KULTURNI IN ČASOVNI ORIS SLOVANSKEGA ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA NA OBMOČJU SLOVENIJE PAOLA KOROŠEC Ljubljana Č eprav zgodnjesrednjeveška arheologija posveča posebno pozornost raziskavam n ajstarejše slovanske periode v Sloveniji, še ni podana sin­ tetičn a slika z arheološkega stališča, ki bi zajela vsa dosedanja o d k rit­ ja .1 T a pom anjkljivost se ne čuti samo v k u ltu rn i zgodovini, tem več v splošnem tud i p ri p resojanju k u ltu rn e d ejavnosti te periode. To v elja toliko bolj, k er še vedno veljajo sklepi, dognani p ri prv ih slovanskih n ajdbah, odkritih na av strijsk em obm očju, ko je tolm ačenje m aterialn e k u ltu re slonelo na popolnom a d rugih k rite rijih .1 2 Č eprav obstajajo po­ sam ezne starejše obdelave gradiva, ki zajem ajo večje geografsko območ­ je,3 nam nove najdbe n alag ajo tu d i nov način tolm ačenja posam eznih elem entov in določenih m om entov, ki im ajo v elik pom en za k u ltu rn i in posebno kronološki prerez tega obdobja. K ončno tako obdelavo te rja najnovejše delo o n ek d an ji ko ttlašk i k u ltu ri.4 P ri analizi grobnih celot posam eznih nekropol in predvsem stra tig ra fsk ih odnosov m ed posam ez­ nim i grobovi ali sek to rji grobišč se je pokazalo, da ta k u ltu rn a skupina n i enotna in da njej p rip isan a grobišča p ripadajo večjem u številu k u l­ tu rn ih skupin. Č eprav zajem ajo n ek atere od n jih v istem času tu d i isto obm očje zaprtega k u ltu rn eg a kroga, bodisi s posam eznim i nekropolam i, bodisi z določenim i n ju n im i deli, ali p a sam o s posam eznim i grobovi, nam sestav in v en tarja nalaga, da jih obravnavam o kot posebne k u ltu rn e skupine. Že s širjenjem posam ezne k u ltu rn e skupine je izpričano, da najd b e celotnega slovenskega ozem lja ne pripadajo samo enem u k u ltu r­ 1 Takšen prerez je v novejšem času podal B. Grafenauer v Zgodovini slo­ venskega naroda 1 (1964) 311 ss. 2 M. Much, Frühgeschichtliche Funde aus den Österreich. Alpenländer. Mitt. d. Zentral-Komm. 24, 1898, 125 ss. A. Riegel, H. Zimmermann, Kunstge­ werbe des frühen Mittelalter (1923). R. Pittioni, Der frühmittelalterliche Grä­ berfund von Köttlach, Landkr. Gloggnitz, Niederdonau. Sonderschr. d. Arch. Inst. d. Dt. R. 14 (1943). ltd. 3 Razen Dinklagejevih razprav naj omenimo delo W. Šmida, Altslove- nische Gräber Krains. Camiola 1, 1908, 17 ss. J. Korošec, Staroslovenska gro­ bišča v severni Sloveniji (1947). 4 P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slova­ nov (pripravljeno za tisk — odslej Zgodnjesrednjeveška arheološka slika). nem u krogu. Tako p ripisovanje pa je m ed drugim povezano z izvorom zastopanih k u ltu rn ih skupin in z obm očjem , ki ga najbolj intenzivno zavzem a. Glede n a to se najbolj loči, kot zgoščena k u ltu rn a celota zahodni del Slovenije z n ajdbam i nekdanjega »kottlaškega kroga«. Z analizo n je ­ govih grobnih celot n a slovenskem kot tu d i n a avstrijskem ozem lju se je izkazalo — če ne upoštevam o grobov s keram iko, da im am o oprav iti z dvem a k u ltu rn o in časovno ločenim a skupinam a. To dejstvo je p o trd ila v ertik aln a in horizontalna stratig rafija n a posam eznih nekropolah, kot npr. kažejo grobišča B led—P ristav a II,5 grobišče okoli farn e cerk v e v K ra n ju ,6 P tu