Št. — S. teto. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D.
NaroCnina za kraljevino
Utežno
SHS
15 D Letno 180 a
Inozemstvo:
^eno 30 D- Letno 240 D,
:J^ostolpna mm vrsta za 50 para, večkrat popa«
Poštnina pavžallrana. Posamezne Številke 1 D. V ljub p'ae™°* ^“TlO, 17. septembra 1922
imw»	WSSf WBUt«8SMb s®!!®« nat	mn ^a
J (f G 0 S L AV i jm	; ’
w ^pi v r VHHa m W Ivn	—
Telet o* 44
te vračajo.
Vtprašanjera je priložiti znaai odgovor.
B»©l z režimom, živela država I
fccS S^2? NARODNO-SOCUALISUČNE STRANKE V MARI« W, — GOVORILI SO DR. POLITEO IŽ ZAGREBA IN NARODNA POSLANCA DERŽlC IN BRANDNER.
Je vriu ^ sept- ttzv ) Nocoj se v Marib°ni impozanten shod liki^i?6 socElalistltine stranke v ve-rana 'v0r^lu Narodnega doma. Dvo-Shrvi .e - nabito polna občinstva. Pn ,J® P^^sedoval podžupan Kot prvi govornik je na-. Pil dr. Politeo iz Zagreba, kr. razpravljal o krasno uspelem Iavni'b delavcev, na kate-«a idejni podlagi moramo delovati ^Prej. Hočemo državo miru, reda „ pravjcel Za njim je povzel besedo
i	i i °i • n J poslanec I v. D e r -id ie najprej govorii o zagrebli kongresu in nato slikal splošni gTCmje-politlčni položaj. Razprav-JJJ ie o nesocijalni politiki JDS iti s-Ujul državno upravo. Javni name-£*nci so pri nas v primeru z drugimi ^žavami najslabše plačani. Socijali-
moramo stvoriti skupno fronto
Vseh organizacij proti sedanjemu režimu, če hočemo, da bo v svobodni Jugoslaviji srečen narod! Kot tretji govornik je nastopil narodnipo-slanee Anton Brandner. Dejal je, da resolucije same ne pomagajo. Pasti mora režim, in le tako bo
Sonehala sedanja neznosna draginja. >ol 2 režimom, živela država! Govornik je omenil tudi tlačenje našega življa na Koroškem in je rekel, da se moramo mi bojevati proti Nemcem v naši državi z istimi sredstvi. Razpravljal je tudi o stavki radarjev v lrbovljah, ki so le s solidarnim nastopom dosegli, da se jim bodo določevale plače na podlagi Indeksa. Predsednik Roglič je ob 10^0. zvečer zaključil nad vse dobro uspeli shod. Občinstvo je izvajanja govornikov z zanimanjem poslušalo in jim ob sklepu burno ploskalo.
Akcija Stoiana ProtKa.
PROGLAS na člane radikalne stranke za revizijo
USTAVE.
c-,	sept. (Izv.) »Beo-
fausisi dnevnika prinaša nastopno SfGrmaeijo pod naslovom .-Akcija Stojana Proriča«: Po demokratski Stanki prihajajo radikalci na vrsto.
Protič se je odločil za ener-jncno delovanje. Njegov cilj je, ka~ rH^eni pravijo, razkol stranke, ali'pa ^Scenje radikalskih vrst, kakor pravi' sam. Danes, ko nastopajo proti celo oni. ki so jo vsilili s-silo «adodni skupščini in državi, je^aKei-;
Ljubo Davidovičem na čelu stvorili skupino, se more toliko bolj izvajati ža revizijo ustave rachkalska stranka, ker jo le sila veže na ustavo. Ker nihče ne more biti v dvomu, da mora priti zaradi stališča Davidoviča in tovarišev do krize, se splošno govori, da namerava Stojan Protič 15. ok-:tobra izdati v tem smislu proglas nk člane radikalske stranke. Najbrže bo Protič izrabil odsotnost ministr-;skega predsednika Pašiča in dal svoj
Ja «+~r Al ;	^	preoseamsa	rasi	ca in aal svoj
Z v0jana Protlča PopolnoAa-tf***«''proglas tiskati še pred njegovim pii-»te-J I So se hidi najzagrize- ‘	^	‘
državniki v demokratski stran-** odločili za revizijo ustave in so z
hodom. Računa, da bo na ta način imela njegova akcija več uspeha.
Sela zakonodajnega odbora.
^VOLITEV PODODBOROV. - RAZPRAVA O NAČRTU ZAKONA
«lede neposrednih davkov in službene pragmatike za
državne nameščence.
Izrekla za izvolitev tega pododbora,
i. Beograd, 16. sept. (Izv.) Danes poldne ob desetih se je vršila ple-jgrna seja zakonodajnega odbora. ** dnevnem redu je bilo vprašanje, *** naj zakonodajni odbor razpravlja
*Qkonskem načrtu glede neposred-davkov. O tem so govorili poduči Lazič, Sušnik in dr. Pavle Cu-vpvlč, in sicer v tem smislu, da za-g^hodajm odbor ni kompetenten o S® razpravljati. V istem smislu se je tudi poslanec Divac. Finančni Raster dr. Kumanudi je obširno go-o nujnosti tega zakona in pou-hf^Jak da je sprejetje tega zakona pohodno potrebno. Zahteval je, naj j. 2 njim bavi zakonodajni odbor, podtajnik dr. Svetoslav Po-je poudarjal, da je zakonodajni £wor pristojen, da razpravlja in u-ta zakon. Pravtako je govoril ja)1 Poslanec Kurbegovič, ki je izvajaj. Qa ie v smislu člena 133 ustave jj*°tiodajni odbor kompetenten raz-^Vljati o tem vprašanju. Zahteval uato, naj se takoj Izvoli pododbor, ijPhj se začne nemudoma baviti s i®? Zakonskim načrtom. Poslanec je bil za to, da se izvoli pod-ki bo poročal o svojem delu j^dnu zaknodajnega odbora, in je Weval> da se šele potem govori o ju j! naj se ta zakon reši v okvirja .^konodajnega odbora. Predsed-j^.nato dal na glasovanje, ali naj •>^_~Vob ta pododbor. .Večina se je
kakor tudi za to, da se izvoli 13 članov. Po petminutnem odmoru je bila prečitana nastopna lista članov tega pododbora: od demokratov poslanci dr. Veljkovič, dr. Križman in dr. Se-čerov, od radikalcev poslanci Tajšič, Perič in Radonič, od jugoslovanskega kluba poslanca dr. Dulibič in dr. Gosar, od socijalistov poslanec Di* vac, od samostojne kmetske stranke poslanec Rajar, od zemljoradnikov pa poslanca Radič in Stajič. — Sledila je volitev novega podpredsednika, ker je dr. Svetoslav Popovič podal ostavko radi svojega vstopa v državni svet Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Jovan Magov-čevič. Izvoljenemu pododboru ni bil doiočen rok za njegovo poslovanje. -*• Po seji zakonodajnega odbora se ■je konstituiral pododbor, ki je izvo-hl za svojega predsednika dr. Vojo Veljkoviča, za podpredsednika Ra-doniča in tajnika Kurbegoviča. Konstituiral se je tudi pododbor za po-svetovanje o službeni pragmatiki za drž. nameščence in Je bii izvoljen za predsednika poslanec dr. Gjuričič, za podpredsednika Kurbegovič in za tajnika Reisner. Ta pododbor se sestane dne 5. oktobra in Je bil določen rok do 10. oktobra, ko naj poda plenarni Seji zakonodajnega odbora svoje poročilo.
Zagrebški demonstranti pred sodiščem.
Zagreb, 16. sept (Izv.) Danes dopoldne ob enajstih je bila proglašena razsodba nad Josipom Šipuši-čem in Milivojem Sokolovičem, ki sta bila obtožena, da sta ponoči dne 14. junija t. 1. na Jelačičevem trgu v Zagrebu streljala z revolverjem na skupino ljudi in pri tem usmrtila Rudolfa Rožiča, s čimer sta zakrivila zločin javnega nasilstva. Razsodbo je prečital predsednik sodišča dr.. Vais. Milivoj Sokolovič je bil obsojen na pet let težke ječe ter na povračilo stroškov za pogreb pokojnega Rožiča v znesku 5000 dinarjev in stroškov svojega zastopnika v znesku 2000 dinarjev. Josip Šipušič je bil oproščen Zastopnik Milivoja So-koloviča je vložil proti obsodbi svojega klijema ničnostno pritožbo In priziv. Državni pravdnik pa je vložil ničnostno pritožbo radi oprostitve Sipušiča, glede Sokoloviča pa si je pridržal rok treh dni za pomislek. Sodna dvorana je bila nabito polna občinstva.	-	•
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 16. sept. (Izv.) Notranji minister Timotijevič je kot zastopnik ministrskega predsednika Pašiča sklical brzojavno vse odsotne ministre za torek v Beograd na sejo ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o važnih vprašanjih v prvi vrsti
o	pobijanju draginje.
NEUKAZNI POSTNI NAMEŠČENCI PRI MINISTRU.
Beograd, 16. sep. (Izv.) Včeraj ob 10 .prišla k ministru za pošte in brzojav cLr. Miladinoviču deputacija neukaznega osebja njegovega resorta. Zahtevali so zboljšanje gmotnega položaja tega osebja v smislu spomenice, ki so jo že prej predložili ministru. Po daljši konferenci je deputacija odšla od ministra.
MADŽARI PRIPRAVLJAJO NAPAD NA JUGOSLAVIJO.
Beograd, 16. sept. (Izv.) »Tribuni« javljajo iz Subotice: Na podlagi zanesljivih poročil se zatrjuje, da pripravljajo Madžari nov napad na jugoslovansko mejo. V nekaterih obmejnih krajih se zbirajo madžarske čete.
»BEOGRAJSKI DNEVNIK« V ROKAH KOMUNISTOV.
BeogTad, 16. sept. (Izv.) Neodvisni politični list »Beograd ski Dnevnik, ki ga je doslej izdajal g. Paranos, je z današnjim dnem menjal uredništvo in lastnika. Odslej Je lastnik lista g. Milorad Barajevič. List bodo odslej urejevali sledeči gospodje: Triša Kaclerovič, Moša Pijade, Milorad Barajevič in Rajko Jovanovič, vsi komunistk
POVIŠEK, ŽELEZNIŠKIH TAKE V AV-STRIJL
Dunaj, 16. septembra, (izv.) Kakor dežna vajo Usti, se bodo v Avstriji v kratkem zopet povišali železniški tarifi. S 1. oktobrom stopijo v veljavo nove tovorne prevoznine, z 8. oktobrom pa novi tarifi za osebni promet
Sološna mobilizacija v Bolgariji I
“°LGarsKI CETASI vpadajo na ozemlje južne srbue.
ha* Jf1?gratk 16. sept. (Izv.) »Trlbti-**	iz.	Pariza:	Z	več	strani
5>]o§
^»o$n?avav<*a ie Bolgarija odredila
**IIh ®pbflIzacijo povodom zad-hlobmSkov v Mak Aziji. Vest o ^adnn *Cyi bolgarske vojske se
-	ne	potrjuje,
k	16-	sePt- (izvO Semkaj
a VesL da so bolgarske če-^ trak« u. zaeele spadati vzdolž e Tie‘ ^^rski četaši Prebivalstvo. Bol-tudi na ozemlje južne
London, 16. sept. (Izv.) Beograjski dopisnik lista »Morning-Post« poroča, da presojajo parlamentarni krogi v Beogradu, novonastali položaj v Mali Aziji zelo resno. Doznava se, da se bo kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev upr% povratku Turkov v Evropo.
Sofija, 16. sept. (Izv.) Bolgarska brzojavna agencija je s pristojne strani pooblaščena dementirati iz grškega vira prihajajoče vesti, da Bolgari zbirajo čete ob trakfjskl fronti.
V	PAŠIC	y PRAGL
i?*	16-	sept- ^lzv->	>politi-
iz	Marjanskih	Lažen:
Jttftdacdoik Pašič	odpotu-
je danes v Prago, kjer se bo mudil en dan. V ponedeljek se odpelje v Pariz, kamor dospe v sreda
Bonna poroti la.
Curiii, 16. septembra. Devize: Berlin
0-365, Newyork 535-25, London 23.68, Pariz 40.75, Milan 22.45, Praga 17.45, Budimpešta 0.21, Zagreb 1.90, Varšava 0.08, Dunaj 0JM75, avstrijske krone 0.00875.
Berlin, 16. septembra. (Izv.) Devize: Dunaj 2.03, Budimpešta 59.92, Milan 6317.05, Praga 4744.05, Pariz 11-285.86, London 6546.80, NeWyork 1485.64, Curth 27.865.10.
Dunaj, 16. septembra. (Tečaji v klirin-guj Devize: Zagreb 268.65—268.75, Berlin 51.85—52.15, Budimpešta 31^5—32.125, London 330.700—331.000, Newyork 74.625— 74.775, Pariz 5694r-o706, Praga 2547—2563, Cnrih 13487—13515- Valute: ameriški dolarji 74300—74500, bolgarski levi 403—«17, nemške marke 52—53, angleški funti 329900 —330900, francoski franki 5595—5675, Italijanske lire 3102—3116, romunski leji 429— 431, švicarski franki 13850—13950, češkoslovaške krone 2440—2450, madžarske krone 31.70—313)0.
Beograd, 16. septembra. (Srednji tečaji.) Devize: Dunaj 0.095, Berlin 5, Budimpešta 3, Bukarešta 47.50, Milan 312, London 327, Pariz 560, Praga 240.
Zagreb, 16 septembra Borza danes ni pestovala,
Slovenska rektiflkaciia.
Zagrebški kongres bo brez dvoma v zgodovnu našega političnega tvoril prvo smotrena in pozitivno postojanko.
Danes ne moremo dogledati vseh posledic in ne zazreti jasnega rezultata lega v resnici narodnega sestanka vseh dobromislečih Jugoslovanov. Po učinkih sodeč, ki jih ima zagrebški kongres o naši strankarski polemiki, pa ie daoei lahko s sigurnostjo vemo, da se je zgodilo nekaj važnega.
V splošnem lahko z veseljem zabeležimo, da so vse stranke enodašno prP znale vrednost in pomembnost zagrebškega kongresa. S te strani bi torej bOe upravičene najlepše nade, da se bo prt nas vendarle že enkrat pričelo priznavati pozitivno delo in s priznavanjem vrednosti takega dela širila tudi v vseh plasteh ljudstva zavest socijalne skupnosti in spoštovanja človeškega sožitja.
Zalibog ne moremo uveljaviti te uvodne konstatacije dobromiselnodtt edinole pri tisti naši skupinici polittkov, za katero smelo rečemo, da je sokrivm vseh grehov in vse razdrtije ter socijalne zastrupljenosti v našem življenju, -f v mislih imamo namreč skupinico naših bivših in aktivnih »slovenskih« ministrov iz JDS, ministrov, ki stoje v Beogradu v resnici samo po milosti'podrep-niškega režima in ki nimajo pravzaprav niti enega širokega narodnega mandata.
Kako daleč se tzpozabija besna zagrizenost takega vprašajmlnistra, nam razodeva neverjetna in skrajno nelojalna polemika, ki jo vodi g. dr, Vekoslav Kukovec v mariborskem »Taboru*.
Na izbruhe, ki smo jih čitaU v ljubljanskem mladinskem glasilu, se ne bomo ozirali, s«/ vemo, da režim dobro plačuje svoje časnikarske bombardirje in te-it v svojih sredstvih niso izbirčni. Pač pa ne moremo Ut ne smemo prezreti izjav, ki jih podpisuje bivši minister. Odločno moramo protestirati kot vestni boriteltt za izboljšanje družabnega sožitja proti izvajanjem, ki si jih je upal v »Taboru* z ozirom na zagrebški kongres napisati g. ex-miidster Kukovec. Ta politik si je povspel do neverjetne izjave, da bi bilo treba zahtevati eventualno glede razdelitve Slovenije celo rekttftkactjo meje za štajersko oblast, ki naj it segala do Save. Sinočrd »Slovenski Narod* je to neverjetno drznost označil t besedo delirij. Popolnoma se strinjamo in podpisujemo.
Nekdo, ki ne sme upati, da ga bodo sploh še kdaj poslali slovenski voliU v kako zakonodajno telo, si drzne danes z diktatorsko maniro krojiti naša sto-venska tla in govoriti o Štajercih in Kranjcih kot o dveh državnih narodih — to je v resnici blaznost. Do sedaj smo mislili, da je g. Kukovec res samo blago-srčen in naiven igračnik v politiki, $ svojimi izvajanji v mariborskem »Taboru* se nam pa kaže za duševnega bolnika..
Enb .doprp;$tYan pa ima ctfa ta stvar. Postalo nam je namreč< očito, da H klika, ki je uganjala pri nas vso mogočo korupcijo, v resnici sama v sebi že par polnoma razpadla. Dejstvo, da je zdivjal dobrohotni g. Kukovec, nas prepet čuje, da se pošteni ljudje otresajo zadnje nesnage.
Mesto rektifikacije med štajersko in kranjsko mejo bo pa g. Kukovec prt prihodnjih volitvah seveda doživel slovensko rektitikacijo med Možnostjo tU zdravjem.	.	.
V to pomagaj Bog in sreča junaška! ' It lč
Turški pokoli! v Smirni.
TRI ČETRTINE MESTA VPEPELJENEGA. — TRISTOT1SOC LJUDI BREZ STREHE. — OBUPNI POLOŽAJ GRŠKIH BEGUNCEV. — VSI KONZULATI EVROPSKIH DRŽAV SO ZGORELL
Pariz, 16. sept. (Izv.) Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Smirne, so baje tri četrtine mesta vpepeljene in je več kot tristo tisoč ljudi brez strehe. Požar polagoma ugaša. Ameriški, grški in ostali evropski deli mesta so popolnoma porušeni, škodo cenijo na dvesto milijonov dolarjev, od katerega zneska odpade na ameriško last približno 6 odstotkov. — Presoditi človeške Žrtve je bilo do sedaj nemogoče. Mtiogo ubežnikov je težko poškodovanih.
London, 16. sept. (Izv.) Poročevalec Reuterjevega urada javlja iz Malte od 15. L m.: Moral sem zapustiti Smirno na krovu angleškega bol-
niškega parnika. Ko smo odpluli,.so Turki naprej plenili in morili. Po (cestah v Smirni leže kupi trupelj. Dve vasi v okolici Smirne sta v plamena. Angleži so umeknili iz mesta vse J>a-trole In straže. Več angleških hiš «t» turški častniki zasedli. Pri mojem h4~ hodu Je bilo v luki približno tisoč *r-' ških beguncev, ki niso imeli niti živil niti vode. Angleški ugled je zelo jMc del.	-	••••>
London, 16. sept. (Izv.) Anglefeta generalni konzul v Smirni je spor^H da so zgoreli vsi konzulati, razen belgijskega, norveškega in datisk«* ki so precej oddaljeni od sredltGit mesta.	_
Turški pogoji za premirje z Grki.
Angora, 16. sept. (Izv.) Kakor se sporoča s pristojne strani, je turški narodni komite pripravljen, skleniti premirje 2 Grčijo pod nastopnimi pogoji: 1. izpraznitev vsega po sovražnikih zasedenega ozemlja In brezpogojna izročitev celokupnega vojnega materijala in živil. 2. priznanje
neomejne suverenosti Turčije vpi/i Malo Azijo in Trakijo ter opustitev vsakršnih stremljenj po tem ozemlju. 3. povračilo vojne škode, katero so sovražniki povzročili turškemu narodu. 4. izročitev vseh oseb, ki st med invazijo izvrševale krutosti.
Nova izzivanja fašistov na Reki.
SPOPADI NA MEJI PRI KASTAVU. — FAŠISTI ZA IZVEDBO RA-PALLSKEGA DOGOVORA
Kraljeviča, 16. sept. (Izv.) Iz zanesljivega vira se doznava, da besne fašisti radi pasivne resistence prebivalstva povodom praznika dne 12. septembra, ker so uvideli, da je vsled njihovega poloma prebivalsvu zrastel pogum Predvčerajšnjim so priredili tajno sejo, v kateri so sklenili, da zopet izzovejo obmejne konflikte z našimi stražami, da zvrnejo potem vso krivdo na Jugoslavijo in na reške begunce. Res je prišlo že predvčerajšnjim do spopadov na meji pri Ka-stvu. Fašisti so izzivali našo obmejno stražo, katera jih je potem pretepla. Da se maščujejo, so se pripeljali nato trije oklopni avtomobili s fašisti in karabinjerji. Streljanje je trajalo vso noč. Fašisti so imeli v avtomobilih strojnice, katerih karabinjerji gotovo niso zaplenili
Kraljeviča, 16. sept. (Izv.) ProŠU ponedeljek je imela reška sekcija te~ šistovske stranke sejo, katere se ie udeležil tudi italijanski poslanik. Na tej seji je bila sprejeta resolucija,-Pravi, da bo delala fašistov** stranka z vsemi sredstvi na to, da $e izvede rapallski dogovor, in poživlja Italijansko vlado, naj izroči to zadevo nemudoma parlamentu v pretres, dočim bo fašistovska stranka uvedla splošno nacionalistično akcijo. Dalje se vlada pozivlje, naj da Reki gospodarskih in finančnih sredstev, da se bo mesto rešilo iz sedanjega bednega položaja. »Vedeta d’ italia« komentira ta sklep fašistovske stranke, prV£ertler se sklicuje na Mussolinija in D’Annunzija, da bi dokazala, kako neupravičen je ta sklep.
