Politični ogled. Avstrijske dežele. Nemški liberalci graškega zbora izrekli so, da nimamo na Stajerskem pravice, katero črhniti o prenaredbi nove sole. Pet sto medvedov, dolžnost plačati drugo leto samo za ljudske šole 945.400 goldinarjev, oj to pa imamo! Dalje imamo še pravico sklepati o ribab, rakih itd., kei* vladinega načrta nove postave o ribstvu nemški liberalci vendar niso odbili. Tudi Korošci in gorenji Avstrijani smejo o podobnej postavi sklepati. SledDJini je došla cel6 poostrena postava o novi šoli; vsak izvoljenec v šolski krajni svet, ako ne vstopi, plača 25—100 fl. globe, kateri pa od seje izostane, 1 — 10 fl. Da je to kaj čudnega v liberalnej dobi, kdo bi še o tem dvomil? — Salcburški liberalci so sami sebe iz deželnega zbora pognali. Ker so namreč zavoljo konservativne večine hrabro pete odnesli, položil je liberalni glavar grof Lamberg tudi svojo častno mesto in všel. Na to je od ministra Taaffeja bil imenovan konservativec giof Chorinski v deželnega glavarja in konservativec kanouik Lienbacher v njegovega namestnika. Libcralci so toraj s svojim kujanjem zgubili vse! —Koroška dežela imela je deželnih stroškov lani blizo 900.000 fl. — Kianjski liberalci in nemčurji hočejo bernjo župnikom vzeti, čeravno se protivijo župniki in posestniki; cesar so 4000 fl. darovali za po toči strabovito zadete Kianjce v Krškem, Mokronogu itd. Učiteljic imajo pa uže preveč; zato bodo v Ljubljani pripravnico za nje skičili za 2 letnika. V Idriji obbajali 80 3001etnico na rudokop živega siebra; minister grof Falkenhain je se svečanosti ndeležil; pojdoč je Celje obiskal in ogledoval tamošnjo cinkfabriko. — V moravskem zboru je grof Belkiedi, v Gališkem pa poslanec Tiškijevič pouzročil preiskovanje o hudib nasledkih svobodnega iazkosovanja in drobljenja posestev; liberalceua se pri tem koža ježi. — Cesko zadela je velika nesreča, grozna toča in povodenj je poškodila velik kos dežele. V deželnein zboru bode naert novega in pravičnejšega volilnega reda brez dvombe zavržen od liberalne nemške večine. V Dalmaciji spravljajo judovski in italijanski oderuhi s posojili posestva v svojo oblast in delajo iz posestaikov slovanskih saine ,,koloniJ t. j. viničarje ali najemuike, kateri Vs a'' 2A yseb pridelkov gosp6di judovskoitalijanskej izročujejo. Novo robstvo! — Ogerski državni zbor je sklenil postaviti most črez Dravo pri Barču ter je zborovanje odložil do 25. sept. t. 1. Hrvatski sabor je sprejel novo nagodbo in se Magjaroiu vdal na milost in nemilost pa tudi na lastno gmotuo škodo 3 milijonov goldinarjev na leto. Vrhu tega je še dvomljivo, ali bodo res dosegnoli spojenje hrvatske gianice s kraljestvom hrvatskim ali ne. Magjari nekoliko menje gorijo za Turka, veudar zahtevajo, naj Avstrija nikakor ne dopusti, da bi se doli ua Turškem osnovala velikajugoslovanska, pred vsem bolgarska, država. Vnanje države. Pretečeni teden bila je po vsej srednjej Evropi huda nevibta z nalivi in točo; na Pruskem in v Sleziji je rauogo bramov podrla in ljudi usmrtila. Podobno je tudi v političnem svetu uevihta zbrana, ki se utegne nad evropsko Turčijo vsuti. V Berlinu 80 uže poslaaiki evropskih velevlad sklenoli, da ima turški sultan Črnogorcem redno izročiti pokrajino ob Jadrauskem morji do reke Bojane z niestom Dulcinom vred, Grkom pa velik kos Epira do Kalame z Janino in skoro celo Tesalijo do Olimpa; ako se turški sultan ne vda iz dobra, bo dobil vojsko; angleško in fiancosko brodovje bo krotilo turške ladije, a Grki bodo 38.000 mož poslali v jim odkazane dežele, v sili jiin pridejo Italijani na pomoč. To utegne biti začetek koncu Tnrčije. — Bolgarsko sebranje odmerilo je za šolstvo 1,372.000 frankov in za vojaštvo 10 milijouov. V Ruščuku so Bolgari od Rusov prejeli 15.000 novih pušek. — Srbski  knez Milan pride 27. jun. na Dunaj našega cesarja obiskovat. — Pniski zbor je sprejel paragraf Bismaikove cerkveue postave, da se izgnani škofje vrnejo na svoje sedeže. Bismark je torej vse premagal, le sv. katoliške Cerkve ne! Hvala večnemu Bogu, to jc zopet sijajen dokaz pred vesoljuira svetom, <ia je ona od Boga ustanovljena in varovana; frcimaurerji se jezijo nad Bismarkom. — Fraucozje, ali prav jibovi freimavrerji in judje, sklenoli so vse parižke komuniste požigalce in roparje pomilostiti, a dne 29. juu. 23.000 jezuitov, šolskih bratov in sester iz njihovih samostanov iztiiati. Vsled tega začenjajo mnogi Francozje misliti na izgnauega svojega katoliško-veruega kralja, ki pri nas prebiva v Gorici. da bi ga pozvali nazaj. — V Kimu so katoličani pri niestnih  volitvah freniauierje spodrinoli; celo stavi Garibaldi je propal. Sr. oče Leon XIII. so mešnike pohvalili, kateri so vrlo k zniagi pripomagali. — Amerikanci so v New-Yoi*ku postavili največji most na svetu ; dolg je 1052 raetrov in 25 širok. — V južni Anieriki so Chilenci bolivijansko vojsko potolkli in jihovo brodovje bombardira nže tretjič pomorsko niesto peruvijansko Callao.