jsk i g ra d 7 in dr. Na teh nekropolah je moč ločiti dva k u l­ tu rn a horizonta z določenim i kronološkim i razlikam i. V starejšem je s številnim i zaprtim i grobnim i celotam i dognana skupina, ki smo jo za razliko od kottlaške im enovali k arantansko. N jeni specifični elem enti im ajo delno svoje p ro to tip e v podonavskih predlogih, delno pa v vzhod­ noalpskih starejših k u ltu rn ih skupinah. To so poleg navadnega obroča s pentljo in kvačico u h a n z večjim številom zank na dnu loka, uhan z v e r­ tikalno vdeto jagodo, p rsta n z rom bično razširjen im sprednjim delom te r ploščata fibula, izdelana iz tenke pločevine, T. 2, 3, 4: 2— 8. D rugi k u l­ tu rn i horizont im a obročke s konusi na konceh, okroglo ploščato fibulo, luničaste uh an e in p rsta n e okroglega ali polkrožnega preseka kot vodilne elem ente, T. 4: 1, T. 5. Č eprav so n ek ateri od teh elem entov popolnom a novi, tako npr. om enjeni obroček, delno pa tu d i luničast uhan, je n e­ dvom no, da je k u ltu rn a skupina tega horizonta n astala z razvojem v krogu, ki m u je p rip ad ala k aran tan sk a in n a podlagi te tu d i nastala nova k o ttlaška k u ltu rn a skupina. Pod vzhodnim vplivom ta skupina v liv a svo­ je predm ete te r s sprem em bo teh n ik e izdelave uporablja tu d i novo tehniko om am en tiran ja, tj. em ajliranje, ki je zam enjalo nekdanje v stav ljan je steklenih polbiserov v izrezljane odprtine n a pločevinasti površini p re d ­ m eta.8 K u ltu rn i krog, v k atereg a sodita obe skupini, je po ozem lju, na katerem se širi njegovo jedro, im enovan k aran tan sk i k u ltu rn i krog.9 G lede na to, da n ajd b e tega kroga na našem ozem lju kažejo vse odlike n a jd b z obm očja av strijsk e K oroške in Š tajersk e ozirom a obm očja n ek d a­ n je K aran tan ije te r glede na gostoto n ju n ih pojavov v naših k rajih , je izpričano, da tud i slovenske najdbe te v rste pripadajo tem u k u ltu rn em u jedru. Skupino, ki se je izločila od kottlaške n a karan tan sk em obm očju z zap rtim i najdbam i, smo im enovali skupino s keram iko. N jeni grobovi im ajo poleg p rid atk o v v obliki noža, kresila in šila še keram ične posode. N a tem ozem lju ločimo ne samo grobne celote, tem več v večini prim ero v 5 J. Kastelic, B. Škerlj, Slovenska nekropola na Bledu. Dela SAZU 2, {1950) 29. 6 J. Kastelic, Staroslovanski Kranj. Spominski zbornik, 900 let Kranja (1960) 45. Avtor omenja samo en grob kot starejši, medtem ko kažeta sl. 2 in 3, da je obstajala večplastna stratigrafija. 7 P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška nekropola na Ptujskem gradu. Zgod. časopis (v tisku). 8 P. Korošec, Poskus delitve slovanske materialne kulture na področju Karantanije. Zgod. časopis 15, 1961, 157 ss. * P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika. celo ločena grobišča.1 0 1 1 Č eprav ni bila do danes v splošnem dovolj upo­ števana, je p ri nas vidna na nekropolah na B led—Suvobor,1 1 S rednje B itnje, T. 61 2 1 3 in dr. ter posam ezni grobovi na B led — »brdo«,1 8 P tu jsk i g ra d 1 4 in dr. Sodeč po n ajd b ah keram ičnih fragm entov, je bila zastopana tu d i n a nekaterih drugih grobiščih. Poleg grobišč kot so »na gorenji Savi« v K ran ju 1 5 ali p ri sv. P e tru v L ju b ljan i,1 6 za k atere vemo, da je b ita tu