Narodu!
Pred desetimi leti je nagloma od-iT ve^nost naš pesnik Anton Aškerc. Ob pogrebu njegovih zemeljskih ostankov je ves naš narod! na dotlej najsijajnejši način Iz-razu, da se zaveda, koga je izgubil. Anton Aškerc je bil najdoslednejšl In najpogumnejši bojevnik za duševno svobodo, za resnico in pravico. Kot ustanovitelj slovenske moderne pojdite je spesnil balade in romance, »ki so po svoji vsebini in obliki vrhu-'nec naše epske umetnosti Bil je prvi slovenski poet« ki je zajemal globoko ne le iz zgodovine našega naroda. nego je črpal iz povestnice sko-ro vseh svetovnih narodov. Nihče ni razširil obzorja slovenske poezije teko mogočno kakor Anton Aškerc. Blkje prvi poet našega delavca in našega kmeta, njunih borb. trpljenja In .triumfov; bil je poet naših narodnih,-.. sočijalnih in verskih mučenikov in Junakov, iz kojih žrtev in krvi sta nam-zrastli svoboda In ujedinjenje; bližje poet-filozof naših dvomov In Junakov, iz kojih žrtev in krvi sta nam zrastli svoboda in ujedinjenje; bil je poet-filozof naših dvomov in hrepenenj, naše ljubezni in nade, na-8e mfiuie in osvete. Kakor slavec je nrnel zažostoleti o sladkih čustvih ljubeče mladenke, kakor z bičem In škorpijonom je znal usekati, kakor vih^j* zagrmeti Bil je velik pesnik
▼ vfakein oziru, velik kot Slovenec, kot^Jngoslovan, kot Slovan, kot člo-ve^borec-mislec.
Rusi, Švedi Cehi Jugoslovenl so predajali Aškerčeve pesnitve; tudi
▼ nemških prevodih so izšle njegove balade In romance. In še izidejo.
Urit. epik, dramatik, esejist, kritik, prednik, potopisec, prevajalec In odličen novinar Je Ml Anton Aškerc. Obqoata.je slovenski Jezik z novimi nargdnimi lzrazi ia oblikami oboga-
-wr
tn slovensko poezijo z novimi idejami In pesniškimi formami obogatil slovensko slovstvo notranje in zunanje, navzgor in na šir kakor nihče pred njim in za njim. Štirinajst knjig je podaril narodu, od rojstva nesrečen in beden, a do svoje prezgodnje smrti neomahljivo plodovit, energično vzpodbujevalen in sredi najtemnejšega narodovega robstva brez pre-stanka junaško odkritosrčen in bojevit Kot prorok Je napovedoval brez oddihljaja, da se nam bliža dan osvobojen ja, da že vzhaja solnce Jugoslavije. Dočakal ni te sreče, ki je neomajno veroval vanjo in ki jo je utrjeval v dušah svojih rojakov....
Strašna vihra svetovne vojne je bQa hkratu smrtni boj prepotentnega Germanstva. V tej vihri smo malone pozabili tega glasnika svoje svobode.
Ob desetletnici Aškerčeve smrti pa se je svobodni naš narod spomnil svoje dolžnosti. Sklenil je postaviti velikemu jugoslovanskemu bardu v Ljubljani dostojen spomenik; iz hvaležnosti slavnemu pokojniku in v vzpodbudo miadlni ter zanamcem.
Vso jugoslovansko javnost poživljamo, da zbira prispevke, prireja koncerte, slavnosti dramatske predstave in veselice v korist Anton Aškerčevemu spomeniku! Počastimo ga, saj počastimo s tem sebe, počastimo misli In čustva, Ideje In ideale, za katere je včlikl pokojnik živel, deloval trpel In umrl.
Denarni prispevki naj se pošiljajo na naslov blagajnika dr. Vekoslava Kisovca, ravnatelja Slavenske banke v LjublJanL
V Ljubljani 15. septembra 1922,
ODBOR ZA AŠKERCEV SPOMENIK V LJUBLJANI
Prot Bračun;
rifi!,.- v '
<•*> • '
>1^------
• .v
~d '	_	.
©ghjene črke, Žarne ffitsTl, proro-Ske^esede: »mene — tekel — fares« iriše^bajeslovna svetopisemska roka na Sfve. stene kraljeve palače v Ba-jpiHofrUi .da izgine od strahu zadnja kaplfa krvi iz lic bahaškega, nenravne:^- samodržca »Baltazarja« in pri-hrupne družbe. Iste besede Je p&al-v nedeljo kongres javnih delavcev,,današnjemu režimu, posebno pa šfef,,gotovemu, do zadnjega časa vseSf^očnemu delu demokratske stranke. Vstali so v prostrani dyo-ranfriMusic-Halle dalekovldnl Danijeli Ste vseh treh plemen jugoslovanske %Žave ter tolmačili proroške besede oholim demokratskim mo-gočnfežem.
»Mene* **- S e š t e 1 Je narod brez-Brojtfe krivice, nasilstva, korupcijo, kovJfifstva, laži in nepoštenosti ter naš<Sj da, je mera do vrha polna.
»Tekel« “-Stehtal je dobro, na Icatefega se sklicujete, ter vse gorje, bedo* trpljenje, nestrpnost, maščevalnost, samovoljnost, preganjanja in našel vaše zasluge lažje ko perone, v	1	‘
il^res« —- Razdeljena naj bo tffejvaša stranka, razdejana vaša oMast, pokopano vaše tiranstvo!
Ja, .strašna, a — pravična in zasmfena sodba!
repadeni zrejo brezkrvnih Hc nestj&ni oblastneži in njih lizunski
Po kongresu.
A glej! Gorje! Prizor straSan!
Iz stene roka gre na dan in piše, piše na zidine ognjene črke ter — izgine.
(Janko Leban.)
podrepniki na veličastno zborovanje, kakor smrtna obsodba donijo oholemu tropu na ušesa zlokobne besede jugoslovanskih prorokov, strahopetno jecljajo mrzlične ustnice zmedene besede.
Bojazen, prepadenost, onemogla Jeza odseva iz obupnega krika demokratskih glasil. Strup in žveplo, znana vsakdanja sredstva brezvestne klike, se razliva na blagovestnike, ki nam oznanjajo bratstvo, slobodo, pravico. Toda neomajno stoje vrli borci v boju za vzore, ki so si jih začrtali v Zagrebu, trdno kljubujejo močnemu navalu svojih in naših protlvnikov. Razbiti se mora trhla koalicija, ki dnevno veča razdor in tira v prepad državo, odstraniti se mora korupcija in izkoriščanje, poraziti se morajo škodljivci, ki se zajedajo v živo narodovo telo, in demagogi, ki mu prizadevajo odprte rane! Iz gnilobe pa naj vzklije novo lepše življenje! Iz vesoljnega potopa brezmejnega sovraštva prihaja k nam Iz Zagreba snežnobel golobček in
»V rdečem kljunu zeleni mn oljkova mladika.«
Z neukrotnim veseljem, z nepopisno radostjo sprejema narod zeleno vejico Zagrebškega kongresa kot »poroštvo sprave in miru«. Vi pa, blagovestniki naši, hodite brez strahu naprej po začrtani poti, do-
kler ne dosežete vzvišenega namena mogočne, pravične, zadovoljne in srečne Jugoslavije! Ne z mečem in strupom, ne z batinami in silo, temveč z bratsko ljubeznijo in prijateljsko velikodušnostjo, z železno energijo in vztrajno, nesebično požrtvo-
valnostjo boste premagali ovire in prišli na cilj. Ne odbijajte, ljudi, ki so dobre volje, ne zavračajte, onih, ki prihajajo k vam z odprtim srcem in čistimi nameni! Zaupamo vam, verujemo v vas in vaš apostolski poklic! Ne varajte naših nad! +
Razmere pri obrtnem nadzorniStvu.
Poslednje dni smo izvedeli, da je bil pri tej državni ustanovi odpuščen pomočnik obrtnega nadzomištva g. Mihevc. Ta vest nam daje povod, da opozorimo zainteresirane kroge — tako delojemalce kakor delodajalce — na mahinacije nesposobnega obrtnega nadzornika. Podatke, ki jih objavljamo smo dobili od kompetentnega mesta, ki gleda na vso stvar objektivno in ni zainteresirano na osebah. Gre edino za načelno poštenost in žigosanje nevzdržljivih razmer.
Ko je prišel sedanji obrtni nadzornik na svoje sed. mesto, je bila njegova skrb, da je izrinil iz svoje službe gospo Katauer. Njegove na-tavitve pri obrtnem nadzomištvu se menda ni veselil nobeden drugi kot njegovi bivši kolegi, profesorji na obrtni šoli, ki so se iznebili sitnega kolega. Tudi ministrstvo za socijalno politiko je kmalu uvidelo napako, ki jo je napravilo s to nastavitvijo, ker pritožbe so se z vsakim dnem množile. Nezadovoljni so bili delavci, nezadovoljni industrijalci in obrtniki, nezadovoljne tudi državne oblasti, ki so imele z njim posla. Prve je do skrajnosti preziral, druge trpinčil z neizvedljivimi odredbami, tretje pa ozlovoljal s tako nerodnim poslovanjem, da je prišlo obrtno nadzorni-štvo povsod ob ves kredit. Naj navedemo za vsako skupino samo po en primer: večji skupini delavcev je odjedel s svojim odlokom zakonito zagotovljeni 14dnevni odpovedni rok in ga nodomestil z enodnevnim, dasi tega niti podjetnik sam ni zahteval; večjemu podjetu je predpisal, da mora postaviti v ledenico peč, da ne bo delavstvo zmrzovalo; obrtnim oblastem pa je otežaval njihovo delo s tem, da je vedno odlagal komisio-nelne preglede. Seveda je tako poslovanje končno prisililo ministrstvo
za socijalno skrb, da je g. nadzornika upokojilo.
To pa možu seveda ni bilo po volji in ker ni mogel ničesar drugega je z očrnjenjem spravil na cesto' še oba ostala uslužbenca obrtnega nadzomištva in sicer kiparja gosp. Bemekarja in gosp. Mihevca. Svoje-časno je tako poverjeništvo kakor tudi ministrstvo uvidelo, da se podpira slovenska umetnost in čeprav je bilo morda mesto za g. kiparja si-nekura, se da to brez nadaljnega opravičiti z materijalno bedo, v kateri morajo živeti naši umetniki. Da bi lažje izdelal neke umotvore — med drugim tudi kip našega kralja — je priznalo ministrstvo g. Bernekarju šestmesečni dopust, toda z intrigami in čudnimi poročili na g. Gregor Žerjava se je doseglo, da je bil g. Bern-ekar tekom zakonito dovoljenega dopusta kratkomalo odpuščen.
Toda to ni bilo dovolj. Zopet so romala »poročila« v Beograd in tir. Žerjav je odpustil tudi g. Mihevca iz državne službe. Ne bomo tukaj govorili o sposobnosti ali nesposobnosti g. Mihevca za svoje mesto, pribiti hočemo le, da se pri nas odpuščajo državni nameščenci na zahrbtna »poročila«!
Toda to še ni vse. Dasi je bil namreč obrtni nadzornik upokojen že pred meseci, opravlja vetjdar še danes službo obrtnega nadzornika. S kako pravico? Ali ne velja zanjga ravnotako kraljevi ukaz, kakor za druge? Ali naj verujemo besedam, ki pravijo, da odloča o izstopu iz djr-žavne službe le beseda g. nadzornika in ne kraljev podpis? Vsi zainteresirani krogi nujno žele razčiščenja v tej aferi.	V1	• .
Naj za danes zadosuje to. Če ne bo pomagalo, bomo prišli z drugimi stvarmi.	::.	.
Politične vesti
Afere.
»Slobodna Tribuna«’ je objavila: Afera g. Praprotnika, ravnatelja Sla-, venske banke, zopet prihaja na dnevni red cronique scandalense. Zagrebški »Pokret« je pričel prinašati serijo člankov, v katerih dokazuje njegove »finančne operacije« z nacionalizacijo trboveljskih rudnikov, kjer so bili domači delničarji oškodovani na račun tujcev za ogromno vsoto preko 50 milijonov kron.. Ker je na eni strani v to umazano afero vpleteno tudi vodstvo slovenske »idejne« demokratske stranke, a na drugi strani preganja aferaše vodstvo hr-vatske demokratske stranke, bo do-šlo v krilu gg. demokratov na vsak način do interesantnih prizorov, kadar bo popolnoma odgrnjen zastor in njihovega pozorišča. Tako n, pr. ču-jemo, da gosp. Praprotnik zapušča »Slavensko banko«, a na njegovo mesto pride že zopet — g* grof Lu-bienski. Ta aranžma postaja za one, ki so samo malo poučeni, že preveč pikanten.
Uradniki In mladini.
»Na naše mukotrpno vprašanje glede skorajšnje rešitve takozvanega »uradnega vprašanja« smo dobili od
narodnega poslanca g. dr. Kukovca —zafrkacijo. Imeli smo že priliko spoznati, da se v Beogradu obravnavajo naše zadeve brez prave resnosti. Odgovorne so za to stranke, ki so v vladi ali na vladi. Naloga opozicije je, da drega in kritizira. .Na vladni večini pa je, da izpolni upravičene zahteve ljudskih slojev, da pripravi zakone ter jih uveljavi. Med najnujnejšimi je naša stvar. Kakor pa se jo obravnava, je že naravnost frivolno in nečastno. Ze dve leti nas vladne stranke — vodijo za nos — pardon zagotavljajo svoje »naklonjenosti« in. svojih »simpatij«, kar je še kakpr samo platonska ljubezen.. Samo dvoje je mogoče: ah nimajo resne volje, ali pa so brez vpliva in moči. Morda se druži oboje — kakor nam dokazuje dr. Kukovčev odgovor, ki si za neuspeh izposoja dobrodošel izgovor — zagrebški kongres. Odgovor je vreden cinika. Da bi zadel dr. Ravniharja, pa se norčuje-iz nas. Res jako drastično,- kakor v svoji zadregi konstatira »Jutro«. To si zapomnimo.« —vTako ne piše samo »Jugoslavija«, ampak tudi »Slov. Narod« iz katerega povzemamo zgo-rajšnjo notico. Sicer je lepo, da je tudi »Slov. Narod« prišel do prepri-
čanja, da so vladne stranke »vodil*
za nos« javne nameščence.
Zavist.
Svinčeno »Jutro« se spodtika nad shodi narodno sbcijalistlčne stranke. Zavist! Verujemo, da je mladinskim veličinam hudo, ko drugi nastopajo med ljudstvom, dočim »Morgenstern-, . ovci« nikamor ne upajo. Zadovoljiti se morajo s konventikeljni po ošta-rij ah in kavarnah in s Strupenim zmerjanjem po podkupljenem časopisju. če »Morgenstemovci« mislijo, da bodo boljše opravili, če oni nastopijo med javnimi nameščenci, prosto jim! V Ljubljani naj skliče na primer g. dr. Vekoslav Kukovec shod javnih nameščencev in naj obrazloži svoje nazore in uspehe na korist nameščencev. Gospod Vekoslav naj bo prepričan, da bo sprejet z »burnim odobravanjem«! Torej le korajžo!
Kaj bi kazali svojo brihtnost samo po svinčenem »Jutru«. Med ljudstvo gospodje, med ljudstvo! Tam se bomo lahko še vse drugače pogovorili kot v cajtengah!
»Morgenstern".
Poslovnim in političnim sotrudni-kom »Morgenstema« na Miklošičevi cesti v Ljubljani se bližajo težki dnevi. Sotrudnike. »Jutra« zasleduje sodišče radi čudnih manipulacij z milijoni pri Jadranski banki in javnost dobiva vpogled, kako so se izvršile razne socijalizacije, jutralizacije in podobne stvari. »Morgenstern« je v zadregi, v taki zadregi, kot še nikdar za časa svojega vshajanja. Oprati se ne more, zato zavija in išče na vse načine izhoda iz svoje zagate. Oni dan Se je spomnil to-le: Eden je u-kradel žemljo. Hajdi po njem. Napisal je dolgo storijo in h koncu pristavil, glejte lumpe, o teh se molči, a nas -še zmerja. »Jutro« si je mislilo, če je nekdo ukradel žemljo, zakaj bi mi ne smeli milijonov. Ljudje so se smejali, ko so slišali to jutrovsko storijo. Ta dokaz nedolžnosti se je »Jutru« ponesrečil. Sedaj prihaja z novimi dokazi svoje nedolžnosti. »Jugoslavija« ni »Jugoslavija«, ampak »Bankoslavija«. In zakaj? Zato, ker se tiska v tiskarni, ki jo je kupila »Jadranska banka« in zato, ker plačuje račune za tisk, kot vsak drugi odjemalec. Zopet se ljudje smejejo, ker. je vendarle drugače, če eden tiska list in ga plačuje na način, kot je pri pošteni žumalistiki v navadi, kot pa da tiska svoj »Morgenstern« v jutralizirani Bambergovi tiskarni z izdatno podporo poslovnih sotrudni-kov. »Morgenstern« naj zato le raje previdno molči o »Bankoslaviji« in se naj loti brez izbegovanja stvari same, to je očitkov glede dviganja milijonov pri Jadranski, nacionalizacij itd., itd. Kaj bi hodili okoli sklede, kot mačka okoli vrele kaše.
Gospodarstvo
Vin. ravnatelj Puklavec:
Vinska razstava v Mariboru.
Kakor se je že poročalo, so se pri kortiisijonelni preskušnji in oceni vin na vinski razstavi mariborske pokrajinske razstave od 8. do 17. sept. t. L vsa vina razvrstila v pet kate- . gorij in sicer: 1. v navadna namizna vina; 2. v boljša namizna vina; 3. v lažja, za buteljke sposobna vina; 4. V boljša buteljska vina,: in 5. v vinske specijalitete. •
Preskušnje vin posameznih kategorij so Imele sledeči reztiltat: Pri vinih prve kategorije .{naVadna na-
Glonar
»I&tituto per 1’ Europa Orientale In Roma«, ki se je osnoval lansko leto, je poleg ^vojega mesečnika »L’ Europa Orientale«, ki izhaja sedaj že drugo leto, začel izdajati tudi vrsto monografij, ki obravnavajo predmete iz tega področja. Tako je izšlo v italijanskih prevodih dvoje knjig Dostojevskega (»Kritični članki o ruski Utei^turl« in »Dnevnik pisatelja«), antologija iz Lermontova in prvi zvezek 19lasarykovega dela »Rusije in Evri&žu. Pripravlja se zgodovina Rušim in opis češkoslovaške republike:'Najnovejša publikacija pa je obširen^ is naše države, ki ga je spisal OscS' Randi*)., Lepo opremljena Lepo* opremljena knjiga; v veliki osraČ?ki naredi na prvi pogled ugoden ^tis. Imena krajev so natisnjena v na#iiarodni obliki, tu in tam jim je v ok^paju-pristavljena tudi nemška ali ifSjijahska, imena so natisnjena v našdflS pravopisu, (»Lapčevič« —1 vendar včasih tudi »Ciokorilo«!), sloveni® in srbohrvaški citati so ko-rekt$; To je v italijanski knjigi ne-;;; ..
•)\La Juzoslavla. NapoK. Riccardo Ric-cjardfc IS22, 582 str.
*s'	'	\ .	.	■
- . .V ,v'.
navadna in simpatična novost. Knjiga ima dva dodatka: italijanski prevod krfskega pakta in naše ustave in priložene štiri dobre zemljevide, iz katerih Se Italijani lahko pouče o .obsegu in geografski razdelbi naše države, o nje narodnostih, železnicah in rudah in verskih razmerah. Na pe-tit straneh navaja avtor literaturo, ki jo je porabU pri sestavljanju knjige, in ki obsega tudi slovensko in srbohrvaško od monografij pa do posameznih člankov v političnih listih.
