KATOLIŠKI e&RKVKN UST, _
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici aprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za il4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej
Tečaj XLV.
V Ljubljani, 1. prosenca 1892.
List I.
Ljubljančanje, Slovenci, čujte. V novem letu dan Gospodov posvečujte!
Vedno bolj se opazuje, kako propada splošnja nravnost ter čednost in spodobnost, posebno po večjib mestih. To vzbuja resni strah. Rastoča „surovost" velikih množic prebivalstva je predmet, o kterem se mnogo govori in zbuja se klic, da naj se kazni poojstre; opušča se pa preiskovanje kaj da je pravi vzrok te prikazni, namreč, peša nje vere v Boga in s tem zguba vere.
Vera in bogočastje sta stebra nravnosti, brez vere resnično ni nič poštenega in zares dobrega. Človek brez vere je kakor ladija brez sidra: nestanovitno blodi po morji življenja, vožnja te ladije je blodenje. Človek, ki je zgubil vero v Boga, ne pozna tudi strahu božjega, nima nič občutka za odgovornost, umori glas vesti, ter se da voditi le slabim nagibom, ne pa pravilom in načelom. Vzrok njegovega delovanja je lakomnost, sebičnost in ljubezen do samega sebe, njegov cilj je, streči strastim. Ker se človeku brez vere in bogočastja pogreša vsak višji dušni občutek, zato je sposoben za vsaktere hudobije ter se ne ustraši najhujšega zločinstva, če se zanaša, da se bo odtegnil hudim nasledkom.
Vera pa se ohrani, kakor uči skušnja, z vestnim posvečevanjem nedelje; kjer se opušča praznovanje nedelje, navadno v enaki meri hira vera, in z vero nravnost ter čednost in spodobnost. Redka je izjema, da luč vere ni popolnoma ugasnila, ako se je leto in desetletja opuščalo praznovanje in posvečevanje nedelj, posebna božja milost je, če oskrunjevalec nedelje ne zgubi vere v Boga in se popolnoma ne po-grezne v brezno nevere in grudomolstva (materi-jalizma), česar bog je zgoli časna sreča. Posve-
čevanje ali pa skrunitev nedelj in praznikov ima namreč velik vpljiv na očitno nravnost občinstva.
Naš čas. pravi po pravici eden katoliških listov, je dokaz za resnico te terditve. Ne obre-kujemo našega časa, če mu očitamo, da nosi na čelu Kajnovo znamnje nedeljskega oskrunje-vanja. Ne le mesta prezirajo praznovanje nedelj, temveč tudi po deželi jela so se privajati dela v dan Gospodov. Duhovni po deželi vejo o tem dovolj povedati. Celo očitne božje šibe ne zavernejo več zapeljanega ljudstva k dolžnosti in pokorščini v tej zadevi. Ni redko, da ravno kako nedeljo delajo po tovarnah, nakladajo težke vozove kramarji, ki se pripravljajo na kak sejim: še večkrat pa o sobotah ali predpražnikih, da drugi dan skrunijo nedeljo in praznik.
Mnogi oskrunujejo nedelje z nekako hudobnostjo. Resnica, da se ne opazuje božja zapoved: „Posvečuj praznik" se ne da tajiti in hudi nasledki v škodo vere in nravnosti niso zaostali. Prtderzna zavedna nevera, preklinjanje zoper Boga in vse, kar je sveto, zasramovanje tega, kar je dragoceno in častitljivo kristjanu, ki v Boga veruje, postalo je dosedaj v nezaslišani meri obilno. Hudobija človeška meni, da more nasprotovati Božji pravičnosti; kaj pa so nasledki ? Koče revežev kakor tudi palače bogatinov so omadežane od greha; umor samega sebe postal je po velikih mestih skoro nekaj vsakdanjega; stari in mladi, mladost kakor tudi življenja siti starček se pogrezva v to strašno žrelo. Razkošnost, zapravljanje, življenje v šumu in hrupu, če le mogoče na tuje stroške, z denarjem tujih ljudi, in če se več nc da, konča krogla življenje!
Tako in še veliko huje, kar nam ne kaže^ tukaj dopovedovati, piše „Märkisches Kirchenbl

t. W
o Berolinu. Po dolgi versti tacih ostudnosti, se posebej pri mladini, pravi dalje: In pravičnost in zvestoba? Nikoli se ni hujše z njima ravnalo ko dandanes. Sleparija in goljufija ostrupile sta kupčijo in tergovino... Vendar nočemo nadalje popisovati žalostne spačenosti našega časa.
Nočemo tukaj nikakor tajiti, pravi še dalje, da je mnogo takih, kteri. čeprav ne taje ravno popisanega stanja, hočejo vendar le tajiti notranjo neogibno zvezo med oskrunjevanjem nedelje in ono 11 ravno gnjilobo. onim moraličnim propadom. Iu vendar v resnici obstoji ta zveza ter se more tudi dokazati to namreč, da za oskrunjevanjem nedelj in praznikov prihajajo tiste pregrehe in spačenosti . l »ofovo ima to največji vpljiv na čednost in vernost, če im človek vedno pred očmi svojo osodo. svoj cilj in konec, ali se vsaj večkrat v resnici tega spominja. .. Uespice finem!44 „Glej na konec!- Tako kliče nam naravna in nebeška modrost. Podoba vsega našega življenja je zastavljena na to. kakošno prepričanje imamo o cilju in koncu človekovem. V vseh rečeh vzame naj se si ono koristno reč za vodilo, za ktero je vstvarjen in določen. Njegova naloga je in ostane tu na zemlji, prizadevati se za svoj večni cilj.
(Konec n*->l.)
Ojled pc Slovenskem in dopisi.
Posnetek skupnega pastirskega lista na I Mina ju mesca novembra zbranih nadškofov in škofov.
i Kon^. i
V.
Škofje {.roti koncu svojih naukov do vernikov /aterjujejo. kaj da je še posebno silo potrebno, da viri nezadovoljnosti in revščine pri delavcih za-maše. To je potrebno, pravijo, da kerščanstvo. živo k-rščansko mišljenje in djanje prešinja tudi tiste, ki delo dajejo, delodajavce. Iv tako živo kerščanstvo odvrača lakomnost pri delodajavcih. da revščine bližnjega ne obračajo v svoje lastno obogatenje itd. Vse se mora potem delati na to, da se v dušo ker-ščanskega ljudstva povernejo kerščanske misli, ker ščanska vera in kerščanske» upanje: v dušo deloda-javčevo pa naj se k njegovemu kapitalu pridruži vse dražji kapital kerščanske ljubezni do bližnjega.