n ajdena keram ika odvržena, so bili verjetn o grobovi te skupine tu d i na nekropoli v Ž irovnici,1 7 okoli farne cerkve v K ran ju 1 8 in dr. Že omem ba do sedaj o d k ritih najdišč govori, da je skupina s k e ra ­ m iko m orala b iti zelo pogosto zastopana na ozem lju, na katerem se jav lja k aran tan sk i k u ltu rn i krog. T oda glede n a to, da bodisi k aran tan sk i bo­ disi kottlaški elem enti n ik o li niso bili v sprem stvu keram ike, je očitno, da k lju b razširjenosti n a vsem ozem lju ne spada v n ju n k u ltu rn i krog. V zadnjem času so posebno pozornost takim grobnim najdbam po­ svetili razen čeških1 9 tu d i slovaški arheologi.2 0 P ridobljene ugotovitve so v zvezi s to k u ltu rn o skupino pokazale, da take nekropole p redstavljajo ne sam o odliko določenih območij, tem več pripadajo širšem u ku ltu rn em u krogu, k i zajem a n e sam o severna območja srednje Donave, tem več tudi precejšnje ozem lje južno od nje. Glede na to, d a so grobove te k u ltu rn e skupine odkrili tu d i v Slavoniji,2 1 dalje na obm očju jadranske obale od Istre 2 2 do D alm acije,2 3 lahko domnevamo, da je b ila ravnotako v rabi, čeprav je še niso odkrili n a obm očju H rvatske južno od Save in po vsej v erjetn o sti tudi v zahodni Bosni. Ta dom neva je mogoča tem prej, k er je k u ltu rn a skupina s keram iko zastopana tu d i v vzhodni Sloveniji. V grobovih te skupine se včasih pojavlja n a našem ozem lju nakit, ki je v glavnem om ejen sam o na uhane. Ti u h an i razen v nekaterih de­ ta jlih izvedbe te r navadnih obročkov prip ad ajo drugem u tipu, kot so u hani karantanske skupine. Č eprav se taki u h an i niso ohranili zaradi svoje krhkosti, lahko sklepam o, da se oblikovno vežejo s tipom nav ad ­ nega obročka s pentljo in kvačico na konceh, delno pa za tip uh an a z 1 0 P. Korošec, ibidem. 1 1 R. Ložar, Arheološke najdbe na Bledu. Glasnik muz. druš. za Slovenijo 10, 1929, 58 ss. 1 2 A. Valič, Staroslovansko grobišče v Smokuču pri Žirovnici in Srednjem Bitnju pri Kranju. Arh. vestnik 13-14, 1962-63 (1963) 570 ss. 1 3 W. Šmid, Carniola 1, 1908, 26 ss. 1 4 P. Korošec, Zgod. časopis (v tisku). 1 5 R. Ložar, Poročilo o arheološkem delu Narodnega muzeja v Ljubljani v letih 1928—1930. Glasnik muz. druš. za Slovenijo 11, 1930, 33 ss. 1 6 R. Ložar, Dve najdbi iz staroslovanske dobe. Glasnik muz. druš. za Slo­ venijo 18, 1937, 135 ss. 1 7 Gradivo v Narodnem muzeju v Ljubljani. 1 8 Gradivo še ne obdelano. 1 9 J. Poulik, Staroslovenska Morava. Mon. arch. 1 (1948). 2 0 A. Točik, Die vorgrossmährische Periode in der Slowakei. Das Gross­ mährische Reich. Brno — Nitra, 1.—4. X. 1963 (1966) 53 ss. 2 1 Ks. Vinski, SI. Ercegović, Ranosrednjevekovno groblje u Brodskom Drenovcu. Vjesnik Arh. muz. Ser. 3, 1, 1958, 129 ss. 2 2 B. Marušič, Istra u ranom srednjem vijeku (1960) 24 ss. 2 3 J. Belošević, Slavenska keramika iz srednjovjekovne nekropole »Ma- teriza« kraj Nina. Diadora 2, 1962, 237 ss. večjim številom zank na dnu loka. U hani te skupine so v spodnjem delu oviti s tenko žico in istočasno je njihov spodnji del oblikovan v lunulo, pod katero so bogati verižičasti obeski (T. 1). Ne glede na n ad aljn ji raz­ voj takega tipa na vzhodnoalpskem ozem lju te r ne glede na v pliv so­ rodnih v a ria n t za fo rm iran je kottlaškega u