St. 35. V Ljubljani, 31. avgusta 1907. Leto III. r Bz&aja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. I ns e ra ti se računajo za celo stran 36 K, za 3/ 6 strani 25 K, za 2 /s strani 18 K, za 'k strani 9 K, za >/ M strani 5 K, i/so strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po- ■ pust. ===== C Mesečna priloga: „S!ovenski Tehnik“. J Nedeljski počitek na deželi. (Iz trgovskih krogov na deželi.) Kakor znano je po mestih že davno vpeljan popolen nedeljski po¬ čitek. Pri nas na deželi otvorjene smejo hiti prodajalne v nedeljah od 7. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Pre¬ pričan pa sem, da hi zadostovalo popolnoma, zlasti po večjih trgih, ako hi bile otvorjene trgovine samo do 12. ure, tako da bi bil ves popoldan prost. Pa to naj bi že bilo, saj popreje sploh nismo poznali nikakoršnega nedeljskega počitka. Toda ne samo oh nedeljah in praz¬ nikih, tudi ob delavnikih naj bi bil gotov red odpiranja in zapiranja trgovin. Pomislimo le, da so ponekod pro¬ dajalne odprte od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer. To početje ni več človeško in primerno sedanjemu času in razmeram. Vsak človek naj bi bil na dan nekaj ur prost, da se razvedri. Pri današnjih razmerah pa to ni mogoče. Jaz menim, ako bi povsod trgovci složno delovali, bi popolnoma lahko določili čas odpiranja in zapiranja, ne da bi pri tem eden ali drugi trpel kako škodo. Treba je le dobre in resne volje ter edinosti. Napredujmo tudi mi trgovci s časom, starokopitnost mora izginiti s po¬ vršja. Sicer bi pa slovensko trgovsko društvo „Merkur“ v Ljubljani lahko skrbelo za to, da bi se vpeljal kak red v tem oziru tudi v trgovinah po deželi. Pomislimo le, koliko se po nepotrebnem porabi petroleja na deželi po trgovinah o zimskem času, ko je še po dnevu malo dela, kaj šele na večer. Vse to je sama razvada ljudstva. Ako bi občinstvo enkrat vedelo, da so trgovine le do gotove ure zvečer odprte, bi se že do tega časa pre¬ skrbelo s potrebnim, trgovci pa pri tem ne bi imeli prav nikake škode, ako bi seveda, kakor že rečeno, brez razlike vsi ob določeni uri zaprli svoje trgovine. Seveda se bodejo našli zopet nekateri gospodje kolegi, ko bo¬ dejo rekli, da bi se potem ta prosti čas porabil v kake slabe namene, da bi se stem trgovski nastavljenci na ta način privadili bolj razkošnemu življenju, ker bi imeli preveč prostega časa. A temu ni tako. Vsak trg. nastavljenec, ako ima dobro voljo se kaj naučiti in se svojemu stanu primerno izobraziti, bo ta svoj prosti čas v boljše namene porabil. Za brezbrižneže je pa se¬ veda vedno dovolj časa za potrato na razpolago ter vsaka beseda odveč. To, da se vpelje gotov red v zapiranju in odpiranju trgovine bode ne-le v korist trg. uslužbencev, ampak tudi v našo lastno korist. Saj je za naše zdravje ravno tako potrebno in koristno, da se gibljemo nekaj ur na dan v prostem zraku. Vsem ni sreča mila, da imajo dovolj časa že sedaj v razve¬ drilo na razpolago, kajti večina je navezana biti v trgo¬ vini toliko časa, dokler se ista ne zatvori. Torej to v pomislek in presojo gospodom trgovcem na deželi. Jaz bi nasvetoval, naj bi se trgovine odpirale po leti zjutraj ob V 2 7. uri ter zapirale ob 9. uri zvečer, po zimi pa ob 7. zjutraj do 8. ure zvečer. Za obed naj bi bila ena uro odmora. Ako ima kedo kake pomisleke ali opombe, pa naj se oglasi v kratkem v „Notranjcu“. Notranjski trgovec. Politične vesti. V Trstu je preteklo nedeljo razvilo prapor slo¬ vensko pevsko društvo „Ilirija“. Ob tej priliki je pri¬ redilo javen obhod društev po mestu. To je razjarilo Italijane, ki so mnenja, da je Trst italijansko mesto in ne pomislijo, da mora biti Trst kot pomorsko mesto odprt svobodnemu gibanju vseh narodov in da imajo Slovenci že izdavna v Trstu domovinsko pravico. Itali¬ jani so napadli sprevod opetovano, a bili so tepeni, da so tekli kakor zajci policiji v roke in varstvo. Nekaj značilnega pa je to, da je med pretepači le nekaj oseb, ki so privandrali iz Italije, drugi pa so sami poitali¬ jančeni Slovenci. In reči moramo na sramoto, da No¬ tranjska Trstu preskrbeva precejšno četo narodnih Stran 274. NOTRANJEC Letnik III, odpadnikov. Razvideti je iz tega, da tudi na Notranjskem treba buditi narodni ponos in značajnost, čeprav ni nobene neposredne narodne nevarnosti za Notranjsko. Koroški klerikalci z dr. Brejcem na čelu ne morejo preboleti