ISSN 0351-6407
9 77035 640019
Murska Sobota, 20. december 2001, leto LIH, št. 51, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit
Sprva bo jasno, kasneje se bo pooblačilo.
L Ponekod bo rahlo snežilo.
■■■■■■■■»■■■Hananainaan
Ako na sveti večer vino v sodu vre, dobra letina v deželo gre.
Jože Vehovar: A vendar bistva božičnega praznika ne moremo srečati v naglici, ampak v tišini in miru trenutka, ki si ga vzamemo za svoje srce. Storite to zdaj!
Vladimira Mesarič: Ljudje govorimo, da želimo dobro, toda mnogokrat delamo slabo. Med nami ne vlada zaupanje, marveč strah. Potrebni smo sprave, razumevanja in miru.
Štefan Kuzmič: To je čas ljubezni, veselja, spoštovanja ter družinske in splošne človeške povezanosti, ki nas navdaja z novim optimizmom in pričakovanjem razodetja Božje slave.
EKOLOŠKO KURILNO OLJE
ECO oir 56 49 613 VEDNO KONKURENČNE CENE
EOC, d. o. o., TRŽAŠKA 37A, 2000 MARIBOR. NAROČILA OD 7.00 DO 1 8.00.
Želimo miren božič!
Ko se zavrti življenje, se porajajo ljubezni. Ko se zavrti srce, se porajajo zvokiživljenja. Da bi seoE njih vsakič znova zaljubljali u življenje!
Iz srca!
Martin Raj živi z darovanim srcem
Po bolezni je spoznal življenje
str. 8
NAROČNIK
Odpiramo vrata novih poslovnih prostorov.
ODSLEJ REFLEX, PE Murska Sobota Kopališka 2, 9000 Murska Sobota.
Dosežki, pa četudi so skromni, so nekaj čudovitega, če jih lahko uživaš s prijatelji in partnerji.
VABLJENI!
Prijetne božične praznike ter srečno, zdravo in veselo novo leto!
2 AKTUALNO OKOLI NAS 20. december 2001 —
Božično razmišljanje
Kazino za tretje tisočletje v
Ruleta sreče se je zavrtela...
150 tisoč šilingov že odšlo na Bled!
inkoštni kristjani smo privrženci Svetega pisma, zato mu dovoljujemo, da nas vodi v duhovno raz-
red vrati božiča smo in sredi številnih opravil, ko se nam vedno mudi in ko vedno nekam hitimo. A vendar bistva božičnega praz-
So razmišljam o božiču, ki je praznik miru in ljubezni, praznik dru-
avo Ivankovič, direktor Urada za nadzor iger na srečo pri Ministrstvu za finance Republike Slovenije, je bil prvi, ki je uradno sprožil vrtinec iskanja sreče v novem kazinu 3000 v moravskotopliških Termah. Tudi odgovorni v kazinu so si samo pol ure po uradni otvoritvi zadovoljno meli roke, saj so do takrat našteli že blizu tristo gostov, ki pa so še vedno prihajali.
mišljanje o tistem, kar se je dogajalo ob prvem božiču v okolici Betlehema. To je čas ljubezni, veselja, spoštovanja ter družinske in splošne človeške povezanosti, ki nas navdaja z novim optimizmom in pričakovanjem razodetja Božje slave.
Žal je danes božično razpoloženje osredotočeno predvsem na božična darila. V trgovinah so gneče tistih, ki izbirajo nekaj lepega za svoje bližnje. V darilo dajejo tudi del svojega srca in človeške pozornosti.
Živimo v globalnem svetu in zato so tudi naše želje po notranjem miru in razumevanju med ljudmi ter ljubezen do Boga usmerjene v veliko krajev sveta, tudi v Afganistan, na Bližnji vzhod in drugam, kjer ljudje prav tako hrepenijo po Božji ljubezni in miru.
Božične praznike začnemo v cerkvi na Sveti večer, kjer imajo program otroci. Vmes zapojemo tudi staro prekmursko pesem Sveta noč: »Tiha noč, sveta noč! Angelski šerezje glasijo pasterom radost to, ar se dnes Rešitei narodo, tam v Betlehemi, tam v Betlehemi.« Otroci se s svojimi srci in glasovi približajo v duhu preprostemu mestu - štalici, kjer je bil rojen Kristus.
Bralkam in bralcem Vestnika želimo globoko doživljanje notranje sreče in veselega božičnega prazničnega razpoloženja v krogu družine in prijateljev ter mir, srečo in blagoslov v novem letu 2002.
Štefan Kuzmič, pastor, Binkoštne cerkve ■
nika ne moremo srečati v naglici, ampak v tišini in miru trenutka, ki si ga vzamemo za svoje srce. Storite to zdaj!
A večno, skoz vse čase neminljivo se prvikrat razkrilo je to noč.
Rodilo v tebi spet besedo živo, rojeno v bornih jaslicah nekoč.
Da z nami Bog je - ne v šotoru sinjem, ne onstran vseh ničkoliko svetov in ne v spominu mrtvih že vekov.
On tu je, zdaj - sred puhlosti vsakdana in v kalnem toku vsakršnih nadlog. Skrivnost nad vse vesela ti je dana; zlo mine; večni smo; z nami je BOG.	(V. Solovjov)
S temi besedami velikega Solovjova začenjam voščilo ob bližajočih se božičnih praznikih. Ko izrečemo besedo »božič«, se vedno znova spomnimo svojega doma, družinskega praznovanja, miru, lučk, pesmi in skrivnosti Svete noči, v kateri smo zazrti v jaslice, kjer je Bog razodel svojo ljubezen in ljudomilost.
Tudi letos prihaja božič, prihaja v vaš svet, prihaja v naša mesta in vasi, prihaja v družine in v naša srca. On, ki je Večna Beseda, ki je prava luč, on naj vstopi v naša srca in prežene temo iz njih. On, ki prinaša mir na zemljo, naj prežene nemir iz naših zbeganih duš in pomračenih src. On, ki prinaša radost in veselje, naj spodi obup in žalost, ki se mnogokrat plazita po naši notranjosti. Poglejte v jaslice z očmi vere in v svetlobi Svete noči boste v vsakem človeku gledali brata in sestro vse dni novega leta. To želim predvsem vsem bolnim, osamljenim, žalostnim in kakorkoli odrinjenim na rob družbe ter še posebej tistim, ki so ostali brez vsakega upanja. Ker je Bog postal človek, je vredno in se splača biti zares človek po božji podobi. In za konec nam Julien Green pravi takole: »Sploh si ne moreš misliti, koliko se Bog zanima zate. Ko bi bil Ti edini človek na zemlji, bi Bog poslal svojega Sina samo zate.«
Jože Vehovar, Ljutomer I
žine in prijateljstva, praznik vseh ljudi, ki želijo, da bi na svetu vladali mir in ljubezen, mi je posebej blizu misel, ki prihaja iz Brazilije:
Vedno, ko dva človeka drug drugemu odpustita, je božič. Vedno, ko pokažemo razumevanje do otrok, je božič. Božič je, ko se nekdo odloči za pošteno življenje; ko poskušamo svojemu življenju dati novo vsebino. Ko drug na drugega gledamo z očmi srca, z nasmeškom ustnic, je božič. Kajti rojeni so: ljubezen, mir, pravičnost, upanje, veselje. Rojen je Jezus Kristus, Zveličar!
