 1.) Na moj zadnji dopis odgovarjate mi g. poslanec, da Vi neste načeloma proti izboljšanju plač ljudskih učiteljev, temveč, da je Bedaj letina Blaba in da finance dežele ne dopuščajo deželi večjih bremen nakladati, in slednjič pravite v svoji „Izjavi", da jaz s tem početjem ne bom svoji stvari koristil. Ako ste se g. poslanec bavili vsa leta s čitanjem dež. zbora kranjskega, kakor pisatelj teh vrstic, tako ste morebiti vender prišli k spoznanju, da se vsaka prošnja, katera prihaja na deželni zbor, odda kacemu odseku. V jako redkih slučajih se zavrže in „a iimine" v koš vrže. In ravno Vi g. poslanec ste mogli vender kaj tacega nameravati, ker drugače bi Be vender k besedi ne oglasili? čast stanu, ki je ogromno zastopan v deželi, mislim, vender zasluži, da se o njega prošnji ne preide na dnevni red, temveč, da se zasliši mnenje in nasvet finančnega odseka, potem bi Vi lahko svoj glas pouzdig-nili, ako bi finančni odsek ne bil tsko ukrenil, kakor bi Vi želeli. Vsaka najmanjša in nezuatna piošnja odda se, če je tudi mnenje celega zbora „a priori" nasprotno, brez debate kacemu odseku. To je bilo gosp. poslanec neumestno od Vas, da ste učiteljskemu stanu duri pred nosom hoteli zapreti. Da mi učitelji isto tako revščino ljudstva poznamo, kakor Vi, ker tudi mi živimo mej ljudstvom, hodit«; prepričani. Kadar koli smo moledovali za zboljšanje plač, bile so finance temu krive, da ro se prošnje odbile Kaj nam koristi Vaša izjava, da načeloma pri poznate, da je potreba velika Učiteljev na deželi, ko pa se nas leto za letom o riva. Ko so se častniKom plače poboljšale, takrat n bilo slišati nič o slabih financah naše resne d« žele, jednoglasno se je dovolilo, a zdaj ko naj bi se učiteljem, sinovom dežele malo zboljšalo njihovo tužno stanje, je vedno finančno stanje dežele, ko je vender tak kapital produktiven, a prejšnji ne, tako, da je vsaka prošnja bila zaman Gosp, deželne poslance j>a prosim v imenu dobre stvari, ne pre-idite o naših prošnjah na dnevni red ; ako bi že moglo biti, tako izrekel bi želja Daj bi se v teku prihodnjega leta sklicala doke ta, ki naj bi prihod« njemu zasedanju dež. zbora predlagala načrt, kako bi se plače zboljšale, ne da bi se finančno stanje dežele obtežilo. Za sedaj naj bi se pa za oue učitelje brez stanovanja, v proračun postavila kaka višja svota, da bi se jim nekoliko pripomoglo k stam.vnini in na prvi m;ih nekoliko pomagalo. Tako poletje bi gotovo dober utis napravilo na vse uči-teljstvo. K. Domače stvari, — (V deželnem zboru) utemeljeval je danes poslanec Hribar v poldrugo uro trajajočem, bogato s statističnimi podatki podprtem govoru potrebo deželne hijjotečne banke. Predlog se je izročil posebnemu odseku 7 članov. Po 12 uri se je seja prekinila in Be je ob 2. uri popoluduej nadaljevala. — (V deželni proračun za 1. 1 8 90) postavljenih jeza osuševanje L j u bi j a n s ke'ga barja 40.000 gld. za Kamniško železnico, poleg prvotno dovoljenih 50 000 gld. še 35.000 gld. in za zgradbo b r a m bo v s k o v o j a š n i ce v Ljubljani 50.000 gld. Doklade pa se zaradi tega ne bodo nič povišale. — (Priznanje in zahvala.) Dvorni tajnik švedskega kralja poslal je zahvalno pismo našemu rojaku g. dr. K. Glaser-ju, ki je poslal svoj spis „Altnordisch" švedskemu kralju Oskarju 11. kot čast nemu predsedniku osmega mej narodnega shoda ori-jentalistov. „Edinost". — (Vojvoda Vi rtem berški) pripeljal se je včeraj zvečer ob G. uri v Ljubljano nadzorovat tukajšnje vojaštvo. — (Gosp. Fran Kal is ter,) znani rodoljub v Trstu, podaril je „Dijaški kuhinji" 50 gld. — (Žalostni popravki.) Žujmijski urad Hrenovice poslal nam je „ne toliko ozirajoč se na znani §. 