neizmerne blamaže, ki se jim je pri¬ petila prav po njih krivdi na skupščini »Družbe sv. Ci¬ rila in Metoda" v Bohinjski Bistrici. Z nespametno svojo taktiko so namreč oživili tisto že staro, a doslej neovrženo mnenje, da je koroškim Slovencem treba slovenske napredne kmetske stranke, ker so kmetje, ki nočejo duhovščini se politično poko¬ ravati, prisiljeni se približati nemški stranki in lahko postanejo politični pomagači nemštva. Dr. Brejc je prišel na Koroško misleč, da bo tu vladal brez vsakega tek¬ movanja. No uvideti bo imel kmalu priliko, da je njegov stolček precej trhlen. Če se otresejo koroški rodoljubi pomislekov in krepko ustanove napredno stranko na Koroškem, bo tudi Brejčeve vlade kmalu konec. »Gospodarska stranka" je imela meseca avgusta lepo posrečen shod v Ribniškem okraju. Sploh j e delovanj e te stranke srečno, v kolikor se drži lokalne agrarne po¬ litike. In to naj bi ji bilo v vodilo: Če osredotoči svoje moči na politično in gospodarsko probujenje kmetskega ljudstva, bo njeno delovanje vsakdo pozdravljal in ji nudil roko ter ji ne bo treba tratiti moči v nepotrebnih razporih, ki jih povzroča sama in glede katerih se po obliki in nestvarnosti ne loči prav nič od tistih, ki jim te napake očita. Italijanski minister zunanjih del Titoni je posetil avstroogrskega ministra Erentala na Severniku. Bilo je več lepih slavnosti, o katerih se je trdilo, da bodo proizzvale pomirjenje med Italijo in Avstroogrsko. Tačas se zbira armada h kornim vajam na Koroškem, Italjani pa imajo v severni Italiji velike manevre, ki se jih udeleži nad 30.000 mož. Socijalni demokratje vseh narodov so imeli v Stutgartu velik shod, ki je pokazal, da ima socijalna- demokratska stranka že močno besedo po vsem svetu. Shod je bil v velikih razrednih vprašanjih složen, le glede narodnega vprašanja je prišlo do ostrih sporov, ki so se končali z zmago narodne ideje. Klerikalci na Nemškem imajo shod v Vircburgu. Prišel pa je na ta shod tudi ljubljanski škof Jeglič. Kaj ima Slovenec na nemškem shodu iskati? Domače vesti. Za ljudsko knjižnico v Postojni je podaril gosp. dr. Ščitomir Dolenc, c. kr. sodni pristav v Buzetu znesek 100 K v spomin svojemu prerano umrlemu bratu Milanu in v znamenje iskrene hvaležnosti Postojni, ki je pokojniku priredila tako časten pogreb. O tej priliki je podaril knjižnici tudi g. Anton Mladič, c. kr. sodni pristav v Postojni znesek 20 K. V imenu ljudske knjiž¬ nice izrekamo velikodušnim darovalcem najtoplejšo za¬ hvalo. Umrla je v sredo gospa Ivana Preši roj. Zupan soproga c. kr. gozdarja v Postojni. Žalujoči rodbini naše najiskieuejše sožalje. Za voditelja pošte na kolodvoru v Divači je imenovan naš rojak g. Fran Ambrožič, dosedaj poštar v Bovcu. Novoimenovani c. kr. gozdarski komisar za postojnski okraj g. Oto je že nastopil svoje mesto. Osebne vesti. Dosedanji kapelan v Postojni g. Ant. Breznik namerava postati učenec jezikoslovja in gre baje v jeseni na univerzo, da postane profesor na škofovih zavodih v Št. Vidu. Na njegovo mesto je prišel kapelan Fr. Vilfan. — Davčni praktikant gospod Rudolf Pehaček je premeščen iz Radovljice v Postojno. Okrajni glavar v Logatcu g. Ivan Kremenšek, rodom iz Laz pri Planini je imenovan za dež. vladnega svetnika. Za »Sokolski dom v Postojni" so darovali: g. Ivanka Jurca 1 K; br. Dabovič Niko 1 K; bratje Sokoli nabrali na povratku z izleta v Košano 7 K 54 v. br. Fran Križe za 50 komadov razglednic 5 K. Vsem srčna hvala! Učiteljsko imenovanje. Abs. učiteljski kandidat g. Fran Starman je imenovan za prov. učitelja-voditelja na dvorazredni šoli v Studenem pri Postojni. Umrl je 13letni sin gospe Švikartove v Vipavi. Občinska hranilnica v Postojni se bo otvorila s prvim oktobrom t. 1. Obrtne zadeve. Mesarsko obrt je radi bolehnosti opustil g. Štefan Šelj v Šturji. Ignac Stibilj, župan in mesar v Ustji je otvoril mesnico v Ajdovščini. Gospa Marija Rajer otvori v Ajdovščini novo mesnico. Iz Košane. Prekrasno se je izvršilo razvitje zastave košanskega pevskega društva dne 25. t. m. Ne le Dol. Košana, kjer se je vršilo razvitje in ljudska veselica, nego vse okoličanske vasi bile so praznično okrašene. Nebroj zastav plapolalo je v Novisnšici, Kalu itd. Prekrasna pa je bila Dol. Košana. Pred vasjo stal je velikanski slavolok v podobi piramid, okusno okrašen. Sredi vasi in na veseličnem prostoru stala sta ponosna mlaja, trg sredi