h an a,2 4 kaže v tehniki izdela­ ve te r v načinu oblikovanja spodnjega dela obroča v privesek n a iden­ tičnost s podobnim i tip i t. i. nitran sk e skupine.2 5 Č eprav je v p rašan je o izvoru te skupine odprto, je za nas pom em bna ta oblikovna identičnost, ker kaže na pot, odkod je v vzhodnoalpske k ra je p rišla skupina s takim tipom uhana. Po načinu izdelave je nedvom no, da predstavljajo rustificirano po­ n azarjan je tehnike filig ran a in gran u liran e žice podobnih uhanov. Č eprav naš tip predstavlja eno od variant, ki je danes znana južno od D rave2 6 in v Spodnji A vstriji,2 7 je nedvom no, da se veže na prototipe podonav­ skega izvora. Poleg te vrste povezave z istega obm očja so še drugi pojavi, ki so se do danes om enjali sam o v zvezi s tipološko kom paracijo. P rv i m ed njim i predstavljajo t. i. velikom oravske grobne celote, drugi pa so zajeti pod im enom belobrdske skupine. Med velikom oravske grobove na slovenskem ozem lju lahko štejem o za sedaj sam o najdbe določenega števila grobov z nekropole ptu jsk eg a gradu.2 8 In v en tar te h grobov je v našem kultu rn em krogu tuj elem ent, ozirom a kaže predm ete, ki so prišli od drugod. Splošni k u ltu rn i izraz in številčnost njihovih n ajdb so tren u ten pojav, ki na našem ozem lju ni im el globljega odm eva. Za razliko od velikom oravskih so najd b e belobrdske skupine števil­ ne in se širijo z zap rtim i grobnim i celotam i skoraj čez vse obm očje vzhodnega in posebno severovzhodnega dela Slovenije, k jer se jav lja z nekropolam i, ki p ripadajo večinom a tej k u ltu rn i skupini. K er m eji s področjem , na k aterem se širi k aran tan sk i k u ltu rn i krog, se n ju n i ele­ m enti križajo in m ed seboj m ešajo.2 9 Toda glede na to, da po ko ttlašk i fazi ne pride v k aran tan sk em krogu do n ad aljnjega k u ltu rn eg a razvoja, se posreči m lajši belobrdski skupini v rin iti svojo kultu rn o nadm oć ne samo na vzhodnem delu Slovenije, tem več v dokaj občutni m eri tudi na zahodu. In v en tar grobnih celot teh nekropol se ne razlikuje od grobov te k u ltu rn e skupine izven našega ozemlja, tj. iz Panonije, Slavonije, Srem a in dr. V odilni elem enti so enaki in obsegajo grozdast uhan, obročke, to r- kvese in ogrlice, sestavljene iz dvodelnih obeskov (T. 7), razen zap estn i­ ce, ki ni do sedaj zastopana v naših grobovih. P ri problem u izvora te 2 4 P. Korošec, Zgod. časopis 15, 1961, 182 ss. 2 5 B. Dostâl, Das Vordringen der grossmährischen materiellen Kultur in die Nachbarländer. Magna Moravia (1965) 361 ss. 2 6 P. Korošec, Zgod. časopis (v tisku). 2 7 H. Mitscha - Märheim, Das Gräberfeld von Sieghartskirchen, N.-Ö., und seine Bedeutung für die mittelalterliche Siedlungsgeschichte. Arch. Au­ striaca 13, 1953, sl. 14. 2 8 P. Korošec, Problem der Grossmährischen Elemente auf dem Gräber­ feld auf dem Burg Ptuj. Sbornik Nar. mus. 20, 1966, 179 ss. 2 9 P. Korošec, Zgod. časopis (v tisku). skupine ja zanim ivo om eniti m nenja in tolm ačenja nekaterih arheolo­ gov. J. Eisner dom neva, da je za ta problem pom em bno širjenje veliko- m oravskih elem entov, ki so označeni kot velegrajska skupina.8 0 B. Szö- k e3 0 3 1 in Gy. Török3 2 sto jita na stališču, da im ajo glavno vlogo za form i­ ra n je belobrdske skupine velikom oravski elem