Na svetu je toliko nemira. Ljudje govorimo, da želimo dobro, toda mnogokrat delamo slabo. Med nami ne vlada zaupanje, marveč strah. Potrebni smo sprave, razumevanja in miru. Zavedamo se, da sami lahko storimo mnogo dobrega; toda, če bomo močni v veri, upanju in ljubezni, bomo lahko storili še veliko več. Potem se bo nemir spremenil v mir, slaba dejanja v dobra.
Želim nam blagoslova in božične svetlobe, ki naj razsvetli našo temo, našo otožnost, naš nemir in nas spremlja - tam, kjer smo in živimo, in tja, kamor gremo.«
Vadimira Mesarič, evangeličanska duhovnica ■
■ ‘	i

VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za inlormiranje d. h.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št : 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in lolnjralij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM za leto 2001, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227. devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Naklada: 17000 izvodov.
Elektronska pošta:
Vestnik: vestnik@p-inf.si,
Venera: venera@p-inf.si.
Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.sl
Bajuk pri škofu Erniši
Vloga cerkve je, da tolaži ljudi
soboto sta se srečala evangeličanski škof mag. Geza Erniša in predsednik stranke Nova Slovenija dr. Andrej Bajuk. Škof Erniša mu je predstavil vero tukajšnjih evangeličanov in spregovoril nekaj o protestantski cerkvi augsbur-ške veroizpovedi. Dotaknil se je tudi nekaterih drugih principov, ki veljajo v cerkvi, protestantske etike ter vloge ženske in njene enakopravne in enakovredne vloge. Spregovorila sta tudi o nekaj aktualnih vprašanjih, denacionalizaciji in vračanju premoženja ter problemih te regije, vrednotah, ki veljajo v družbi, ter problematiki financiranja cerkva na Slovenskem. Posebno pozornost sta namenila tudi vlogi cerkve.
Dr. Bajuk je povedal, da so se tudi v RKC razumevanja precej spremenila, še posebno od koncila naprej. Govorila sta tudi o vrednotah, ki veljajo v družbi, in ob tem je dr. Bajuk povedal, da hodi gor in dol po Sloveniji kot kakšen pridigar z željo, da bi mobiliziral čim več ljudi in bi se skupaj otresli starih meril. »Vrata kletke so odprta, nekateri pa ne želijo ven.« Mag. Erniša pa je dejal, da se posameznik mora naučiti razpoznavati vrednote in da se evangeličanski duhovniki zavedajo, da jih je treba oznanjati času primerno. »Velike krščanske vrednote v narodu pa ne
niča in politika povezani.
Dotaknila sta se tudi nekaj problemskih sklopov, s katerimi se srečujejo v Prekmurju, in bega možganov, ob čemer je mag. Erniša povedal, da se bodo naši ljudje v politiki prav gotovo odločali za tistega, ki bo imel boljši odnos do regije.
Inšpektor v Evangeličanski cerkvi Aleksander Kerčmar pa je dodal, da vidi vlogo cerkve predvsem v tem, da tolaži ljudi.
katere prižnice se razlagajo.« Poudaril je, da ni dobro, da sta priž-
Predsednik NSi Baiuk na orvem obisku Dri evanaeličanskem škofu Gezi Erniši.
Spregovorila sta tudi o financiranju cerkva, kjer bo morala država ustrezno ukrepati in prispevati za cerkve kot kulturne spomenike. Mag. Erniša je predlagal, da naj bi namenil po italijanskem zgledu vsak davkoplačevalec po lastni presoji 0,8 odstotka davka eni od cerkva ali kakšni dobrodelni organizaciji. Če se ne odloči za nobeno, se sredstva vrnejo v proračun.
Rešiti se moramo centralnega komiteja, totalitarizma in partije
V dvorani župnijskega doma sv. Nikolaja v Murski soboti je imel dr. Andrej Bajuk, predsednik stranke Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka, predavanje na temo Trenutno politično stanje v državi in približevanje Slovenije Evropi.
V svojem predavanju se je vprašal, kam Slovenija resnično gre, in ker ljudem iz Nove Slovenije ni vseeno, želijo aktivno de-
»Želimo narediti, da bo Slovenija živela na tak način, kot so si zastavili pred desetimi leti in so naši dedje le upali,« je povedal med drugim.
»Še vedno smo v postkomunistični državi, v tranziciji in prizadevati si moramo, da gremo vstran od totalitarne preteklosti. Ampak v naši državi obstajajo sile, ki si prizadevajo, da se ne bi oddaljili od totalitarne preteklosti in se ne bi približali temu, kar želimo. Slovenija ni tam, kjer mora biti, ker ne želimo spremeniti starih navad.«
Dodal je tudi, da še vedno zaupamo ljudem, ki so bili arhitekti totalitarnega sistema in so še danes na oblasti. Slovenci po njegovem mnenju naj ne bi imeli čuta, da smo lastniki te dežele in da jo lahko oblikujemo po svoje.
»Zato pa še vedno korakamo naprej z eno roko zavezano na hrbtu ter s kamni na nogah.«
VESTNIK 20. december 2001
AKTUALNO DOMA
3
Moravskih Toplicah
Ali je bilo samo naključje ali ne, saj nekateri pravijo, da vsak kazino prvo noč dopusti (če je to sploh mogoče) velik dobitek, dejstvo je, da se je to v Casinu 3000, kakor se uradno imenuje, to res zgodilo. Dobitek v višini 150 tisoč avstrijskih šilingov je zadel mlad poslovnež z Bleda, ki je bil v kazinu z družbo, v kateri je enega človeka klical za »direktorja«. Denar pa je vseeno priigral sam, iri sicer na ruleti. Drugače je igralnica opremljena s štirimi ameriškimi ruletami, štirimi mizami za igre s kartami (med njimi tudi karibski poker) in 49 igralnimi avtomati. Tu je tudi oder, na katerem bo potekal zabavni program.
»To naj ne bi bil samo prostor za igranje na srečo, ampak neke vrste disko za starejše, saj se bodo v njem zvrstili tudi nastopi glasbenih skupin, modne revije in animacije,« je dejal na tiskovni konferenci pred otvoritvijo Renato Kovač, predsednik uprave Casina Maribor, ki se je spustil v to naložbo skupaj z Zdraviliščem Moravske Toplice. Investicija obeh partnerjev v pripravo in opremo nove igralnice, ki bo urejena na več kot 800 kvadratnih metrih, je znašala dobrih 400 milijonov tolarjev. Casino Maribor je poskrbel za vse igralniške naprave (in plačuje tudi najemnino za prostor), zdravilišče pa za dekorativni in strukturni del ter za gostinsko dejavnost. Za slednjo so dodatno zaposlili šest do osem delavcev, poleg tistih
tridesetih, ki jih je za potrebe nove poslovne enote zaposlil Casino Maribor. Novi delavci izhajajo predvsem iz lokalnega okolja, vseh trideset pa je v preteklih mesecih opravilo strokovno izobraževanje v Mariboru. Za notranji videz igralnice je poskrbel arhitekt Ignac Dugar, skušal pa je vključiti čimveč motivov, ki naj spominjajo na prekmursko okolje (tako se npr. zdi, da v kazinu rastejo tudi drevesa).