19. tisk. postave, ampak resnici na ljubo" sledeči popravek: „V št. 249. „Slov. Naroda" dne 28. oktobra 1889 navedena notica, da je bila dne 27. oktobra 1889 na Razdrtem „čez deset let zopet jedenkrat sv. maša ,od fare'", ni povsem resnična, ker bila je ta sv maša že čez dva dni, ue še le čez deset let. Dne 25. oktobra 1S89 je namreč gosp. kaplan Fr. Lakmajer „od fare tam maše val, 27. oktobra pa podpisani". (Alojzij Puč, župuik.) — Ker župnijski urad niti ne ugovarja, da pred 25. t. m. celih deset let ni bilo na Razdrtem nobene maše „od fare" in je ves popravek le slab dovtip, ker je župnijski urad v tem oziru gotovo najbolj kompetenten, je jasno, kako zanesljiva so „Slovenčeva" poročila in kako žalostni so njegovi popravki. — (Uredništvo „Slovenčevo") opozarjamo glede gibanja v kočevskem Koprivniku na dopis v „Deutsche Zeitung" z dne 29. t. m., ker nam danes nedostaje prostora, da bi o tem kaj več pisali. — (Iz Prage:) „IIIas Naroda* priobčil je kot volilni manever lazu;ivo vest proti dr. Pod-lipnemu, kateri je na to poslal stvaren popravek. Ker rečeni list popravka ni vsprejel, je dr. Pod-lipo^ glavnega urednika, Staročeha Brafa, na dvoboj pozval. Braf je dvoboj odklonil, na kar je dr. Pod-lipny izjavil, ako Braf do 30. t. m. ne da zadoščenja ali dvoboja ne vsprejme, si bode sam zado ščenje dobil. — (Čitalniški pevski zbor) pel bode jutri na dan Vseh svetnikov ob 3. uri popoludne pri „Sokolski piramidi" na mirodvoru pri sv. Krištofu. — (Slovensko d e la v s k o p e v s k o društvo „Slavec") pelo bode jutri na praznik Vseh svetnikov ob 4. uri popoludne žalostinke pri velikem križi na novem pokopališči v spomin pokojnim svojim društvenikom in njega prijateljem. — (Slovensko gledališče.) Jutri (Vseh svetih dan) igrala se bode žaloigra „Mlinar in n jegova h č i". Igra še vedno ugaja našemu občinstvu in bode izvestno tudi takrat napolnila hišo. Ulogo mlinarja Črnota, katero je do zdaj igral g. Kocelj, prevzel je letos režiser g. Borštnik, uloffo grobo-kopa, dozdaj v rokah g. Verovšeka, g. Sršen. — TJfltopnina je znižana na GO, 50, 40, 30 in 20 kr. — (Domača obrtnost) Cerkev Jezusovega srca dobila je po darežljivosti g. kanonika Zamejca nov nakit, v gotiškem slogu skovano ograjo pred cerkvenimi vrati, katero ju jako lepo izdelal kjučavničar gosp. Pil ko. — (Slovenski otroški vrt družbo sv. Cirila in Metoda v Bojanu) bode se otvoril, ako ne bode kake nepričakovane zapreke, dne 19. novembra, na imendan cesaričin. — (Krasno sliko Matere Božje z detetom,) slikano s pastelnimi barvami, (posnetek po G. Max-u), razstavil je g. Lud o vi k Grilc v prodajalnici J. Giontini jevi. (Podoba je na prodaj.) Slika ta, kakor tudi mnogo portretov njegovega dela, katere smo videli, dokaz bo o umetnikovi zmožnosti, kajti slikane so vse z Sivostjo iu mehkobo tako, da smelo trdimo, da je g. Grilce v jednakih delih umetnik v pravem pomenu besede in želimo mu, da bi ga za umetnost zanima joče se občinstvo j>rav izdatno podpiralo. — (Gradnja bolnice za kužne bolezni). Deželni odbor nasvetoval je v tej zadevi v denošnji seji: 1. Gradnja bolnice za kužne bolezni po načrtih in proračunih o troških, katere je izdelal deželni stavbni urad se odobri; 2. gradnjo zvršiti je v dveh letih; 3. deželni odbor se pooblašča, trgovskemu, bolniškemu in penzijskemu dru štvu zagotoviti izključno porabo dveh sob, vsaka z 2 posteljama, proti letni odškodnini 200 gld j 4. deželni odbor se pooblašča, za leto 1889. za stavbo infekcijske bolnice dovoljeni kredit 10.000 gld. porabiti v stavbnem letu 1890. in se mu v pokritje 1. 