Poslednjič svoje prelepo pisanje škofje sklepajo tako le:
* *
Kako bi pa mogli, preljubljeni v Gospodu! svoj opomin končati, ne da bi še enkrat vaš pogled obernili na onega, ki nam je dal k temu tako krasna navodila! Leto za letom smo priče, kako se vlivajo z njegovega sedeža potoki luči in modrosti in kako podajajo za vse človeške razmere dobra zdravila in prava pota, vse to pa v najkrasnejših okrožnicah, katerim tudi nasprotniki sv. cerkve ne morejo odrekati svojega priznanja. Saj sveti Oče nadaljujejo
trojno službo Boga-človeka, katero je On opravljal, ko je živel na zemlji; učč nas nezmotljivo besedo Jezusa Kristusa, ki nas varuje laži in zmote; vladajo nas z oblastjo Jezusa Kristusa, brez njih bi bili čeda brez pastirja, deržava brez vladarja; oni so najvišji duhovni pastir, ter spolnjujejo za celi širni svet besede Gospodove: „Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jaz vas pošljem4,*) spolnjujejo jih s pošiljanjem škofov, ki s svoje strani zopet obnavljajo in razmnožujejo duhovščino; oni družijo konečno vernike v cerkev, zidano na skalo, okoli katere viharji časov sicer divjajo, a je ne omajejo. Smemo li biti nehvaležni namenom božje previdnosti, ki nam je dala v sv Očetu poroka za vse dobrote sv. vere? Ali smemo biti vnemami glede kake stvari, ki nje zadeva? Ne, preljubljeni v Gospodu! ne da bi hoteli zaznamovati pota, po katerih naj se to zgodi, moramo želeti in tirjati, kar vedno žele in tirjajo vsi pravi katoličani celega sveta, škofje, duhovni in lajiki: prostost najvišjega pastirja sv. cerkve pri lzverše-vanju njegove svete službe in zatorej njegovo polno in pravo neodvisnost od vsake druge svetne oblasti. To tirjajo katoličani v imenu svete cerkve, ki je razširjena po cel m svetu in ne more biti nikomur podložna; v imenu božje resnice, ki mora neovirano izlivati svojo svitlobo na vse strani; v imenu duhovne vlade Jezusa Kristusa, ki se mora kazati v njegovem namestniku po celem katoliškem svetu prosta in neovirana. Kako opravičena pa je ta zahteva in kako po pravici se vznemirja katoliški svet zaradi sedanjega stanja, to so dokazali zainji dogodki meseca oktobra tega leta Ali se more žalostno stanje, v katerem se sv. Oče nahajajo, pokazati še jasneje, kot s tem. da je celo prost pristop k njim odvisen od obnašanja kerdela brezvernih nemirnežev, ali pa od migljeja skrivne, cerkvi sovražne družbe, in di se more vzeti sv. Očetu celo tolažba, sprejemati poklanjanja svojih otrok, izražene mu pred njegovim prestolom ?
Zato. preljubljeni v Gospodu! ne bodemo nehali ozirati se zaupno in v ponižni molitvi k božji previdnosti. da se koristi svetnih kraljestev kmalu v soglasje spravijo z najvišimi koristmi božjega kraljestva na zemlji; a med tem bomo tudi nadalje ostali zvesti vzvišenemu nadpastirju na stolu sv. Petra z najudanejšo ljubeznijo in zvestobo ter mu bodemo zraven svoje molitve tudi nadalje pokladali pred noge darove svoje otroške ljubezni, da mu olajšamo skerbi za vladanje cerkve. Teh darov prosimo za sv. Očeta zlasti sedaj, ko nimajo na razpolago nobenih druzih časnih sredstev, kot darove ljubezni svojih vernikov, in mi zaupamo v avstrijske katoličane, da v ljubezni in darežljivosti ne bodo zaostajali za nobeno drugo katoliško deželo. Ob jednem hočemo se pa že sedaj v duhu pripravljati, da bomo njihovo škofovsko petdesetletnico 1. 1893 dostojno praznovali s relim katoliškim svetom.
Ko se pa spominjamo večnega kraljestva Jezusa Kristusa, v katero nas je pripeljal sv. Duh po sv. kerstu, nečemo pozabiti zemeljskega cesarstva, čegar podložni in deržavljani smo. Živimo v resnem času in velike nevarnosti prete pokoju in miru sveta. Močna bramba miru je naša draga Avstrija, toda njena moč sloni na edinosti njenih narodov, [mamo
») Jan. *20, 21.
pa zastavo, ki zbira okoli sebe vse narode velike Avstrije, zastavo katoliške cerkve, objednem zastavo naše presvetle cesarske hiše, in našega preljubljenega cesarja. Pod tem slavnim praporom, ki je zaterl svoj čas divjo pagansko ločitev in medsebojno sovraštvo ter je zjedinil narode v kerščanski omikanosti, zberite se torej vsi za čast in moč Avstrije ter ostanite krepki po moči katoliške vere in katoliške ljubezni in stanovitni v neomagljivi zvestobi proti cesarju in deržavi.
„Preljubljeni," tako sklenemo z besedami apostola, „zato vedno molimo za vas, da bi vas naš Bog vredne storil svojega poklica, in dopolnil vse njemu dopadljivo dobro in delo vere v moči. On sam pa, naš gospod Jezus Kristus in Bog in naš oče, ki nas je ljubil in je dal večno tolažbo in dobro upanje v mdosti, naj spodbuja vaša serca, ter naj jih ukrepi v vsakem dobrem dejanju in govorjenju. Sicer pa, bratje molite za nas. da bi se beseda božja razširjala in poveličevala " Amen.
Dano na Dunaju v god sv. škofa in spoznovalca Martina, dnč 11. novembra lsi)l.
Sledijo podpisi avstrijskih nadškofov in škofov.
Ljubljana. (V prid umerlim duhovnom ) Ni davno tega, ko je „Danica" prinesla budilo gosp. profesorja Jan. Repič-a, da naj bi se vstanovila družba, ktera bi ljubezen skazovala umerlim duhovnom, ter zanje molila itd. Pisal je. ako dobi kacih 100 oseb, ki bi se strinjale z njegovimi mislimi, da bode to stvar dalje obravnaval. Kakor preblagi gospod profesor piše v verlem „St. Norbertus Blatt-ua št. 20. 25. decembra, ta stvar veselo napreduje. Pravi namreč:
„S posebnim veseljem vsim tistim, ki so se oglasili za novo družbo v prid umerlih duhovnov, naznanujem. da v začetku doželjeno število deležnikov je že daleč preseženo, ker ne manj kot 690 deležnikov mi je dozdaj naznanjenih. Ker je večina deležnikov iz moje drage domovine, sem torej zadevno prošnjo za višje cerkveno poterdilo 17. decembra poslal visokočastitljivemu knezoškofijstvu v Ljubljano. Družba tedaj, ako je Božja volja, se bode vstanovila.