Zalibog izgine ugodni vtis, kakor hitro se nekoliko poglobimo v knjigo samo. Kar na drugi strani odklanja institut odgovornost za politične in gospodarske tendence pisatelja, ki ga v ostalem smatra za kompetentnega. Pisatelj sam, kj na tem polju ni novinec — napisal je >L’ Adriatico. Studio geografico. storico, politico, ki je že 1.1914. doživel drugo izdajo — se v uvodu opravičuje zaradi knjige. Sedaj, ko je končala doba žumalistič-nih polemik, ki so jih izzvala razni konflikti med Italijo in Jugoslavijo, hoče podati Italijanom s to knjigo informativno, kritično in pregledno delo, ki naj služi v prvi vrsti žurnali-stom, parlamentarcem in trgovcem. On hoče podati samo zbirko dejstev, ki si jih potem lahko vsakdo razlaga . po svoje. Jasno tendenco svoje knjige
pa je pokazal na str. 235, kjer pravi: »Eden'nagibov, ki so vodili sestav-ljača te knjige, da je podrobno razložil gospodarski in industrijski pomen Jugoslavije, je v tem, da dokaže resničnost aksijoma, ki se je zadnja tri leta mnogo ponavljal, a ne uveljavil, ker ni bil razumljen, namreč, da se talija in Jugoslavija na gospodarskem in trgovskem polju uzajemno izpopolnjujeta. Absolutna konkurenca obstoja med obema danes samo pri vinu.« In če enkrat desavuira nepri-stranost, izraženo v uvodu, na str. 522: »Ta knjiga tudi nima političnega namena, ampak skuša prej po možnosti koristiti onim, ki politizirajo. Zato lahko pogumno In svobodno govori. Knjiga ne mara biti nikak učen priročnik za plovbo med razmerami obeh narodov na obeh straneh Jadrana. Zadovoljna je z bolj skromno vlogo pomorske karte, koristna onemu, ki se poda preko teh voda, ker opozarja na ožine, plitvine, čeri, svetilnike in tudi na kako morsko mino. Ko bodo na obeh straneh znane slabe in občutne točke, bodo oni, ki se hočejo ogniti občutljivostim, zagrenjenostim in bolečinam, vedeli, kateri argumenti se naj ne podčrtavajo.«
Žalibog velja ta njegov nauk, ki ga daje ob priliki, ko govori o antagonizmu med Italijo in našo državo.
samo nam. Še v večji meri, ko Italp janom, je namreč ta knjiga namenjena nam. In v celi knjigi nam govori z visokega katedra, ubogim učenčkom, strogi učitelj, ki pri teni nekako igraje maha s šibo. Pri tem zapade nehote v grehe in slabosti, ki jih v posebnem odstavku očita na' dolgo in široko naši žurnalistiki. Vse mogoče slabosti je našel na nas in da bi prepričal o njih resničnosti kakega itaijanskega slavofila, prinaša obširne citate iz našega časopisja, vladnega in opozicijonalnega. Mož je pri tem prezrl, da takih poukov ne potrebujemo, ker smo te slabosti že sami spoznali in delamo na to, da se odpravijo. Za prvo poglavje je postavil kratek ekskurz v geografijo in zgodovino, ki pa kaže, da literature, ki jo navaja na koncu knjige, ni porabil. Ali more kar na prvi strani razlagati take predpotopne nazore o selitvi južnih Slovanov na Balkan: človek, ki navaja v porabljeni literaturi pire-čkovo »Zgodovino Srbov« ali Šišiče-vo »Zgodovino Hrvatov«?
Podrobna kritika tako obsežne knjige je nemogoča; zato bo dovolj, če si ogledamo par značilnih'mest, da vidimo, kako stališče zavzema Randi v raznih vprašanjih. O naših, knjižnih jezikih govori n. pr. sledeče (str. 15):	»Knjižna	srbščina	se	je
pod verskim vpUy 6rii V Bizanca raz-, . ; vijala dovoli nebdvisno'vW dotlej, ko ' . je začutila potrebo obogatiti se z be*. sedjem modernega kulturnega življem nja. Tedaj je brez pomiselkov in brez kakih purističnih ozirov prevzela I* bolj razvitih zapadnih jezikov nešteto besed, ki so ji manjkale in jih samo fonetično priličila. Hrvati pa, n** . vezani na moderno kulturo Italije ® Nemčije, in ne tako hitro zadovoljo*» so začeli nemške in italijanske bese* de s pomočjo domačih korenik pr®* vajati. Tako so ustvarili uradno* znanstveno in žurnalistično besedi® trojnega porekla: beneškega, dunftr skega, madžarskega, ki ga bo treb* šele očistiti in preliti. Slovenščina 1* tako prožeta nemške kulture, .da nje knjižni jezik lahko imenuje o®" rastek dunajske in graške nemščine.« Rad bi videl Italijana, ki ob tern za«j njem stavku ne bo razmišljal, ftU potem slovenščina pravzaprav nek* . vrstfe nemščina. Srbohrvaščina in s*o,' venščina je po Randiju ustvarila kajpada! — Avstrija! Vodnik in Pre* . šeren sta mu »qualche modesto P°©* ta« (str. 18).
Naše kraje in mesta označi s sj«“ dečo karakteristiko (str. 25): »Danf* treba reči, da tiči Macedonija, yTJ** gora in polovica Srbije v sredmev -ški temi. da ie Beoarad .velik*
Sim*	^ ie špoznalo riajbolj-
JastVph -V	37 Jakoba Zabavnika,
dranrn cr	Ciri,a Zabavnika, Vo-
reniV.il £ d£kana Josipa Čižeka, Ja-Skr^u Ellžabete Ledinek, Poli-
*en* ^an 8i2 Ignaca Supaniča, Vaj-, Ivana Krena, Plavč; 191 irn3rs“*r zadruge v Mariboru; 146 Kolmana, Rogatec; 157 Mahih j0Vuica» Mala Pristava, Pri vina v* ?e- katej^oi-ije (boljša namiz-tvrrii-	b^a 50 najboljSa: štev. 28
t.	Pugel in Rossmann, Mari-
ta if Filipa Pokrivača, .lastrebci; SL »fpara Oaubeta, Špičnik; 71 Jo-f^Majer, Plavč; 125 Karla Scher-.Um, Maribor; 142 Florjana Gajše-u' ~°*a; 152 Vinar, nadzomištva v Priboru; 172 Velikonedeijske gra-\ln ^ in 188 Kletarske zadru-*' V Mariboru. Pri vinih tretje kate-*£ije (lažja, za buteljke sposobna maj s° se spoznala najboljšim;
taA otara ®ouvier’ Gor. Radgo-
23	Lovro Petovarja, Ivanjkovci; J tvrdke Pugel in Rossmann; 32 »•J*’® Valjaka, Maribor; 40 Franca ^iliiča, Maribor; 53 Frica Zemlji-Ljutomer; 55 dekana Cižeka; 63 S* o5 Gašparja Gaubeta; 66 Uprave srentaski dvor; 89 Janeza Venge-*?»Jarenina; 112 Gjure Valjaka; 116 ^narije-s d. d, Ptuj; 124 Alojzija ^hlckera, Šmarjeta; 126 in 159 Vin. JPteoriL v Mariboru; 140 Florjana J^Jseka; 144 Ivana Gajšeka, Šmarje £r* Jelšah; 147 Antonije Jagodič, *marje pri Jelšah; 178 Adolfa Sta-®ena, Ormož, In 183 Vinkota Stokla-J®’ Sv. Andraž v Hal. Pri vinih če-kategorije (boljša buteljska vi-Jp' so bila najboljša: št. 16 in 20 Zarase »Ljutomerčan* pri Sv. Bol-34 Gjure Valjaka; 41 Franca emljiča; 60 Ivana Drozga, Ranca; 'J Josipa Majer, Plavč; 78 Alojzija f&paniča, Vajgen; 85 Ivana Šerbl-tv^ Vertiče; 87 Josipa Šerbinek, lavč; 92 Mihe Brenčiča, Spuhlja; ,yMn 107 Stajer. hranilnice, uprava > Podlehniku; 115 »Vinarije« v Ptu-123 Alojzija Schicker; 128 in 160 nadzor, v Mariboru; 129 Uprava Racerdvor; 123 In 133 Karla gcherbauma; 124 Elize Artens, rparje pri Jelšah; 139 Florjana Gajška; 167 Roberta Košar ja, Sv. Bol-168 Jožefa Breznika, Kog; u.1 Velikonedeijske graščine; 186 £*etzadruge v Mariboru; 194 Franic‘ Miheliča, Zavrče, in 29 Rudolfa ^rmo^- V peto kategorijo Lv&ske specijaiitete) spadajo, raz-že objavljenih vin še št. 22 Lov-? Petovarja in 151 Vin. nadzornica v Mariboru.	m
ec sb --	~'vv
~ ^ Povišana držama trošarina bencin. Finančni zakon za 1. 1932
S	*923 določa, da se plača za ben-c®‘od 16. avg. dalje ista davščina, r*kor za petrolej, t. j. 400 dinarjev v ebru 0(j vsakih 100 kg.
+ Na Reki se uvedejo lire. Zaupnik italijanske vlade je povabil j. Ske janančnike na konferenco v 2*° v svrho posvetovanja o zame-
2.,^? žigosanih kron in vseh drugih ^včanic, ki krožijo na Reki, za lire, Jkj&ajj se ohligatomo uvedejo na
mi Ognjegasne potrebščine bodo r**onr naredbe finančnega ministr-ki izide prihodnje dni, proste carine.
Monopotska taksa na vžigalice. jej/^oa za vžigalice -'Drava* v Osi-ih. ie plačaia za mesec avgust j. y,000 dinarjev monopolne takse ^Vžigalice,
ib lLProdiii£fri« borza v Novem Sadu ^otirala 5. t m. v dinarjih sledeče 45q pšenica, baška 450, banatska
-	do 455, iz okrožja Velike Kikinde
440, ječmen banatski 390, baški (ponudba) 387.50, oves sremski 330, baški 325, koruza baška 377.50, banatska 370, baška rnoka št. 0 645-650, št. 2 640, št. 6 560—565, otrobi baški (ponudba) 215, fižol 410.
+ Brodarski sindikat naše rečne plovidbe v Beogradu je povišal s 1. septembrom tarifo za potnike za 70%, za blago pa za 40%. To povišanje. je vzbudilo v večini beograjskega tiska veliko ne voljo, ker brodarski sindikat, ki je povišal svojim brodarjem njihove siromašne plače samo za 10%, na ta način direktno dviga draginjo.
Hh Cene sliv. Kakor smo že poročali, je letina za slive izredno ugodna in se je pridelalo zelo veliko tega blaga. Ker se pa suhe slive pred 12. sept. še ne morejo izvažati, cena še ni gotova. V Podrinju, kjer je trgovina s slivami zelo razvita, plačujejo sedaj 800—900 dinarjev za 100 kg, za debelejše vrste pa tudi več.
4- Zabranjen izvoz živil iz Poljske.
Varšavska vlada je odredila, da se ne smejo izvažati glavna živila.
'4- Žetev tobaka bo po poročilih poljedelskega ministrstva tako bogata, da ne bo treba tobaka kupovati drugod. Poročila pravosodnega ministrstva in pa predstaviteijev seljakov v južni Hercegovini, kjer je tobak eden
izmed glavnih proizvodov, pa govore
o	slabi letini.
+ Državni kurzi od 1. do 30. septembra. Glasom razpisa finančnega ministrstva se imajo od 1. do 30. septembra pri plačevanju taks računati tuje vrednote sledeče:	napoleon 320
din., zlata turška lira 360 din., angleški funt 373 din., dolar 82 din., švic. frank 6.72 dm., grška drahma 1.87 din., italijanska lira 3.87 din, nemška marka 0.1 din., češka krona 2.20 din, 100 avstrijskih kron 0.16 din, 100 madž. kron
6	din, 100 romunskih lejev 69 din, 100 bolgarskih levov 51 din, 100 španskih pezet 1300 din, 100 holandskih goldinarjev 3240 din, 100 danskih kron 1807 din. in 100 poljskih mark 1-30 din.
'+ pomanjkanje vagonov v Vojvodini. V Vojvodini vlada veliko pomanjkanje vagonov, vsled česar se že dolgo časa ni moglo odposlati žita v pasivne kraje, kar zopet povzroča tam veliko draginjo. Zato se je obrnila novosadska produktivna borza na prometno ministrstvo, da odpomore temu pomanjkanju, deloma tudi na ta način, da se dovoli za vso kraljevino transport žita tudi na odprtih vagonih,
-f- Izvoz lesa v Italijo. Po italijanskih statističnih podatkih je Jugoslavija izvozila v prvih treh mesecih okrog 75.000 ton lesa.
Dnevne vesti.
— Odsek starinskih delavcev Narodno Socijalne Zveze v Ljubllani priredi v nedeljo 17. septembra 1922 ob 10. uri dop. v veliki dvorani Mestnega doma laven shod s sledečim dnevnim redom: 1. Položaj in zahteve stavblnskega delavstva. 2. Pomen strokovne organizacije. 4 Slučajnosti. Vabimo Vas, da se tega shoda zanesljivo vde-leiiie, ker je skrajni čas, da se tudi stav-binski delavec zaveda pomena organizacije in sl zboljša svoje mizerno stanje. Stavbin-sid delavci! Ce hočete sebi in svojim družinam dobro, vsi na shod. Odbor.
— Našim dopisnikom. Opozarjamo ponovno aaše gg. dopisnike, naj nam ne pošiljajo nepodpisanih dopisov, ker je Skoda denarja za znamke Taki dopisi romajo dosledno v — kož.
— Razpis,. Mestni magistrat 'ljubljanski objavlja: Vsled tozadevnega sklepa občinskega sveta 9e Javno razpisujejo stavbin-ska, tesarska, mizarska Sn vsa druga obrtniška dela in dobave 2a zgradbo 2. mestne uradniške stanovanjske hiše na Pruiah na stavbišču ob mestni Soli. Načrti, proračuni, splošni in podrobni stavbni pogoji so na ogled v mestnem stavbnem uradu, Llngar-jeva ulica št 2 v navadnih uradnih urah od 8. do 14. ure. V ponudbah Je pri vsaki postavki navesti enotne cene za delo z dobavo materijala vred, in na podlagi teh Je izračunati končno vsoto.
Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do 26. septembra 1922 opoldne. Ponudbi le priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil predpisani 5 odstotni vadil. Zakasnele ali nepravilno sestavljene ali nepopolne ponudbe so neveljavne. Z delom bode pričeti takoj po oddaji. In Ima zgradba biti do konca leta pod streho, popolnoma vporab-na pa do meseca novembra 1923. Mestni magistrat ljubljanski, dne 15. septembra 1922.
*— Konec stavke mizarskih pomočnikov, Kakor se nam poroča Je včeraj, v soboto končala stavka mizarskih pomočnikov v Ljubljani, ki je trajala približno šest tednov. Dosegla se Je poravnava v tem smislu, da se mizarskim pomočnikom dovolijo 30 odstotkov poviški dosedanjih mezd. Stavkajoči mizarski pomočniki se v ponde-ijek vrnejo na dela
— Napredni omadinl Centralno tajništvo Jugoslovanske napredne omiadlne iz Slovenije v Ljubljani, zasnovano pred do-
brim pol letom. Je raztegnilo svoj delokrog čez vso Slovenijo in s tem je napredna omiadina v Sloveniji dobila svojo reprezentanco. Da se informira naše članstvo tudi izven centraie o gospodarskem In kulturnopolitičnem položaju napredne omladine predvsem akademikov {n abiturijentov, sklicuje Centralno tajništvo informativne sestanke in sicer v torek dne 19. t m. v Maribora ob 15. v Narodnem domu in v sredo dne 20. t m. v Celju cfo 15. v Narodnem domu. Tovariši! Udeležite se polnoštevilno svojih krajevnih sestankov, kjer Vas Vaši delegati točno informirajo o dijaškem položaju v Ljubljani in drugod Jn dajo pravec za bodoče delo. Odbor.
— Rekruti —« dijaki, ki so bili pri re-krutovanju potrjeni za inženjerijo na dijaški rok in jim Je bil nastop službe odložen do 25. leta starosti, pa so že dovršili svoje študije odnosno so te študije opustili in tega niso naznanili ne civilni ne vojaški oblasti, se nujno opozarjajo, da se javijo takoj na odsluženje kadrovskega roka ter izognejo neprijetnim zakonitim posledicam.
— Išče se opremljena soba s posebnim vhodom za takoj. Plača postranska stvar. Ponudbe pod dekierant na upravo lista.
*— »Huda ženska«. Pod tem naslovom smo priobčili po nekem ljubljanskem dnevniku notico, da Je bila Marija Miš iz Gorjuš obsojena na 50 Din, ker je dejala orožniku: Orožnik, meni brada gor visi, tebi pa doL Zaradi te vesti se Je zglasil v našem uredništvu zastopnik Miševe, ter nam podal o zadevi sledeče pojasnilo: Ko Je Miševa pred mesecem čakala pri nekem oblastvu, da bo zaslišana kot priča, jo je pričel omenjeni orožnik ogovarjati, na kar pa mu ona ni hotela dati odgovora. Zato se Je orožnik vrnil v sosednjo sobo, kjer je dejal svojim znancem: Ta ženska bo pa imela gotovo veliko povedati, ker Ji brada kar gor visL Da bi ga užaljena Miševa za to izplačala, mu Je pri neki drugi prilila zabrusila omenjene besede. S tem pojasnilom — upamo
—	da Je za nas zadeva o »gor ia dol viseči bradic opravljena.
— Ukinjen je maksimiranja draginjskih doklad. Pišejo nam: Mnogo solz in gorja je povzročila zloglasna naredba finančnega ministra z dne 7- aprila L L, s katero so se nižjim državnim nastavi]encem maksimirale dragonjske dokiade. Celo tiste, ki so Jo zakrivili; Je postalo sram tega nesocialnega čina. Toda kljub tema naredba še ni ukinjena. Nižji državni nastavljene!, ki so
dosedaj vsaj životarili, sedaj niti tega ne more j a Draginja dnevno narašča, trgovci tem revežem že ne zaupajo pare več, drusi tudi ne, otroci pa so sestradani, rodbina raztrgana. Dolgovi preko glave, a kdo bo odplačeval, ko se niti za najpotrebnejši ia naiskrornnejši živež ne zasluži Da se mora maksimiranje ukiniti, so priznali že do-tičniki sami, ki so to »pametno« naredbo izdali. Toda, ukinitev sama ne zadošča. Tudi ako se Jim da popolno pripadajočo dra-ginjsko doklado, Jim ne bo v zadostni meri pomagano, ker so vsled sedanjih neznosnih razmer zabredli v take dolgove, da lih je z plačo nemogoče poravnati, kaj šele, da bi si nabavili obleko, ker jim stara že razpada. Zato mora. finančni minister izplačati vse tiste zneske, ki so bHi nižjim drž. nameščencem in njihovim rodbinam krivično odtrgani. Za to naj se zavzamejo vsi slovenski poslanci in ministri.
— Nagla smrt. Ko je zidar Josip Ba'1-sam iz Kapele jedel v Kašmanovi gostilni golaš, se mu je zataknila neka koščica v grlo. Gostilničar mu je skušal pomagati, toda zaman. Balsam je izdihnil na mestu.
— Smrtna nesreča. Alkohol, ta največ-ja nesreča za človeštvo, zahteva vedno in povsod svoje žrtve. Nad vse žalosten slučaj, katerega Je zakrivila pijanost, se ie pripetil pred par dnevi v Skoplju. Dijak Astan Fejral Je prišel od nekod precej na-trkan domov. Molče je vzel Iz omare revolver in odšel z njim na cesta Njegova mati pa, ki Je vedela, da Je revolver nabasan, se je bala, da bi se pijani sin ne ponesrečil. Stekla je za njim in mu začela pulitti revolver iz rok- Toda nesreča je hotela, da se je revolver sprožil in kroglja Je zadela mater tako nesrečno, da se le zgrudila smrtno ranjena ha tla. Ubogo mater so prepeljali v bolnica. Ze umirajoča Je reva prosila naj ne store sinu nič žalega, ker ni on kriv njene smrti, nego Je to po neprevidnosti zagrešila ona sama. Toda vkljub materini prošnji je sin moral takoj v zoper.
— Na svatbi g. Eme Andrejčič in g. in g. Ive Lapajne se je nabralo za Jugoslovansko Matico Din 275. Iskrena hvala! Posnemajte!
— Velik požar v Pulja. V četrtek ponoči je v vojaškem arzenalu v Pulju izbruhnil strašen požar, davna delavnica in poleg stoječa tesarska delavnica sta bili naenkrat v ognju- Po dolgem in zelo napornem delu gasilcev se Je posrečilo ogenj omejiti in zabraniti, da Sle niso užgale tudi druge delavnice. Škodo cenijo na več milijonov lit,
— Potres v Krškem. V petek dopoldne ob 10. uri in 25. min. so začutili v Krškem kratek precej močan navpični potresni sunek.
— Nesreča prt dela. Strojarskemu delavcu pri mariborski lesni idustrijl v Krčo-vini, Mlhajlu Brašku, je odtrgal stroj štiri prste na desni roki
— Trčenje vlakov. Pretečeno sredo Je brzovlak, ki vozi Iz Zagreba v Beograd, trčil pri Starem Jankovcu v neki tovorni vlak. Smrtne nesreče ni bilo nobene, toda ranjenih Je bilo pa več potnikov.
— Tatvina na kolodvora. Dne 12. t m. zvečer je bil na kolodvoru v Zidanem mostu Zvonimira Hemetu, uradniku Jugoslovanske banke v Zagrebu ukraden rajav po-VTšnik, vreden 10 000 kron in ena bilanca Jugoslovanske banke v Ljubljani, ki se je nahajala v žepu ukradenega površnika. Površnik je Imel na ovratniku znotraj znamko Srme »Hinko Graf«,
—- Ooljuija. Dne 9. t m. sta se pojavila dva tujca pri posestnikovi ženi Neži Makovec v Ratečah, okr- Radovljica ter Jo nagovarjala, da zamenjata lire v dinarje, obetajoč, da ji plačata lire po 16 kron 50 vinar« jev. Makovčeva je vsa vesela radi dobre zamenjave in misleč da ima opraviti s poštenjaki, naštela 200 lir, katere sta Ji tujca plačala s ponarejenim denarjem. Prav na ta način sta opeharila tujca tudi delavca Popodija v Ratečah a tega le za 100 lir. Vagabunda sta pravočasno pobegnila preko meje v Italija
Ljubljana.