Nova poslovna enota bo pomagala tudi občinskemu proračunu, saj bo občina prejemala 50 odstotkov koncesijskih dajatev. Po pričakovanju obeh partnerjev naj bi ustvaril Casino 3000 v letu 2002 450 do 500 milijonov tolarjev prihodka. Če bo res tako, potem bo ostalo od vseh
Predsednik uprave Casina Maribor Renato Kovač in direktor Urada za nadzor iger na srečo Pavo Ivankovič ob otvoritvi nove igralnice v Moravskih Toplicah. Le-ta je prva, ki se v Sloveniji na novo odpira po letu 1994. Strategija vlade iz leta 1997 je, da se bodo igralnice odpirale na obmejnih območjih, kjer je določen socialni prostor in kjer je možnost velikega obiska tujih turistov. Iz te strategije je bilo na voljo 14 koncesij, moravskotopliška je bila enajsta, tako da so na voljo še tri. Foto: J. Z.
odbitkov občini okrog 30 milijonov tolarjev. »Vsaka igralnica dolgoročno prinaša dobiček,« pravi Kovač, direktor zdravilišča Dušan Bencik pa za ilustracijo dodaja, da je pri njih dnevno v povprečju okrog dva tisoč gostov. V igralnici pričakujejo največ prometa od avstrijskih in hrvaških gostov ter od prebivalcev širše štajersko-prekmurske regije. Na madžarske goste ne računajo, ker spada jugozahodni del te države med najrevnejše pokrajine naše sosede (v Budimpešti je bilo pred leti kar deset igralnic, po veliki krizi pa jese-daj ostala samo ena).
Kaj pa kriminal? »Igralnice takega tipa prinašajo na tem področju ravno red zaradi strožjih pravil,« odgovarja Kovač. »Večji
problem so manjši saloni igralnih avtomatov. Slovensko igralništvo velja med evropskimi za dokaj urejeno in varno.« Naj dodamo še, da so delavci v mariborskem kazinoju plačani nad povprečjem v regiji. Casino 3000 bo odprt vsak dan od 15. do 3. ure (zato se bo podaljšal tudi delovni čas restavracije v zgornjem nadstropju), vstopnine ne bo, bo pa obvezna zamenjava najmanj 50 šilingov v tolarski vrednosti. Šiling je tudi uradna valuta igralnice do februarja, nato bo to postal evro. Kaj pa dobitki? Jasno je, da se je igralnica tu zavarovala, saj ima striktno določen maksimum višine dobitka. Ampak nikoli se ne ve. En človek se v teh dneh že veselo smeje ...
Tomo Koles ■
MEŠANA INDUSTRIJA RADGONA, d: d., Lackova 22, Gorna Radgona
Cenjena zavarovanka, spoštovani zavarovanec’
Ob prihajajočem letu Vam želimo prijetne
★
♦
* PRAZNIKE, PREDVSEM PA ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA.
♦
Zagotavljamo vam, da bodo vaša zavarovanja tudi
v naslednjem desetletju varna, kakovostna ter kot
VSE DOSLEJ, TUDI KONKURENČNA.
Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI.
Vsi iz Adriatica.
*
KREKOVA BANKA
Pii. Murska Sobota, Slomškova ulica I. t..i . cin nn in
Cas in denar.
Dve dobrini, ki ju moramo kar najbolje oplemenititi.
Sami in z drugimi.
Zase in za druge.
Želimo Vam vesele božične praznike in srečno novo leto.
Adriatic, PE Murska Sobota, ul. arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota telefon: 02 539 10 10, telefan: 02 539 10 4O
* *
- o ,
Jo n Č E Sredstva za nakup novoletnih daril smo poklonili Sončku- Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije.
LOKALNA SCENA
20. december 2001 VESTNIK
Občina Turnišče brez spornih zadev
Bodo mestno občino reševali z davkom na pasje repe?
Nekdo je imel veliko srečo
Nezadovoljni s proraču
V prihodnje leto s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 100 milijonov tolarjev - Znani tudi
I »obrisi« proračuna za leto 2002
nom za prihodnje leto
e dni, ko je občinska uprava v Turnišču obdelala najnovejše podatke glede prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za letos, se je številka vseh prihodkov ustavila pri 557,3 milijona tolarjev, medtem ko so planirali, da bo znesek znašal 595,8 milijona SIT. Če ne bi bila v tem zajeta tudi sredstva iz državnega proračuna za sanacijo suše (66,6 milijona SIT), bi bila razlika med planirani in doseženimi prihodki očitnejša. Kljub vsemu bodo imeli presežek prihodkov nad odhodki v višini nekaj več kot 100 milijonov tolarjev. To bo torej kar dobra »zaloga« za leto 2002. Kot veleva poslovnik, je župan že pripravil predstavitev novega proračuna.
Preden so se na zadnji seji občinskega sveta lotili obravnave rebalansa letošnjega proračuna, so »obdelali« poročilo nadzornega odbora Občine Turnišče (vodi ga poslanec Ciril Pucko) o proračunski porabi v prvih šestih mesecih letos. Pravzaprav so to poročilo sprejeli brez razprave, saj so bili zadovoljni ob ugotovitvi, da ni bilo bistvenih odstopanj od planirane porabe in da so bila sredstva »potrošena racionalno v skladu z nameni iz proračuna«. Tudi glede predlaganega rebalansa proračuna za leto 2001 svetniki niso imeli bistvenih pripomb, razen glede izpadlega deleža države za projekt kanalizacije s čistilno napravo v višini okrog 50 milijonov tolarjev. Župan je pojasnil, da so jim z Ministrstva za okolje in prostor enostavno poslali dopis, da sredstev ne bo, ker da so zmanjkala za vse porabnike. Nepričakovano pa jim je nakazal nekdo v proračun več kot 7 milijonov tolarjev v obliki davka od iger na srečo. Kdo je to bil (so bili), uradno ni znano. Uspelo pa nam je zvedeti, da je nekdo iz njihove občine vplačal in zadel večjo vsoto denarja v Ljubljani in da je bil med večjimi dobitniki iger na srečo tudi nekdo iz Nedelice, ki je vplačal listek za loto v Beltincih. Imena dobitnikov javnosti ostajajo prikrita. Del teh sredstev (milijon tolarjev) so z rebalansom namenili tudi za Splošno bolnico Murska Sobota.
Jože Graj I
akorkoli nam v občini slabo kaže, sem prepričan, da toliko sredstev lahko privarčujemo, da dvorano enkrat mesečno ogrejejo, je Drago Šiftar komentiral hladno dvorano, v kateri je potekala seja mestnega sveta Murska Sobota. Ampak še vroča razprava, kakršna se ponavadi razvije, ko gre za denar, ni mogla ogreti zbranih, ki so med drugim razpravljali o prerazporeditvi sredstev proračuna mestne občine Murska Sobota za iztekajoče se leto in osnutek proračuna za prihodnje leto.