Ob enem pa me mika ljubim čitateljem in či-tateljicam naznaniti nektere stavke iz pisem, ktera so mi o tej reči došla. Iz tega bodo gotovo v svoje posebno veselje sprevideli, kako globoko v serce je našemu naroda vkoreninjena ljubezen in spoštljivost do častitljivega duhovskega stanu.
Tako na primer je neka deležnica v Ljubljani odličnemu gospodu čisto iz lastnega nagiba prinesla zapisnik 149 enakomislečih oseb, in to s posebno zanimivim pristavkom, da vsi že zdaj molijo v namen družbe, ki se bo vstanovila.
Neka gospodičinja piše: Jaz sem si štela v dolžnost, vsak dan v molitvah se spominjati umerlih duhovnov, in tudi sem želela, da bi vsi kristjani tako delali; ako se to, žali, ni povsem godilo, je utegnil vzrok le v tem biti, da dobre duše sploh se zavedale niso, da bi molile za duhovne.
V	nekem pismu je rečeno: Veliko veselje bode zame, pristopiti k družbi, ki ste jo sprožili.
V	nekem pisanji je stavek: Z vdanostjo Vam naznanjam, da sem bral popis v „Št. Norbert-Blattu," brez kterega ne morem več biti, in prav rad hočem pristopiti; tudi bom ljubega Boga prosil, da se jih pridruži veliko, prav veliko.
Zopet drug dopis se glasi: Naj Vam tu smem poslati 33 imen enakomislečih prijateljic, ki so se radovoljno in z veseljem zavezale, vsak dan v mo litvah umerlih duhovnov se spominjati.
V	enem pismu so te-le besede: Kot zvesta či-tateljica „ot. Norbertovega lista/ nikakor nisem pre zerla Vaših člankov kteri skorej vsi merijo na to. da se množi ljubezen in spoštovanje do naših maš-nikov, in ker ste Vi sprožili lepo misel, vstanoviti molitveno družbo za ranjce duhovne; torej prosim, vzemite tudi mene v število tistih, ki se radi zavežejo to opravljati.
Iz lista neke gospe: Z veliko zanimivostjo sem brala Vaše vabilo in naznanjam, da naslednje osebe žele k molitveni družbi pristopiti.... Ako za Vašo preiepo družbo dobim še več druzih znanih, jih hočem pa zopet Vam poslati.
Zelo razveselile so me naslednje besede: Vaš nasvčt vstreza mojim najpriserčnišim željam, ker tudi jest že veliko let molim za ranjce mašnike in nikoli duhovna ne srečam na poti brez vzdiha v nebesa, naj bi mu ljubi Bog dodelil moč in milost, da bi zamogel zvesto spolnovati dolžnosti v svojem težkem poklicu. Nanagloma umerle vselej dam zapisati v Gornje-doblinsko sv. mašno zavezo.
Neki gospod piše: V lepem listu Norbertovem sem bral tudi Vaš članek in sem se ga zelo razveselil. Vi prav meni iz serca govorite. Kdo bi Vam kaj tacega rad ne spolnil? Sej duhovni so se tako rekoč žertvovali svojemu bližnjemu; molitev zanje je tedaj vsakemu kristjanu samo po sebi jasna dolžnost. S celim sercem pristopim k družbi.
V	pismu iz tujega berem: Vesel in ginjen sem bral Vaš spis; pristopim tedaj in želim, da bi ljubi Bog trud blagoslovil z dobrim vspehom. Za vse. kar sem, se imam zahvaliti svojim blagodušnim umerlim duhovskim dobrotnikom in po njih svojim svetnim podpiravcem. Živim sicer na tujem; vender prosim sprejmite me kot deležnika.
Eden deležnikov piše: Sej gotovo je pobožna misel, ako moreš en del dolga tistim plačati, ki so nam bili v življenji toliki dobrotniki in so nam posredovali za toliko milosti.
Neki gospod pravi: Na Vaše povabilo se počestim Vam naznaniti, da sem povsem enih misli z Vašimi nameni in od danes zanaprej sem s svojo družino pričel v molitvi umerlih mašnikov se spominjati. Ni dvomiti, da Vaše hvale vredno početje bode povsod sprejeto z gorečo pohvalo.
Te male cvetke iz mnogih prijaznih rok. za ktere se o tej priliki priserčno zahvaljujem, pač zadostno pričajo, da sem s skromnim vabilom zadel na prav tenko in občutljivo struno v preblagih sereih ljubih, visokospoštovanih bralcev in bralk. Preljubi Bog, sej le pri njem edinem je vspeh, naj podeli svoj blagoslov in naj srečniši vspeh temu delu. ki je začeto v Njegovo višjo čast in v tolažbo in pomoč služabnikov Njegovega svetišča !"
Janez Repič.
Veda in ..Rimski Katolik44 Pod naslovom „Razsodba in prošnja.? „Rimski Katolik" naznanja, da lanski razpis treh filozofičnih vprašanj je dobil osmero razprav. — Nagrado 100 gld. je dobil. g. Andr. Pavlica, bogoslovec 4. leta v Gorici, zdaj kaplan v Biljah pri Gorici. Na drugem mestu sta mlada gospoda v Rimu, učenca filozofije in bogoslovja v kolegiju
„Germaniku," namreč: Aleš Ušeničnik iz ljublj. škofije, in Ivan J uric, iz goriške nadškofije; dobila sta po «5 gld. — Odlikujete se tudi obravnavi gosp. Vekoslava Huterja. bogoslovca v Celovcu, pa razprava gosp. Ivana Ž m al ca, tudi germanika iz Rima, ki ie rešil vprašanje: rV čem se razlikuje stara kla-siška umetnost od kerščanske. Razun teh je g. Ivan Vi teži č, slušatelj prava na graškem vseučilišču, spisal razpravo o Kantovih sintetiških razsodih, „a priori. * —
V	ravno tem zvezku dr. Mahnič zopet razpisuje nagrado 120 gld. za slovenske gg. vseučiliščnike in bogoslovce. Dobi pa to nagrado tisti, ki bode najbolje rešil vprašanje: „Kaj je lepoV Obrok je postavljen do 1 septembra. Obsegati mora obravnava najmanj D. strani v velikosti, kakor je „Rimski Katolik."