« Pomanjkljivost volilnih unenikov ti Ljubljani. Ker se le dognalo, da so voUtat imeniki za Ljubljano skrajno pomanjkllM, opozarjamo vse volilce na nujnost, da ut, prepričajo, ali so vpisani v volilni imenik in ali so pravilno vpisanij. VoUlni imenik Jr na razpolago m magistratu in v tajništvu NSS v N rodnem doma, prvo nadstropje, naj ne zamudi noben volilec prepričati m, ali Je v volilni imenik pravilno vpisan aU M-
* Poziv. Podpisane vabimo žene dr-" lavnih uradnikov in državne nameščenke, da se vdeležijo shoda, ki bo r torek, 19. t. m. ob 5. nri popoldne v veliki dvorani Mastnega doma. Dnevni red: Obupen položaj državnih nameščencev. Skllcateljtee: Bajič Julija, soproga višjega finančnega svetnika, Bartol Marica, soproga poštn.-uradn. cavn* Černe Ivanka, soproga železniškega «ad-nika, Dorčič Ema, soproga finančnega svetnika, Jerovec Fina, soproga finančn. sveta, S* Modic Karla, poštna uradnica, Novak Jo-žica, soproga kr. profesorja, Rutar MUka, soproga železn. uradnika, Sapla Karla, w»» proga inšpektorja za agr. ref., Vazzaz Ur na, soproga kr. profesorja, Zbašnik Tdka. soproga ravnatelja, Zidarič Karmela, sovraga finančnega revidenta.
=* Štiridesetletnico poroke stavi taesM Ivan Košenina s svojo soprogo gospo Aae. ' Se mnogo srečnih let!
= Revna služkinja je izgubila aa Miklošičevi cesti sivkasto-križast plet Pošte- 1 nega najditelja se prosi, da ga odda litt Marijani Mlekuš, Miklošičeva c. 4. L hadstc.	,
= Ljubljanska porota. V petek je dela na zatožni klopi 27 letna Ana Taca/: '
Iz Sp. Gameljnov, ki je obtožena detomori. Služila Je pri posestniku in mlinarju Pranča Virku v Srednjih Gameljnlh in imela otroka, kateremu je bil oče njen gospodar Pl-Virk. Preden je porodila, je šla domov, k svojim starišem. Tam je porodila dete, katero je njena mati krstila. Sodna izvedeno* dr. Avramovlč in dr. Travnar sta Izpovedat-	1
la, da Je bilo dete zadušena Okoli vrat* sta našla pri mrtvem novorojenčku trikrSf ovito ln zadrgnjeno vrvico, na vratu sb aef' še poznali odtiski prtov. Tacarjeva Je o* krito priznala, da se čuti krivo ia izpovn, da je otroka po umoru sama pokopala. Pb kratkem posvetovanju porotnikov je Wto. Tacarjeva obsojena na tri leta težke leč*v
Nato ie prišla na vrsto 22 letna posestnikova hči Neža Gobec iz Žetal, ki je obdolžena hudodelstva požiga. Dne 4. Idila t L je sosedu Gobčeve, Mateja Petrovttto v Lešju uničil požar dve hiši. gospodarsko poslopje in svinjak. Sum požiga je letel a* ■•?<. sosedovo hči Nežo Gobec. Ko so jo prijdU. orožniki. Je priznala vse; Pri razpravi M izpovedala, da Je Imela že tri leta IJubavn* razmerje s Petrovičevim sinom Tonetoa* j.,. Lansko leto je imela z njim otroka, ki jfc ^ pa po petih mesecih umrL Letos, aprila m*. ' seca pa se je vnovič začutila mater, todA njen Tone ji ie namignil, da Je ne mlsB nikdar poročiti. Se celo udaril jo je večkrat Tudi listo usodno jutro sta se kregal*
In Gobčeva, v zavesti, da jo Tone res misli zapustiti. Je vstala ob 5. uri in zažgala Petrovičev svinjak. »Iz jeze in obupa sem t* ^ storila«. Je rekla sodniku. Pri razpravi bil navzoč tudi Tone Petrovič. Rekel ks; »Res sem ji rekel, da je ne bom vzel. Mn*-kant sem in moram biti tako z vsemi d»-kletLc — Porotniki so soglasno potrdili nje stavljena vprašanja. Nato le b3a raa-glašena obsodba s katero je bila, GefeSeanr obsojena na 5 let težke Ječe. - ,	■.
Maribor.
Tat, Id s» boB tefepata. V sredo dopoldne je bila nekemu delavcu v delavski »Jugoslovanskega Ltoyda« ukradena dragocena ura. Ker ni bilo dovolj sumljivih mentov, da bi se moglo koga obdolžiti, )», prišel nekdo na idejo, naj se pokliče trie-, pata Svengalija. ki se ravno modi v Marin boru. Tega se Je tat, neki delavec, tata* prestrašil, da Je bil za vsako delo nesiposO«! ben ter Je opoldne brez vsakega vzroka za-
v balkanski prah, da sta j>o£eb in Ljubljana evropski mesti, Sa».f.VoruJtt obliki nemški, da se v ij* v/?evu bori vzhod z zapadom in
*kJh nfeiP° mestecih obale ia Jadran-v. bi ne iul govoriti tudi % r?^0- človeku zdelo, da je v Ita-sW?a Vl1' razvoj kraljevine SHS ^ODat-Vse te razlike nivelirati in po-
** n 1 r&zbitke prejšnjih kultur, da **0do mesto Postavi nova. Tudi
*	v h a’ sicer uiiteUica življenja, učiteljica resnice, bo moki Se R°r^a Pomagati tajiti vse, kar tožnih ci manj Postno v preteklosti ^einisi-^lovanov.« Enako ljubeznivo ^eVnrW-e? opis na^e različne du~ ^lovenri ‘ »Antagonizem med Srbi nn j in ^rVati na eni strani in kratkn rugi nasProti, da se na-5o$ti ozremo na razliko v dušev-^likn . stranlc- V bistvu gre za y2£oi„n;V yzgojL Hrvati in Slovenci, *ki kui^ ?b zapadni latinski in nem-^Spričo / so Prepojeni in vladani od da velja pravo več ko ? ori,w, ,pa s0 še vedno usužnje-' rnentalnosti, da moč *ti S£av°- Dočim bi se zato Hrvati v°, s ®nci pomišljati kršiti tuje pra-ne brigajo toliko za Ju-k le v Upravičenost kake stvari, če fojft rJL0r.!stDa in storjena. Minima Serbus.«;
Zanimivo je njegovo stališče glede sovražnega razmerja med Slovenci in Italijani. On pravi (str. 471): -i'Ce bi južni Slovani Imeli razvit političen čut, ki bi znal zreti v prihodnost, bi morali biti hvaležni Italiji za amputacijo, dasi zelo bolečo, ki se je izvršila z Julijsko Benečijo. Nemški pritisk od severa, relativna bližina Trsta in protiitalijanska politika Avstrije, vse to je obrnilo slovenske aspiracije na beneško morje. Ne govorimo o upravičenosti teh ciljev in recimo, da bi s trgovske plati posest Trsta bila več ko zapeljiv uspeh za tak majhen narod, ki ne šteje niti dva miljona duš.« Vendar pa bi Trst, ko ni več emporij cele Avstrije, bil totalna ruina, saj celo sedaj vkljub umetnemu avstrijskemu tranzitu trgovsko peša. Slovenci bi zaradi bolj južno ležečih jadranskih luk prišli v konflikte s Hrvati in Srbi, povrh pa bi se ustvaril za državo zelo nevaren italijanski iredentizem. Tudi se ne sme pozabiti, da nemška ekspanzija še vedno pritiska proti Trstu In jugu. Tukaj je Italija naravni zaveznik Jugoslavije, ki je z amputacijo primorskih Slovencev rešena dveh velikih zunanjepolitičnih nevarnosti. Ker Ljubljana trgovsko gravitira na vzhod, je v tem že ipso faeto nekaj pripomoči tudi za notranjo konsoli-
dacijo Jugoslavije. Skupno sovraštvo proti Italiji pa je, pomnoženo z eksu-liranimi inteligenti iz danes laških krajev, *zadnja in najbolj zanesljiva vez za sožitje med Srbi, Hrvati in Slovenci.«
Svojo končno sodbo o nas je stisnil v sledeče stavke (510—511): »V entuzijazmu nepričakovane svobode, v veselem občutku, da so končno in nepričakovano neodvisni, v pijanosti veselja, da se je v šumno zmago pre-vrgla ona vojska, od katere so kakor Hrvati in Slovenci, tako tudi Srbi pričakovali večkrat najmračnejši izid, so si dali Jugoslovani sugerirati Idejo nekake fantastične veličine, ki presega vsako realnost ... Njih megalomanija je brez mej. V veri ne marajo čuti o papežu; v politiki bi naj izginila Italija; v geografiji bi naj Balkan postal svetovni paradiž; v harmoniji svetov bi naj izginilo vsako razmerje med malimi in velikimi, samo da bo prostora za boljšo bodočnost Slovanov. Naravne sile, ki enako vladajo druge narode kakor njih, se jim zdijo premišljeno, zavestno sovraštvo. Njih pretirane ambicije jim slepfe sodbo. Vse mogoče bi hoteli naenkrat in so stalno v razpoloženju neutešenega razburjenja. V resnici sami ne vedo, kaj bi radi. Pre-pričani so, ah vsaj prepričali H nas
radi, da je njih država postavljena na solidnih, zdravih, nerazrušnih, večnih temeljih. Njihova vojska nima para na tem svetu. Ona je — v razmerju s Francijo — druga v Evropi, a lahko postane prva. Nimajo denarja, da bi si postavili hiše, čista mesta, zgradili ceste, telegrafe, šole, bolnice gledališča, toda v tujini jemljejo težka posojila za zgradbo strategičnih železnic, vojnih luk, težke flote. Proti Italiji, ki se je predrznila tako daleč, da se ni ustrašila njih jezic, so zavihteli prokletstvo in proroštvo bodočega propada, popolnoma enakega onemu Avstrije, ki se je drznila dotakniti blagoslovljene Srbije. In če kdo križa njih domislice, pa grozijo: Nekoč boste Imeli računa z Rusijo! Z enakimi nazori kažejo, da nimajo niti pojma o zgodovini in narodnopolitičnem razvoju Evrope.«
Na enako blagohoten način rešeta in opisuje Randi našo državo v vseh njenih pojavih: industrijo in gospodarstvo, uvoz in izvoz, verske in politične razmere, domačo in zunanjo politiko itd. Knjiga ie mučno berilo, toda notrebno našim politikom in žumallstom. Saj jasno kaže Italijansko mišljenje in ga bo kot nekak znanstveni vademecurn še ustvarjala in utrdila. Za nas pa je bridka potreba, da se učimo povsodi, ne gamo
pri naših prijateljih, ampak tudi —* recimo v tem slučaju =s pri neSttt
nasprotnikih.	.	r
nedeljski pomeniti.
ciO*:
•»h
št)
*'1'' L "-'V/-;:-'
Začetek šolskega teta.
Po ljubljanskih ulicah je zopet oživelo. Sicer Ljubljana letos tudi najbolj vročih mesecih ni bila praz* na, kajti vsesokolski zlet in pa vel®* sejm sta privabila v našo slovensko* prestolico tisoče in tisoče tujcev. Viv šili so se sprejemi za sprejemi. Sli-, ka: godbe, zastave, navdušeni pch3-zdravni govori, sprevodi in drug*: veličastni nastopL Obratna je pa sik -, ka sedaj: Nihče ni sprejemal in pozdravljal tega drobiža, ki je zadnje, ' ■ dni napolnil ljubljanske ulice, a vcek darle smo ga veseli prav od srca vsi, saj daje vsakemu mestu ravno dih jaštvo najživahnejšo in najpestreiš# sliko.
Ei> kdo bi ne bfl vesel teh' mi*s	,
dih, žarkih in od soinca ožganih
obrazov! Kdo bi ne bil vesel te pre*..........
Seme. prekipevajoče mladosti I Komu se ne vzbujajo topli spomini % srcu, če se pomeša tjale med Urito-toife šolskih kaKk m JKarifirw
fttevai svo)o delavsko fcnfluten, Id so nra jo tadi brez nadaljneta taoHlL Na kolodvoru *■*> W preiskali In naill v njegovem kov« Pogrešano nra, £a	le	telepat
Mi kal aknam.
CeUe.
EWMro vseučilišče r CeUn. Vpisovanje ff lečaje ljudskega vseučilišča v Celju se flrrH v nedeljo 24. t m. med 8. in 13. mo ter med 14. tn 16. uro v risalnlci deške meščanske Sole. S predavanji se prične dne 2. oktobra. — Občni zbor društva »Ljudsko Vseučilišče v Celju« se vrši v torek dne 26. septembra ob 20. url v meščanski šoli. Na tem -zborovanju se bodo članom razdeljene Izkaznice za prost vstop k rednim predavanjem In slušateljem tečajev.
»Ftecberei-Bezlrksvereln Siidstelermark *• CIM«. V Celju Je ribarsko društvo, ki Izdaja članom v četrtem letu po preobratu še iTedno nemške rlbarske karte z gornjim na-ahmntu Takih Izkaznic le bilo več Izdanih fa letos meseca avgusta. Treba bo z osbim trnkom loviti med temi nemškimi ribami
Pokvarjene ledi tn slaba postrežba v kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu. Fotrtfočc občinstvo se zadnji čas večkrat prlto2uje, da se v restavraciji na kolodvoru aa Zidanem mostu dobe pokvarjena jedila. Ta dni je bila v tej restavraciji tudi neKa eeHska družba, ki je naročila golaž. Ta pa le bfl star, smrdljiv In neužiten. Pivo se v tal restavraciji toči tako, da Je več pen ko Restavrater naj napravi red.
P**li kontumac. Mestni magistrat celj-
razglaša: Naredba » dne 4. aprila t. L tadevajoča poostreni pasji kontumac, se v W»o spremeni, da morajo biti psi, ki niso Priklenjeni pri hišah, opremljeni z dobrim, grizenje Izključujočim nagobčnikom aO pa se morajo voditi na vrvici. Vse oatalt določb« ostanejo v veljavi — Isto-fasno se lastniki psov opozarjajo na p redili PMjfli mamk
Primorje.
Proslava D* Amraaziovega prihoda na 'Vato je bila velikanska komedija. Vseh •Prevodov in slavnosti so se udeleževali popolnoma tuji ljudje — izmed Rečanov sa-■0 ono malo Italijanov, ki ne morejo pritavati majke Italije. Ker so fašisti t grož-ajami bodili od klše do hiše in nosili ltall-lanske trobojnice (ki so lih dobili iz Trsta, klor 'so se rabile ob posetu Italijanskega knlja), le prebivalstvo sicer Iste razobesilo, • od slavnosti se Je popolnoma absentiralo ter s tem pokazalo, da mu ni za Italijo In ■Jest kulturne dobrote, temveč za mirno in uspešno procvltanje mesta.
Gospodar — tat Delavec Josip Scon-dlmiglio, stanujoč pri družindi Bachich na Garibaldijevem tekališču št 14 v Trstu, je ▼ zadnjem času opažal, da mu Izgineva •tor©;vsako noč iz denarnice po 10 lir. Kdo *■» Jih krade? Sklenil je, da to vprašanje r*# ha vsak način. Pred par dnevi se Je kakor po navadi vlegel v posteljo ter paz-tevo pričakoval skrivnostnega tatu. Ni čakal dolgo, ko se priplazi v njegovo spalnico, k! je bila seveda v temi, možakar in aaC&e brskati po njegovem suknjiču, ki Je Idad poleg postelje. Tedaj J« pa delavec arno nažgal luč in je zagledal pred seboj v •▼oje veliko začudenje — gospodarja Bachich«. Prestrašeni gospodar se mu le hotel Izmuzniti, toda delavec ga Je zgrabil kakor s kleščami In zakričal. Oho, gospod tasda* pa sem vas vlel v nastavljeno mre-la Drugo jutro ga Je naznanil policiji in sedaj sedi gospod gazda v zaporu.
Pekralina.
Sevnica. V Sevnici ob Savi se Je dogo-« neverjeten škandal, tako, da ne vemo, MB smo v srednjem veku ali v letu 1915 blažene Avstrije, ali v. Evropi sploh. Revni prebivalci Sevniškega okraja, otroci In rev-ne Ženice so šle letos, kakor že nešteto let, ubirat t gozdove maline, ki rastejo v tamkajšnjem okraju na vagone, in lih gotovo
sad polovico vsako teto po gozdovih «-gnije, ker Jih nlkdo ne pobere. Tudi v Planinskih gozdovih barona Rudolfa Hoscheka iz Graza raste ogromno tega gozdnega sadeža. Upravitelj teh posestev, baron Artur Hoschek, pa Je letos napodil svoje lovce in dobU na razpolago sevnlško ln planinsko orožnlštvo, da so začeli te Uudi, ki so maline nabirali, loviti. Vsakogar, ki so ga dobili, pa ne samo v gozdu, ker tam sploh nikogar niso dobili, marveč na javnih cestah po več ur oddaljenih od Planinskih gozdov. In kdor Je imel maline, so ga prestregli ter mu iste s posodo vred odvzeli Gospod baron je tiral 24 takih revežev pred sodišče zaradi tatvine, načelnika okrajnega zastopa v Sevnici pa celo zaradi deležnosti tatvine, ker je kot trgovec kupu maline od ljudi, ki so Jih cek) v njegovem lastnem gozdu nabirali in njemu prodali Dne 6, t m. se Je vršil pravi monstre proces pri okrajnem sodišču v Sevnici proti 24 obtožencem zaradi tatvine malin. Nastopilo je okrog 40 prič, in uspeh Je bil ta, da se je izkazalo, da so ljudje maline nabirali čisto drugod, kakor v gozdovih tega barona. Za plačilo Jim bo moral plačati odškodnino. Mi pa v interesu revnih ljudi prosimo oblasti naj temu baronu pokličejo v spomin, da naši ljudje niso več raja nemških baronov in niso domačini zato, da bi njemu tlačanill Agrarna reforma se mora v takih slučajih energično izvesti
Kongres lekarniških asistentov v Ljubljani.
Med številnimi prireditvami in kongresi zadnjih desetih dni smo skoraj prezrli Ji redni kongres Saveza apotekarsklh sarad-nika v kr. SfcS, kateri se Je vršil v dnevih 8, 9. In 10. septembra t iv Ljubljani
Otvoritvi kongresa dne 8. septembra ob 11. uri dopoldne so prisostvovali med drugimi tudi zastopnik zdravstvenega odseka za Slovenijo g. dr. Katičlč; gospod Mr. ph. R. Sušnik, kot predsednik slovenskega lekarniškega gremija, mnogoprlljublieni g. dr. N. Smodiaka, savezni častni član in ustanovitelj in drugi prijatelji farmacije. Mestna posvetovalna dvorana, katero je dal ljubljanski magistrat savezu radevolje na razpolago, se Je uprav napolnila in napravila mogočen vtis na goste iz drugih krajev.
Po pozdravnem govoru saveznega predsednika g. Mr. ph. Miloša Karakaševi-ča, je Isti v kratkem orisal zgodovino organizacije, njeno delovanje in med veselimi ovacijami zborovalcev naznanil, da se le baš zadnje dni pred kongresom organizirala tudi bosanska sekcija v Sarajevu. Verifikacijski odbor Je ustanovil, da se le udeležilo kongresa, osebno ali po pooblastilih čez */u vseh članov ln proglasil sklepčnost zborovanja. Iz poročil savezne uprave in pojedi-nlh sekcij je bilo zaznamovati pravo tekmovanje med njimi v stvarnem delu.
Ob pol ene opoldne Je nastopil triurni odmor za okrepčilo, da se je moglo nato zborovanje tem intenzivnejše nadaljevati Stara savezna uprava ie predložila svojo ostavko, na kar je sprejela ((med odobravanjem absolutorij. Jednoglasno Je bil ponovno izvoljen predsednikom g. Mr. ph. Miloš Karakaševič. Dnevni red se Je v toliko izpremenll, da se Je vprašanje apotekarske komore preložilo na drugi dan, dočim se Je razvila obširna debata o plačah lekarniških nastavljenoev. V splošnem se je sklenilo urediti enotne plače v celi kraljevini. Ministrstvo Narodnega zdravja se Je opomnilo, da se ozira pri določanju nove delovne takse, tudi na življenske potrebe lek. asistentov. Poslal se Je poziv vsem lekarniškim gremUem, da čimpreie povišajo plače s kolektivnimi ugovori Na kongresu lekarnarjev lastnikov v Paliču, kraj Subotica dne 25. septembra, pa se bo zaprosilo imenovanje stalne komisije, katera naj bi od časa do časa te plače revidirala, času in draginji primerno. Obenem se je izrazila želja, da se tudi pri nas uvede »plačevna blagajna«, po
vcorcu one, katera deluje že dolgo časa —
še izza bivših avstrijskih časov — sedal v Nemški Avstriji
Po večerji se Je sestala sekcija Slovenija na svoji IV. glavni skupščini In izvolila novi upravni odbor z g. dr. Mr. Cirilom la novi upravni odbor z g. dr. Mr. Cirilom Mavrom na čelu.