enti. A. Točik vidi n asta­ n ek te skupine v integracijskem procesu m ed velikom oravskim i, domo­ rodnim i in novim i elem enti, ki so jih prinesli z vzhoda M adžari.3 3 D ostal n a podlagi vseh teh m nenj sklepa, da so v procesu fo rm iran ja belobrdske k u ltu rn e skupine p red stav ljali velikom oravski elem enti 10. stoletja na obm očju karpatskega bazena, ki je pred prihodom M adžarov, bil določen čas pod vplivom višjega družbenega slovanskega sloja. Poleg tega opo­ zarja n a dejstvo, da n i tre b a vseh prim erov dragocenega n ak ita prip isati sam o velikom oravski k u ltu rn i skupini, k er so m nogi od njih lahko n a ­ stali neposredno pod bizantinskim vplivom . Ravno tako je po njem za fo rm iran je belobrdske skupine im ela pom em bno vlogo n itran sk a skupi­ na. P ri obravnavi tega v p rašan ja se opira samo n a najdbe z obm očja M adžarske, Sedm ograške in R om unije,3 4 za p rim ere pa, ki kažejo sorod­ n e n itran sk e elem ente n a najdiščih severovzhodnega B alkana, pušča v p rašan je odprto.3 5 Ne da bi se globlje spuščali v problem e n astan k a belobrdske k u l­ tu rn e skupine, je že glede n a om enjene dom neve o velikom oravskih n ajd b ah n a ozem lju Slovenije gotovo, da belobrdska skupina p ro d ira v naše k ra je z onega področja, k je r so n astajale predloge, iz k aterih je n astal m očnejši k u ltu rn i horizont. Posam ezni pojavi na našem ozem lju nas silijo, da m oram o k lju b tem u upoštevati tu d i možnost, da so neod­ visno n astali posam ezni identični elem enti n a sorodnih starejših os­ novah.3 6 Če prim erjam o posam ezne najdbe z našega ozem lja, ki so uvrščene v belobrdsko skupino, bom o opazili, da niso enotne in da im ajo v bistvu včasih cele grobne celote ali pa samo posam ezni elem enti različen k u l­ tu rn i pom en. Tako se ločijo najdbe južnih najdišč od najdb v severnih p red elih vzhodnega obm očja Slovenije. P ri teh so značilne posam ezne ob­ like uhanov, ki jih je danes moč povezati z u h an i iz dalm atinskega k u l­ tu rn eg a kroga, čeprav so sorodni elem enti znani tu d i drugod. T akem u tip u lahko prištejem o u h an z vodoravno vdeto jagodo na obroču, kot so npr. u h an i iz dveh nekropol v Črnom lju.3 7 T. 8: 5, 6, 8, 10. K om parativ­ 3 0 J. Eisner, Slavia antiqua 7, 1960, 199 ss. 3 1 B. Szöke, Arch. Ért. 86, 1959, 32. 3 2 Gy. Török, Die Bewohner von Halimba in 10. und 11. Jahrhundert. Arch. Hung. NS 39 (1962) (odslej Halimba [1962]). 3 3 A. Točik, Sûcasnÿ stav archeologického bâdania najstaršfch dejin slo- venského naroda. Arch, rozhledy 15, 1963, 611 ss. 3 4 B. Dostal, o. c. 403 ss. 3 5 B. Dostal, o. c. 405. 3 6 Za to domnevo bi med drugim govorili tudi uhani s Sel pri Dobovi. J. Korošec, Staroslovanski grobovi na Selah pri Dobovi. Arh. vestnik 5, 1954, 167 ss. 3 7 W. Šmid, Carniola 1, 1908, 37 ss. V. Šribar, Staroslovensko grobišče v Črnomlju. Situla 4, 1961, 81 ss. no gradivo za njih najdem o razen v u h an ih s trem i jagodam i3 8 še v v a­ rian ti, ki se ko t vodilni elem ent ja v lja n a nekropolah zahodne Bosne.3 9 D rugi tip, k i ga ne m orem o prip isati b elobrdski skupini, je uhan, p ri katerem je spodnji del loka ovit s tenko spiralno žico. Ta tip je v slovenskih nekropolah zelo m alo znan.4 0 Č eprav ni do sedaj nihče po­ drobno obravnaval