O tej priliki dr. Mahnič zopet budi slovenske rodoljube, naj še dalje blagovoljno pošiljajo denarnih pomočkov za podporo ml?dih pisateljev in opominja, da se ne da misliti plemenitiše. cerkvi in domovini koristniše podjetje, kot je podpiranje mladih moči, ki se hočejo kdaj posvetiti sveti stvari.
(VIi adventili čas so bile ljubljanske cerkve napolnovane pri tyagih „Zornicah" in tudi sv. zakramentov so se verniki gostoma vdeleževali. O lepih božičnih praznikih pa je bilo še posebno vse polno. V_šenklavžu so o polnoči ve\iko opr ivilo imeli mig. general vi kar, ob desetih pa prevzvišeni gospod knez in škof. Milostni gosp. stoljni. prošt so nekoliko..bo-Jehni in slovesnih opravil v praznikih niso mogli sami zverševati.
V	prid ubožne mladine so po mnozih napravah božične veselice. Gospodičinje notranje uršulinske šole so same robo kupile in obleko saine naredile za :;:» ubožnih učenk zunanje šole, in jim je bila razdeljena pretekli torek. Pripomogle so tudi ne-ktere druge dobre roke. Naj bi se kaj storilo tudi za stanovanja starih in hromotnih ubožnih; marsi-kteri tožijo, da se celo po hlevih čez noč potikajo, ker stanovanja so silo draga in nimajo s čim plačevati. Mnoge starke z veliko nadležnostjo moledvajo „za kvartir — za kvartir!" terpé pa pri tem tudi prebivalci, ker so jim taki ljudje vedno „na ušesih in komaj za en mesec groše skupaj spravijo, že pride drug mesec. Starim in ubožnim ljudem poskerbeti za stanovanja bi bilo pač bolj potrebno, kakor za marsikaj druzega.
Bosna. (Iz nove katoliške župnije sv. Jožefa v Prjedoru.> Tebi. ljuba „Zgodnja Danica," katoliški cerkveni časopis, prav iskreno častitamo tudi Ju-goslaveni — v slavenski Bosni. Ti si nam katolikom. bivajočim med ločenimi kristjani iztočno-gerške cerkve in mahomedci, že mnogo dobrot in milih darov naklonila in pridobila za naše preuboge cerkve in katoliške naprave. Zatoraj hvala Bogu! pa tudi tebi hvaležnost. In stotemo Bog plačaj verlim katoliškim slovenskim dobrotnikom našim! Želimo ti, ljuba Zgodnja Danica, obilnega blagoslova Božjega in pomoč Marije Device — zgodnje Danice, in veliko naročnikov in vernih čitateljev, pa obilno dobrih in izverstnih dopisov, še tudi stoterno in tisučerno dobrega sadú in prav mnogo dobrotnikov v dobre in svete namene.
Ker si pa, mila Danica, pred malo časom, v novembru 1891, posvetila in pokazala revščino, silne potrebe nove župnije katoliške v Prjedoru, velesiro-
mašne cerkve sv. Jožefa in župnijške hiše tukaj, vernim Slovencem, našim bratom po veri, cerkvi in narodu; prejeli smo mili dar 30 gld. iz Slovenije — iz slavne biskopije ljubljanske. Hvala Bogu! In Bog stoterno plačaj dobrotnikom! Marija Devica in sv. Jožef jim obilno povernita v tem življenju, o smertni uri in v večnosti.
Božja milost, Jezus, Marija, Jožef pa še obudite in poiskrenite obilno dobrotnikov za prerevno hišo Božjo, cerkev sv. Jožefa v Prjedoru. ker je silno in istinito potrebna; potrebna v zidavi, v vsi notranji opravi. Bog bode plačnik, sv. Jožef priprošnjik!
Nekaj o odpustkih. Bere se večkrat o odpustkih ki se dobijo za toliko in toliko dni ali 16t. Nekteri menijo, da to hoče reči: za toliko in toliko časa se vice prikrajšajo; pa to se ne umeva tako, temuč ozira se na pokorila, ki jih je Cerkev v starih časih nakladala spokornikom za več dni, tednov ali tudi 16t. Pomen je namreč, da se opusti toliko dni ali let pokore, kolikor časa bi po cerkvenih postavah moral pokoro delati. Koliko znaša, je le Bogu znano.
Večkrat je k odpustkom na toliko in toliko let pridjano enako število kvadragen ali 40dnevnic. Te 40dnevnice zaznamnujejo štirdesetdanski post. Odpustek 7 let in 7 kvadragen pomeni, da se odpuste časne kazni, ki bi jih po cerkvenih pravilih moral opravljati 7 let s postavljenimi pokorili sedmerih postnih časov.
Zgodi se, da kdo z enim samim sv. obhajilom lahko dobi več odpustkov, n. pr. zarad bratovščin. Mora pa druge zapovedane za vsak odpustek posebej opraviti, n. pr. na papežev namen moliti.
Znam nje sv. Križa. Da bi verniki znamnje sv. Križa rabili bolj pogosto in z veči pobožnostjo, so papež Pij IX podelili vsim vernikom 50 dni odpustka, kolikorkrat se kteri saj resnično skesan po-križa, govoreč navadne in znane besede. Po poznejšem pisanji (od 7. aprila 1806) so ravno ta papež podelili 100 dni odpustka, kolikorkrat se to stori med po-kropljenjem z blagoslovljeno vodo.
Sirota pri jaslicah.
Nimam srebra, zlatov nimam, Da bi dal ga Tebi v dar, Dete ljubo, Dete sveto, Ti nebes Vladar!
Še dišečega kadila, Jezus, Bog mogočni moj, Serce moje ne zamore Dati Ti necoj.
Mire drage tudi nimam, Da bi jo poklonil Ti, Dete šibko, Dete vbožno, Oh, oprosti mi! —
Dam Ti pa serce goreče, Sprejmi, Jezus moj, ga v dar, Saj za Tebe le je vneto, Ljubi Te vsikdar.
Gorke z njega vro molitve, Kot kadilo Ti na čast;
Ti pa dar duha kreposti Daj mi v vedno last!
Kar težav pa in bridkosti Preterpelo mi serce, Tebi zdaj jih posvečujem, Terpel sem za tč. —
Ti me čuvaj, božje Dete, Milost svojo Ti mi daj, Varno hodil bom, in srečno, Prišel v sveti raj.