1890. naraslih stavbnih troškov da na razpolago iz deželnega zaklada za 1. 1890. daljni kredit 10.000 gld. — (Užitninski davek za Kranjsko.) Včeraj je bil pri finančnem vodstvu oddan užitninski davek za onih sedem okrajev, za katere pri prvi dražbi ni bilo ponudnika. Izklicna cena je bila za vBeh sedem okrajev 51.700 gold. Vsled sklepa deželnega zbora je tudi deželni odbor poslal svojega zastopnika k dražbi, ki jo pri ustni ponudbi največ pouujal, namreč po 10% do 15% nad izklicno ceno, toda ko so se odprle pisane ponudbe, pokazalo so je, da so nekateri podjetniki še več ponujali in da je bila deželnega odbora ponudba povsod presežena. Sploh so se oddali rečeni okraji za 15.500 gld. dražje, nego so bili izklicanf. Deželni odbor je s tem, da se je udeležil dražbe, deželi na 40 % deželnih nakladah na užituino pridobil nad rekovali bodo v nove. Isto tako nameravajo izdati nove, bolj priročne četi take. — (Storeoskopni salon.) Velik ljubitelj umetnosti je bil nesrečni kralj bavarski Lu-dovik II. Posebno so občudovanja vredni gradovi, katere je dal on Zgraditi z veliko umetnostjo. Gotovo je marsikdo že želel videti te čarobne stavbe, pa se mu ni ponudila prilika. Sedaj ima jm priložnost, da ogleda te praznike njih podobe v stereotipnem salonu „pri Malici" in si potem more |>red-stavljati njih velečastnost. — (Nevarnega t a t u J a n e z a J a m u i k a ,) rodom iz Škofje Loke, starega blizu GO let, kaznovanega že večkrat zaradi hudodelstva tatvine, katero obrt je že nad 35 let z uspehom izvrševal, prijeli so j>o dolgem zasledovanji po noči 12. dne oktobra na hrvatskej meji žand«rmi iz postaje na Jesenicah na Dolenjskem. Jamnik umrl jo že prihod n jo noč v zaporu okrajne sodnije v Kostanjevici. Domneva se, da se je zastrupil v onem treuotji, ko je čutil, da je od žandarmov zasačen. — (Utonil,) oziroma ubil se je v nedeljo 27. oktobra ob 8. uri popoludne neki Božiček iz Čateža pri brodu ob Savi, ko je prišel iz Brežic čez brod nekoliko vinjen ter padel iz precej visokega nezavarovanega obrežja po obzidji v Savo tako silno, da je bil v trenotju mrtev. — (Pogreša se) g. kapelan Rozman iz Knežaka. Pred desetimi dnevi je odšel, ne da bi bil komu povedal kam. — (Plemenske bike) kupili so v Lescah.: baron Reclibach, graščak na Krumbergu, A. Stare iz Mengša, Janez Kavčič iz Sore, barou Aj)faltrern s Križa. — (Trgatev v ž u p n i j i V e 1 i k a 1) o 1 i n a,) odlično vinorejnem kraji na Dolenjskem, bila je končana do 21. oktobra. Pridelka, katerega je letos deloma tudi peronospora uničila, je približno jedno desetino od navadne letine izpred filokserne dobe. Z ozirom na kakovost pa je pridelek razinerno še precej dober. — (Mej Varaždinom in Č a kavče m) se je včeraj promet zopet pričel in železnica zopet redno vozi. — (Odbor Pevskega društva „Zarja" v Rojanu). Občni zbor novo ustanovljenega pevskega društva „Zarja", bode v nedelje dne 3. novembra v gostilni g. M. Boleta v Rojanu po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika ; 3. Poročilo blagajuika ; 4. Upiso-vanje udov; 5. Posamezui nasveti; 6. Volitev no-nega odbora. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 31. oktobra. Cesar vsprejel grofa Hohemvarta v avdijenci. — Kalnokv odpotuje zvečer na večdnevni obisk k Bismarcku v Friedrichsrulie. Meran 31. oktobra. Cesarica danes v Miramare odpotovala. Madrid 31. oktobra Na avstrijskem veleposlaništva bil včeraj nadvojvodi Albrechtu na čast zajutrek, katerega so se udeležili Sa-gasta, viianji , pomorski in vojni minister. Zvečer bil v kraljevski palači velik koncert, h kateremu bilo povabljenih 400 osob. Kraljica regentinja podelila nadvojvodi veliki križ reda sv. Ferdinanda. Bazne vesti. * (Srednjih šol na Češkem, Morav-skem i n Šleskem) je 118, iu sicer 67 nemških in 51 čeških Nemške šole pohaja 13.258 nemških in 17.388 čeških in poljskih dijakov. Češke pa pohaja 16.754 čeških in poljskih in 148 nemških dijakov. Čtških srednjih šol vzdržuje se 13 na stroške občin in 38 na stroške države; nemških pa vzdržujejo občine le 7, država pa GO. Najslabše je za slovanske srednje šole skrbljeno v Šleziji, kjer država za 281.000 Slovanov ne vzdržuje nobene srednje šole. Te številke vender dovolj jasno go vore, ali je Nemec ali Slovan prikrajšan v pravicah svojih. ^(Bolgarska krestomacija.) Prof«sorja Kast o v in Mišev izdala sta krestomacijo, v ka terej sta objavila v prevodih tudi boljša dela pisateljev druzih slovanskih narodnostij. Posebno sta se ozirala na rusko in poljsko slovRtvo. To delo jako hvali v Peterburgu izhajajoči »Kraj", pišoč, da je prekosilo vsa pričakovanja. K prevodom del so pri-dejani tudi kratki životopisi njih pisateljev. mam s prinaša v 20. številki naslednjo vsebino: „Sudmark" in Slovenci. — O kritiki dr. Mah niča. II. K nas-protniškim razpravljanjem o nam očitanem razširjanju protestantskih načel. — Povadilsja kuvšm p6 vodu hoditb . . , Očrki iz ruskega življenja, spisal R6ščin. (Dalje.) — Dopis. Izmed galiških Rusov. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „slovanskega sveta-v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta l ^ld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. jMiim »tojl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. loterij ne srečke 30. oktobra. V Brnu: 87, 83, 21, 24, 38. T 11J c; i : 27. oktobra. Pri Slonu s voj. Wiirtemberg iz Gradca. — Florian-sctiiitz iz Gradca. — Iteckrrs 'z Požuna. -- Grellenois ii Gorice. — Paul iz Warrisdorfa. — Malhier z Bleda. — Miiller z Dunaja. Pri 1(1 : liichler, Lowy, Neuberger, Kaser, Kra-mer z Dunaja. — lludovernik iz Celja. — llirach iz Bu d i ui peSte. Pri Bavarskem dvora : Preiss iz Nenkofena. — Schneider iz Seča. Pri Ju/.....n kolodvora: HuUman iz Trsta. — Bergbold iz Relj»ka. Tržne cen«; v LJubljani dne 30. oktobra t. 1. gl.jkr. kr. Plenica, hktl. . . , 6 G U .Speh povojen, kgr. . — (58 Bez, „ . . . Ječmen, „ ... 1 4|66 Surovo maslo, „ — 90 4 83 Jajce, jedno : . , . j— 2b Oves, , ... 3 — Mleko, liter .... i— 8 Ajda, „ . . . B 80 Goveje meso, kgr. - 58 Proso, „ ... 4 G« Telečje „ „ — 5 K Koruza, „ ... 5- Svinjsko g —. 60 Krompir, „ . . . 2 67 KoStruuovo , „ i—. 32 1 Leća, „ ... iGrah, . . . . 12 — PiSanec...... _ 40 13 - Golob...... 19 Fižol, , . . . 10 50 Seno, 100 kilo . . . 2 23 Maslo, kgr. 1- Slama, „ „ . . . 2 3* 1 Mast, — 170 Drva trda, 4 □ metr. 7 15 1 Speh frišen „ ,| „ mehka, 4 , 1 30 Meteorologič no poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-poratnra Vetrovi Nebo *i 7. zjutraj 740 5 mm. 11 4° C Sl. h V Z obl. o 2. popol. 740"5 mm. 14 0" G hI. h/.m. obl. o 9. zvečer 740 9 mm. 12 4° C sl. zah. obl. Mo- 18 -lO.um. dežja. Srednja temperaturu 126°, za 4 8" nad normalom. ZD-U-na^slra, borza dnć 31 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) včeraj 85-70 85 85 109 60 10085 919 — 31450 119 05 gld. Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 5% marčna renta . . \kcije narodne banke. Kreditne akcije .... London...... srebro........, —•— Napol......... „ 9-47 C. kr. cekini .... , 5-6K Mem&ke marke..... . 58-35 4°/o državne sreSko it 1. 