njegovega izvora, je nedvom no, da ni po teh n ik i in načinu obravnavanja n a sta l na našem ozem lju, tem več da se tu d i veže n a območje srednjega Podonavja.4 1 Če upoštevam o sam o om enjene elem ente, je izpričano, da tu d i m ate­ ria ln a k ultura, o d k rita n a najdiščih vzhodne Slovenije, n i enotna, še m anj jo lahko pripišem o samo eni k u ltu rn i skupini. Tudi tu se z z a p rti­ m i najdbam i, kot na zahodnem delu, loči sku p in a s keram iko. Od d ru g ih k u ltu rn ih skupin se razen om enjenih n ajd b k arantanskega k u ltu rn eg a kroga ločijo še čiste k u ltu rn e celote belobrdske skupine. Poleg te h je še v rsta zaprtih k u ltu rn ih najdb, kot so npr. nekropola na T urnišču p ri P tu ju , njene grobne celote ne spadajo n iti v eno od om enjenih skupin in v en d ar so pom em ben k u ltu rn i segm ent.4 2 Po širjen ju analognih k u l­ tu rn ih enot našega g rad iv a tu d i drugod lahko trdim o, da prip ad ajo v splošnem poleg skupine s keram iko in belobrdske tu d i druge n ajd b e vzhodnem u k u ltu rn em u krogu, ki v svoje m eje zajem a tu d i vzhodni del Slovenije. Posebno poglavje je kronološko usk lajev an je vseh teh najdb, p re d ­ vsem tistih, ki do sedaj niso v večjem štev ilu odkrite in tudi ne raz­ iskane. Navzlic tej pom anjkljivosti nam v tem v p rašan ju nudi največ elem entov obdelava k aran tan sk eg a k u ltu rn eg a kroga. D elitev njegove m aterialn e k u ltu re n a več skupin je p riteg n ila tud i njihovo delitev v dve časovni fazi. N a podlagi raznih stratig rafsk ih in drugih fa k to rje v je dognano, da sta k aran tan sk a skupina in skupina s keram iko sta re jši od kottlaške. Po splošni kronologiji m aterialn e k u ltu re in razvoja k u l­ tu rn ih skupin na ozem lju vzhodno od Slovenije ustreza starejša faza bolj ali m anj avaro-slovanskem u obdobju, m lajša pa se navezuje n a čas po njem . Glede na to kronološko delitev je nedvom no, da je tu d i v vzhodnem delu Slovenije skupina s keram iko starejši časovni segm ent, čeprav osta­ ne še vedno odprto vprašanje, ali je edini k u ltu rn i izraz tega obm očja za ta čas. Za časovno in k u ltu rn o opredeljevanje te skupine, n e glede 3 8 Par takih uhanov je znan iz Köttlacha, Diemlacha, Strassengela v Av­ striji in v Kranju v Sloveniji. A. Valič, Arh. vestnik 18, 1967, T. 8: 4. Ome­ niti moramo, da je bila na posameznih primerih iz Črnomlja ohranjena še tenka žica, s katero je bil ovit obroč. 3 9 N. Miletič, Slovenska nekropola v Gomjenici kod Prijedora. Glasnik Zem. muz. NS 1966/67, 21—22, 81 ss. 4 0 J. Hampel, Alterthümer des frühen Mittelalters in Ungarn 3 (1905) T. 526, grob. 74. Lj. Karaman. Iskopine društva »Bihaća« v Mravincima i staro­ hrvatska groblja. Kad JAZU 268, 1940, si. 27, spodnja vrsta. Dva uhana, ver­ jetno sta par, sta najdena tudi v Köttlachu. Gy. Török, Halimba (1962) 161, T. 58. 