Tine.
Križ v logu.
Povernivši v log domači Se čez mesca kratke dni, Našel log sem ves drugači, Kjer samotno križ stoji.
Tje zahajal sem po leti, Vžival tam narave kras, Slušal zbor krilatcev peti, Kje si cvetja žarni čas!
Odgovarja virček hladni, Ki skakljaje v dol hiti: Proč je krasni čas spomladni, Jesen tužna vse mori.
Vender log, oplenjen cvetja, Čute nove mi budiš; Nado vzbujaš mladoletja, Tega porok mi je križ!
Z njega spomlad večna klije, Časov ga ne zmaje tek, Zar'ja nade ž njega sije, Je zemljanu hladni lek.
Torej, križ, tam sredi gaja, Dvigaj se v jesenski zrak; Ti sadica si mi raja, Si spomladi večne znak!
F. Smid.
Razgled po svetu.
Bim. V skrivnem konzistoriju 13. grudna tožijo sv. Oče, da sovražna borba zoper sv. Cerkev je od dne do dne hujši, kar se kaže zlasti na Laškem. Terdovratna zagrizenost sovražnikov, ki papeža obdajajo, poskuša na različen način svoj namen doseči, zdaj očitno in osorno, zdaj skrivaje in dozdevno po hlevno. Potem se sv. Oče ozirajo na ostudnosti, ki so jih ti sovražniki počenjali mesca oktobra, ko so očitno zahtevali, da naj se vsaktera sovražljivost počenja zoper rimskega papeža, češ, da je sovražnik Italije. Zoperna jim je bila namreč tako velika množica romarjev, ki je prišla iz Francoskega sv. Očeta počastit in brez vse mčre so razlijali žolč in jezo, ki so jo v sercu kuhali, in so romarje žalili in preganjali z naj geršimi besedami in djanjem, kar koli so mogli. Dalje so s pisanjem in govorjenjem huj-skali vso Italijo ter šuntali, da naj se z namestnikom Jezusa Kristusa v Rimu bolj terdo dela in se mu
ne dopusti več pravice, razun kolikor je ima vsak privatni človek po (znanih novih, Cerkvi in duhov -stvu sovražljivih) postavah To pa še ne bode za dosti, ker sej sami priznajo, da papeštvo samo hočejo-zatreti (tedaj pravi „antikristi!")
Drugi del zagrizencev ne dela tako očitno, hlinijo namreč zmernost, delajo lisičje; kadar pa je prašanje za resnico, pokažejo očitno, da sami ravno to hočejo, kakor uni očitni sovražniki. Zakaj pa ne krote očitnih napadnikov kerščanskega imena, ko bi vender to lahko storili, in napade s silo od vernih? Hujše pa je še to, ker papeža stavijo pred ljudstvo, kakor nevarnega za Italijo in tako v ljndčh kljubovanje in sovraštvo poojstrujejo; z vsim kažejo, da jim ni nič zato, da katoliška reč škodo terpi. Ti sovražniki sicer pravijo, da papeževo oblast spoštujejo; toda ravno to od Boga papežu dodeljeno oblast vtes-nujejo, ker med vsim narbolj na to tiš6, da bi Cerkev deržavi podvergli. Enako oznanujejo, da pristop k papežu iz vsi h delov sveta zarad počeščevanja je slehernemu dopuščen in varen; kako pa se godi, je znano. In ko se že pri dozdevnem miru tako godi, česa se je še le bati za osebo sv. Očeta, ako bi vstalo kako rogo-vilstvo, zlasti o kakem vojskinem sumu!
Dalje dokazujejo, da poslednje sovražno po-čenjanjs še posebno razodeva namen skrivnih svojstev, da bi kerščansko ime, ako bi bilo mogoče, z zemlje potrebili, in ta čas se jim posebno vgoden zdi, ker se jim pri njihovem hudobnem počenjanji noben za-deržek ne stavi.
Poslednjič sv. Oče naznanjajo kardinalom, kako so njih želje, da naj bi to pomislili tisti, ki so na čelu kraljestev in deržav, ker ne le veri, ampak še posebej deržavam v korist bi bilo, da se brezbožnosti in razuzdanosti pot pregradi. Zakaj kjer brezbožnost gospoduje, tam se glavna podslomba deržave maje, in ta podslomba v prid deržavam je vera in čednost. Zato naj katoličani po vsih krajih pomislijo, kaj vse se počenja zoper kerščanstvo: in torej naj v edinosti z Njimi nasprotujejo prederznost.i in malopridnosti ter naj zlobi stanovitnost nasproti stavijo v zaupanji na Boga in njegovo dobroto in mogočnost. —
Poslednjič so med kardinale vzeli dva zaslužna moža, ki sta: Alojzij Ruffo Scilla, titularni nadškof in predstojnik papeževe hiše, in pa Alojzij Scpiacci, titularni škof, tajnik sv. sovčta itd.
Rim. Pisanju avstrijanskih škofov v Rimu posebno znamenitost pripisujejo, zlasti temu, kar pišejo škofje o šolah. „Moniteur de Rom" pravi, da stanje v parlamentu je sicer zdaj še malo vgodno šolski zadevi, vender škofje ne jenjajo poganjati se za pravico sv. Cerkve oziroma na šolo, ker to je posvečena, zaterjena pravica. Cerkev se ne bori proti pravicam deržave; zakaj bi deržava ne jenjala, neprenehoma vtesnovati Cerkvi njenih pravic9 Vspčh prej ali pozneje je gotov, piše omenjeni časnik.
V Frankobrodu je umeri prešlavni zgodovinar prelat Janssen. Ta glasoviti mož je bil rojen 10. aprila 1829 v Xanten-u ob spodnjem Renu, ter je bil že blizo 63. leta. Po mnogih študijah v slovečih mestih je bil 1. 1860 pristopil v duhovski stan, in 1. 1880 je postal papežev prelat in apostoljski protono-tar. Bil je zgodovinar pervega reda; čez vse znamenita je njegova „Zgodovina nemškega naroda" do 7. zvezka; škoda, da ni dokončana. Odkrival je med
drugim velike zmote in neresničnosti oziroma Lutra in protestanštva v prid katoliške vere. Bog mu daj večni pokoj!	___
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva
Nameni za mesec januvarij (prosinec).
a) Glavni namen: Sftoitljicost pred neizmernim veličastvom Božjim. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
„Človek je ustvarjen, da Boga svojega Gospoda hvali, časti, mu služi in tako svojo dušo rešiM Te besede je postavil sv. Ignacij Lojoljan na pervo mesto v svojih duhovnih vajah za podlago in temeljni stavek vsega.