Dne 9. septembra ob 9. uri zjutraj se Je zborovanje kongresa nastavilo in načelo najvažnejše vprašanje — apotekarska komora. Savez vztraja na principu paritetnega zastopstva V tej komori in prepušča samo predsedstvo lekarnarjem lastnikom v dobra Vsled tega je g. dr. Nikola Smodla-ka z lahkoto osvojil mnenja vseh prisotnih s svojim, lahko rečemo obe struje zadovoljivim načrtom. Organizirala naj bi se lekarniška komora u kr. SHS z upravnim sedežem v Beogradu. Sestavni deli te komore naj bi bile pokrajinske zbornice (predvideva šest pokr. zbornic). Vsaka teh naj bi se razdelila na dve sekciji — lastniško in saradniško. Vsaka sekeja bi volila po 6 odbornikov. Predsednika (kot 13. po številu), pa naj bi izvoli plenum iz lastniških krogov. Pokrajinske zbornice naj bi poslale po enega lastnika lekarnarja in enega sarad-nika v upravni odbor komore v Beograd Ta odbor bi se delil v tri sekcije: lastniško, saradniško In uradniško. Uradniki (lekarnarji) bi enako, kot prvi dve veji lekarniškega stanu, delegirali predvidno 6 svojih zastopnikov Iz svojih privatnih organzacij v to uradniško sekcijo. Plenum upravnega odbora bi zastopal In vodil predsednik z enim podpredsednikom, obenem 2 načelniki zgoraj Imenovanih treh sekcij. Predsednika in podpredsednika volila bi cela komora ln to prvega Izključno Iz lastniških vrst, ne mora pa biti taisti baš stalno v Beogradu stanujoč.
Kar se tiče strokovnega glasila, Je nadvse potrebno koncentrirati vse sile v enem, dobro urejevanem listu. — Po peturnem prerešetavanju tega vprašanja Je prišlo do resnostvarnlh zaključkov. Trije delegatje za kongres v Paliču so dobili jasne direktive in možnost kombiniranja V gotovih mejah.
Za tem Je prišlo na dnevni red več važnih predlogov med slučajnostmi, katere so pa strogo organizacijskega značaja.
Svečani komerz se Je vršil v okusno ln elegantno prirejeni obednlci restavracije »Zvezda«. 10, septembra zjutraj se Je podala večina udeležencev v naš romantični Vintgar, v naš prirodni ra) Bled in skozi Bohinj, k izvora Savice.
Sokolstvo.
Sokol 1. Naraščajeva telovadba se prične v pondeljek 18. 9. 1922 v telovadnici na Ledini in sicer: moška deca ob 5. uri moški naraščaj ob pol 8. uri. Zdravo! Vodniki oddelkov.
Vse one dobavitelje L Jugoslovanskega vsesokolskega zleta, ki doslej še niso predložili svojih računov, prosimo, da to čim preje store, vsekakor pa do konca tega meseca. Likvidacijski odbor.
Drobiž.
Gledališče in glasba.
'Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska o{ 27-1. Danes v nedeljo ob 8. zvečer v proslavo desetletnice spomina Aškerčeve smrti Aškerčev večer. Na sporedu Je spominski govor, deklamacije In recitacije iz Aškerčevih poezij, veseloigra, »Red sv. Jurija«, spisal Anto Aškerc. Na večeru sodeluje šentjakobski salonski orkester s prvovrstnimi glasbenimi točkami Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik.
Ali ste ie tlan Jugoslovanske Matice J
* Slon, ki se razume rac valuto. Zverinjak v Budimpešti ima zelo inteligentnega slona z imenom Siam. Ta slon zelo rad jemlje vse, kar mu kdo ponudi Jemlje tudi denar in ga menja za kruh. Te dni mu le ponudil neki gost avstrijsko krono. Siam jo je pohlepno zgrabil, poduhal, nato pa Jo Je hitro izpustil na tla in brcnfl z nogo. Niti na misel mu ni prišlo, da bi jo izmenjal.
* Otrok z dvema glavama in tremi nogami. Kakor poroča »Petft Parisien« se je te dni rodil v Genovi otrok, ki je imel dve glavici in tri noge. Le žal, da ie to zanimivo dete prišlo mrtvo na svet.
* Maščevanje po desetih letih. V Parizu se je te dni pripetil dogodek, za katerega bi človek mislil, da je mogoč samo v Albaniji, kjer še vedno živi princip krvne osvete. Na nekem kolodvoru blizu Fontainebleaua ie čakal major Terasse, starec osemdesetih let na vlak, da se odpelje v Pariz. Med tem pa pride na kolodvor neki dr. Blaise, istotako starec sedemdesetih let in ustreli dvakrat v majorja, ki se zgrudi in umrje na mestu. Dr. Blaise je bil svojčas že v zavodu za Umobolne. Vzrok njegovemu zločinu je osveta. Major Terasse mu je pred desetimi leti nasvetoval, naj vloži svoj denar v neke papirje. Toda ta špekulacija ni uspela in Blaise se je zaklel, da se bo nad majorjem maščeval, kar se mu Je šele po desetih letih posrečila
U|
Gledališka sezona 1922-23 se prične začetkom oktobra. Artistično osobje ie ostalo v pretežni večini isto kakor lani. Izmed novo angažiranih moči omenjamo v drami režiserja in igralca g. Milana Skrbinška, v operi pa našega rojaka, slovečega basista in dozdaj člana dunajske drž. opere g. Julija Betetta, g. tenorista Marija Šimenca, operni pevki gospo Kat-tnerjevo in gospo Matačičevo, g. kapelnika Lovra Matačiča in režiserja g. Sevastjanova, bivšega ravnatelja petrogradske »Muzikalne drame«. Zavedajoč se svoje naloge, vzgajati, pospeševati in gojiti domačo gledališko umetnost, je angažirala uprava tako za dramo, kakor za opero več mladih nadarjenih moči, od katerih utegne postati ta in ona važna opora naših odrov.
Za prvi čas bodoče sezone se pripravljata dve Cankarjevi drami In sicer pokojnega pisatelja zanimivo mladostno delo »Romantične duše« in njegova najdovršenejša in najučinkovitejša drama »Hlapci« v popolnoma novi režiji in opremi. Nadalje Ceha Karla Capka kolektivna drama »R. U. R.«, ki je zbudila takoj ob svojem rojstvu izredno senzacijo tudi daleč preko mej avtorjeve domovine in Tolstega znamenita drama v šestih dejanjih »Živi mrtvec«;. Tekom sezone namerava drama vprizoriti od domačih avtorjev še Antona Medveda tragedijo v petih dejanjih »Za piavdo in srce«, Etbina Kristana socialno dramo »Kato Vrankovič«, dr. Ivana Preglja žalostno igro »Azazel«, priobčeno v »Dom in svetu« leta 1921, in po možnosti še več drugih slovenskih dramskih proizvodov. Srbohrvatske avtorje bodo zastopali predvsem Petrovič z veseloigro »Ploha« in z dramo »Mrak«, Nušič s komedijo »Narodni poslanik«. Nadalje so v repertoarnem načrtu dela Vojnoviča, Begoviča in drugih.
Od ruskih avtorjev se namerava vprizoriti Čehova »Crešnjev vrt«, Andrejeva »Crne maske«, Dostojevskega dramatizacija romana »Idijot«, in če bo na razpolago dovolj sred-
Odpusti jim človek celo njihove belgrajske resolucije, s katerimi so odpravili slovenščino in jo postavili med mrtve jezike, za Boga, saj je vend/ir najlepši privilegij mladine — delati neumnosti. Kdo bi jim zameril: Kar so jih naučili, to znajo. Kako naj se, reveži, zavzamejo za slovenstvo, če pa proglašajo nekateri njihovi profesorji (n. pr. dr. Mencej, tnali P. Lokovšek in podobni) več ali manj vse, kar je v integralni zvezi s slovenstvom za — avstrijakant-stvom kličejo »napredni« učitelji grom in žveplo, vislice in bajonete, Ječe in žandarje na vse, ki nočejo današnje protislovenske in velesrbske ustave. Ei, tudi tale mladina je Izšla iz onega našega ljudstva, ki kljubuje že skoro poldrugo tisočletje na tej zemlji vsem navalom neštevil-nih tujcev in brani svojo besedo kot najsvetejšo svetinjo vse svoje individualnosti, zato tudi takihle belgraj-skih resolucij ni jemati tako resno.
Ce jih pogledaš tamle na Krekovem trgu, kako točno boš razločil, 'da ponuja Ločan NotTanjcu Caesar-Ja, da kupuje Bohinjčan od Laščana tatinske vadbe itd. itd. Tuje pri vsem tem ti je Ie eno, namreč težki bankovci s katerimi »obratuje« danes ta drobiž. V naših časih sl prišel ▼ Solo s par goldinarji, a bankovca m rpng^t gfifagjtfp yes študentov-
ski sejem, danes pa frče bankovci kar po zraku. No ja, pa saj tudi vino v Fabianovi kleti ni več po 26 krajcarjev liter.
Človek se le čudi, kako more danes kdo še kupiti šolsko knjigo, saj je postala ona danes najtipičnejši predmet verižništva in oderuštva in v dvomih smo, kdo nosi v tem pogledu zastavo. Kulturni delavci (pisatelji šolskih knjig) ali kulturni zavodi (založništva)? Eno je gotovo, da si nekateri izmed prvih zidajo vile, nekateri izmed drugih pa kupl-čljo milijone, med tem ko smo pred kratkim brali, da je prenašal na neki stavbi v Ljubljani reven srednješolec vse počitnice opeko, da bi si prislužil za šolsko leto par kronic in da n! imel ta revež ničesar razven hlač in srajce, vsled česar se je spozabil in v obupu odnesel delavcu— tovarišu še čevlje ali nekaj takega.
V tem pogledu smo menda danes zagazili tako nizko, da mora zar livati vsakega poštenjaka rdečica sramu. Po prevratu smo si ustanovili tako zvano zalogo šolskih knjig, a njeno ženialno vodstvo je pokupilo od svoje dunajske matere ves »po-fel«, kar ga niso že tam pokurili, za drugo se pa ni brigalo. No, zalagalo se je tudi nova dela, a o tem raje molčimo, sIcbt bi se ježili bravcem lasje, kajti takih »štorij« ne zna pre-
povedovati niti zagrebški »Hrvat« o belgrajski upravi. Potrebno bi pa vsekakor bilo, da se izpregovori o tej slavni zalogi in njenem še slavnejšem dr. Arnejcu enkrat nad črto.
Nič čudnega tedaj, Ce so dobile ob takem »delovanju« državne zaloge mastne skomine nekatera zasebna založništva. V tem pogledu nosi zastavo ono, ki leži v par sto metrskem podaljšku Črte državna zaloga — frančiškanski most in ki se ne zadovolji s parsto odstotnim dobičkom, temveč vganja že par let najostudnejšo knjigotržko verižništ-vo. Šolski knjigi, ki jo je založil ta dični kulturni zavod n. pr. 1. 1919 in ji postavil tedaj ceno 10 Din, je povišal 1. 1920 na 20 Din, L 1931 na 40 Din, letos pa kar na 60 Din.
Našemu slavnemu »višjemu« šolskemu svetu se preveč mudi pobijati klerikalnega zmaja in zasledovati protidržavne elemente, sicer bi gotovo že prišel na idejo, da izbere za gotovo šolsko knjigo najboljšega strokovnjaka, mu da enoleten dopust in naroči zato brezplačno sestaviti potrebno šolsko knjigo, ki naj bi jo potem založila strokovnjaško in trgovsko vodena državna zaloga. Tako bi postale šolske knjige čez noč štirikrat cenejše in desetkrat boljše. Tudi o teh pojavih bi bilo dobro izpregovoriti čim prej nad črta
Pa — vse je narobe v današnjih Časih, zakaj bi se zato ne verižilo še s kulturo in stradalo na pol nago di-jaštvo, saj so kradli baje še iz plebiscitnega fonda.
Upajmo, da bo mladina, ki je napolnila te dni zopet ljubljanske ulice boljša, kot so pa njeni očetje, učitelji, profesorji in kulturni ter politični voditelju
Sloviti zgodovinski roman M. ZEVACA
(508 strani)
je izšel krasno vezan oba dela skupaj in stane
Din 40.-
Naročila sprejema
Zvezna Marna,
Ljubljana
Marijin trs štev. 8.
stev, tudi Ostrovskega pomlad® pravljica »Snegulčica*. Od poljsk® avtorjev pridejo v tej sezoni v po* štev: klasik Fredro s komedijo »Mb* šče vanje«, Przyblszewszki z draino »Za srečo« In Wyspiansky z enodejanko »Warsza\vianka«. Od angle* ških avtorjev navajamo Galsworthy* ja. znanega našemu občinstvu s svojo socijalno dramo .-Borba«. Vprizori se dvoje njegovih dramskih del: »Golob« in »Srebrna tobačnica*. Dalje so v načrtu:	Shaw	(»Cezar	®
Kleopatra«, »Crna dama sonetov«/. Ibsen (»Gospa z morja«, »Hedda Gabler«), Rostand (»Cyranno de Bergerac«), Maeterlink (»Čudež sv. Antona«), Sem Benelll (»Cena deli* beffe«), Shakespeare (»Othello«. »Macbeth«, »Kar hočete«, »Julij Ce* zar«, »Hamlet«), Schiller (»Kovar-stvo in ljubezen«, »Turandot«), Goldoni (»Mirandolina«), Hebbel (»Judita«) in Kleist (»Razbiti vrč«). P° možnosti se vprizori tudi ena starogrška drama. »Antigona«, ali »Edip«.
Opera bo gojila slovenski In Slovanski repertoar, pri čemur pa nikakor ne bo prezrla priznanih oper tistih velikih skladateljev, ki sicer niso Slovani, katerih dela pa si J« osvojil ves kulturni svet. Skušnje z* prihodnjo sezono so tudi v opernem gledališču Že v polnem teku. Osobje študira Smetanovo tridejansko komično opero »Tajnosti«, ki je pri nas še neznana, češkega skladatelja Janačka tridejansko tragično opero »Pastorka Jenufa«, Arriga Bolta učinkovito delo »Meflstofele«, katerega libreto je vzet iz Goethejevega »Fausta« istotako kakor libreto Gon* nodove opere, vendar na svoj način zbran in prikrojen, ter RossinU* ljubko komično opero »Seviljski brivec«. Od slovenskih oper se z novo režijo in z novimi močmi spet oživi Foersterjev »Gorenjski slavček«. Znani skladatelj Rlsto Savin je spisal novo opero »Gosposvetski sen«, katere snov je deloma simbolična ter vzeta iz življenja koroških Slovencev. Izvajala se bo še v prvi polovici bodoče sezone. Naše Narodno gledališče je še dolžno proslaviti sedemdesetletnico skladatelja Miroslava Vilharja. Oddolžiti se mu hoče s posebnim slavnostnim večerom, v katerem bo na sporedu več slavljenče>-vih skladb ali po možnosti jubilantova opera v treh dejanjih »Lopudska sirotica«. Od slovanskih avtorjev pride na vrsto poleg že navedene »Jenufe« in »Tajnosti« še Dvofakovl operi »Jakobin« in »Trde palice«, češkega skladatelja Fibicha opera »Hedi« ter Hrvata Hatzeja enodejanka »Povratak«, katere dejanje se vrši v Dubrovniku. Namerava se izvajati eno delo Wagnerja (Tann-hauser), eno delo Mozarta, troje del Verdija (Maškaradni ples, Traviata in Aida), po možnosti tudi Catalani-jeva »Wally«. Iz minule sezone ostanejo poleg tega na repertoarju mnoge glasovite opere kakor: Boris Godunov, Dalibor, Tosca, Carmen, Prodana nevesta, Faust, Trubadur, Lui-za, Lakme in Triptychon. Na novo se inscenirajo Cajkowskega »Onje-gin« ali eventualno »Pikova dama* ter Dvorakova »Rusalka«.
Na podlagi tega repertoarne** načrta, katerega bo skuSala z naj* boljšo voljo uresničiti, razglaša gledališka uprava abonmane za pribodr njo sezono.
Letnih abonmanov bo pet In slcef A, B, C, D in E. Vsak abonma obseg* 24 opernih in 24 dramskih predstav. Cene priobčimo prihodnjič.
LEPOTA
kože. obraza, vr»tu, rok, kakor tudi lep« rast las, se morejo samo skozi razuma« nego lepote doseči. Tisočer« pripominja so dospela od v^eh dežel »vet« za lak**-narja Kellerja.
Elsa IllUno mlečno milo
najbolje blago, najfinejše „milo lepote1* 4 kosi z laraotora in poitnl&o ISO Kr.
„E1m“ obrata* pomada
odstrani vsako nečistost kole, šolnin* p*g», **" jedance, nabor*, itd., naredi ko*« mehko
belo ln 4i*to; dt* porcelanasta lončka z 7. a motom in trino 80 Kr.
„eisaM Tanonchina pomada ** rast las
krepi kožo glave, preprečuj* Upadanj*, lomlenje in cepanje las, zaprečuj* Pr!?~’ prerano oslvelost itd. 2 porcelanasta loock* z zamotom ln poštnino SO Kt,
Prodajalci
ako naročijo najmanj 12 kosov *d }•* nega predmeta dobijo popust v nar***-
Razno: Lilij no mleko 34 K; Brkoma! 10K; flnejSt llega-pndtr dr. Klugera r velikih nalmh ikatljah 40 K; najimejil Heg« praSek v patent škatljah 40 K; puder«
T vrečicah 8 K; zobni praiak v žkatjah 1* g; v vrečicah 8 K; Sachtet dižava za penlo i»charnpoon za lase 8 K; rumenilo 1*
48 K; najfinejii parfempo 48 ln 60 voda za lase 80 K; Za te razne pr" zamot in poštnina posebej laramna.
M !. FELLER, Mn. STOBIM W
»satrs 357. HrvatsKo.
m.
Sfffl&t
nABww#aii<i........-	1	*m
Svetovno gospodarski
•g,-«, pregled.
•Piosni položaj svetov-gospodarstva.
sedanji ra2drapanosti svetov-Dodnt- a lb stikov je le težko niunirL en"tno karakterizacijo ko-t0^7ture- v splošnem pa se da ugo-feniu ^5slednje: Tendenca k zbolj-ta - se je °Pazila začetkom le-Dreit; j dalje, ne da bi mogla VDa vV ^ro konjunkturo in napravi konec depresiji. Da, znamenja
tbolis . e*0> da se ie tendenca k risanju v zadnjih mesecih po ne-
Oenf v. V Qenovi zatezila. O sploŠ-zboljšanju pa sploh ne more biti
tolr,sra*	bi	še letos nastopila
^JOsna dobra konjunktura, ni za ‘‘tlcakovati.
.Predvsem je upoštevati neugodno *5*ey v Evropi, ki je manjša kot lan-«£** To velja zlasti za Nemčijo,
^*8cijo in Ogrsko. V Ameriki je dobra, tako v Združenih dr-kakor tudi v Kanadi. Pšenična
šesta, koruzna pa sedma "NOoljša, ki se je kedaj žela. Vendar .V Ameriki zelo skrčili z žitom po-Jlano ploskev radi nizkih cen lanska leta. Ker so zaloge zelo maj-le računati v tekočem letu na ^Manjkanje živil, predvsem pšeni-2* To bo Imelo seveda globok upliv gospodarski položaj.
-	Prepad med kontinentalno Evro-C” hi nadprodukcijskimi deželami se ?L*e bolj razširil. Konzum pšenice *",)Jopi, ki je znašal:
?913 2 milijardi bušlov,
'1917 1,2 milijardi bušlov,
■ ‘921 1,85 milijarde bušlov, ffL »nova padel. Življenski nivo r^opskega ljudstva se bo nadalje FJJabšal, trgovska bilanca se bo SJnaknila v prid Amerike in evrop-2® valute bodo pokazale tendenco, r* se v primeri z dolarjem nadalje •^Slabšajo. Ta položaj zahteva, da ?• Rusija zopet pojavi na svetovnem 5“Isču kot Iiferantinja žita in drugih 2a Evropo. »Zapadni kapitali-^n ne more za stalno pogrešati ta ijlvečji sirovinski center sveta«, pi-ff strogo konservativni profesor ‘oesch v »Weltwirtschaftszeitung« °ne 4. avgusta t. 1. hs*manikanje živil s sledečim na-r^eanjem svetovne tržne cene pa JPtneni za Ameriko in za prekomor-2« agrarne dežele ozdravljenje go-ff°darstva. Na ta način se bo izena-2° nasprotstvo med visokimi cena-monopoliziranih industrijskih ?oduktov in nizkimi cenami polje-2*Skih produktov. Ta položaj na !7*tovnem žitnem trgu razjasni tudi SSllČno zadržanje imperialističnih Sl napram RusijL Vnanja politika ^ruženih držav, na katero uplivajo »^o Interesi farmarjev, je napram bolj odklanjajoča kakor pa |j?V|)ske dežele, ki so navezane na Žita in sirovin. Tu dela izjemo J^Ocija, ki se pod normalnimi okol-2^hni sama prehranjuje, in ki vodi j^ftjolj sovražno politiko napram
^ Poleg slabe žetve v Evropi ugodji*1 konjunktura tudi radi tega ne jj-te nastopiti, ker niso rešena vpra-nemških reparacij in Rusije. nasPr°tiu s to trditvijo pa stoji yCjstvo, da nezaposlenost pojenjuje .splošnem. Vendar je tu upoštevati,
2	,Je ta pojav v veliki meri v zvezi jj/ehiim časom. Poljedelska in stav-ska dela so sprejela en del neza-siencev. Seveda že davno več ne *o Var j a število 10 milijonov, ki ga Prn^Vaial nemški memorandum ob genovske konference, resnici, temu pa število nezaposleneev j,v zmirajo daleč presega normalo, J2Vzamemo Francijo in Nemčijo. i>0sa *° sPl°šno s^ko razčlenimo na j^niezne dele, potem se nam pokajo bistvene razlike.