4 1 P. Korošec, Raziskave na Svetih gorah na Bizeljskem. Arh. vestnik 20, 1969, 239 ss. 4 2 J. Korošec, P. Korošec, Predzgodovinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja. Razprave SAZU 3, 1953, 179 ss. n a n jeno pripisovanje avaro-slovanskem u krogu je pom em bno, da jo tu d i drugod ločijo v posebno skupino, ki naj bi severno od srednje Donave bila časovno paraleln a s skupino praškega tipa keram ike, ozirom a naj b i n a tem ozem lju bila znana že v 6. stoletju. D ejstvo, da posam ezni p ri­ m eri keram ike v zap rtih grobnih celotah po svojih oblikah in kakovosti izdelave (kot npr. v O brežu p ri Dobovi4 3 ) izpričujejo kontinuiteto brez presledka s poznoantičnim i prim eri te vrste, dovoljuje, da to skupino pripišem o času, ki je sledil takoj po slovanski naselitvi v naše kraje. K ončna m eja tra ja n ja te skupine je nedvom no zaznam ovana s pojavom lu n ičastih uhanov, izdelanih s filigransko žico, k i so predhodniki k ö ttla- ških prim erov. Z druge stra n i pa ta m om ent in tu d i n ek ateri em ajlirani ornam enti, ki jim je bil vzor g ran u liran uhan,4 4 postavljajo m ejo n a ­ sta n k a kottlaške skupine v sredino 9. stoletja. Časovno m ejo tra ja n ja k o ttlašk e skupine nam določajo v glavnem zap rte grobne celote, k je r so zastopani kottlaški in belobrdski elem enti. N a podlagi teh je zaneslji­ vo, da k o ttlaška skupina n eh a s pojavom ogrlic z dvodelnim i priveski.4 5 K e r so te ogrlice nastale pod vplivom m adžarskih predlogov, njen a sk ra jn a časovna m eja sovpada s koncem 10. stoletja. Za razliko od k aran tan sk eg a ku ltu rn eg a kro g a sega vzhodni z belo- brdsko skupino na naše ozem lje, glede n a zanesljivo z denarjem datiran e n ajd b e Panonije, Slavonije in Srem a, v 10. in vse 11. stoletje. Če n a koncu povzam em o vse pojave na ozem lju, ki pripadajo po elem entih m aterialn e k u ltu re vzhodnem u k u ltu rn em u krogu, lahko loči­ m o v časovnem m erilu dve fazi, starejšo, ki naj b i v glavnem zajela skupino s keram iko in m lajšo z elem enti belobrdske skupine. A li se ta sku p in a širi tu d i v jugovzhodnem delu Slovenije te r se z uhani z v e rti­ kalno vdetim i jagodam i fo rm ira v neko podskupino iste k u ltu re —■ kot n a obm očju zahodne Bosne, bodo pokazale bodoče raziskave. RÉSUMÉ Esquisse culturelle et temporelle du haut moyen âge slave sur le territoire de la Slovénie Dans ce traité l’auteur essaie de présenter un tableau synthétique de la culture matérielle du haut moyen âge slave sur le territoire slovène. D’après les découvertes culturelles fermées il été établi que dans cette période la partie occidentale delà Slovénie appartenait au cercle culturel caran- tanien, et la partie orientale au cercle qui s’étend à l’est de la sphère slovène. Les découvertes du cercle carantanien sont représentées par les groupies de Ca- rantanie (PI. 2, 3, 4: 2—8) et de Köttlach (PL 4, 5). Dans cette partie, en même temps dans des ensembles culturels fermés se manifestent en tant que groupe séparé encore des tombes à mobilier sous forme de vase en Céramique. La séparation de ce groupe du cercle carantanien s’exprime par l’absence du petit 4 3 St. Škaler, Neviodunum v zgodnjem srednjem veku do naselitve Slo­ vencev. Neviodunum (1961) 41 ss. 4 4 P. Korošec, Arh. vestnik (v pripravi za tisk). 