Pervo. kar stori razumno bitje, ko se zave in spozna, kakošen da je njegov prihod in začetek na svetu, mora biti to, da hvaležno in ponižno časti svojega začetnika in stvarnika, mora biti izraz spoštovanja in pokorščine do njegovega neizmernega veličastva, do Njega, ki je sam od sebe, neizogibno potreben, brez konca in brez začetka; po katerem, za katerega in po čegar volji je vse drugo in tudi mora biti vse, karkoli je. To spozna že tako terdno naravna pamet, ta resnica je tako globoko in očitno v človeško serce vsajena, da ima že paganski modrijan Aristotel človeka za čutno, pametno in bogaboječe bitje, to je za bitje, ki je zmožno spoznati, svoj in vseh reči skrajni začetek in vzrok, najvišje bitje, in se zavč tudi dolžnosti, da ga mora tudi primerno častiti. To je ona bogaboječnost, o kateri je pisano, strah božji je začetek modrosti, to je začetek človeka vrednega življenja; to je oni strah božji, za katerega prosimo, če prosimo zanj kot za dar sv. Duha, da i)i naša serca ž njim napolnil. Ta strah Gospodov spremeni človeka v tempelj božji, da mu pokaže njegov razum v pametnem spoznanji Boga podobo Najvišega, da ga njegova volja z vso spoštljivostjo (časti) moli, da je njegovo življenje službi božjo posvečeno v ponižnosti, pokorščini in spolnjevanji zapovedi.
Nasprotno pa je začetek napuha človekovega to, da od Boga odpade, s tem da zapusti serce njegovo Boga, ki ga je ustvaril. Napuh je začetek vseh pregreh; kdor se mu vda, napolni ga s prekletstvom m slednjič ga pogubi. (Ekl. KM. Kolikor globokeje človek odpada od Boga, tem bolj gotovo postane človek pregrešen, otrok pogubljenja, nasprotovavec, ki se upira vsemu, kar je božjega in molitve vrednega, tako da postavlja v tempelj božji samega sebe kot malika in misli, da je Bogu jednak. In slednjič pravi potem neumnež v svojem sercu: Ni Boga; ko je v časti, tega ne razume, temuč je jednak nespametni živini in je kakor njih ena: ali se pa celo brezlx)žnik in tajivec Boga poniža še pod nespametno žival. Kar namreč živali zaradi naravne nepopolnosti manjka, tega se sam prostovoljno oropa, spoznanja in ljubezni Božje, strahu božjega in pobožnosti; in se pregreši v tem, česar žival ni zmožna, v bogo-kletstvu, sovraštvu do Boga in v brezbožtvu. In konec? Z dihom svojih ust bo Gospod Jezus takega hudobneža umoril in pokončal v blišču svojega prihoda.
In kakor se godi s posameznimi tako tudi z večimi. Zaradi napuha je Gospod zaveze hudobnih razglasil
za nepoštene in jih popolnoma pokončuje. On pre-verne prestole ošabnih vladarjev in postavi ponižne na njih mesto. On usuši korenine ošabnih rodov in zasadi ponižne mesto njih. Ljudje, ki se Boga boje, so v časti; sramota pa pride nad one, ki zapovedi Gospodove prelomijo. To so spoznali tudi stari pagani in niso človeške družbe ustanoviti in ohraniti hoteli brez strahu božjega, to se jim je zdelo toliko, kakor mesto v zraku zidati hoteti in zidovje staviti brez temeljna, na katerem bi terdno stalo. Spoštovanje starišev, ki združuje družine, pokorščina nasproti postavam, brez katere deržava nima obstanka, vse to izhaja iz strahu božjega. Tako pa ne mislijo novi brezverci. Ko so pred sto leti v francoski revoluciji zavladali, so hitro vlado božjo odstranili, in kolikor jim je bilo mogoče, njegovo kraljestvo razdejali. Pa njih slava ni ostala dolgo, kajti kmalu so sprevidili da je nemogoče, človeka brez Boga voditi in vladati in zato so zopet sklenili, da se mora najvišje bitje
—	Bog — pri poznati, pač dovolj smešno in bogokletno, kakor da bi bilo namreč treba to svetu šele kakor kako novost naznanjati, ali pa kakor da bi imeli ljudje odločevati, kaj da je človek Bogu dolžan, kaj da mu je verovati, spoznati in pripoznati. Tako so ti širokoustneži, ki so tako glasno oznanovali človeško pravo, najsvetejše pravice ljudi z nogami teptali.	(Kone<- nasl )
b) Posebni nameni:
1.	Novo leto 1892. Obrezovanje Gospodovo. Ta in vsak dan mesca vse naznaniene, pa še ne zaznamovane, ali nenadne zadeve. Zaupanje v božje Serce v skušnjavah novega leta.
2.	S Adelhard. Lakota na Ru-kem. Najpotrebnejše zadeve prosilcev. Smertno bolni.
3.	S. < r e n o v e t' a. Francosko. Po-pešitelji molitvenega apostoljstva. 1'oterpljenje in vdan« st v volio božjo v prav težavnem položaju življenja. Poboljšanje spridenili otrok
4.	S. T i t. Hudo skušaui misijoni v Kini in Tonkingu. Več takih, ki so brez sveta in pomoči. Pomoč zoper hude skušnjave in neumne naklepe.
5.	S K d v a r d. Dejanska pomoč revežem v hudi zimski stiski. S skerbmi obložene vdove in nepreskerbljeni otroci. Važne volitve.
6.	S s. trije Kralji. Pagani in novi brezverci. Bogati sadovi posvetovanj avstrijskih škofov. Katoliki v tujini.
7.	S. Valentin. Školje in duhovska semenišča. „Duhovni in obhajane; - Zim«ka zdravišča Dušni blagor otrok mešanih zakonov.	(Dalje nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na Milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Kortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore odpad, in brezverstvo. prešest-vanjc in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Slaboten deček na nogah za pomoč.
—	Oseba v nek poseljen n;imen. — Oseba v vel. dušnih potrebah.
Zahvale.
Tisučkrat hvala Bogu in ljubim svetnikom! za ljubo zdravje moje sestre, ki je bila skor poldrugo leto liolna v glavi; zdravniki so bili obupali. Mi pa ne; obernili smo se k Mariji, sv. Jožetu,
sv. Antona, sv. Frančiška, sv. Katarine, sv. Kozma in Damjana sprosili smo zdravje. Resnično je: „kdor prosi, prejme."