185* 260 gld. Državne srečke iz ). 1864 lOo , 0ger8ka zlata renta 4° , . . . . . v>gerska papirna renta 5°/p . . . 6'70 itajerske zemljišč. OdVea. oblig. Dunava reg. srečke ft0/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4'/,°/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfa ve srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. ba ike . . 120 „ Trammway-druAt. velj 170 gld. a v. - gld 132 178 101 97 122 118 184 19 149 224 gld. danes 8570 86 — 10950 10105 919 — 314 25 119-05 9-47 5 66 58 35 75 ur. 3) 40 50 50 75 Dva dečka močna in krepka vsprejmem tukoj za pekovska učenca. ,9i7—i) Ernest Niederhofer x-G"ia.T©rj.o (Leo"bea) Štajersko. Občinski tajniki in druge inteligentne osobe, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko, naj povprašajo glede jako znatnega postranskega zaslužka, kateri se vedno vekša in traja vec let, pod: „G. A. G. 1.867" poste restante Gradec. (806—5) Službe išče trgovski pomočnik izučen na Kranjskem v prodajalnici jedil in druzega blaga. Zdaj jo v službi na Reki in bi rad premenil službo, ker mu morski ztak ne ugaja. (913-2) v Preski pri Medvodah dne 4. novembra t. L za konje, govejo živino, prašiče, drobnico in vsake baze blago. (906—2) J. Cvnjner, ž u an. 1 1 1 f 4 Prevzele podjetja. Usojam se s tem udano naznanjati, da sem prevzel restavracijo na novem strelišči ter da se bodem prizadeval kakor prednik moj najmarljiveje p. n. gostom z dobro kavo, čajem, čokolado, z mrzlimi in gorkimi jedili, svežim pivom, s pristnimi dolenjskimi in bizeljskimi vini v popolno zadovol nost streči. — Za prav mnogobrojni obisk sc priporoča z velespoštovanjem Andrej Zallar (916; restavrater. L u n t n e luloge R. DITMAR NA Lastne zaloge I u/misi \ u : ||l |j I Ifini 11U U llflU ll liio»emi»lvii: Dunaj, Budimpešta, _ . v , , ., . _ . Berolin, Monakovo, Praga, Levov, Gradec* JNajvecja tovarna za svetilnice v Evropi. Miian,Rim,Lyon,Varšava, ("CTstetnov-l jen.su 184=0.) Trst. Bombay. DITMAR-JEVE SVSTILNICS M R. DITMAR-JEVA svetilna sila 105 sveč. Fonometriono izmerila gospoda L. Weber, kralj, profesor na vseučilišči v Vratislavi. R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji. R.Ditmar-jcva Dihihjsku bliskovna svetilnicn so spodaj užiga, regulira in ugasuje. Dr Dr Solnčni sretilec t&" ln l^"' Dunajska bliskovna svetilnica ,jHVMO prevtrjena sistema za mizne, visečo in atensko »0 • svetilnice. R. DITMAR-JEV Brilantni meteorni s^etilec s kroglastim plamenom. Velikosti: Svetilna sila: 15' 31 20' 50 25" 70 za 30"', 35' 87 138 45"' 157 sveč mizne in viseče svetilnice, lestence, sten-ske svetilnice, zaprte svetilnice itd. Vse steklene stvari, u rilniltn i • .i ■ . t .... ' . .. . Mizna sveti niča z nriiantnim ki so potrebne za petrolejke svetdu.ee, - v največjej mizn* eteornim svetilcem izberi. n -rkr^ooViTirv nrjAoovio Posrečilo so mi je Se bolj dovršiti svoje lani izumljeno meteorske svetilce (s kroglastim plamenom), ki so dosegli velikansk uspeh v OB pOSGDIlO OpOZa/lja*. tuzemstvu in povsod v inozemstvu, njihovo svetilno silo So povekšiiti, ravnanje ž njimi pa napraviti jednostavnoje, da »e (16'", 2o"' in 30"'; lahko prižgejo, ko se proč vzame svetilničen venec, ne da bi so moral prod vzeti ie cilinder, tolpa ali pa streiioa. (Glej podobo.) Ilustracije in ceniki pošljejo /^^^ se takoJ zastonj in franko. Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka (G78-10) Tovarniška znamko. boljša trgovina s svetilnicami na prodaj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. LtiHtiiina in tisk „Ndrodne Tiskarne"* 66 LH 5288