^oieg tega sta za presojo svetov-
tjn^PPdarskega položaja važna dva «Jt°dka. Prvič je to štrajk ameri-
dtj, .»Pfcmogarjev in železničarjev, Pa katastrofa nemške marke.
Ameriški Strajki.
Sv*ta Vo^‘bii kapitalistični deželi v pr ’ y. Združenih državah, se kaže etekh
■em polletju razsežno zbolj-objemajoče vse produkcijske
^Odi £?kor v vsaki depresijski pe-PtavjL s^eb> akutni krizi in priča de« p?zneiši razmah, vlada obili-^Pijam ^ v°di k velikim inve-?boH J*?' Zato opažamo, da se zelo ^Urski f' k°hiuuktura v železni, je-Pr°dukr>- ^tavbinski industriji. Tu je v°iho v-s* dosegla skoro zopet pred-^^20^ n° in zaostaia samo še za ^vtnktii0 Zx Pr°dukcijo največje ko-hira are- Nasprotno pa je konjunk-toV& s1abejša v industriji go-zadniiwr,Jkat°v. Da, ona se je tu v Slik 'b ceI° Poslabšala, rfifl Pa ni popolnoma jasna vsled 1$ pniSkes:a Strajka, ki je trajal tri mesece. Ta štrajk je oviral po-
poln razmah v investicijski industriji. Na drugi strani pa se poslabša konzum gotovih fabrikatov vsled upadle kupne sile milijonov štrajku-jočih in njihovih družin.
Razvoj ameriške premogovne krize je varal upe kapitalistov. Ob pričetku štrajka so računali s tem, da bodo zadostovale ameriške zaloge s produkcijo v onih jamah, kjer so delali neorganizirani rudarji, tako dolgo, dokler ne prisilijo štrajkujoče h kapitulaciji, ne da bi radi tega utrpelo ameriško gospodarsko življenje težek pretres vsled pomanjkanja premoga. To upanje je bilo radi tega prevarano, ker je bila produkcija v perijodi štrajka mnogo manjša kakor pa se je pričakovalo.
Po podatkih »Federal Reserve Bulletin« produkcija antracita v perijodi štrajka ni dosegla Vz% normalne produkcije. Produkcija mehkega premoga pa je ostala pod 50%. Istotako se ni zgodilo, da bi se bili rudarji vračali prostovoljno in posamič na delo.
Okrogle številke premogovne produkcije v Združenih državah: v milijonih ton 111.1922 med štrajkom antracit	8,8	0
mehak premog 50 mesečno 20 skupaj:	58.8
Mesečno je vsled štrajka izpadla produkcija 35 milijonov ton.
Posledice štrajka so se pokazale že junija. Kljub dobri konjunkturi je bila produkcija Železa in jekla manjša kakor v maju. V neizvršenih naročilih jeklenega trusta se je pojavilo skokoma naraščanje. Meseca julija se je morala ugasniti cela vrsta plavžev. Cena premoga rapidno narašča in pomanjkanje je postalo tako veliko, da se je čutila ameriška vlada prisiljeno, da je postavila za diktatorja trgovsk. ministra Hooverja v strho smotrene razdelitve in onemogočenja oderuštva.
Položaj je otežkočil štrajk železničarjev, ki je otežkočil smotreno razdelitev.
Dočim je štrajk rudarjev in železničarjev prizadejal težak udarec gospodarskemu življenju v Ameriki, je na drugi strani ugodno uplival na zapadnoevropske države. Ameri-kanci so nakupili velike množine angleškega premoga. Začetkoma so storili to tako spretno in tajno, da so nakupili po nizki ceni preko 700 tisoč ton angleškega premoga, ne da bi bili to Angleži zapazili. Pozneje pa so postale ameriške kupčije očitne, kar je oživilo angleško trgovino s premogom in so cene narast-le. To je bilo tem bolj, ker niso kupovale v Angliji samo združene države, marveč tudi vse one dežele, ki so pred štrajkom dobivale premog iz združenih držav, t. j. Kanada in deloma južna Amerika. Ker je bila razentega tudi Nemčija prisiljena kupovati angleški premog, je nastala prehodno v angleški premogovni trgovini visoka konjunktura, kar je ugodno uplivalo tudi na tovorni trg.
Angleške dobave premoga nikakor niso bile dovolj velike, da bi bile lahko krile izpad premogovne produkcije v Združenih državah, ker dosega celokupna angleška mesečna produkcija komaj polovico izpada. Vendar so angleške dobave od 5. avgusta t. 1. dalje znašale 114 milijona ton in so brez dvoma škodovale zahtevali rudarji v Walesu, da se zabrani izvoz v Ameriko.
Štrajk je sedaj sicer končan z začasno zmago rudarjev, ali posledice bodo še precej časa neugodno uplivale na ameriško gospodarstvo.
Brazilija in nje kava.
Letos je sto let, odkar je postala Brazilija samostojna, prej je bila portugalska kolonija. Do 1. 1889 je obdržala še vladarje iz portugalske kraljevske rodovine Braganca, seveda drugo vrsto kakor na Portugalskem, 1. 1889 je pa postala republika. Obstoji iz več notranje popolnoma avtonomističnih držav, ki so združene v Zedinjene brazilske države, Estados Unidos do Brazil. Povsod beremo te dni opise o izvojevanju njene neodvisnosti, mi se je pa spominjamo kot prve dobaviteljice kave na svetu. S kavo in čajem se je življenje celih narodov popolnoma predrugačilo, ter je pri nas naprimer pri revnejših slojih poleg kruha kava najvažnejši in najbistvenejši del hrane. Zato ima Brazilija tudi za našo domovino velik pomen.
Kavo dobivamo od nizkih dreves, visokih 5 do 10 metrov. Dve vrsti sta posebno znani: arabska kava in liberijska. Prva vrsta je doma v južni Abesiniji In Arabiji in uspeva najbolje v zmemotoplem enakomernem tropskem podnebju, kakor ga nahajamo v srednjih višinah tropskega gorovja. Potrebuje veliko vlage.
a ko dozoreva in je žetev, suho vreme. Zato prihajajo kot dobaviteljice predvsem v poštev pokrajine 2 menjavo dežja in suhega časa na obeh straneh ekvatorja. Kavino drevo daje sad in seme od tretjega do dvajsetega leta, pa poprečno ne več kot en kilogram.
Razširilo se je kavino drevo v svojem pasu po celem svetu in je glede množine produkcije krenilo nasprotno pot kakor krompir. Ta, v Ameriki doma, uspeva najbolj v Evropi; kava, doma ob Rdečem morju in v Liberiji, pa v Ameriki. Najvažnejša producentinja je kakor omenjeno Brazilija in sicer zlasti njeni subtropski državi San Paulo in Rio de Janeiro z znanima izvoznima pristaniščema Santos in Rio de Janeiro. Brazilija proizvaja okoli dveh tretjin do treh četrtin vse kave na svetu, včasih tudi več, povprečno 68 %. Najboljši odjemalec so Zedinjene države severoameriške. Produkcija kave sploh je zelo hitro rast-la: 1. 1832 so je producirali 96.500 ton po 1000 kg, 1844 že 259.000 ton, 1892 710.000, 1903 1,168.000, 1906/7
1,500.000,	1908 1,100.000, 1912 tudi toliko itd. Kakor vidimo, ni vselej enako, vendar opazimo velikanski napredek napram letu 1832. Kakovost brazilske kave ni najboljša, če jo primerjamo z drugimi vrstami, ki pridejo na trg, naprimer z znano kavo Mokka. To je pa le prevara, tudi brazilska kava je dobra; a kar je zelo dobre, jo v Uniji izberejo in jo razpošljejo po svetu kot Mokka kavo itd., dočim pridejo pod firmo Santos in Rio slabše vrste na trg. Brazilski trgovski krogi se zelo trudijo, da dobijo dobre vrste brazilske kave tudi dobro ime. Omenimo, da je prave Mokka-kave samo 0.6% vse kave na svetu, torej precej minimalen znesek, slišimo pa vsak dan o njej. Kaj vse gre pod tem imenom okoli!
Poglejmo še druge producente kave. Zelo veliko je proizvajata južnoameriški republiki Venezuela in Co-lombia, in sicer prav dobro, nad 5 in nad 3 % svetovne produkcije. Tudi Srednja Amerika in nje otoki je pridelajo prav veliko, deloma izvrstno
kvaliteto: srednjeameriška republika Ouatemala do 3 % svetovne produkcije, Salvador do 3, Nicaragua
0.5 do 1, Costarica do 1 %; za te države je kava najvažnejši predmet Izvoza in gospodarstvo je popolnoma navezano nanjo. Zlasti veliko kapitala so imeli tukaj pred vojno investiranega več kot 3 in Haiti do 3 % svet. prod. Tudi Mehika producira na 3 % svetovnega pridelka. Vse to je liberijska kava, ki je v Afriki sami m dosti.
Afrika je sploh da'a do danes le malo kave, čeravno ima vse oogoje za ;o. letno le 0.2 — 0.3 %. Abesinska kava na primer je skoraj na tako dobrem glasu kakor arabska. Več kave producira Azija, ker se tam Evropejci že dolgo časa pečajo s to kulturo. Največ je daje Java, do treh odstotkov vse na svetu, in sicer dobro kavo. Tudi Sumatra in Celčbres se bavita s kavinimi nasadi, ne pa več Ceylon. Tam je leta 1869 nastopila uš, ki je nasade uničila, pustili so kavo in se oprijeli čaja in danes je Ceylon med prvimi producenti čaja na svetu, producira nad 14 % od clr-ca 600.000 svetovnega pridelka. Izvrstna kava uspeva na jugu Prednje Indije, tvori tam 1.5 % izvoza, v Arabiji pa že imenovana Mokka, ki je je pa kakpr omenjeno le malo.
Vsega skupaj pride na Južno Ameriko 75—80 %, svetovne produkcije, včasih še več, na Srednjo Ameriko povprečno 13 %, Severno (Mehiko) nad 3, na Azijo nad 6 itd. Unija je dobivala 75—80 % kave Iz Brazilije, Nemčija pa 75 % tudi od tam, naše pokrajine povečini prav-tako. Glavni trgi za kavo so Novi Jork, Hamburg In Le Havre, za njimi London, Amsterdam, Rotterdam, Antvverpen in pa naš Trst.
Vidimo, da je Brazilija daleč spredaj pred vsemi drugimi producenti, vprašanje kavine »žetve« je tam tako važno kakor pri nas vprašanje po dobri ali slabi letini žita.
Kava je dobila v zadnjem času nevarnega tekmeca v čaju in deloma v kakau, tudi pri nas. O tem pa v drugem članku.
Socialna politika.
Valutno zavarovanje v socialnem zavarovanju
Med avstrijsko dedščino, ki vsaj v teoretičnem in stvarnem oziru nekaj predstavlja, smemo imenovati socijalno zavarovanje v Sloveniji in Dalmaciji.
To zavarovanje vršijo avtonomni zavodi, ki so nastali ob prevratu ter nadaljujejo v večini funkcije bivših avstrijskih, večinoma dunajskih zavodov, oz. central. Tu pa se pričakuje praktična dedščina, in ta je za zavarovance — vrlo trpka. Namreč dedščina v nežigosani kroni in v vojnih posojilih, deščina, ki je kriva, da ljudje, ki so leta in leta vplačevali zlate krone, dobe danes papirnate krone in pri tem neopravičeno proklinjajo sedanje zavode in razširjajo v javnosti slabo mnenje o njih.
Avstrijski zavodi so nalagali rezerve v banke in v denarne surogate, državne papirje. Ko se je ustanovil pokojninski zavod za privatne nameščence na Dunaju in začel izvrševati zakon iz leta 1906, se je kmalu pokazalo, da mora v hipu postati bogat, kajti kapital, ki se je zbiral že v prvih letih, je prišel nameščencem v prid šele v desetih letih v taki meri, da niso imeli čuta, da so proč vrgli denar. Med tern so se za »tatinsko« zavarovanje natrpali milijoni in milijoni, ki so po izbruhu vojne romali v fronto v obliki jako nesocijalnih strojev.
Pri nas je razvito socijalno zavarovanje v raznih panogah istočasno le pri prečanih oz. celo samo v Sloveniji in Dalmaciji.
Čim bo pa zavarovanje zakonito razširjeno po vsej državi in dvignjeno na predvojno valutno višino, bodo avtonomije, vršeče zavarovanje, predstavljale milijarde narod, premoženja, ki še dolgo ne pridejo do izrabe v prid zavarovancem.
Nastane vprašanje, kam s temi milijardami medtem!
Gre za valutno zavarovanje v so-cijalnem zavarovanju. Čemu milijarde brez vrednosti, ko zadostujejo milijoni, ki nekaj predstavljajo.
Kam ž njimi, da mladi zavarovanci čez bodočih 10 in 40 let ne dobijo ruskih rubljev za rento?
Kam ž njimi, da se starejšim zavarovancem vsaj deloma olajša breme, s katerim se udeležujejo brez lastne krivde pri avstrijskih vojnih papirjih?
Kam ž njimi, da ne bodo vlekli svoje dni zavarovanci nek nominale, ki že zdavnaj ni več toliko vreden, kot bi moral biti po vrednosti vplačanih premij?
V	banke ne! Tako se je delalo dosedaj. V tem slučaju posojajo zavodi denar prekupcem, kiz njim
sevda špekulirajo. Tega po zakonu in namenu ne smejo. Namreč špekulirati v običajnem smislu! Še ena špekulacija obstoja: nekaj, kar dela iz denarja — denar.
Denar mora v promet, da se obrestuje in da uničuje lastno oslabeva-nje. Socijalne zavarovalne avtonomije naj samo pazijo, da ne pride njihov denar v promet potom pre-kupcev. Avtonomije imajo socijalno nalogo; naj se torej udejstvujejo direktno v socijalnem, v narodnem gospodarstvu. — Denar, ki sedaj leži in donaša avtonomijam le običajne obresti, dočim v resnici kroži za ne-interesirane, naj gre direktno iz avtonomij v zadruge, v zemljišča in stavbe, v investicije, ki morejo koristiti sedanjim rehtnikom, ponesrečenim In bolnim zavarovancem in zmanjšati njih število v bodočnosti.
Reševanje stanovanjske bede.
Po svetovni vojni je v vseh državah stopilo v akuten Štadij pomanjkanje stanovanj. 2e pred vojno je bilo pomanjkanje zdravih stanovanj povsod zelo občutno in so se v vseh državah podvzemale akcije, da se temu odpomore. Po vojni pa je pritisk prebivalstva v mesta tako narastek da je postalo stanovanjsko vprašanje eno glavnih socialnih vprašanj. Nezdrava, zaduhla in pretesna stanovanja izpodkopavajo ljudsko zdravje, zato je videti po velemestih toliko bledih, Živih skeletov.
Vsled tega so se in se podvze-majo v vseh državah odločne akcije, da se odpomore stanovanjski bedi. Na različne načine z najraznovrst-nejšimi sredstvi. Nikjer pa tega perečega vprašanja niso rešili tako zanikrno, tako antisocialno, kakor ravno pri nas, kjer imamo špecijelno ministrstvo za reševanje socialnih vprašanj.
Ko so postale tožbe stotin in stotin živih bitij, obsojenih, da ginejo po vagonih in nezdravih luknjah, le preglasne, je izdal tedanji socialni minister dr. Kukovec dne 21. maja 1921 naredbo, ki naj bi odpomogla strašni stanovanjski mizeriji. člen 24 te naredbe namreč določa, da morajo banke, industrijska podjetja in denarni zavodi zgraditi stanovanjske hiše za svoje uradnike in nameščence, ker bi se jim v nasprotnem slučaju odvzeli njihovi poslovni lokali in se oddali d-ugim strankam. Ta naredba bi bila v resnici zmožna, da vsaj deloma omili neznosno stanovanjsko krizo v državi, ako ne bi imel člen 24 tudi določila, ki je naredbo napravilo skoro nerabno. _____
Omenjeni zavodi so bili namreč po tem določilu samo tedaj prisiljeni zi-
dati, ako s tem ni ogrožen njflio*
obstoj. Vsled tega seveda mnogim zavodom ni bilo težko, izogniti se zidanju, kajti večina je dokazovala in dokazala, da Je uničena, ako morajo zidati. Vendar so bili pri pokrajinski upravi bolj socialni uradniki, kakor pa pri socialnem ministrstvu in tako je pokrajinska uprava mnoga odlokov, da morajo gotova velika podjetja postaviti lastne stanovanjske hiše, potrdila. In na ta način bi moralo biti letos v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju postavljenih precej hiš, s čimer bi bilo vsekakor vsaj nekoliko pomagano.
Toda višek antisocialnosti pa je zagrešil pri reševanju stanovanjske bede sedanji socialni minister dr. Žerjav. Pred kratkim je namreč Izdal nalog pod štv. 4603/II, da se morajo vsi odloki, izdani na podlagi čl.
24	omenjene dr. Kukovčeve naredbe, razveljaviti, da se torej ne sme zahtevati od imenovanih podejtij, da postavijo lastne stanovanjske hiše.
S tem smo prišli tja, kjer smo začeli. Ljudstvo, ki nima sredstev, da si postavi lastne domove, poginja v prostorih, ki se jih ne more imenovati stanovanja. Denaraotefkl zavodi — z malimi izjemami -*■ ne zidajo, ker svoj denar lahko uporabijo plodonosno drugod. Da bi pa zidala ali gmotno pomagala država, ni misliti, saj ni zmožna niti pametne naredbe za olajšanje te socialne bede. kaj šele, da bi dejansko pora**-gala.
In tako gineva ljudsko zdravje, kot je ginevalo do sedaj ■— ker Imamo poleg drugih tudi mesto socialnega — antisocialno ministrstvo.
Zakon o Izseljevanja.
V	številki 208 »Službenih Novto« z dne 12. septembra 1922 je objavljen pravilnik o izvrševanju izseljeniškega zakona 2 dne 30. decembra 1. 1921. Po tem zakonu so pristojne za izvrševanje izseljeniške službi sledeče oblasti: Izseljeniški odsek ministrstva za socialno politiko, Generalni izseljeniški komisariat, pristaniški izseljeniški komisariati, železniški in brodarski komisarji in Izseljeniški odposlanci ministrstva socialne politike v inozemstvu.
Po zakonu se razlikuje sledeče tri kriterije izseljencev: da je na3 državljan, da se seli v svrho zaslužka s telesnim delom in da se seli v prekmorske dežele, t. j. v dežele onstran Sueškega prekopa, torej ne samo v glavne dežele naše emlgra-fije, Ameriko, Avstralijo, Novo Zelandijo in Južno Afriko, temveč sploh v izvenevropske dežele preko morja n. pr. v Egipt ali Turčijo. Pod telesnim delom se razumeva vsako delo, ki se dela pretežno z rokami po naročilu ali ppd vodstvom drugih oseb, kakor n. pr. delo industrijskega, rudarskega ali obrtnega delavce. Istotako se smatra 2a telesno delo tudi poljedelčevo, četudi je lastnik obdelovane zemlje in ne dela po naročilu drugih. Kot tako delo pa se smatra tudi delo naših trgovcev in samostojnih obrtnikov po prekomorskih deželah, ako so se prvotno pečali s telesnim delom v zgoraj navedenem pomenu in so šele pozneje postali samostojni trgovci In obrtniki. Služinčad, ki potuje z gospodarjem, se smatra za Izseljenike samo tedaj, če je tudi gospodar Izseljenec
v	smislu zakona. Žena, otroci In njihove rodbine se smatrajo za izseljence samo tedaj, če se selijo za rojakom, ki se je svoj čas Izselil radi telesnega zaslužka, to pa tudi tedaj, če prav oni ne gredo v svrho zaslužka za svojim rojakom.
Izseljenci morejo potovati tudi iz tujih pristanišč, vendar smejo v tem primeru potovati Izključno le preko obmejnih postaj Maribor In Rakek. Potni listi morajo imeti viza konzulov vseh onih držav, skozi katere izseljenec potuje in pa one države, kamor potuje.