M. P.
Pojdite k Jožefu! Tako nam kličejo bukvice „Vijolice sv. Jožefa." ktere so Njemu v čast zložene. Toraj, smo mi pa tudi ubogali ta klir. in nismo so goljufali. Kajti izvolili smo si njega za svojega oskerbnika in očeta, ter smo. v njegove roke vsonašo skerb in vse naše početje izročili. In glejte; kako zdatno nam je pomagal skozi celo leto. In enkrat v neki veliki sili smo Njegovo veliko pomoč še posebej občutili. Kes. tudi mi moramo zaklicati s sv. Terezijo: Še nikoli, o sv. Jožef! te nismo prosili za pomoč, da bi ti nas ne bil uslišal. Toraj tisočero zahvalo Ti tukaj izrekamo. o veliki očak. in gotovi pomočnik v vsili stiskali in potrebah. in se ti še nadalje v tvoje mogočno varstvo izročimo! Vnm pa. ki ste v kakoršnih koli silah in potrebah zakličemo: Pojdite k Jožefu! Zaupajte na njega: in on vam bode gotovo, gotovo pomagal.
Iz Notranjskega 27 12 «i.	A. S.
Listek za raznoterosti.
Pisateljska nesramnost. Kam je zabredlo novodobno liberalstvo. kaže prav jasno med dragim neki „bušman' v Berolinu, ki se je zaletel celo v 10 božjih zapovedi in meni da niso več za moderni čas. 0 če-terti zapovedi na pr. je tako zinil: „Četerta zapoved v novi nravi ne najde nobenega mesta več; kajti „ljubezen se ne da prisiliti.u Tedaj vse dolžnosti staršev do otrok, otrok do staršev, podložnih do predstojnikov itd. — so odpravljene! Ali ni za tacega cigana norišnica? Pa k;ij se če o takem govoriti v prid otrok in staršev, ki Boga samega taji in mu je človeštvo njegov bog: pravi namreč, da perva zapoved n-^j se glasi: „Služi človeštvu."
Take filozofe imajo v Berlinu! Vsak sanjar čečk.1 kar se mu ljubi in po svojem kopitu vero dela! (01. „Stimmen aus Mana Laach I. zvez. 1892.) Take spake dobivajo v roke tudi ..mladi" druzih dežel in to je njih evangelij. Taki pišejo tako imenovane liberalne časnike. Ni čudo, da vedno brid-kejše šibe svet zadevajo.
Tumanje. Učitelj dr Jan. Kniešek v Reichen-bergu si je pri turnanji levo roko zlomil, ter so mu jo morali odrezati; vender je vsled kervnega ostrup-Ijenja umeri, star 35 let.
V pruski Trebnici na Slezkem pa se je učitelj s peresom, v černilu pomočenim, v perst zbodel, vsled tega se mu je kri zastrupila in je umeri v bolnišnici.
Framasonsko. „Neue Fr. Presse" je svojim „vernim-1 (?) bralcem na nos obesila že plesnjevo lažnjivo pravljico, da je bil Pij IX. laškim rogoviležem zoper Avstrijo orožje blagoslovil!
Sultana pustite z mirom! Sultan je vrednika šalivega lista ,.La Kana (žaba) v Bolonji tožil, ker je sultana smešil. Sodnija je kaznovala vrednika s tremi dnevi zapora in z globo 150 lir. Tudi na Dunaju so bili pred kaj časom vredniki šalivih listov klicani k derž. pravdniku in opominjani, da naj se ogibajo v^akterih napadov na sultana. — Pazite, kteri svojega straži-kažeta za „sultana" kličete.
odmenjeni za ubožne otročiče in ostarele posle. Skerbelo se bode za vedrilo gostov.
Dijaška miza. Opravili smo pošteno vse ss maše na božični dan za blagoserčne dobrotnike naših dijakov, kakor smo bili obljubili. Zato je pa tudi božji blagoslov pokazal — upajmo da tudi v marsi-kteri hiši. Plačal je minister peneznik od 132 mla-denčev 223 gld. 10 kr. za mesec listopad. zraven še druzih stroškov, in to pošteno po dobroti Božjih in velikodušnih podpornikov. Zdaj je pa zopet mesen gruden, ki še ni povedal, kaj bo zahteval; ne mara, se bo malo merzlo deržal, če tudi mu ni bilo treba ne ledu odveč gruditi in ne srj®€£a gaziti — saj v Ljubljani ne. Nekaj bo že mečje, ker skoro vsi dijaki so dijaški mizi slovo dali — saj za tretjino mesca. „Modri" so ljubeznivemu Detetu Jezusu darov, prinesli in prav veseli mu darovali. Da bi se ozerli tudi na nas in našo mladino in ji naklonili darov, bodemo tudi ss. 3 Kraljev praznik sveto mašo za dijaške dobrotnike opravili. Ako kteri naših prijateljev niso bili o Božiču čeloma uslišani. Bog daj, da bo se to doveršilo o ss. 3 Kraljih!
Iz Amerike. Od Rudečega jezen 0. grudna mladi misijonar P. ¡Simon Lampe piše svoji materi prav ljubeznjivo pismo ter pravi med drugim : „Preljuba moja mati!" Včeraj sem bil 2<; let spolnil. Zahvala Vam za ves trud. ki ste ga imeli z menoj. Zares, prav veliko dobrega mi je ljubi Bog skazal v teh letih. Zlrav sem ziniraj tukaj Pojutrišnjem, s. t, m, bomo itnjli pervič službo Božjo v naši novi cerkvi. Sostavljena je iz hlodov in je malo večji kot, je bil i stara. — Prečastiti P. Bernard so bili pri nis z g. Romanom Ilomarjem mesca septembra. — Z i skorej en mesec imamo hudo zimo. Naš1} jezezo je z laj že vse zamerznjeno. — P. Ciril in P Roman sta v samostanu. — Naš milost, g. škof J. M. Golrik so bili prišli domu iz Evrope pred par tedni; bili so tudi v Rimu pri sv. Očetu... Ljuba mati, jaz se skorej čudim, če premišljujem, kako me je roka Božja vodila od zibelke pa do zdaj. Mislim, da se imam le Vam za vse to zahvaliti. Molite za naše Indijane, da bi prišli v ovčnjak Gospodov... Molite zi dobre duhovne v vinogradu Gospodovem... Molimo eden za drugega. Vaša molitev, inaterna ne bo zaveržena, o nikoli ne' Novosti. Sv. Alojzij Gronzaga ali: Devetdnevna, oziroma šestnedeljna pobožnost z vsakdanjimi molitvami in nekterimipesmami. Spisal Janez Smrekar, katehet na ljudskih šolah v Ljubljani. V r Katoliški bukvami." v platno vezane 00 kr.. z zlatim obrezom 80 kr. — Devetdnevnice so dandanes zelo navadne in z njimi se posebne dobrote po pri prošnjah svetnikov od Boga sprosijo; tako tudi (»nedeljska pobožnost k sv. Alojziju, ki naj bi jo vsak mladeneč, vsaka deklica opravila vsaj enkrat na leto, sej zgodi se lahko vsaki čas. ne le ob godu; v ta namen naj bo ta prijazna knjižica Slovencem posebno priporočena. zlasti pa mladini. Namesto malovrednih igrač itd., naj bi starši, odgojitelji. botri in drugi otroke s takimi bukvicami razveselili in jim priporočili, da naj jih pridno rabijo, večkrat opravljajo pobožnosti, ki se v njih nahajajo Tako bi se mladina bolje od-gojala. da bi ne bilo slišati toliko zanikarnosti in pregreh.