vasi pa je bil ves v zastavah in slavolokih. Ob 2. uri pop. prihitela je že deputacija vrlega bratskega društva »Hajdrih" iz Proseka, katero je sprejelo celo društvo z vrlo znano domžalsko godbo na čelu. Na to so sledila društva: ,,Javornik" iz Ma tenjevasi z zastavo, vrli postojnski „Sokol“ z zastavo, pevsko društvo „Tabor“ iz Lokve, bralno društvo iz Orehka z zastavo, deputacija ilirsko-bistriške »Čitalnice", deputacija postojnske »Čitalnice", zastopnik vzornega pev. društva »Slavec" iz Ljubljane itd. Vsa ta vrla bratska društva sprejemalo je domače društvo z godbe in streljanjem pri slavoloku. Ker krasi zastavo slika slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda, se je ob 4. uri ista tudi blagoslovila. Nato se je vršila vsa slavnost na trgu. Iskreno je govorila kumica gospa Iliča Gradova, ko je okrasila zastavo s krasnimi trakovi, družice so ji bile: gdč.: Pepica Ferolijeva, Milka Sam- Letnik III. NOTRANJEC Stran 275. sova, Malka Dolganova in Marica Hreščakova. Zbor pa i e zapel Medvedovo: »Molitev 11 . Nato se je vršilo za¬ bijanje žrebljev po vseh odbornikih, zastopnikih društev ter gg- ustanovnikih, g. kumici ter g. županu. Slavnostni govor je govoril društveni predsednik g. Janko Grad, nakar so se zastave pobratile in po odpeti Ipavčevi: ,.Slovanska pesem 11 bil je obhod po vasi ter odhod na veselični prostor. Impozanten prizor! Vsa društva z godbo na čelu ter dičnimi „Sokoli“ ter nepregledna množica ljudi, vmes pa droben, redek dež, ki je le par sekund padal na to množico ter na zastave, kakor bi bil Večni blagoslavljal nje, ki so bili polni navdušenja za milo domovino ter narod naš slovenski. Hvala ti Večni za ta blagoslov! — Veselični prostor je bil poln odličnega občinstva. Zabava neprisiljena ter razno¬ vrstna. Prekrasno so pela razna društva, kakor: „Tabor“ iz Lokve, pevsko društvo »Postojna 11 , ,, Javornik 11 izMa- tenjevasi, »Čitalnični zbor 11 iz Orehka ter domače društvo. Najbolj sta seveda ugajala oba skupna zbora. Srečolov je srečnim prinesel krasnih dobitkov, ples pa mladimi mnogo zabave. — Le prehitro smo se poslavljali. Vrla bratska društva! Prisrčna Vam hvala! Bodite prepričani, da tega dneva nikdar »Košana 11 ne pozabi. Ojačena bode korakala pod svojim prekrasnim praporom polna ljubezni in navdušenja za sveto domovino, za prosveto in omiko. Čudni nazori. V nedeljo bili smo v Košani, kjer je vrlo pevsko društvo »Košana 11 razvilo svoj prapor. Ker je društvo želelo, blagoslovil je zastavo tamošnji župnik in sicer iz neumljive kaprice ne na prostem, kakor se to običajno vrši, ampak v cerkvi. A čujte! Vedno kriče božji namestniki, naj stariši pošiljajo otroke v cerkev; ta župnik pa, ko je zagledal med odraslim občinstvom par otrok v cerkvi, je ves besen zarjovel: »Otroci ven, tu nimate nič iskati! Mežnar spodite otroke ven!“ Odreveneli smo. Je li župnik iz zastave hudiče izganjal, ki so vsi »liberalci 11 in se je bal, da bi se otroci ne pohujšali, ali kaj? — Culi smo, da je ta neotesani župnik tudi že pri maši zabavljal na ples, ki ga je društvo ta dan priredilo, kaplan pa, da je neki celo društvo napadal v cerkvi. Pač lepa olika od teh »svetih 11 mož, da mečeta polena pod noge celo društvu, ki stoji popolnoma nad stran¬ kami ter s svojim petjem tako blažilno vpliva na ljudstvo! — Upajmo, da bode društvo vsekako to neotesanost primerno zavrnilo. Opazovalec. Srbsko učiteljstvo v Postojnski jami. V sredo došlo je 18 srbskih učiteljev in učiteljic v Postojno. Ogledali so si vzorno urejeno postojnsko šolo in odšli potem v jamo. Niso mogli prehvaliti krasot postojnske jame. Opoldne so obedovali v Arkovi gostilni, kamor je prišel tudi postojnski salonski kvartet in njim v čast zapel nekoliko lepih pesmic. Popoldne so se odpeljali v Trst, od tam pa so namenjeni v Benetke. Telovadno društvo »Ribniški Sokol 11 vabi na slavnost, ki se vrši ob priliki razvitja društvenega prapora v Ribnici dne 8. septembra 1907. Sodeluje polnoštevilna Ljubljanska društvena godba. Vzpored: Na predvečer, v soboto, dne 7. septembra: 1. Ob 7. uri zvečer mirozov in podoknica kumici blagorodni gospej Štefaniji dr. Sehiffrerjevi. 2. Neposredno po mirozovu koncert v Arkovem salonu. Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj 3 K. V nedeljo, dne 8. septembra: 1. Ob pol 6. uri zjutraj budnica. 2. Ob pol 10. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru. 3. Razvitje prapora po dopoldanski službi božji. Slavnostni sprevod po trgu. 4. Ob pol 1. uri popoldne skupni obed v gostilni brata Andreja Podboja. Kuvert za osebo 2 K. 5. Ob 3. uri popoldne javna telovadba. Zvečer: Ljudska veselica v prostorih br. Andreja Podboja. Vstopnina 40 vinarjev. Bratje Sokoli v kroju so vstopnin prosti. Glede pre¬ nočišča in skupnega obeda naj se prijavijo udeleženci do i. septembra pri društvu. Odbor. Pot iz Hruševja v Črmeiice je, kakor se nam poroča, nujno poprave potrebna. Poklicani činitelji naj se vendar že enkrat zganejo. Prostovoljno gasilno društvo v Ornem vrhu priredi dne 1. septembra, t. j. nedeljo popoldan ob 3. uri veselico s sledečim sporedom: 1. vsprejem gostov, 2. ša¬ ljiva tombola, 3. domača godba na pihala. Vstopnina 30 vinarjev, na plesišče pa po 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. Šola v Studenem. Dosedanji šolski voditelj g. M. Mežan se preseli te dni na svoje novo mesto v v Orehek. Na njegovo mesto pride provizorični učitelj Starman, rodom iz Vel. Otoka. Novice iz Hotederšice. — Strahopetci. Že v dveh številkah nesramnega »Lažiljuba 11 pisal je tukajšnji zlobni dopisnik, o neki »Barabski šoli 11 in s tem zelo sramotil našo občino. V 30. št. »Notranjca 11 pa mu smo glede te šole stavili štiri vprašanja, katera pa so mu vzela ves pogum. Nesramni dopisnik je letal ves besen po naši občini, grizel poštene ljudi in iskal gradiva za en dopis že iz Melkizedekovih časov, a na zgoraj imenovana vprašanja ni hotel odgovoriti, ampak je lepo po »Lažiljubovi 11 navadi zavil češ, da na ta vprašanja ve pri nas odgovoriti vsak otrok. V naši občini noben človek ne ve kje je »Barabska šola 11 ; še slišal ni nobeden tega imena popred nikdar, dokler ni ta izmišljotina hudobnega duha zagledala beli dan v »Lažiljubu 11 . Zadnji čas je šlo vprašanje, kje je »Barabska šola 11 , po naši občini od ust do ust. A nobeden ni o tem vedel nič gotovega povedati; vsakdo je rekel, da če je res ta šola kje pri nas, da je v župnišču, ker drugod je ni mogoče najti nikjer. In to bi bilo skoraj res verjetno. Ker pa dopisnik ni odgovoril na nobeno vprašanje, katera so bila nanj stavljena v 30. številki »Notranjca 11 , imeli ga bodemo sedaj za nesramnega zahrbtnega obrekovalca in za velikega strahopetca, kateremu so se sedaj v pasjih dnevih vsled vročine gotovo možgani skisali. — Dopisniku je zlezlo srce v hlače. O svojem podpisu je molčal v predzadnjem »Lažiljubu 11 , kakor grob, dasiravno smo ga poživljali, naj pride s polnim Stran 276. NOTRANJEC Letnik III. podpisom na dan. A tega on ni storil, ker se je menda bal, da bi ga ne poslali malo na ričet. In sedaj devajo krivdo dopisnika drug na druzega. Nobeden noče biti dopisnik. To imajo slabo vest ti klerikalci! „Župnik ni", tako se je čitalo v predzadnjem „Lažiljubu“. No, kdo pa je potem? Ali mogoče tisti nesramni in lažnjivi dopisi pridejo kar iz oblakov v uredništvo „Lažiljuba“ P Klerikalci pravijo, da pišejo te dopise v Gričah neki otročaji. A nikar ne mislite, da smo mi toliko neumni, da bi to verjeli. Mlečnozobi otročaji še niso danes kaj takega zmožni. To je delo nekega druzega kikiri- kalca, katerega ime se bode že izvedelo, naj stane to kolikor hoče. — „Not ran j če vi“ „ dopisi bodejo oma- zali celo našo faro“. Tako je kričal naš župnik svoj čas na prižnici in klical je na ta list strelo in pekel. No, ako smo jo res mi kaj omazali z dopisi v „Notranjcu“, jo bode pa sedaj „Lažiljub“ opral, saj jo je začel zadnji čas krepko omivati kar z gnojnico. Dobro srečo! — Socialni demokratje se že pridno pripravljajo za prihodnje deželnozborske volitve. Tudi slov. sleparska stranka ne počiva. A o „Notranjski Kmetski Stranki" pa ni duha ne sluha. Skrajni čas je že, da se vzbudi in razširi svoj delokrog tudi v naš logaški okraj, ker to vsi željno pričakujemo. Le pogumno na delo! Brez dela ni plačila in brez boja ni zmage! Iz Hotederšice. Ogenj. Dne 20. t. m. je pogorel kozolec Martinu Petrovčiču, posestniku v Žiberšah. Go¬ relo je opolnoči. Kozolec je bil popolnoma nov in na njem je bilo mnogo sena, vse žito in več desek, tako, da škodo cenijo nad 5000 K. Zavarovan ni bil. Nevarnost je bila velika, da bi se ne vnela še staja in hiša, ker pri požaru ni bilo druzega človeka, kakor sam gospodar in njegova hči. Ogenj je zanetil hudoben človek, kateri pa še ni prišel v roke