Pogled nazaj
V letošnjem letu je bilo treba prerazporediti znesek v višini 1 milijarde 270 tisoč tolarjev. Zgovorna je postavka Komunale, kjer je bilo povečanje za 27.161 tisoč tolarjev, in sicer za vodovod Komunale, dodatne stroške obresti in odplačevanje kreditov ter vzdrževanje drugih Komunalnih objektov, zmanjšali pa so sredstva, namenjena za vzdrževanje zelenic in razsvetljave. V višini 22.570 tisoč tolarjev so se zmanjšala sredstva za investicije v južni kolek-tor kanalizacije SZ, prav tak znesek pa je bil prenesen za investicijske transferje javnega podjetja Komunala.
Povečala se je postavka za odplačevanje kreditov poslovnim bankam, za kredite v višini pol milijona tolarjev na 23.900 milijonov tolarjev, za obresti kreditov pa s 17 na 19.300 tisoč tolarjev. V iztekajočem se letu so poleg postavke za ureditev zelenic in parkov zmanjšali še postavko za javno razsvetljavo, ureditev igrišča v mestu, poleg tega pa so za več kot 20 milijonov tolarjev zmanjšali postavke za vzdrževanje občinskih cest in me-
stnih ulic ter vzdrževanje lokalnih cest. Sicer pa se je za 12 milijonov zmanjšala investicija v občinsko zgradbo, povečale pa so se postavke za osnovne plače delavcem, splošni dodatki občinske uprave, dnevnice za službena potovanja ter stroški telefona in najemnin za poslovne prostore.
Pogled naprej
Svetniki so dobili v prvo obravnavo predlog občinskega proračuna za prihodnje leto. Težak je 2.939.747 milijonov tolarjev in je realno nižji od predvidenega lanskega na račun zadolžitev (140 milijonov) pa tudi zato, ker
ni več presežkov iz preteklih let, ki so znašali lani 171 milijonov tolarjev. Za ta proračun je značilno tudi to, da od države ne bodo dobili nobenih sredstev za finančno izravnavo. Proračun pa bi bil še manjši, če ne bi bilo prištetih 42 milijonov tolarjev, ki jih je občina dobila za prekinitev pogodbe za nakup zemljišča med Zvezno in Slomškovo ulico. V prihodnjem letu pa se ne predvideva, da bi se občina dodatno zadolževala.
Drago Šiftar je v imenu odbora za infrastrukturo odgovoril, da je realno gledano manj denarja in da so bili na odboru s tem nezadovoljni, prav tako je bil nezadovoljen odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem.
Ostro je nastopil tudi Alojz Smodiš in dejal, da so krajevne skupnosti bile in bodo prikrajšane za investicije ter dodal, da so se pri nekaterih investicijah sredstva vedno našla, tudi z zadol-
ževanjem, če je bilo potrebno. »Če je bila to praksa doslej, zakaj ne bi bilo tako še za njihove projekte,« ga je zanimalo. Drago Šiftar je prepričan, da se lahko v proračunu nabere več sredstev. Omenil je veliko nezazidanih parcel, ki so kot mrtev kapital. Omenil pa je tudi, da imajo drugod davek na pasje repe in tako zbirajo sredstva. »Tolar tu, tolar tam pa se nabere.« Omenil pa je tudi postavko anuitete za tržnico, ki je vredna 27 milijonov tolarjev.
Po mnenju Ivana Obala pa je treba najti krivca, zakaj so prihodki v letu 2000 v proračun nižji od planiranih za 150 milijonov tolarjev. Svetnike pa je vznemiril trenutni gospodarski položaj, saj se bodo razmere zaradi tovarne Mure še poslabšale. Josip Kele-men je predlagal, da bi mestna občina namenila Muri 100 milijonov tolarjev, in morda bi temu zgledu sledila tudi država.
A. Nana Rituper Rodež ■
Večnamenska zgradba v Puconcih je dograjena
Investicijska vrednost znaša 350 milijonov
Pravljični svet otrok v Gornji Radgoni
Vživeli so se v vloge živali
V Vrtcu Gornja Radgona (Kocljeva 2) so otroci v mesecu novembru spoznali štiri zgodbice o živalih: Žogica nogica, Petelinček gre po svetu, Grad gradič in Zlati kamenčki
poznali so veliko vrst živali, od najmanjšega komarja do največjega medveda, ugotovili njihovo vlogo v naravi, v odnosu do ljudi, spoznavali so števila, velikost...
Otroci so se vživeli v vloge živali in v njihovi »koži« spoznali prijateljstvo, medsebojno pomoč, vljudnost, spoštovanje in druge lastnosti. Spoznali so, da je povsod lepo, najlepše pa je doma.
Ob zaključku projekta so se otroci v vlogah živali, skupaj s
svojimi vzgojiteljicami in pomočnicami, predstavili drug dragemu in si tako ogledali kar štiri zelo zanimive predstave. Najmlajši so se predstavili z razstavo risbic in žog, ob glasbi Žogica nogica, triletni otroci z dramatizacijo zgodbe o petelinčku, štiriletni z Zlatimi ka-
menčki, petletni pa z glasbeno pravljico Grad gradič. Za svoje dramske uspehe je miška nagradila vse otroke z lizikami, ki jih je kupila z zlatimi kamenčki.
Vsaka skupina otrok je prejela še diplomo za uspešno izvedbo dramskega dela. Tako so si skupaj popestrili in si polepšali še en dan v vrtcu.
Takšna je dvorana od znotraj, v kateri je presenečeni Borut Pahor pred koncem kar naravnost skočil na oder in tudi z njega s polno košaro daril. Foto: T. K.
Mladi igralci presenetili Pahorja
J. G.n
tretje gre rado, bi lahko rekli ob odprtju večnamenske poslovno-stanovanjske zgradbe v Puconcih, ki stoji skoraj točno nasproti občine na drugi strani ceste. Ob polaganju temeljnega kamna maja letos je bilo namreč rečeno, da bo otvoritev zgradbe ob puconskem občinskem prazniku, se pravi oktobra, pa je potem to zaradi različnih vzrokov - tudi vremenskih - odpadlo. Tako je bila sedaj otvoritev predvidena za soboto, 15- decembra, vendar se je zaradi zadržanosti častnega gosta, predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, slovesnost preložila na nedeljo, 16. decembra. In Pahor je tokrat res prišel, prav tako pa tudi dva poslanca, Geza Džuban in Feri Horvat. Pa ne samo oni, saj je bilo zanimanje tolikšno, da je bila nova dvorana pretesna za vse radovedneže.