Iskreno priporočamo: „Tantum ergo." Zložil in založil gosp. Jan. Pogačnik. Op. 5. Prijetni tisk Blaznikov v Ljubljani. To delo priporočamo slovenskim organistom toliko bolj goreče, ker blagodušni
gosp. skladatelj je čisti dohodek odločil „Jeranovi dijaški kuhinji."*) Cena je 50 kr.
< Hi ravno tega so tudi: „Štiri himne sv. rožnega venca? tekst je od g. J. Bilca. Cena 25 kr. Dobiva se oboje v „Katol. buk.u v Ljubljani, in v Vipavi pri g. skladatelju.
Naj tukaj pristavimo, kar piše strokovnjak v „Slovencu." da to božično darilo se z lahko vestjo priporoča vsakemu koru cerkvenemu Pet spevov je za mešani zbor, eden za moški, - - vse v cerkvenem duhu: prehodi so izvirni in se v tem posebno odlikujejo; sploh so vse Pogačnikov* skladbe izvirne, zato je ž» leti, naj bi on prav pridno skladal in bogatil domačo umetnost.
Naj pristavimo še opazko g. Pogačnika, ki pravi: rMeni so naš prečastiti gospod dekan omenili, kako dobro je, ako se more ubogim dijakom kaj pripomoči.' zato želim, naj bi si cerkve ljubljanske škofije oskerbele to delo, ki je napravljeno v duhu. kakor zahteva sveta liturgija ... Niso težke, da jih le organist ali pevovodja prav razume in rajši malo hitreje tempo določi, pa bojo vedni in nevedni ljudje zadovoljni, ko jih bojo slišali."
Za tretjerednike so izišle v „Katoliški bukv." v Ljubljani jako lepe podobice sv. Frančiška Asiškega že v tretjem natisu. Na pervi strani je podoba sv. Frančiška, kateri objema križanega Odrešenika po znani originalni podobi slavnega slikarja Murillota.
*	Opomnjeno bodi. da tako kakor je tukaj, s«1 mora zazna-mnjiiti s celim imenom tudi. ako kdo zapusti v poslednji volji ali sicer odlogi kaj za naSe dijake. j»otlej je zanesljivo, da pride nam ▼ reke. Vr d.
*	Prav serčna zahvala p. n. dekanu za blagoserčno priljudnost in blagemu ;rosp. skladatelju za dobroto!	Vr.
Druga, tretja in četerta stran obsega: 1 Besponzorij „Coelorum candor" v čast serafskemu očetu. 2. Vsakdanjo molitev sv. Frančiška. 3. Molitev sv. -Frančiška za ljubezen božjo. 1 Pet nedelj v čast peterim ranam svetega Frančiška. 5. Blagoslov sv. Frančiška. 6. Izreki sv. Frančiška.
100 podobic stane 4 gld. 50 kr. Tudi molitvenik „Pot v nebesa" za ude tretjega reda sv. Frančiška izide čez nekaj časa v četertem popravljenem natisu.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: (>. >>. A. J. 1 gld. (Op. Naročnino oddali.)
—	IT. F. 20 kr. — (\. g. župnik g. Brence 2 gld. 10 kr. z novoletnim vošilom. da bi se v deržavnem zboru za versko šolo na bolje obernilo. — Neki učitelj 10 gld. s prošnjo, da bi se pri hožičnici spominjali njega, njegovih učencev in učenk. — Kal. P. 1 gld. — Č. g. Fr. Predjelovški 5 gld.
Za sr. Det i ust ro: Po mig. proštu iz Novega mesta H gld.
—	Neimen. t gld. — M. Uosar 1 gld. — Iz Marijanišča 10 gld.
—	Gospodič. Antonija Zaveršnik iz Cirknice 2 gld. 40 kr. — Neimenovan 60 kr.
Za ..Detoljuba": Iz Vipave prečast. g. dekan 2 gld. — Č. g. Aus. Jemec 1 gld.
Za afrikaiusk misijo»: Kat. P. t gld. Za Cerkev na Brezji: M. J. 300 gld.
Za cstanoviter stalne in večji rtzidencije čč. oo. jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega „provizorijau gospodičina T. B. 1 gld.
Darovi. Pod napisom: Tako praznuje „brezdovinski ka-planček" novo leto! so nam izročeni naslednji preblagi darovi: Za dijaško mizo 10 «rld. — za Marijanišče tO gld. — Za Jezui-tovski kolegij v Ljubljani 10 gld. — za afrikanske misijone 10 gld. — za misijone na Kitajskem 10 gld. Skupaj 50 gld.
VABILO
k naroeevanju na katoliško-cerkveni list	'
„ZGODNJO DANICO"
Z današnjim listom je se pričel 45. tečaj našega katoliško-cerkvenega tednika. Prosimo torej vse prijatelje našega lista in sploh verne Slovence, da bi hiteli z naročevanjem, s prav obilnim naročevanjem. List se s tem da razširiti, ako se jih več skupaj naroči, kar je pripravno zlasti po fabrikah in delavnicah. Prav serčna hvala za pretečeno leto vsim gg. pisateljem in naročnikom ; prosimo enako še nadalje.
Zdaj pa vsim blagim Slovencem veselo, blago, srečno novo leto!
Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr.
» P»! „ „ „ 2 „ 20 „ V Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. (»0 kr. „	„ „ pol leta 1 „ 80 „
„	„ „ 'A leta — „ 90 „
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani."
Vredništvo in založništvo.