pravice. — Velik vihar je divjal po naši občini dne 16. t. m. opoldan. Trgal je slam¬ nate strehe, izdiral in lomil debela gozdna in sadna drevesa. Po polju pa je podrl mnogo koruze. Vihar je razsajal pol ure. — V Ameriko se ljudstvo iz naše občine trumoma seli. Posledica tega pa je, da se posli in kmetijski delavci že za drag denar težko dobe. Iz Knežaka. Umrla je gdč. Jela Česnik, sestra nadučitelja g. Česnika. Naše sožalje! Iz Knežaka. V nedeljo 25. t. m. smo imeli „občinske volitve" pri katerih so zmagali seveda najodločnejši pristaši „kmetske stranke". Vodovodi na Notranjskem. Letos se opazuje, da se posebno pridno gradi vodovode. Kolikor nam je znano zida se vodovod letos v Peteljinah pri Št. Petru, Jasnem in Vrbovem, nadalje se dela obsežna kapnica na Planini nad Vipavo itd. Preiskalo se bode tudi iz¬ virke nad Knežakom, da bi se povečalo rezervar itd. To je veselo znamenje, a tudi krvava potreba za naše kraje. Suša je napravila veliko škode na grozdji, otavi in koruzi. Osobito sta hudo prizadeti občini Ustje in Šturje. Iz Št. Petra na Krasu. Zopet sta se ponesre¬ čila na tukajšnji postaji dva delavca. Eden je padel pri razkladanju zelo nesrečno pod nek zaboj, a drugi je zašel vsled neprevidnosti z nogo med šine, ko je vozil z vozičkom po tiru. Mala Bukovica pri II. Bistrici. Pri podajanju opeke je padla neki delavki opeka sicer ne z veliko močjo na ključno kost, in ji jo zlomila. Bač pri Knežaku. Pri zidanju tovarne gosp. Frana Urbančiča je padel delavec „Ovčar“ z lestve ter se znatno poškodoval. Sl. komisija za pogozdovanje krasa se popol¬ noma nič ni dosedaj brigala za našo „prošnjo“, ki smo jo izrazili v „Notranjcu“, glede žetve trave v nasadbah. To je v resnici žalostno in primorani bodemo storiti druge korake! Letos, ko nam bode tako primanjkovalo krme, da bode šlo čez polovico živine iz hlevov in ko je naša prošnja ne le umestna, marveč naravnost kričeče potrebna, se sl. komisija za njo popolnoma nič ne zmeni. Ne vemo, če kakšna naprava tako tajno dela, ko ravno ta! Kako hoče imeti ljudstvo veselje do nasajevanja, ko niti ne ve, kakšen namen ima nasajanje, ko dostikrat misli, da je nasajen svet za nje izgubljen. Li ne bi bilo torej umestno, da bi se kazala komisija ljudstvu na¬ klonjena? Zakaj pa naj občina prosi šele, ali sme žeti po nasadbi ali ne, zakaj ne bi komisija sama od sebe to dovolila. In ali ni tudi ne samo umestno, marveč zelo potrebno to travo žeti zaradi prevelike nevarnosti požara? Koliko nasadb pa pogori ravno vsled visoke in goste suhe trave ? Dosti požarov bi se ubranilo ravno stem, da bi se sveža trava žela! — Dosti imamo še na jeziku, ali za sedaj naj bode dovolj! Pomoči potrebni kmetje. Utonila je v nedeljo v Hublju za Šturijem Ma¬ rija Semič p. d. Zorzetovka iz Ajdovščine. Mimogredoči ljudje so jo ugledali istega dne zvečer v Hublju na mestu, kjer voda ni globoka. Izvlekli so jo na suho ter obvestili o tem orožnike. Prihodnji dan so hodile kar cele trume radovednežev gledat nesrečnico, a nihče je ni mogel spoznati. Smatrali so jo za neko kramarico iz Plač. Prišel je tudi njen mož J. Semič, kateri je menil, da je žena na božji poti, kakor mu je rekla. Spoznal je koj utopljenko za svojo soprogo, prestrašen zavpil in omedlel. — Marija Semič je bila stara kakih 45 let, tudi ne v slabih razmerah. Sklepati je, da se je nesrečnici zmešalo. Ubil se je pred 14 dnevi 50 letni Janez Kodelja iz Budanj pri Vipavi. Peljal se je zvečer na kolodvor v Ajdovščino po svojega sorodnika. Na zavinku na cesarsko cesto odskočil je konj nerodno v stran, da se je voz prevrnil in Kodelja priletel tako nesrečno ob cestni kamen, da je na mestu mrtev obležal. N. v m. p.! Nelepo vedenje. Neki dijak K. se po Logatcu vede tako čudno, da bi bilo dobro, če bi ga kdo prav odločno posvaril. Iz Trnovega. V želodcu imajo naši klerikalci posebno gg. Žnideršiča in Valenčiča, dva najbolj za- Letnik IH NOTRANJEC Stran 277. slnžena moža v našem okraju. Le blatite jih kolikor se vam ljubi, zabavljajte kakor hočete, ljudstvo ju spoštuje in ljubi, kar se bo pokazalo za časa občinskih volitev, ki so pred durmi v Trnovem. Ljudstvo že ve, kdo več stori za občino, ali prejšnji župan Valenčič ali sedanji župan, nad katerim se ljudje pritužujejo, kako malomaren je v svojem opravilu. Pokazalo se bo, kdo uživa več zaupanja pri ljudeh. — Vrlo se je ponesel nadučitelj Ravnihar, ko je svojo deklo Reziko radi neke malenkostne stvari pretepel. Revica se je bala ga tožiti, češ, da je nebi hoteli drugje v službo, a je ušla precej od njega. Ta človek pa je prva glava kle¬ rikalne stranke ter še upa kandidirati za prihodnjega župana. A oglasi se jih sto : Jernej županil nam nikdar ne bo! Ameriška novica. V Leadvillu, Colo. je umrl 23 letni Lovrenc Hiti, doma iz Metulj pri Blokah. Prosveta. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sporoča, da se je nabralo v družbine nabiralnike v času od 1. januarja do konca julija 1907: januarja K 15'—; februarja K 5*—; marca K 80'—; aprila K 10'—; majnika K 38'77; junija K 15'—; julija K 91*41; skupaj 255 K 18 h. Družba sv. Cirila in Metoda nam javlja po¬ godbo, ki jo ima glede užigalic s tvrdko Ivan Perdan. Najvažnejša točka je ta, da ima plačevati Perdan od razpečanega vagona a 240 K. Če bi pa ne prodal toliko vagonov, da bi ta delež za družbo znesel vsaj 6000 kron, mora sam doplačati, da Družba najmanj letnih 6000 kron. ,,Dijaški dom v Ljubljani". Sedaj, ko se bliža začetek novega šolskega leta, se nam vidi umestno, da opozorimo slavno občinstvo na gori imenovano podjetje. Živa potreba po dobrih stanovanjih in po strogem nad¬ zorstvu za naše dijake je vodila ustanovitelje, da se je oživotvorila ta ideja. V zavod se sprejemajo dijaki različnih kategorij, na razpolaganje so lepe, prostorne in zračne sobe. Vse dejanje in nehanje v zavodu je uravnano po pedagoških principih. Določen je natančno hišni in dnevni red; sonadzorstvo in pomaganje pri učenju je poverjeno osebam, ki so se sprejele po vse¬ stranskem višjem priporočilu. Za hrano, stanovanje in pomaganje pri učenju je določen mesečni prispevek od K 60, posebne ure za izvenšolske predmete se plačujejo Po dogovoru. Za letošnje šolsko leto je število gojencev omejeno in je na razpolaganje samo še nekoliko pro¬ storov. Vsi potrebni podatki glede sprejema, hrane, nadzorstva in dnevnega reda se dajejo ustno ali pismeno vsak dan od 8.—12. ure dopoldne pri vodstvu na Po¬ ljanski cesti št. 22, II nadstr. Narodno gospodarstvo. Sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu. Novo šolsko leto se prične z mesecem novembrom. Pouk traja dve leti. Šola na Grmu ima namen, popolnjevati in razširjevati pouk ljudske šole ter izobraziti učence v vsih tistih pomožnih in strokovnih vednostih, ki so dandanes neobhodno potrebne za vspešno kmetovanje. Praktični pouk se vrši na šolskem gospodarstvu pod navodom učiteljev in preddelavcev. Vsa uredba zavoda, skupno stanovanje, skupna hrana, vsa razdelitev dela in časa, učni, hišni in poslovni red, vse navaja učence na to, da se jim vcepi ljubezen do kmetijstva in da se vzgoje za praktično kmetijsko življenje. Vrhu tega se navajajo učenci tudi na nravno in priprosto življenje, na varčnost, zmernost, delavnost in sploh na težave kmetskega stanu. V šolo se sprejemajo štipendisti in plačuj oči učenci. Štipendisti imajo hrano, stano¬ vanje in pouk brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa morajo sami skrbeti, Pravico do štipendij imajo le sinovi kranjskih kmeto¬ valcev. Za novo šolsko leto je razpisanih pet štipendij, za katere je prositi pri vodstvu šole do 5. septembra 1.1. Plačuj oči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in za pouk po 40 K na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Potrebna pojasnila daje vodstvo kmetijske šole na Grmu, p. Novomesto. Odlikovanje. Uredništvo „Perotninarja“ v Tržiču (Gorenjsko) bilo je za svoj list na „1. odborny kali- karsky vystavy hospodarskeho kroužku mistniho muž- skeho odboru N. J. S. v Hronove“ od 3.-5. avgusta 1907 odlikovano s častno diplomo „zenedelske rady kr. Českeho“. To odlikovanje je tem bolj častno, ker so Čehi v enakih strokovnih listih veliko bolj napredni nego mi Slovenci, ki imamo samo ta list, kateri se bavi izključno s to vele važno panogo kme¬ tijstva. Vkljub temu pa, da so Čehi v tem veliko bolj razvajeni, priboril si je list „Perotninar“ vsled svoje vsestranske, z lepimi podobami opremljene, strokovne vsebine, med češkimi enakovrstnimi listi enakopravno stališče, vsled česar moramo tudi mi „Perotninarja“ le ponovno najtopleje priporočati vsem cc. kmetovalcem, gospodarjem in gospodinjam, posebno pa tudi vsem g. učiteljem in duhovnikom na deželi v mnogobrojno naročitev, da tako tudi mi kaj pripomoremo k temu, da