Novi objekt ima skoraj dva tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, se pravi triinpolkrat več kot prejšnji. Investicijska vrednost znaša 350 milijonov tolarjev. Krajevna skupnost Puconci bo odkupila 640 kvadratnih metrov v vrednosti 125 milijonov tolarjev, med njimi že omenjeno dvorano ter prostore za društveno dejavnost in gasilstvo. Občina bo dobila prostore
za osnovno zdravstveno oskrbo, zobozdravstveno ambulanto, lekarno ter dve od skupaj šestih stanovanj za lastne potrebe v vrednosti 160 milijonov tolarjev - vsega skupaj bo okrog 450 kvadratnih metrov. V objektu bodo tudi trgovski prostori oziroma samopostrežna prodajalna, v nekaj stanovanjih pa bodo dobile svoj prostor mlade puconske družine. Dvorana ima 220 sedežev,
v njej pa se bodo vrstile razstave, kulturni nastopi in občinske prireditve. Glavni izvajalec del je bilo podjetje Imo-Real iz Murske Sobote, ki mu je pomagalo več podizvajalcev, med njimi tudi soboški Pomgrad. Projektant je bil Daniel Srnec.
Slavnostni govornik, predsednik slovenskega državnega zbora Borut Pahor, se je v svojem nenapisanem govoru ozrl v glavnem na mlade: »Večkrat smo že slišali glasove najmlajših med to slovesnostjo in prav je tako, saj mislim, da so takšne pridobitve najpomembnejše ravno za njih. V svoji funkciji hodim pogosto po Sloveniji in moram reči, da vsepovsod srečujem optimizem mladih ljudi, ki se zavedajo tako kot tukajšnja mladina, da bodo jutri ne samo Pucončarji, Prekmurci in Slovenci, ampak tudi Evropejci člani ene velike družine.« Zelo uspela je bila ob včerajšnji slovesnosti prireditev s kulturnim programom. V njej so odmevali tudi afriški zvoki in ritmi, vse navzoče v dvorani pa je najbolj navdušil skeč, v katerem sta mlada domača igralca v prekmurščini povabila Pahorja na oder in mu izročila polno košaro daril z besedami: »Sami veste, da v njej tudi ,glaž’ ne sme manjkati.« Podobna darila so dobili tudi župan Ludvik Novak in predsednik krajevne skupnosti Jože Časar, ki sta pred tem zunaj tudi prerezala slavnostni trak, ter Vi-jola Varga, avtorica tega domiselnega kulturnega programa, v katerem so nastopili Pevsko društvo Puconci, mladi recitatorji iz Puconec in učenci osnovne šole. Ob koncu je bil še ogled celotnega objekta in razst.ave Puconci v izgradnji, ki so jo pripravili Majda Kuhar, Marija Ošlaj in Emilija Povh, svoje fotografije pa so prispevali Geza Kuhar, Majda Kuhar in Marjan Povh.
Tomo Kbleš ■
VBMK20.december 2001	LOKALNA SCENA
5
Društvo za zdravje srca in ožilja tudi v Pomurju
ruštvo za zdravje srca in ožilja Slovenije deluje že deset let, prek dvanajstih podružnic pa je vanj vključenih osemsto članov.
Pomurska podružnica je bila prvič ustanovljena leta petindevetdeset, vendar ni delovala, zato je pripravil iniciativni odpor enajstega decembra novo ustanovno srečanje. Ob tej priložnosti je predaval prof. dr. Josip Turk, predsednik društva, v sklopu srečanja pa so odprli v prostorih murskosoboške galerije tudi razstavo Vse o srcu, katere avtor je prim. Boris Cibic, dr. med. Pri nas bo gostovala teden dni. Predsednik pomurske podružnice je postal Ivan Markoja, župan občine Odranci, kjer bo tudi njen sedež, podpredsednica pa je Teodora Petraš, dr. med., z Zavoda za zdravstveno varstvo. Osnovna naloga društva je osveščanje prebivalstva za zdrav način življenja, zato pripravljajo predavanja, izdajajo revijo in drugo vzgojno literaturo, organizirajo meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi ter razne tečaje. Društvo vodi tudi projekt Varuje zdravje, saj si je znak varovanega živila pridobilo že sto dvainosemdeset izdelkov. V Sloveniji še vedno skoraj polovica ljudi boleha in umre zaradi bolezni srca in ožilja, čeprav se je v zadnjih desetih letih umrljivost zaradi tega zmanjšala za dvanajst odstotkov. V skandinavskih državah so bili pri tem uspešnejši od nas. Pomembno pa je vedeti, da je k zmanjšanju umrljivosti medicinska stroka prispevala komaj četrtino, drugo pa je zasluga spremenjenega načina življenja.
m. h.i
Gradnja porodnišnice v prihodnjem letu je negotova
Država nima za opremo
radnja murskosoboškega ginekološko-porodnega oddelka sedaj še poteka po načrtih, toda pred dnevi je uprava bol-
nišnice dobila dopis, da bo v prihodnjem letu gradnja potekala etapno glede na razpoložljiva sredstva. Direktor bolnišnice Bojan Korošec kljub temu upa, da bo gradnja dokončana, ko je bilo obljubljeno, to pa je do septembra 2002, saj so s tehničnega vidika končana groba gradbena dela, na vrhuncu pa so tudi inštalacijska in obrtniška dela. Opravljeno že predstavlja dobrih štirideset odstotkov vrednosti celotne investicije, kar znaša nekaj manj kot štiristo šestdeset milijonov tolarjev, bolnišnica, ki plačuje projektantski nadzor ter sodelovanje projektanta
pri izvajanju investicije, pa je zanj že namenila tri milijone in tristo tisoč tolarjev.
Če je s strani države zagotovljen denar za gradbena in obrtna dela, pa še vedno ni pripravljena finančna konstrukcija za nakup medicinske in ne-
December je pravi čas
r________________
64.900
SIT
(cena vklji
medicinske opreme, zato pa so za dokončanje porodnišnice toliko pomembnejša sredstva, ki jih prispevajo dobrotniki. Na ta način so letos zbrali deset milijonov in sedemsto tisoč tolarjev, razliko do osemnajstih milijonov, kolikor je stala vsa nova oprema, pa je prispevala bolnišnica. Široka akcija zbiranja sredstev sedaj poteka še za nakup citogui-de, aparata, s katerim bodo lahko hitro ugotovili rak na dojki, v razpisnem postopku in izbiri pa je še veliko druge medicinske opreme v vrednosti nekaj manj kot šestnajst milijonov. Denar zanjo se je zbral na računu bolnišnične fundacije za razvoj.
»Bolniki so vam za vse zelo hvaležni,« je dejal večjim donatorjem ob simbolični izročitvi darovanih sredstev Bojan Korošec. Lions Klub iz Murske Sobote je namreč izročil za nakup laserja za operacijo očesne mrene očesnemu oddelku bolnišnice milijon in sto tisoč tolarjev, ob desetletnici uspešnega poslovanja je podjetje MTC SL, d. o. o., iz Murske Sobote, ki se ukvarja s prodajo farmacevtskih in prehrambenih izdelkov, za opremljanje porodnišnice namenilo milijon tolarjev, k humanitarni akciji je pristopilo s petsto tisoč tolarji tudi podjetje Nomea iz Maribora, ki se ukvarja s prodajo napitkov iz avtomatov, ob otvoritvi nove poslovalnice v Murski Soboti pa je Probanka Murska Sobota podarila tristo tisoč tolarjev.