S tem zakonom se razveljavi naredba bivšega avstrijskega ministrstva za trgovino in ministrstva za ?«,£anje zadeve od 23. novembra 1895, d. z. štev. 181, § 38 pa samo v toliko, v kolikor se posredno ali neposredno tiče izseljeniških prevoznih poslov, a nasprotuje novemu Izseljeniškemu zakonu odnosno pravilniku
o	izvršenju tega zakona.
Pletene jopice
rokavice, nogavice
no lil mali pii:
flJinbovic.nd.H.Soss,
Ljubljana, Mestni trg 19.
Meščanske šole z ozirom na praktične potrebe.
Po prevratu je zrastlo v Sloveniji lepo število meščanskih šol, kar Je moral vsak prijatelj prosvetno-strokovnega napredka iskreno pozdraviti. Meščanske šole so namenjene v prvi vrsti onim učencem, ki se ne nameravajo posvetiti srednješolskemu študiju, ampak ostanejo pri obrti In trgovini ali pa nadaljujejo svojo naobrazbo na trgovskih In obrtnih šolah. Le v tem smislu ima meščanska šola pomen in ni nikakor samo razširjena ljudska šola, ampak mora že Imeti strokovni značaj. Zato bi bilo zelo pogrešeno, če bi ustanovili mnogo šol, ki bi le površno odgovarjale svojemu namenu. Kar je meščanskih šol ustanovljenih, morajo v polni meri zadostiti praktičnim potrebam naših obrtnikov, trgovcev in kmetovalcev in sicer v pr-
vi	vrsti po svoji kakovosti in ne po Številu.
Opozoriti hočemo danes na nekatere bistvene nedostatke meščanske šole, ker ni to zgolj notranja stvar strokovnega učiteljstva, temveč zadeva prizadetih staršev, ki pošiljajo svoje otroke v meščanske šole. Pri letošnjih sprejemnih izpitih na strokovnih šolah se je izkazalo, da se je tudi že tukaj pričel boj za obstanek na vsi črti, da je zadnja leta naobrazba srednje naobraženih slojev silno poskočila. 2e letos so si absolventi tretjega razreda meščanske šole — učenke tega razreda sploh niso prišle v poštev — težko In v redkih slučajih priborili vstop v strokovne šole Iz enostavnega razloga, ker je bilo več kot dovolj prigla-šencev iz četrtega meščanskošolske-ga razreda in četrtega razreda realke in gimnazije. Za organizacijo meščanske šole sledi iz tega nujno, da mora obsegati štiri razrede, če nočejo učitelj in starši doživeti, da bo njihovim učencem zaprta pot do višje strokovne naobrazbe. Ne ustanavljajte več trirazrednlh meščanskih šol brez četrtega nastavnega razjeda!
iVelika napaka, sedanje meščanske šole je, da pošiljajo v strokovne Sole učence z nezadostnim jezikovnim znanjem, kar pa ni toliko krivda prizadetega učiteljstva, kakor teoretikov pri šolski upravi, ki ne poznajo praktičnih potreb življenja ali pa delajo to iz trenutne oportunitete. Bridka resnica je, da nimajo absolventi meščanskih šol potrebne osnovne jezikovne naobrazbe, ker ne obvladajo več ne slovenščine, ne srbohrvaščine in nobenega svetovnega jezika v najpotrebnejših osnovah. Na vseh strokovnih šolah je nemščina obligatni predmet, v meščanskih šolah so jo pa odpravili. Naši najbližji sosedje so Nemci in Italijani, radi tega zahtevajo vsi denarni zavodi, tovarne in tudi zasebniki od svojih uslužbencev predvsem znanje nemščine. Zato je ustroj meščanske šole naravnost gospodarsko vprašanje staršev. Učenec dovrši meščansko Šolo, potem mu je pa radi nezadostnega znanja nemščine zaprta ali otežkočena pot v strokovne šole. Velikemu nemškemu narodu ne škoduje, če se učijo učenci v meščanskih šolah vzhodne Nemčije ruščine, po zahodnih pa francoščine, pri nas naj se pa zapiramo s plotom, da bodo zavodi . čez nekaj let na najboljša mesta nastavljali Nemce, nemškutarje in Italijane, ker naši ljudje ne bodo več obvladovali nobenega svetovnega je2ika. Naš človek je vedno uspešno tekmoval s tujcem v obrtnem in trgovskem svetu, sedaj pa naj po zaslugi omejene šolske uprave Stopi v kot.
Starši drago plačujejo svoje šole, zato lahko zahtevajo, da jim nudijo
NaSe Šolstvo.
meščanske šole ono podlago, ki je potrebna za nadaljno izobrazbo. V jezikovnem oziru morajo dobiti učenci meščanskih šol temeljitega znanja materinščine, poznati morajo glavne razlike med slovenščino in srbohrvaščino ter najpotrebnejše znanje iz nemščine, ki je sedaj le neobligaten predmet, kar je toliko kot nič. Prav je, da je izginila nemščina iz ljudskih šol, ker je imela namen germanizacije, na strokovnih šolah pa je stvar popolnoma drugačna, 'ker tu nam šovinizem le škoduje v svetovni gospodarski tekmi.
Zlasti je dolžna trgovska In obrtna zbornica, da v tem oziru spregovori jasno besedo. Meščanska šola danes ne odgovarja gospodarskim potrebam našega naroda in zadnji čas je, da se napravi konec nepotrebnemu eksperimentiranju po neveščih ljudeh. O takih zadevah naj odločajo ljudje iz praktičnega življenja in širokega obzorja.
Začetek šolskega leta.
Šolska mladina prinaša vsako leto sredi septembra novo In mlado živijene v naša mesta. Prej dolgočasne in zapuščene ulice zopet ožive in celo strašna svetovna vojna ni mogla uničiti ali tudi pretrgati tega vsakoletnega mladostnega vrvenja. Ptice se poslavljajo, mladina pa prihaja.
Zdi se, kakor bi bilo letos drugače. Draginjski val, ki je pljusknil z uničujočo silo zlasti preko srednje Evrope, tudi ni prizanesel naši državi in kljub dviganju dinarja, še ni nikjer Izgledov na Izboljšanje razmer ter ni Izključena možnost, da bo udarec navzdol še težji in pogubnej-ši, če je sedanji dvig naše valute le borzna manipulacija. Doslej smo pogrešali pred vsem telesnih dobrin, hrane in obleke, kar je postalo oso-blto za javnega nameščenca nedosegljivo, prava fata morgana, ki se prikaže od trpljenja In bede Izmučenemu v najhujših trenutkih, 'ker vedno 'bolj In bolj se redčijo vrste onih, ki se morejo s svojimi dohodki Vzdrževati na taki višini, da telesno in duševno ne hirajo. Sedaj Je prešlo uničujoče delo draginje tudi na kulturno polje. Naobrazba je postala draga, silno draga in ako se bo po-draževala v dosedanjem razmerju, mora postati v doglednem času last izvoljenih, denarnih aristokratov. — Pred nekaj dnevi smo čuli o sporu med oddelkom za prosveto In neko tukajšnjo knjigarno radi previsokih cen šolskih knjig. Šolski upravi so se zdele knjige predrage, knjigarna pa jih noče, oziroma ne more ceneje prodajati.
Kar pomislite: ljudskošolska Čitanka za četrti razred stane že 80 kron in potem izračunajte stroškovnik, če ima rodbinski oče tri ali štiri šoloobvezne otroke. Koliko stanejo Šolske knjige še-Ie v srednji ali visoki Šoli, kjer rabi dijak 10 do 20 različnih knjig. Kje so pa še zvezki in druge pisalne potrebščine2 To velja seveda samo za starše, ki stanujejo v mestu, kjer so srednje šole. Kako naj pošilja v mesto svojega otroka javni nameščenec, delavec, manjši kmetovalec, obrtnik in trgovec, ki morda komaj diha s svojo družino? Dijaško stanovanje s hrano stane v najugodnejšem slučaju 2000 K mesečno. Kako naj jih plača oče, ki ima morda Štiri do pet tisoč kron mesečnih dohodkov ter mora poleg vsega skrbeti še za obieko in druge potrebščine? Mnogo dijakov se že danes dnevno vozi z vlaki v Ljubljano, Celje in Maribor, da si prihranijo plačevanje hrane In stanovanja, a naravno Je, da njihovi uspehi v šoli ne morejo biti prvovrstni. če pomislimo, koliko časa izgubijo z vožnjo. Nismo več daleč, da bomo lahko napisali na naše učne
zavode: Luksuzno blago, vstop dovoljen samo privilegiranim! Za telesnim pomanjkanjem se nam tedaj bliža kulturno. Ruske razmere prihajajo nad našo domovino z mrzlo, koščeno roko in tega se komaj zavedamo ...
Naših staršev ne smemo prepustiti obupavanju. Vsa javnost in državna uprava sta dolžni, da tem razmeram odpomoreta ali preokreneta tok mladine v drugo smer. Dotok mladine k duševnim poklicem je kljub takim razmeram še vedno Izredno velik, dasi vsi starši dobro vedo, da mora večina absolventov srednjih in visokih šoi vstopati v državno službo, ki je najzanikrnejše plačana In po vrhu še zahteva od uslužbenca popolno duševno odvisnost. Zakaj tedaj silijo starši otroke v srednje šole? Zato, ker ne vedo, kam s svojimi otroci. Manjka pouka, manjka organizacije, ki bi kazala staršem pot, po kateri naj vodijo naobrazbo svojih otrok. Današnja doba hitro živi, zahteva hitrega izšo-lanja in hitrega Zaslužka. Naše javno življenje se v tem oziru nekako ame-rikanizira in v vseh panogah opazujemo, da ročno, mehanično, sploh praktično delo povsod prednjači, da ga veliko 'bolje plačujejo nego duševno. Ne bo vedno tako, a za nekaj generacij prav gotovo.
Ministrstvo za socijaino oskrbo imamo tudi y naši državi in pred
kratkim smo z začudenjem čuli, da se je pričel v Ljubljani zanemarjati oddelek, ki se je bavil s preskrbo in oddajo dela. Ali bi se ne mogla temu oddelku poveriti naloga, da vodi seznam vseh poklicev, v prvi vrsti praktičnih poklicev, ki so odprti naši učeči se mladini ter daje navodila, kakšnega pouka in kakšne naobrazbe je potreba za ta ali oni poklic. To bi bilo prevažno socialno delo, če bi spravilo v skladno razmerje dotok In odtok duševnih delavcev ter jih morda v danem slučaju pravočasno napotili k primernemu ročnemu delu. Ne smemodo puščati, da vzraste iz naših šoi nadprodukcija duševnega proletarijata ali zadirljivih, nezadovoljnih ljudi, ki so ostali sredi pota radi nevzdržnih Življenjskih razmer.
Naša domovina potrebuje še na vseh poljih mnogo delavcev ter ima kruha dovolj; ki ga naša mladina nujno potrebuje, a ga ne zna nihče pravilno razdeliti, da gremo po lastni krivdi skoraj povsod navzdol. V ministrstvu za socijaino oskrbo bi bilo treba samo toplega srca, ki bi znalo študij naše mladine prav usmeriti ter pokazati staršem, kam naj pošiljajo svoje otroke, da bodo imeli korist sami In njihova domovina.
Začetkom šolskega leta nimamo lepše žeije kakor to, da bi se našei v državi mož, ki bi označeno delo tudi izvršil.,,
Po svetu.
Maščevanje zapušča* nega zaročenca.
Ljubosumje in brutalnost sta dva pojma, ki sta skoraj da nerazdruž-ljiva. Psihologi, ki se pečajo z raziskovanjem ljubezni in njenih anomalij, so se sicer mnogo trudili, da bi prišli vzrokom teh pojavov do dna, toda do sedaj se jim še ni posrečilo rešiti zagonetke. Človek še tako mehke narave se pretvori v divjo zver, ki je zmožna tudi najhujših grozodejstev, ako se ga loti črv ljubosumnosti. Sigurno je ta pojav v zvezi z instinktom lastnine, ker smatra človek objekt svoje ljubezni kot nekako svojino, ki Jo je pripravljen braniti tudi z najskrajnejšimi sredstvi, ako začuti, da bi mu mogel to lastnino odvzeti kdo drugi ali da mu sicer grozi Izguba.
Tak eksces brutalne ljubosumnosti se Je dogodil te dni v Parizu. Pred nekaj meseci sta se tu spoznala gospodična Lina van Kute, 30 letna tipkarica, nameščena pri nekem odličnem parižkem podjetju in 24 letni Italijan Massinino. Dasiravno Je bila dama mnogo starejša, je uplivala njena diskretna eleganca tako močno na mladega Massininoja, da jo je zaprosil za njeno roko, na kar sta se zaročila. Toda Lina je kmalu prišla do spoznanja, da bi njen zakon z Massininojem ne bil srečen, kajti ta je bil silno ljubosumen. Vsled te svoje lastnosti JI je postajal čedalje neznosnejŠI, zlasti ker je dnevno povzročal naravnost brutalne scene. Radltega je začela Lina premišljevati, kako bi na najlepši način končala razmerje 2 ljubosumnim Italijanom. Pri tem je prišla na originalno misel — hotela je svojo prostost kupiti z denar jem. Ponudila je Massinlju vse svoje prihranke v znesku nekaj desettisoč frankov, da jo zapusti In pozabi. Massini je bil sprva razkačen ter se je delal, kakor da mu je povsem neumijivo, kako ga more njegova zaročenka smatrati sposobnim, da bi vzel mesto srca — zlato. Toda zaljubljenega Laha je slednjič le preslepil blesk denarja in je ponudbo svoje zaročenke sprejel. — Nekaj časa ni bilo ničesar več čuti o njem, kar se je nenadoma zopet pojavil. Trdil je, da svoje zaročenke nikakor ne more pozabiti In ji je opisoval vse muke,
ki jih je moral prebiti ta čas, ko je ni videl. Dasiravno je zavzemala Lina skozi odklonilno stališče ter ni hotela o bivšem zaročencu ničesar vedeti, ta le ni hotel odnehati s svojimi ponudbami. Zato se ga ie Lina kolikor mogoče ogibala. Toda vročekrvni Italijan le ni hotel odnehati ter je le vedno znova nadlegoval gospodično van Kute, kjer Jo je le mogel dobiti. Vsled tega so se zopet dogajale med bivšima zaročencema neprijetne scene: Da bi se temu Izognila, se je pričela gospodična Lina pred Massininojem skrivati. To je trajalo skoro cei mesec.
Pred nekaj dnevi pa je morala gospodična van Kute že proti poldne zapustiti pisarno, da opravi nujen uradni posel. Obenem si je hotela tudi kupiti nekaj za kosilo. Komaj stopi iz pisarne na cesto, že stoji poleg nje — Massinino. Začel ji je takoj govoriti o svoji ljubezni in svojih bolečinah, ker ga je Lina zapustila. Toda ona z brutalnim človekom ni hotela imeti ničesar opraviti. Ker jo Massinino ni hotel izpustiti, se je začela z njim prerekati ter je končno ponovno IzjaVila, da noče o njem ničesar čuti. Vročekrvnega zaljubljenega Laha je ta hladnost njegove »ljubezni« tako razjarila, da je naenkrat potegnil iz žepa velike škarje, ki služijo za rezanje papirja. Še predno so mogli mimoidoči preprečiti, je planil na bivšo zaročenko ter jo začel besno suvati s škarjami. Konečno se je pasan-tom vendarle posrečilo, da so Iztrgali težko ranjeno deklico brutalnemu nasilnežu. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je zadobila štiri globoke rane v stegna In desno roko, a šest manjših v prsa in ledja. Vendar bo deklica kmalu okrevala. Vročekrvni laški snubač pa hladi svojo prevročo kri v pariških zaporih.
les^ska kot pomofnica vlomilca.
Eden izmed najdelavnejših in najagilnejših komisarjev berlinske policije je označil kot najznačilnejše za delovanje modernega vlomilca brezhibno delujočo organizacijo sodelujočih faktorjev. Voditelj kolone je vedno v zvezi z zvitimi in iznajdljivimi skrivači in pomagači, ki so
orjla
r
Ss>v
bv.
m
Pl
Wei
X-
$
%
S*
5?
pravzaprav njeg( v' pravi naroČn kajti ravno ti določijo, kaj naj s* ukrade in to se ravna po tem, katero blago najlažje in najboljše prodajo-
Pravcate ženske vlomiine kolono tosrjj se po mnenju tega policijskega str® kovnjaka še niso osnovale. 2enS«*| imajo po njegovem mnenju zelo ni*1? sposobnosti za skupno stvarno delo-ker obstaja pri njih neka, ne popolnoma razumljiva psihologična nape* tost, ki pri tako od čustev obvlada' nem bitju, kakor je ženska, ni ugod' na za tako nevaren posel, kakor * posel modernega vlomilca. VlomJ* iz objektivnega stališča stvarno pod' vzet je, ki mora biti temu odgovar' jajoče započeto in izpeljano. Mir®* preudarek po natančnem načrtu P® vede tu 'bolj ko kje drugje do uspenjtfj občutki pa zmedejo In ogroža#* Možje najrazličnejših celo popolno'-' ma nasprotnih značajev se že . dejo v skupnem delu in so vsaj izvršitvijo dejanja discipliniram' Ženske pa tega nikakor niso zmoŽff*' -
Toda kljub temu si po gotove® , načrtu izkoristi modemi vlomU®?’ za svoje podvzetje koristne žensl® lastnosti. Kakor hitro je dobil od kega skrivača naročilo, porabi, ^ le mogoče, kako k njegovi koloK spadajočo žensko, da mu ona izvd.‘ huni ugodno priliko. Ženske opaZdV, jejo spretneje in bolj prikrito, kak# moški. Izkušen kriminalist navado? brez vsakega posebnega truda spozna moškega zločinca na njegov* plašnosti in neodločnosti, medtem k° more opazujoča ženska Izgledati P® < polnoma neudeleženo.
Ker večina skrivalcev v sedanje# ' času naroča tatvine manufakture, J?', zadobilo sodelovanje žene pri vlonaft j skih kolonah še večji pomen, v spremstvu kake prijateljice ali m#1., derno oblečenega člana vlomilski kolone gre v večjo trgovino — k# današnjim modernim vlomilcem prff jajo samo še taka podjetja, ki res nekaj »vržejo« — si dado pokazati najboljše blago In si pri tem dobrP zapomnijo, kam nastavijenci to 'blag? spravijo. Obenem preštudira neopa* ženo tudi event. varnostne pripra-ve, da vlomilec pozneje ne naieti n* kake nepričakovane ovire.
Ženska pa sodeluje tudi kot V°' močnica pri izvršitvi vloma. Cas # kraj se skrivaču že preje kolikor mej goče natančno označi. Avtomobil pripelje kolono kolikor mogoče bil' zu kraja nameravanega vloma. Mo-dernl vlomilec nima nikakih teža? na potu do svojega cilja. Vedno s* izvoli najkrajšo in najsigumejšo pot-Zato skuša pred Izvršitvijo vlom* $ doseči zveze z nastavljenci podjetja*-katero namerava počastiti s svoji# i nenaprošenim obiskom, pri čemu obrača zelo veliko pozornost na sluj;,, go. Ta mu rnore že sam delo v velik* % meri olajšati, ako pusti kako okn°^ ali vrata nekoliko malomarno zaprta**.
Da dobi vlomilec sigurnejšo zvezo * • nastavljenci firme, se poslužuje ? prvi vrsti ženskih članov svoje ko*;| Ione.	':M
Zelo važno je za vlomilca, da ph|j delu ni moten. V to svrho se zop# ; najraje posluži ženske, ki zapletaj vsako sumljivo osebo, celo stražnik*® ali nič hudega slutečega uradnika, pogovor, da more vlomilec medte# i neovirano izvršiti svoje delo in tem Izginiti.
Sedanji moderni vlomilec si ne 'bere za svoje delo pozne nočne ut** ampak najraje vlomi zgodaj zjutral* tik pred otvaranjem poslovnih lok*'; lov, ker se v tem času najmanj pa** c zlasti, ker nočni čuvaji mnogok*3* £ končajo svojo službo, še predno 90 ", prišli nastavljenci v lokale.
Kopirne role (suh* in mokre)
The Rex Co. Ljubila**
E.	GABORIAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
Bili so gotovo v veliki zadregi, da se ni našel med njimi tudi mestni bobnar, ki je hkrati orcivalski grobar. Ta veščak Ste je z vnemo lotil mrtvečeve poslednje toalete in jel urejati rjuhe in blazine, kakor 2ahteva običaj. Oče Plantat je medtem preiskoval predale, oklepaje jih s ključi, ki so se našli v samomorilčevi obleki.
Nadejal se je, da najde znatne vsote denarja, ki bodo nov dokaz Robelotove krivde. Toda naj je iskal še tako, dobil ni ničesar, kar mu ne bi bilo že znano.
Našel je kupne listine o Morinovem travniku, Frapeslov-kinih njivah in Peyronovih zemljiščih. Zraven njih sta ležali dve zadolžnici po 150 in 820 frankov, podpisani po dveh občanih v prid gospoda Robelota.
Oče Plantat ni skrival svojega razočaranja.