4 5 P. Korošec, Zgod. časopis (v tisku). vase dans les tombes à éléments de Carantanie ou de Köttlach. Culturellement, le groupe carantanien se lie aux éléments plus anciens des territoires des Alpes Orientales et du Danube moyen, à la différence du groupe de Köttlach, qui est lié génétiquement au fondement carantanien. La boucle d’oreille en forme de croissant, exécutée en filigrane (Pl. 1), que se manifeste dans les tombes à céramique, tire son origine du territoire du Bassin Danubien moyen. Elle indique à la fois la voie par laquelle ce groupe arrive au territoire des Alpes Orientales. Chronologiquement, par les facteurs stratigraphiques et autres sont attestées dans le cercle carantanien deux phases temporelles. A la plus ancienne appartiennent les groupes carantanien et à céramique, à la plus jeune le groupe de Köttlach. A la différence de la partie occidentale, la partie orientale, bien qu’elle soit moins recherchée, présente une image culturelle plus compliquée. D’après les découvertes effectuées jusqu’à présent, dans cette partie, à côté du groupe de Belobrdo on distingue encore le groupe à céramique, et quelques autres groupes qui ne font pas partie de son cercle. Un groupe particulier est pro­ bablement formé par les inventaires funéraires avec des boucles d’oreilles à perle enfilée horizontalement, qui ont des analogies authentiques dans les exemples similaires du territoire de la Bosnie Occidentale. L’origine de ces boucles d’oreilles doit probablement être cherchée dans la culture matérielle dalmate. De même, un habitat culturel entièrement séparé est indiqué par la nécropole de Turnišče près de Ptuj, pour laquelle cependant nous n’avons pas pour le moment de matériaux comparatifs. Parmi les groupes culturels sépa­ rés, selon l'auteur, se rangent les découvertes du groupe de la Grande Moravie, qui pour le moment n’est connu que par la nécropole du château de Ptuj. Tandis que l’auteur suppose que le cercle carantanien s’est formé sur le territoire des Alpes Orientales, les découvertes de la partie orientale de la Slovénie appartiennent au cercle qui s’est formé hors de ses frontières. Grâce à la chronologie bien établie du cercle carantanien, le cercle culturel oriental sur le territoire de la Slovénie peut aussi se diviser en deux phases, dont la plus ancienne est chronologiquement parallèle à la période avaro-slave, alors que le plus jeune appartient au temps qui suit celle-ci. A la phase plus an­ cienne on peut aussi dans cette partie attribuer pour le moment le groupe à céramique, bien qu’il n’ait pas été établi s’il a été l’unique expression cultu­ relle de cette période. Dans la phase plus jeune, l’auteur range le groupe de Belobrdo. Sur la base de faits particuliers, l’auteur conclut que le groupe à cérami­ que est présent sur le sol slovène depuis le peuplement slave et qu’il dure jusqu’à l’apparition des boucles d’oreilles en forme de croissant, qui ont servi comme modèles pour la formation des boucles d'oreilles de Köttlach. Avec le mobilier funéraire dans lequel se manifestent les éléments de Köttlach et de Belobrdo, il est établi qu’avec l’apparition des colliers à pendeloques en deux parties cesse le groupe de Köttlach. Ce dernier groupe aurait donc duré du milieu du 9e à la fin du 10® siècle. Comme cependant dans le cercle culturel carantanien après le groupe de Köttlach on n’en arrive pas à un dévelop­ pement culturel ultérieur, sur son territoire pénètre alors la phase plus jeune du groupe de Belobrdo. L’auteur estime que seules les recherches futures montreront le rapport culturel et chronologique des découvertes du sud-est et autres en dehors de ces groupes.