M. H., foto N. J. ■
Občina Beltinci
Za prenos parcel na občino
ZLATI DECEMBRSKI ISDN PAKET
Odložite skrbi. Odložite plačilo.Vendar ne prelagajte odločitve. Čas je, da tudi vaš telefon prestopi v digitalno okolje ISDN. Čas je tudi zaradi izredne ponudbe - zlatega ISDN paketa. Zlat je, ker prinaša več in ceneje: - bazna enota Gigaset 3070 z vgrajenim modemom in dvema analognima vhodoma s prenosno slušalko Gigaset 4000 Comfort
-	dodatna prenosna slušalka Gigaset 3000 Classic
-	100 brezplačnih ur dostopa do interneta ob sklenitvi naročniškega razmerja s podjetjem SiOL
-	vključitev ISDN paketa
Zlati decembrski ISDN paket je izbor najboljšega, kar boste plačali šele v letu 2002. Cena znaša 64.900 SIT in vključuje DDV. Pogoji nakupa so izredno ugodni. Izberete lahko plačilo na 10 obrokov brez obresti, s plačilom preko telekomovega računa. Cene, veljajo le za naročnike priključkov PSTN, ki se odločijo za njihovo posodobitev in ob sklenitvi naročniškega razmerja za najmanj 24 mesecev.
ISDN
Telekom V*
Slovenije
080 8000
www.telekom.si
Opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč
udi na tem območju soglašajo s predlogom prenosa parcel iz Sklada stavbnih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
na občino. Gre za dve pogodbi, ki se nanašata na prenos nezazidanih parcel. Prva opredeljuje prenos nezazidanih stavbnih zemljišč, druga pa prenos kmetijskih zemljišč in gozdov. Oboje je povezano z ureditvijo drugih premoženjskih razmerij.
S celotnim gradivom so bili seznanjeni tudi predstavniki svetov krajevnih skupnosti v beltinski občini. Ti so občinski upravi v dogovorjenem roku posredovali svoje sklepe. Razprav je bilo očitno precej, enako tudi kritičnih pripomb. V krajevnih skupnostih občine Beltinci so se namreč pojavljala številna vprašanja v zvezi s pogodbo o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov. Izražena je bila bojazen, da bo občina izgubila preveč parcel, pri katerih še niso urejeni geodetski postopki. Razčistiti pa velja tudi problem pri tistih parcelah, ki so pravno formalno drugače vodene kot v naravi. Ravno za te parcele pa je izrednega pomena, da se jih podrobno preveri. To velja zlasti za katastrski občini Lipovci in Dokležovje, kjer so izbrisali pet parcelnih številk. Sicer pa so v beltinski občini medtem že po skrajšanem postopku sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Že prej sta odbora za urbanizem, urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo ter za proračun, finance in davčno politiko prižgala zeleno luč Za omenjeni odlok. Tako je omogočeno, da se prve odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča lahko izdajajo za leto 2001.
Milan Jeršei
6 GOSPODARSTVO 20. december 2001 HM
Zelena luč skladišču za gorivo
Pošta pred Silvestrovim
Novoletne voščilnice
H prostorih Nafte Lendava je bila opravljena javna obravnava osnutka lokacijskega dovoljenja, poročila o vplivih na okolje in lokacijske dokumentacije za postavitev dveh rezervoarjev s po štirideset tisoč kubičnimi metri za skladiščenje neosvinčenih motornih bencinov ter dizelskega goriva.
Celotna dokumentacija je bila na ogled v občinskih prostorih, kjer je bilo mogoče v knjigo pripomb vpisati pripombe ali jih v pisni obliki posredovati Ministrstvu za okolje in prostor.
Vodja razvojne službe Radovan Žerjav je tik pred javno obravnavo povedal, da na dokumentacijo, ki so jo v več kot polletnih pripravah na projekt že tudi uskladili s pristojnim ministrstvom, iz javnosti niso dobili nobenih pripomb, zato pričakujejo, da bo tudi javna obravnava minila brez razpravljalcev.
Z opravljeno javno razpravo so prišli v Nafti pri zbiranju dokumentacije na pol poti.
Z izdanim lokacijskim dovoljenjem in že izdelanimi projekti bodo zaprosili še za izdajo gradbenega dovoljenja.
M. H. ■
pravočasno do naslovnikov
Pismonoše imajo dela čez glavo
oštarji, kot običajno pravimo pismonošem, bi včasih zares morali dobiti prve nagrade na ugankarskih tekmovanjih, zakaj razvozlavanje naslovov marsikdaj po-
trebuje veliko iznajdljivosti in celo navdiha. V teh prednovoletnih dneh pa so si zagotovo prislužili vso pohvalo. Gore
voščilnic so bile dostavljene dan potem, ko so bile oddane na poštah. Veliko voščilnic se je tako v nabiralnikih naslovnikov
znašlo pravočasno - še pred Silvestrovim.
Na sedežu poslovne enote Pošte Slovenije v Murski Soboti, od koder romajo poštne pošiljke po vsem Pomurju, sem hotel izvedeti, kako je dejansko pri njih okoli novega leta. Pred očmi sem imel predvsem to, koliko sreče utegne človeku prinesti prisrčno voščilo. Da bi dobil čim več odgovorov na zastavljena vprašanja, sem se odpravil k Janku Kardošu, v. d. direktorja poslovne enote Pošte Slovenije v Murski Soboti, ki mi je prijazno nanizal celo kopico zanimivih informacij.
Poštni promet povečan kar za trikrat
»Kljub dejstvu, da se v prednovoletnem času poštni promet pisemskih pošiljk poveča za 100 odstotkov, v konicah pa tudi čez 200 do 300 odstotkov, bodo vse novoletne pošiljke pravočasno dostavljene naslovnikom. Na pošti imamo največ prometa med
14. in 24. decembrom.« Kljub temu jim po Kadroševih besedah uspe v 99-odstotkih primerov že naslednji dan dostaviti vse pošiljke do naslovnikov.
»Sicer pa se poštne pošiljke strojno razvrščajo že v poštnem centru v Mariboru. Tako se v Murski Soboti opravi samo še končna razdelitev po dostavnih okrajih in poštnih predalih.