si ohranimo za naše kmetijstvo tako velevažni stro¬ kovni list. Cena listu (K 2'50 na leto), vkljub njegovi bogati in resnično poučni vsebini, ni velika in si jo gotovo lahko omisli še tako revni gospodar ali gospo¬ dinja. List izhaja sedaj v drugem letu, ter izide s prvim septembrom njega peta številka. Prvi letnik je še v nekaj izvodih vezan in nevezan v zalogi ter stane K 3'50 (vezan), oziroma K 2 50 (nevezan) prosto poštnine. Driska se pri mladi govedi pojavlja, če jo gonimo na pašo v mrzlih deževnih dneh. Živali vžijejo z mokro travo preveč vode. Predno govedo ženemo na mokro pašo in potem, ko pride s take paše domu, treba Stran 278. NOTRANJEC Letnik III. mu je pokladati sena. Tudi napenjanje govedi se pre¬ preči, če ravnamo tako. Pitanje prašičev je najbolj uspešno, kadar so živali 4—5 mesecev stare. Izkušnja kaže, da se mlada žival preje zredi kot stara ter, da je tudi njeno meso boljše. Če svinja vrže jeseni, mora dobiti gorak hlev, da mladi pujski ostanejo zdravi. Rak, ki se pojavi na kaki veji sadnega dre¬ vesa, se ne odpravi, če z nožem iztržemo rano, treba je bolno vejo odrezati pod rano, ki jo obdaja krog in krog ter jo sežgati. Zgodnji krompir se prezimuje za seme kakor navadni krompir, to je v dobri kleti ali pa v jamah, izkopanih na suhih, senčnih krajih v globočino 1 m. Glavna reč je, da krompir, ki ga namenimo za seme popolnoma dozori, kajti nezrel krompir segnije. Jabolčni sok. Očistimo odpadlo sadje, razrežimo ga na štiri dele, nalijemo nanj vode, da je sadje popol¬ noma pokrito, ter ga skuhamo. Ko postane mehko, stlačimo ga, da iztisnemo sok. Ko se gosti deli sadja viežejo na dno, odlijemo sok v drugo posodo. Na en liter čistega soka denemo 150 g sladkorja ter ku¬ hamo to še 20 minut, da se dobro izpeni. Ohlajena tekočina se nalije v steklenice, katere dobro zapeča¬ timo ter spravimo na hladnem kraji. Jabolčni sok je v vročem poletnem času izvrstna pijača, mešamo ga z vodo. Strme poti so po močnem nalivu zelo poškodo¬ vane, voda odnese pesek, globoke brazde in luknje jih kazijo. Kdor ima v oskrbi tako pot, se mora po vsakem dežju z nova jeziti ter popravljati škodo. Že pri izpe¬ ljevanji poti na strmino, moramo misliti na take nezgode, mnogo dela si bomo s tem prihranili. Da pot postane trpežna, je treba, da je trdno narejena. Kdor dela tako pot, naj si da napraviti kamenite plošče, približno dolge 25 cm, debele 5 cm in poljubno široke. Kamenje se po¬ loži poševno v zemljo, tako, da stoji gosto drug poleg drugega, v globosti 20 cm. Ob najbolj strmih delih pota napravimo jarke za odtekanje vode. Kako je ravnati z praznimi sodi. Takoj, ko se je vino iztočilo, se izplakuje sod z vodo tako dolgo, da teče zelo čista iz njega. Ako je bilo v sodu mnogo drož, treba ga je snažiti z verigo. Lepo osnaženi sod zvrni na veho, da vsa voda izteče iz njega. Ko je sod znotraj in zunaj suh, naj se močno zažvepla ter trdno zabije, da ostane žvepleni dim v njem. Kakor je sod večji ali manjši, mora se tudi žveplanje v raznih dobah ponavljati. Za manjše sode, kakor so n. pr. štrtinjaki in polovnjaki, zadostuje, ako se žvepljajo v 3 ali 4 me¬ secih enkrat, večje sode bi se moralo praviloma vsak drugi mesec nasititi z žvepleno paro. Če se sodi shra¬ njujejo na presuhih prostorih, se razsuše. Po sveto. Novi brzoparnik „Kronprincesin Cecilija*'. Novozgrajeni brzoparnik tega imena je najhitrejši in najmodernejši izmed brzoparnikov „Severnonemškega Lloyda“. Inženir in umetnik sta si podala roko, da ustvarita skupno uzor praktičnega in lepega brzopar- nika. Parni stroji razvijajo 47.000 konjskih sil. Brzo¬ parnik ima 216 m dolžine ter 22 m širine. Podoben je brzoparnik velikanskemu hotelu, ki z vsem potrebnim preskrbuje svoje goste. V ladiji so spalne kabine, 38 ko¬ palnih sob, igralna soba za otroke, salon za kadilce, salon za gospe, pisalna soba, knjižnica, bralna soba, uradi in drugi prostori. Jedilna soba ima 512 sedežev, Najokusnejše je izdelana kavarna za kadilce in neka¬ dilce, prava dunajska kavarna sredi širnega oceana! Ladij a je razsvetljena s 3100 električnimi luči, prostori I. razreda imajo električno kurjavo. Oprava ladije je v veščih rokah. Vseh uslužbencev je nad 600, na čelu je kapitan s 24 oficirji, zdravniki in uradniki. Dne 1. avgusta 1907 je bil prvi odhod iz Ljubljane na ta novozgrajeni parnik. Glavni zastopnik „Severnonemškega Lloyda“ je gospod Edvard Tavčar, Kolodvorske ulice številka 35. Zastrupljena rodbina. V občini Famos na Ogrskem je obolela neka rodbina, zdravniki so določili, da je vzrok zastrupljenje. Rodbina je vžila meso gosi, ki so bile poginile. Zastrupila je gosi soseda, ker so ji na vrtu povzročale škodo. 