Varujmo okolje
Na seji skupščine mesta Ljubljana so obravnavali tudi gradivo o problematiki varst-va oikoija.
Sklep, da bo skupščina spod-bujala »vse nosilce realizacije družbenega plana razvoja Ljub-ljane 1976—1980, da vgradijo v svoje letne programe razvoja tiste elemente, ki zagotavljajo varovanje okolja«, ni nič dru-gega kot ponavljanje že znanih priporočil. Nadalje, enako trdi-tev lahko izrečemo tudi za sklep o tem, da šole in druge ustanove izobraževanje otrok, občanov in delovnih ljudi vklju-čijo v svoje izobraževalne prog-rame varstva oikolja ipd. Vse-kakor zanimivejši in konkret-nejSi je sklep, da naj Kurivo-proroet, Kairivo in Petrol ter drugi dobavitelji kuriv poskr-bijo za to, da bodo dobavljali uporabnikona goriv kakovost-nejši premog, kuritoo olje, ma-zut in bencin. Vsekakor pa gre le za priporočilo ali dobrohot no mnenje delegatov, ne pa tu-<n  za  obvezujofi  sklep,  kl bi
ga bili omenjeni tudi dolžni izvajati...
Takšna trditev ne more ovre-či niti ugotovitev, da bodo »in-špekcijske službe, sodnik za prekrške in pravosodni organi poostrili nadzorstvo in kazno-vali vse, ki bodo imeli malo-marne odnose do varstva oko-lja v TOZD in drugih OZD pri opravljanju s kurilnimi jn dru-gimi napravami, nepravilnem odlaganju odpadnih sno-^i in onesnaževanju okolja, ki ga po-vzroča proizvodnja, občani ali domače živali«. Zakaj? Ceprav je skupščtna mesta z uvrstitvi-jo te problematike na dnevni red dokazala, da ji ni vseeno, kaj se na področju varstva oko-lja v Ljubljani dogaja, pa v po-ročilih sodišč in sodnika za pre-krške nismo zasledili niti be-sedice o kaznih za kršitelje-To lahko pomeni dvoje: da ta-kšnih kazni sploh ni bilo ali pa da jih je bilo bolj malo-Eno  in drugo   nd vzpodbudno!
Situacija pa ni niti malo rož-nata. V Ljubljani porabimo let-no okrog 210.000 ton trddh go-
riv, od tega več kot 180.000 ton premogov, ki imajo okrog 2 odstotka žvepla, 260.000 ton te-kočih goriv, od tega kar 202000 kurilnih lahkih in plinskih olj-
V zrak oziroma v ofcolje spu-stimo letno preko 30.000 ton žveplovega dioksida, 8.250 ton trdlh delcev, saj, ogljikovodi-kov in dušdkoviii vodikov 50.000 oznroma 7.100 ton ipd. V me-stu imamo približno 90000 sta-novanj, več kot 55.000 indivi-dualnih kurišč, prek 70 tisoč motornih vozil, v Ljubljani se nabere letno prek 500.000 kub-m različnih odpadkov, inšpek-torji ocenjujejo, da spuščamo y Ljubljani letno prek 2 mili-jona m3 neprečišCendb. in tudi kemično agresivnih odplak iz individualnih greznic, 126 lo-kalnih vodovodov nima ustrez-nega sanitarnega vzdrževanja, vsaj 17000 Ljubljančanov dnev-no pije higiensko oporečno vo-do iz lokalnih vcxiovodov...
V zadnjih letih so inšpektor-ji, ki so bili na področju var-stva okolja daleč najaktivnej-ši (in tudi najuspešnejši) odkri-li 326 divjih odlagališč smeti in jih kar 310 odpravili. Samo v naši občini, trdijo dimnikar-ji,  je  74  lokalnih kurilnic,  ki
uporabljajo premog, kuribio olje ali mazut, od teh pa kar 23 takih, ki čezmerno onesna-žujejo okolje.
Nam pa ni vseeno v kakš-nem okol.iu živimo. Tudi ne-davno izvedena anketa v kra-jevnih skupnostih je pokazala, da se zaradi smradu pritožuje-mo nad 32 TOZD, zaradi hru-pa nad 26 TOZD, zaradi obre-menitve s transportom nad 19 TOZD, zaradi dima nad 6 TOZD ipd. Zaradi posameznib. onesnaževalcev se pritožuje kar več torajevmh skupnostd na-enkrat, tako denimo: zaradi Izsolirke 4 KS, zaradi Toplame Moste 3 KS, zaradd Protektor-ja 2 KS, Kolinske in SKIP tu-di 2 KS, v KS Zalog pa se pri-tožujejo  zoper  Koteks  Tobus,
Satumus in Perutnino.
Kaznovalna politika je seve-da le del (ne najboljši) rešitve problema. Bistveni in daleč boljši je tisti, ki nosi v gra-divih delovni naslov »Pregled načrtovanih investicij iz druž-benega plana razvoja Ljubljane 1976—1980, ki bodo prispevale k izboljšanju okolja«- Med nji-mi: izgradnja novega vira v Šiški 100 Gcal/h toplotne energije, III. agregat TOL v Mostah, centralrd viri toplot-ne energije y Dolskem, plini-fikacija Ijubljanskega gradu in stare Ljubljane, izgradnja neka-terih novih vodarn, izgradnja krematorija, povečanje javnih zelenic ipd.
Milena Car Drlje