Novoletne voščilnice in druge pošiljke iz tujine dostavimo dan po tistem, ko so prispele v Slovenijo. Zaenkrat ne pričakujemo zastojev. Kako dolgo pa take pošiljke potujejo iz tujine v našo državo, vam v tem trenutku ne morem povedati.«
Prva jutranja gaz je poštarjeva
S kakšnimi težavami se največkrat spopadajo poštarji? »To so nedvomno pomanjkljivi in napačni naslovi, ne morem pa
Poštni uslužbenci sprejemajo pisma in pakete, nato pa jih razvrstijo med navadne, priporočene, vrednostne itd.
mimo domačih hišnih ljubljencev - psov, zaradi katerih je do nekaterih gospodinjstev zelo težko dostaviti pošiljke. V tej zvezi imamo precej poškodb pri delu, zlasti ugrizov. Za poštarje pa predstavljajo dokajšnjo težavo tudi neurejene hišne skrinjice oziroma poštni nabiralniki, saj si sosedi na ta način izmaknejo kako pošiljko. Ker je večina pismonoš že dlje časa zaposlenih pri pošti,
dobro poznajo naslovnike, katerim skušajo dostaviti pomanjkljivo ali premalo čitljivo pošiljko.«
Kaj se zgodi, če je naslovnik neznan? »V tem primeru pošiljko opremimo v skladu s poštnimi predpisi in jo vrnemo pošiljatelju, če je ta označen na pošiljki. V nasprotnem primeru pošiljko vrnemo na poslovno enoto, kjer se komisijsko odpre in se na ta način poskuša najti pravi naslov. Včasih
le-te tudi komisijsko uničimo.«
Ali slabo vreme vpliva na delo poštarjev? »Zelo. Pismonoša je običajno prvi, ki v jutranjih urah napravi gaz po snegu, predvsem na podeželju. Tudi v Murski Soboti se pojavljajo težave zaradi preslabo očiščenih in poledenelih pločnikov. V tem času povečanega prometa poštarji ne morejo izrabiti dopusta, poleg tega pa smo angažirali še dodatne delavce. Za celotno Pomurje skrbi 122 poštarjev, v Murski Soboti pa jih je 19.«
Kako pa je s tehnično opremljenostjo pri dostavi pošiljk? »Dostava se opravlja z avtomobili, kjer je to seveda dopuščeno, drugače pa z motornimi kolesi v primestnih naseljih, medtem ko v mestu Murska Sobota peš. Pismonoše pa uporabljajo tudi posebne vozičke za prevoz pošte, ki včasih presega težo sto kilogramov.«
In kakšne so največje želje v letu 2002? »V vsakem primeru si želimo, da bi še naprej gojili dobre odnose z uporabniki poštnih storitev. Prizadevamo si, da bi bil ta odnos še pristnejši in profesionalnejši ter da bi še zvišali kakovost naših storitev. Prepričan sem, da nam bo to uspelo. Hkrati pa naj bi se povečal tudi tržni delež na tem območju.«
Milan Jerše, foto: J. Z. ■
Gradimo ceste, ob tem skrbimo tudi za tiste, ki so od njih najbolj odvisni.
Da bi jim bilo na naših cestah čim boljše, smo patronažni službi Zdravstvenega doma Gornja Radgona podarili avto namesto poslovnih daril prijateljem in poslovnim partnerjem ob novem letu.
" podjetje
murska sobota d.d.
VESTMK 20. december 2001
GOSPODARSTVO
7
Petanjski most
Hitro rastoči Arcont IP,
Popolna zapora mosta po novem letu
Proizvodnjo selijo v nekdanjo Platano
Postali so vodilni proizvajalec nelesnega stavbnega pohištva
Po praznikih vendarle začetek obnove petanjskega mosta - S pripravljalnimi deli so začeli menda že oktobra
aradi pričakovanih velikih težav, s katerimi se bodo spopadali vsi uporabniki pomembne prometne povezave med Petanjci in Radenci, se je Direkcija R Slove-
nije za ceste odločila, da se bo z gradbenimi deli na petanjs-kem mostu čez reko Muro in petih premostitvenih objektih začelo po božičnih in novoletnih praznikih. »5 tem bo Direkcija prispevala k boljši pretočnosti prometa v času praznikov in boljšemu prazničnemu razpoloženju,« menijo na Direkciji za ceste. Domačini pa menijo, da bi jim praznike polepšali le tako, če bi bil most že obnovljen.
Z
Z deli na glavni cesti Raden-ci-Petanjci (Gl-3, odsek 317) se je začelo oktobra letos, resda je bilo to le čiščenje terena in vzpostavljanje organizacije gradbišča, tako da promet v tem času ni bil moten. Z glavnimi gradbenimi oz. rekonstrukcijskimi deli se bo začelo v začetku prihodnjega leta, ko bo tudi popolna zapora tega odseka ceste. Na novo bo zgrajenih pet inundacijskih oz. premostitvenih objektov (ki so v resnici mostovi, vendar ne čez reko, ampak čez poplavno območje ob Muri). Rekonstrukcija glavnega mostu čez reko Muro obsega temeljito obnovo nosilne konstrukcije, cestišče (tudi na nasipih med posameznimi objekti) pa bo speljano po beton
DANIELI DANIELI DANIELI
//	' j
Želimo vam blagoslovljen božič, vse dni leta 2002 pa delimo s prijatelji, znanci, sodelavci mir, ljubezen in veselje.
skem koritu, tako da nasipov ne bo treba širiti.
Investitor je Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste, s sedmimi milijoni pa sodelujeta tudi Občina Tišina in Občina Radenci. Skupna vrednost investicije je 679 milijonov SIT. Pogodba za izvedbo del je bila podpisana že avgusta, glavna izvajalca sta Cestno podjetje Celje in Gradis Nizke gradnje. Pogodbeni rok za dokončanje del je eno leto (ne vemo, ali to pomeni, da bo most končan do avgusta, oktobra ali do januarja leta 2003).
Kakšni problemi bodo nastali zaradi zapore mostov med Petanjci in Radenci, bomo videli šele januarja, ko bo do zapore
Usnjeni izdelki
tudi v resnici prišlo. Ne gre le za osebne avtomobile; tu je potekal tudi mednarodni tovorni promet pa večina notranjega tovornega prometa, distribucija in prevoz potnikov. Obvoz naj bi
potekal v času sanacije po državni cesti Radenci-Vučja vas-Križevci-Veržej-Dokležovje. Tako so odločili na Direkciji, saj naj bi v ta namen rekonstruirali odsek med Radenci in Vučjo vasjo (investitor je Dars), končana je ureditev ceste, krožišča in pločnikov skozi Veržej, križišča v Do-kležovju ter v večji meri ureditev ceste med Vučjo vasjo in Križevci (slednji odsek bo popolnoma končan v aprilu). Zaradi zahtev teh vasi po primerni prometni varnosti je bil kar velik odlog začetka obnove petanjskega mostu. Te vasi bodo nekaj mesecev čutile, kaj je to mednarodni promet - imeli bodo takšne prometne razmere, kakršne imajo vasi ob glavni cesti od Lendave do Maribora že deset let.
Iz Direkcije R Slovenije za ceste pa so nam še sporočili: »Zavedamo se, da bo rekonstrukcija mostu čez.reko Muro in gradnja novih inundacijskih objektov povzročala neljube zastoje v prometu, z največ težavami pa se bodo spopadali prebivalci in podjetja ob omenjeni cesti. Žal drugače potrebnih del ni mogoče izvesti. Direkcija RS za ceste je pripravila obvozno cesto, tako, da bo lahko po njej potekal promet neovirano, predvsem pa varno za vse udeležence v prometu. Prav zaradi težav, s katerimi se bodo oz. bomo spopadali vsi uporabniki te pomembne glavne ceste, ki ni pomembna le v notranjem, ampak tudi mednarodnem prometu, se bo z deli začelo po božičnih in novoletnih praznikih. Dela, ki se bodo izvajala v prihodnjem letu, pa bodo potekala intenzivno, tako da se bo zapora ceste skrajšala na minimum, dela pa bodo izvedena v najkrajšem možnem času, ki še zagotavlja tudi kakovostno izvedbo.«
Upamo lahko, da se bo zapora splačala: da ne bo promet po obnovi še bolj otežen, kot je sedaj, torej da bo poskrbljeno za varnost pešcev in kolesarjev. To pa je tudi naloga občinskih uprav!