»Nikakega denarja!« je šepnil gospodu Lecoqu na uho. »Ali se vam to ne zdi čudno?«
»Cernu?« je odgovoril policijski agent. »Robelot je bil pretkan in previden človek; skril je svoje nenadno bogastvo in čakal potrpežljivo, češ, naj ljudje mislijo, da je prišel šele v teku let do večjega imetja. V njegovi pisalni mizi ne vidite drugega nego tisto, kar je menil, da sme pokazati vsakomur jbrez strahu. Koliko Je vsega?«
Mirovni sodnik je naglo seštel posamezne vsote in odgovoru :
»14.500 frankov.« TV?.,
»Gospa Sauvresyjeva mu je 'dala več,« je odločno izjavU detektiv. »Da je imel samo štirinajsttisoč frankov, ne bi bU tako neumen, da bi jih nalagal v zemljišča. Glavno vsoto je gotovo kam skril.«
»Tako mislim tudi jaz; a kam?«
O	»Baš iščem.«
In res je iskal, ne da bi se mu poznalo; postopal je kiog-inkrog izbe, prestavljal pohištvo, potrkaval s peto ob tla in s prsti ob zid.
Nazadnje se je vrnil h kaminu, pred katerim je že večkrat obstal.
»Zdaj smo v juliju,« je dejal, »in vendar vidim tu kup pepela.«
»Dostikrat se zgodi, da ga pozabijo odstraniti na koncu zime,« je menil mirovni sodnik.
»To je res, gospod sodnik; a pepel se mi vidi še jako čist in svež. Nikjer ne opazim prahu In saj, ki bi ga morale pokrivati, ako bi res že nekaj mesecev ne bilo gorelo v peči.«
Obrnil se je proti sosednji sobi, kamor je poslal nosače, ko so opravili svoje delo:
»Dajte, prinesite mi kramp.«
Vsi možje so planili iska; orodja; detektiv se je vrnil k očetu Plantatc.
»Seveda,« je zamrmral kakor sam pri sebi, »pepel je lebk° ■'.*
tudi premešan; in če je kdo brskal po njem, tedaj «	£
Sklonil se je in odgrebel pepel z ognjiščnega kamna. Naj | je vzel trščico In obtipal ž njo vso špranjo kroginkrog ploš6®' # »Evo,« je dejal, »glejte, gospod sodnik: nikjer nikakeS® ometa; kamen se maje. Tu spodaj mora ležati zaklad.«
Prinesli so mu kramp. Kamenita plošča se je dala odstt*^ niti brez težave. Pod njo je zazijala dokaj globoka jama. ' 4 »Aha!« je zmagoslavno vzkliknil Lecoq, »saj sem vedeli*1 Jama je bila polna zavojčkov z dvajset frankovskimi niki. Lecoq in oče Plantat sta jih preštela; dobUa sta vsoM
19.500 frankov.
Na obrazu starega sodnika je odsevala globoka boL »Evo!« je pomislil, »toliko je bilo vredno življenje ubogeS* Sauvresyja!«
Hkrati z denarjem je vzel detektiv iz Jame kos papirja* # je bil ves popisan s številkami. Ta papir je nadomeščal »Slavno knjigo«. Na levi zgoraj je bila zapisana vsota 40.<A* rrankov. Na drugi strani so bili zabeleženi razni zneski, skuP«
21.500 frankov. Ti zapiski so pomenili Robelotove nakUP* Uganka je bila razrešena. Gospa Sauvresyjeva je plačala to začu za višnjevo stekleničico 40.000 frankov.	,r
Oče Plantat in policijski agent nista imela več česa iskah v zločinčevi hiS-	v
CDalie
mali ! oglasi
prodaja:
8VS»
B od 3 do
strojepisja. Predstaviti seje istotam.	502
1—2 dobra pečarja se iščeta za tokoj proti plači 5—6 dinarjev na uro, belo-pečarji s pačo 7 dinarjev na tiro, od tvrdke Teodor Sanitter, Subotica.	497
M
120 OTa-
3 orali parka, ■»m. •	.	’ poprej e to-
«A*oo.°o° K.
^tm-iI? Sa in eostu-i. .cr 10 oralov zemljiS-
m .
kupu takoj sta-
MLAD MESAR išče vsled pomanjkanja znanja v svr-ho ženitve mlado gospodično ali vdovo, ki bi imela mesarsko obrti in gostilno. Ponudbe pod »mlad mesar« na upravo lista.	496
VM
|Q. Pisarna
i	Mariboru in na de-Zagorskl, Bavarska ulica
499
trgovski hiši z vrtom, ena eno-obe v sredini (tik “ustrije premogoko-W ~enovQ pri Rajhen-fc|tr ? obsega mesari-^i»Vlno' sposobna tu-W«°stilno, cena 900.000 2a 2 vrtoin.
Wrrt sposobna brez vse cena 300.000 K. poizve pri g. Vi, S **, Pek in gostini-
*	Rajh
KROJAŠKI POMOČNIK za veliko delo, IZUČENA ŠIVILJA, VAJENEC za krojaško obrt, se sprejmejo takoj pri . K. PUČNIK, Sod-na ulica 3.________________505
2	ŽAGARJA, vajena na »Beneški« in »Polnojarmenik«,
želita premeniti službo. Pismene ponudbe na upravo li-sta pod »Dva.«	491
rmdbe pod št. 481 na upravo lista.	481
GOSPODIČNI, držav, uradnici, iščeta dela za v prostem času, eventuel. sprejmeta delo tudi na dom. — Zmožni sta tudi strojepisja. Ponudbe pod > Vestnost,« poštno ležeče; Ljubljana I.
479
cesti, 10 minut od postaje, se takoj zaradi odpotovnni? odstopi. Ponudbe do 25. t. m. pod »20.000« poštno ležeče Celje.	490
IZPRAŠAN strojevodja 2a ozkotirne materijalne železnice se išče za stalno službo. Samci imajo prednost Ponudbe s prepisi spričeval ie oddati pod št 465 na upravo lista.	465.
KROJAČ išče službe kot
samostojen delovodja li pri-krojevalec. Naslov v upravi lista.	488
2ELIM SLUŽBO v kaki trgovini ali kot praktikant pri kakem drugem podjetju. Dovršil sem z uspehom 1. Taz-red Ij. realke ter bil 5 let v trgovini mešanega blaga. Zmožen sem nekoliko nemškega in srbohrvaškega jezika. Grem tudi na deželo. Naslov na upravo lista. 477
henburgu.
%
litji'’ enodružinska hiša z SL Vodovod v hiši, State, takoj n n razpolago.
J6«inh,a Rebolj, kJnMani. RtfbniS-
PRODAJALKO starejšo moč se sprejme takoj ali pozneje za trgovino z mešanim blagom. Plača po dogovoru. Ponudbe' naj se pošljejo na naslov: Pačnik, trgovina, Šoštanj pri Celju. 4S5
št 201.
Jč ttUŽBE:
^OVODKINJA se ta-JkL*1 s l. novembrom Pri F. Čuden, Pre-W a ulica 1. Reilektlra ’t|a • na Prvovrstno moč srbohrvaščine in
SPREJMEJO se takoj 3 mizarski pomočniki, Hrana in stanovanje v hiši. Franc Leskovar, mizarska delavnica s strojnim obratom, Trbovlje I.	484
STAVBNI tehnik s prakso, dober risar se takoj sprejme v stalno službo. Pismene ponudbe na upravo lista pod št. 482.	482
IŠČEM mesto upravitelja v kakem hotelu, kavarni, restavraciji. Govorim slovensko, srbo-hrvatsko, nemško in italijansko. Pismene po
U&ZNO:
SPREJME se gospod na stanovanje in hrano. Poizve se: Zaloška cesta št. 18
50-1
KDO bi posodil za dobo 9 mesecev 40.000 K proti vrnitvi 50.000 K. Znesek se lahko vknjiži na posestvo ali pa izda menica Naslov v upravi tista.	487
IŠČEM kavarno ali restavracijo (gostilno) v najem, eventuelno na račun. Pismene ponudbe se prosi pod št- 480 na upravo tega lista.
480
Največja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic
pri tvrdki .
ULSiSBERHE,
Mastni trg štev. 10.
POZORI Zavarujte poljske pfidelke proti toči, gozdove Ptoti požarom. Zvišajte zavarovalnino proti požaru in nezgodam. Sklenite iiv-fjenska zavarovanja’ z en^ kratnim plačilom. Pojasnila in- naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba«. Glavni zastop v Celju, Lava št. 22.	830
2EPNE URE, precizijske in stenske, popravlja naj-sdlidneje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici X. SO6
IŠČE se družabnik s primernim kapitalom za dobro, že vpeljano in dobičkonosno trgovino s kurivom tu. Le resne ponudbe se prosi pod »dober družabnik,« na upravo lista. 501
GOSPOD išče mesečno sobo, če mogoče s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj. Plača dobro. Posredovalci dobe nagrado. Ponudbe na upravo lista pod št. 500.	500
Preda 5e
industrijsko podjetje galanterije v Ljubljani radi družabnih razmer. -Na' tahčnejše podatke daje An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul- 5.
MESARSKI OBRTNIK išče mesnico v najem, v dobrem kraju. Ponudbe pod št 495 na upravo lista.____495
DOBROIDOČA trgovina z mešanim blagom ob glavfit
stanDiianje
v novi gradnji za mimo stranko. Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod »dober piačnik" " na upravo lista.
tanit
asbestnlškrifj.
Tovarna Karlovac
Najboljša streha, najbolj trpežna,1; najcenejša. Pojasnila daje:
F. Hočevar, Žirovnica
(Gorenjsko).
RFafcns podjetje
lag. Mi i im
I, Maričeva ul. 20.
IST" Enkratne, objava 11/* din.
sszaj Priporočalo se sledeče tvrdke:
srza
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA VISA: Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana, Gosposka ulica.
FOTOGRAFSKI AT E LIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana. Marijin trg 8.
MANUFAKTURE:
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. Franc Krumat, Ljubljana, Mesini trg 25ll.
TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD..
Karl Prelog. Ljubljana, Stari trg 12.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. ••••••••i
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
-O.- Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg.
PAPIRNA TRGOVINA:
I.	Gajšek, Ljubljana, Sv. Petra c.
STAVBENO PODJETJE:
Dr. ing. M. Kasal, Ljubi i ana.
Ivan Vižintin, Ljubljana, Vodmatski
ŠPECIJALNA KROJAČNICA ZA DAMEIN GOSPODE
S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6ll.
SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana, Zidovska al. trg 7.
KAVARNE:
»Central«, Ljubljana, poleg jubttef-nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert. _
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SREBRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20.
KAMNOLOM IN OPEK. STROJI: Kleemanns ver. Fabriken, Oberi tiirkhem und Faurndaa. ■ ir
IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK
F.	Vodišek. Ljubljana VII., 156.
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat tn ing. Albin Černe, avtorizirana civilna inženerja v Ljubljani. Krdurv trg št. 10,1. nadstr.
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg. z. Z o. z., Ljubljana. Gosposka lil. 4.
IZDELOVALNICA UČNIH VLOO (MODROCEV) ZA POSTELJE TCR ŽIČNIH PLETENIN:
Šimen Šablatnik, Jesenice - Fužine, domače prvovrstno podjetje.
TRGOVINA VINA DALMATINSKEGA IN Z OTOKA KRK A. Karabaič, Udmatska ul. 78, Moste.
PARNA PEKARNA:
Jakob Kaučič, Ljubljana, Gradišče.
P. n. gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
„Grifizraer“
v vseh opremah materija! predvojni. cene najnižje edino le pri
Josip Peteline«
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
Pouk v vezenju brezplačen! vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih Potrebščine za llvilje. krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, Ščetke, palice.
Galanterija, gumbi, na veliko in malo!
Nainlije cene I	Točna	postrežba	I
Istotam igle, olje, Strojev in koles.
pasterizirano, polnomastno, z okroglo 35 % tolsče; pasterizirano, polnomastno z okroglo 1*5% tolsče, nadalje
jcgl^urt, Kefir, presne me^lc in $\r
i^ssh vrst dostavljamo na željo v mesečnem abonomentu strankam ; dom. Naročila naj se javijo pismeno ali ustmeno v pisarni .; oddelka na par Dunajski cest! 29/1.
MO^pcdor^l^a zueza, mlc^ar^i cddelelv j
J*"	-	•
. KUSf RIN. LJUBLJANA, s
■	■	■P'	®	®	®	W	■•WMM®®®®«®M«®MM®®®®MMMS®M	&
m
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi J ^ fav elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika za-| _ vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. J > glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter % Wartiny". Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje
I	^bvogumijastih obročev.
I	Centrala:	Ljubljana,	Rimska cesta štev. 2.
%^.T«lefon stev. 588.	Brzojavi:	Kuštrin,	Ljubljana.
*	Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470.
flaribor, 3určiieva ul. štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.
•
•	I e f f
#
ten psenicm zoroD, vaiian n
.. ., prodaja	4
11 MIA. liti [ESU 33.
Istotam se kupuje po ti a j višji dnevni :: ceni ajda, proso in icrompir. ::
= IVAN JAX IN SIN =
L3UBL3ANA ■ GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2.
Šivalni stroji m stroji» pletenje
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU. — Ustanovljena leta 1897. Vezenje poučujejo brezplačno. — Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica.
Mi stroji „fldler". Kolesa iz prsih toren!
Diirkop	S^ria	Waffenr.ad
Električni strogi
proizvod AEG, električni števci proizvod AEG, žarnice Tungsram, vse elektrofehn. potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehn. tvrdka
Karol Florijančre, Celje,
Proračuni brezplačno I
|Ed. Skopeh i
J Ljubljana, Mestnltrp n. 8.2
1	felika zaloga'or. zlatnine, sre- » •° bmine in optike, - Popravila se a 2- izvižiijsja strokovno in pod “ > . jamstvom. -
Cene nizke.
Mja MaoLfaiiliaii!
-spreime
ADAM IN EVA
sedaj tesa ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obHake za sospode. dame Srt otroke
Ljubljana, Mestni trg 5—6.
ki. sta;;izvrSila vsaj 2 razr^frgovsko šolo. Nastop lahko takoj. Pojasrfpa daje upra* va^tega lista.
l	mm. mm,11	|
Nova pošiiiatev
u.
Rožnih motorjev za kolesa je dospela.
I^rel Čamernik & Co.
"^ltta cesta 9-12 Ljubljana Ouoojsba cesta 9-IZ
Tilsit a 5 kg s
• nudi po nainižji ceni |
|FR. OZOM, Sirarna:
S ROGAŠKA SLATINA.:
«ti.	«
v trgovini
aimmimmmininiMminmiiunniiiin !i'iu'MM’n;iniiin'iiiiiM'ni;niimmini)miim
SIEYR AUTO
mali 4 dllndrskl 23 HP veliki 6	„	40 „
MicheSin „Cabie“
auto pneumatika v vseh velikostih došia in ie v zaiosi Pri zastopstvu
3UGO-AUTO d. z o. z.
LJUBLJANA, POLJANSKA C 3.
zimo
Lisice kola
in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in	.	x.y
izdelavo ;	govejo, prašiče, ovce itd. prevzema pod
krznarstvo ROT, Ljubljana, ugodnimi pogoji v komisijo. - Natančna Gradišče 7	pojasnila pri tvrdki
Sprejema moderniziranje.
mana. mam. phblul esa
Največji davki.
Vam nastanejoa oko ne
gledate na to. kje nakupujete, zgubite •n’«*« poleg tega večkrat Se sitnosti Poskusite enkrat z ilustrovanim t.®‘alogom tvrdke H Suttner (Imetnik Menrl Malre) v Ljubljani, Mestni trg 8. *■ Yam »vetuje resniino dobre ure, spe-
ClIrmina fnamLa IkA. *_ I &i _ .	_	.
V	.-^0'ir^ne	Gornice
S	   —	•«. ‘osute ITUI IliVV
vici, kakor tudi druge dobre žepne ure, “P*ftne ure. svetilne in stenske ure, ventice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in blrmska darila In vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi
porabne predmete, kakor n. pr. Škarje.
 —------------------------------------   oje.
— -- r-nenvi >1.	.	>itai
nole. bntve. lasestritne In brivske stroj«, steklorezce. doze za tobak, svaieica In
_________________ modke.	natlgate	in	denarnice	kupite
^	-	dobro in ceno pri tvrdki:
i. Suttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani št 8.
Ulili!
Potniki v Ameriko, pozor!
UNITED«AMERICAN - LINES - INC
prevaža potnike z najnovejšimi brzopamiki preko:
lilija.
tli
v New-York,
Vonte Dste ter vsa potrebna pojasnila Izdaja
SIMON KMETEC zastopnik za Slovenijo. Ljubljana, Kolodvorska ulica 26,
3§£\ol
Jadranska banka-Beograd.
Delniška glavnica: Din 60,000.000.
Rezerva: Din 30,000.000.
Bled Cavtat Celje Dubrovnik Erceg novi Jelša
Podružnice*
Jesenice
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevaije
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Magreb
AMER1KANSKI ODDELEK
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afllirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK Cortlandt Street 82, New-York Cfty.
BANKO YUGOSLAVO DE ČHILE; Valparalso, Antofagasta, Punta Aren^S, Puerta Natal es, Porvenir.
iščejo se povsod potniki
za
uvedent el ^
agilni in dobro uvedeni domačo zobno pasto, ki bi se vz drugi prodajni predmet, pri skrajno^ dni proviziji. Interesenti naj se obrnejo p
Uvedena znamka ši1248‘
Osi. zavod Fran VoršK Maribor.
99
A
Novost za Jugoslaviji^
Ravnokar došlo nepremočljivo-J ,
impregnirano blago za dežne pla^ športne jopiče za dame in gosp<^ kolesarske in avtomobilne jopiče« 9 pelerine za šolarje
izdeluje v lastni delavnici po meri in en »
Fb Potočnik
krojačnica za dame in gospod® Ljubljana, Selenburgova ulica & <
\fckVv-•/>>,/(> j...V •	-..''j
Največje svetovne transportno po dleti«
EVROPA
CANADA
AMERIKA
Samo 4 dni na odprtem morju.
Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA*
ANTU/ERPENA m CHERBOURGA
z glasovi timi »EMPRESS*, parobrodi na dvostročne vijake, ki so kljub nizkim cenam razkošno In bogato opremljeni Irt torej s polno pravico nosijo ime „EMPRESS“, kraljica morja.
Odhod vsaki teden.
CANADIAN PACIFIK. - ZAGREB, - 3URIŠIČEVA ULICA 30.
MODELE ČEVLJEV v celih serijah ti Je-penke, po modemih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavila za tvornice obuvala in čevljar lev. Apartne. elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materilala prvovrstno, hitro tn pocenL Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV.
Zahtevajte prospekte od RALPH F. RICHTER. Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah modeme, mehanične Izdelave obuvala.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTEl
I
—
SOLI KRIBEniTE
in SOll drobne (zmlete) nudi samo na vagone po zmerni ceni
Kirilovič i Sazdanič, Novi Sad.
Praa nDMisna Dalmatinska Parno Dcstilarija
Nagradjena na suirn Hama najavim odlihovanjima.
{L
Rakije svake vrsti — Svetski „Maraschino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac I8- Medi-cinal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieauz, obljubljena marka — Cremes doubles, likeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voda — Limunade.
Cenik na zahtevi 1	••••••	Cenik na zahtevi!
Najstarejša špedicijska tvrdka v Slovenili
R. RANZINGER
Ljubljana
petiidjSHB pisarna
Jesenic«
Podjetje za prevajanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni P1*5 met iz Avstrije in v Avstrijo.. Zecarinjenje. Podjetje za prevažanje pohistv* Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo, zojavi: Ranzlrrae?	interarban telefon <®j
Prometni zavod za pnog d. d. o Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
zb domačo uporabo bahor tudi za industrijska podjetja in rnzpebana:
Prima Čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. •—b—g—»M,
lavenska banka d.d.u«'1
(pre!« Jugoslovanska Union banka)
Zagreb	Beograd
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota .Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Školja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina),
.j..	Budapest: Balkan Bank r.t
AuŠSSOlfiS Split: jugoslavenska industrijska banka.
Wlen: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerve ca 200,000.000 K.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
S'
:
•
:
Delniška glavnica:
K 20,000.000*—
Podružnice:
• Botro mesto, Raheli, SlovBnjoraifec
•••••* •••••• •••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, LJUBLJANA
Selenburgova ulica štev. 1.
Izvršuje vse. bančne posle najtočneje in naikulantneie. -
C
Rezervni zakladi:
K 6,500.000*—
Telefoni št 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA
• ••••••••••••••••••••••••••••••'-••••♦••©•••••••G ••••••••• ••«•••••• •«•••••••«•••••••»•••«••••••••••••••••••••
i Francosko • balkanska
Trgovska družba i o. z. Lavrič & Cie. ::::::
••••••
O
Vsi trgovski posl! z Balkanom:
Strasbourg (France)
1, Rue de la Pierre Large 1 Brzoi. nasl. „Slovenia“, telet. 1519« 1
mr Oglasi v .Jugoslaviji** imajo velik uspehi
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
Isdaia »Jugoslov. no vinsko d. <Lc.
Tiska »Zvezna tiskarna.
J