10 oseb, katere so jedle meso zastrup¬ ljenih gosi, je zbolelo, vse so v smrtni nevarnosti, eden izmed otrok je že umrl. Požigalci na polji. V okolici Debrecina na Ogrskem je pogorelo mnogo žita, tako nekemu kmetu 8900 snopov, drugemu 1300. Orožniki so prijeli dosedaj 24 hlapcev, ki so baje na prigovarjanje zavarovalnih agentov, provzročili požige. Za kratek čas. Primeren odgovor. Tujec (ki že več dni čaka nestrpno lepega vremena): „V našem mestecu pač vedno dežuje?** Gostilničar: „Ne, po zimi tudi večkrat sneži.** Pridna gospodinja. Mož: „Kako si neredna, na jopiču ti manjkata dva gumba.** Žena: „Kaj se boš spodtikal nad menoj saj na tvoji suknji manjkajo celo štirje. - * Nepotrebno. Janez: „Zdaj se bom pa upisal v ,Društvo treznosti*.** Jože: „To je pač nepotrebno, saj se boš že prihodnji teden oženil**. Listnica uredništva. Dopisnike vljudno prosimo potrpljenja, če niso vsi dopisi že danes priobčeni. Loterijske številke. Dunaj, 24. avgusta. 14 82 27 85 73 Brno, 28. avgusta. 20 5 26 90 82 NOTRANJEC Stran 279. Letnik III. C. kr. priv. avstr, zavarovalna družba „Dunav‘‘ na Dunaju. Zahvala in priporočilo. Dne 21. julija 1907 so pogorela podpisanemu po¬ sestniku v Zakraju pri Blokah poslopja, ki so bila zavarovana pri c. kr. priv. avstr, zavarovalni družbi »DunaTr" na Dunaju. Glavni zastop te družbe v Ljubljani i sapici is Eti mi je po gospodu Ivanu Kerže, zastopniku v Novi Vasi (Velikem Vrhu) polno zavarovalno vsoto v naj¬ krajšem času, ter si štejem v dolžnost, za povsem povoljno rešitev požarne zadeve tem potom izreči javno zahvalo slavni c. kr. priv. avstr, za¬ varovalni družbi „Eunav“ nsa> Dunaju in njenemu zastopniku gospodu Ivanu Kerže v Novi Vasi (Velikem Vrhu). Vsem posestnikom pa priporočam najtopleje, da zavarujejo svoja poslopja pri tej domači zavarovalni družbi. V Zakraju pri Blokah, 10. avgusta 1907. Josip Zakrajšek m. p. Poslano. Vsled raznih v zadnjem času došlih mi vprašanj usojam si sporazumno z vodstvom družbe sv. Ci¬ rila in Metoda v Ljubljani opozarjati slavno na¬ rodno občinstvo in zlasti čestite gg. trgovce, da ima vsled sklenjene pogodbe edino le udano pod¬ pisana tvrdka zalogo vžigalic družbe sv, Ci¬ rila in Metoda v Ljubljani, Komur je torej na tem, da podpira to našo vele- važno šolsko družbo, kupuje naj edino le vžigalice s sledečim napisom na trobojni podlagi: „Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Iv. Perdanu v Ljubljani, Mal položi dar domu na altar! Te vžigalice so v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani . 11 Ta znamka je oblastveno registrovana pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani ter je vsako ponarejenje iste po kazenskem zakonu strogo prepovedano. Cena, katera je izborni kakovosti primerna, vzdrži vsako konkurenco. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1907. Z odličnim spoštovanjem Iv. Perdan. teza strešno opeka K?* (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi = Karol Merei = opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—S2. ure dopoludne. == asa Obrestuje hranilne vloge po 4'/ 2 % brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila proti vknjižbi po 5% in amortizaciji najmanj 1%, na osobni kredit po 6°/ 0 . © a s Prošnje za posojila se sprejemajo le ob t»rkih ž posojila se izplačujejo le ob petkih. C* Stran 280. ROTRANJEC Letnik ITj. kAM^AAJUAAJ UUUUU. XXX/ Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta udi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5* — za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3* — za osebo. ▼ozi se najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi - cesarskimi brzOparniki — Kaiser %'iIEielm II., Kronprinz Wilhelm in Kaiser Wi9hem der Grosse, kateri so najtežji in najvarnejši na svetu. Vožnja po morju traja samo 5 do 6 dni. Zdetne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno g EDVRRD TflVČRR v Ljubljani ° |j| št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, ' nasproti stari Tišlerjevi gosžllni. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasuika naslednikov v Ljubljani.