Bernarda B. Peček I
ružba Arcont IP je sklenila drugo leto samostojnega poslovanja z nadvse dobrimi poslovnimi rezultati. 72 zaposlenih ta čas pesti le pomanjkanje ustreznih proizvodnih prostorov. Vse kaže, da bo tudi ta problem v prihodnje rešen, saj bodo proizvodnjo v čim krajšem možnem času preselili v Mursko Soboto. Pred nedavnim so namreč na javni dražbi kupili prostore nekdanje Platane (nato Ahse) - za stanovanjskimi bloki v Lendavski ulici. Nakup je zahteval mnogo manjšo investicijo kot novogradnja. Skupno so letos investirali 260 milijonov SIT ali 29 odstotkov letne realizacije.
Nakup proizvodnih prostorov v Murski Soboti, kamor se bo selila hčerinska družba Arconta, ni bila edina investicija. Veliko so tudi investirali v opremo, med pomembnimi nakupi je vsekakor linija za izdelavo aluminijastih in kombiniranih oken. Kupili so pisarniške prostore za predstavništvo v Lendavi in najeli prostore za predstavništvo v Mariboru. Letošnji plan dela za zunanji trg so presegli za 22 odstotkov, in čeprav so za trg izdelali 50 odstotkov več oken, ne morejo dovolj hitro ugoditi vsem interesom. Povprečna čakalna doba na njihova okna in montažo je (ta čas) mesec dni. Tudi proizvodnja oken za potrebe matičnega Arconta se je povečala za 12 odstotkov. Skupno so letos izdelali prek 23-500 enot oken in vrat in prek 10 tisoč rolet.
Skupna realizacija podjetja je 900,000.000 SIT oziroma 43 odstotkov več kot v letu 2000, načrtovani plan pa presegajo za 28 odstotkov. Zanimivo je, da bosta na sosednjih lokacijah v Murski Soboti odslej poslovali dve podjetji, ki sta nastali na pogorišču nekdanje Avtoradgone, Kutsenits Bus in Arcont IP.
B. B. P. ■
LETNIK Saubermacher
Od avstrijske do hrvaške meje
Precej stvari je še nedorečenih, zato je potrebno dogovarjanje z ministrstvom in lokalnimi skupnostmi
nton Letnik, direktor lenarškega podjetja, je bil med prvimi, ki se je odločil za sodelovanje z avstrijskim partnerjem Rothom. Danes imajo okrog šestdeset zaposlenih in izvajajo storitve v desetih občinah, od Šentilja, Pesnice, Lenarta, Sv. Ane, Benedikta, Cerkvenjaka do G. Radgone, Radenec, Sv. Jurija in Ormoža v celoti, tako da delujejo na zelo širokem območju od avstrijske do hrvaške meje. S predpisano državno ekološko takso so kot izvajalec zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov dobili nove obveze pa tudi velike zaplete, saj so postali kot koristnik odlagališča v Hrastju -Moti tudi njegov upravljalec in s tem odgovorni za plačilo takse. Dodatne zaplete povzročajo vžigi smetišča, ki ni bilo dovolj ali dovolj kakovostno sanirano. Toda prejšnjega upra-vljalca, Komunale G. Radgona, več ni!
»Podjetja kot izvajalci storitev zbiranja komunalnih odpadkov nimamo denarja, da bi državi plačevala takso,« je odločen g. Letnik,«' mi bomo le zbirali denar od povzročiteljev odpadkov (občanov) in ga odvajali državi. Treba bo dajati več informacij občanom, da jih pravilno informiramo, kam gre ta denar, ki ga izvajalci pobiramo. Že v tem. strošku, ki ga moramo zaračunavati, ostane le 50 odstotkom nam izvajalcem, vse drugo so občinske ali državne lak-se.«
Lenarški komunalci vozijo zbrane smeti na tri odlagališča komunalnih odpadkov, v Maribor, v Ormož in Hrastje - Moto. Cene bodo v prihodnje različne glede na urejenost odlagališča, pomembna pa bo tudi razdalja do odlagališča. Sicer pa ima odlagališče v Hrastju -Moti v uradnem dopisu Ministrstva za okolje in prostor naslednji pripis: Odlagališče (deponijska polja, ki se trenutno uporabljajo) bo zaprto 31. 12. 2001 oziroma takoj, ko bo usposobljen regijski center v Puconcih, najpozneje do 31. 12. 2001.
To vsekakor ne bo izvedljivo, kajti Regijski center Puconci ima
Anton Letnik: »Če je država predpisala to takso, ne razumem, zakaj morajo občinski sveti o tej zadevi razpravljati.«
zaradi pridobivanja ustreznih dokumentov zamudo v gradnji, ne morejo pa ga graditi brez gradbenega dovoljenja, torej bo moralo biti odlagališče na desni strani reke Mure aktivno še najmanj leto ali dve. Tako dolgo bodo tja vozili odpadke iz občin G. Radgona, Radenci in Sv. Jurij. Te občine morajo še sprejeti soglasje k dvigu cen. V prihodnje bo cena višja povprečno za 300 SIT, vendar je znesek odvisen od velikosti posod.
Bernarda B. Peček!
8(IZ)BRANO_____20. december 2001 WBW
' Martin Raj živi z darovanim srcem " Po bolezni je spoznal življenj
Ko je bil Martin pri vojakih, je bil s prijatelji na pripravah, da se bo pridružil Modrim čeladam, ki so takrat odhajale na Sinaj. Pripravljali so se dobre štiri mesece, potem pa so v Sarajevu šli še na zdravniški pregled. In takrat so ugotovili, da z njegovim srcem nekaj ni v redu.
"" I o mu je prišel oficir to povedat, je najprej mislil, da se šali. Pa le I ni bila šala. Prijatelji so odšli, on pa je moral ostati. To je bilo tri-! inšestdesetega leta, ko je dopolnil dvajset let. Ponudili so mu, da lahko zaradi bolezni predčasno odide od vojakov, pa je raje ostal. Z novico, da mu slabi srčna mišica, se ni mogel sprijazniti. Odrival jo je nekam stran, saj je bil vendar mlad, poln moči in življenjskih načrtov.
Ko se je vrnil domov, se je poročil in potem odšel za kruhom v Nemčijo. Doma v Gomilici so začeli graditi hišo, obveznosti pa je bilo toliko, da na bolezen še pomislil več ni, če pa se je včasih le oglašala, je težave pripisal temu, da se je pri delu preveč naprezal. Sedemdesetega leta sta se Martin in Rozina Raj vrnila iz Nemčije in začela z zidarsko obrtjo, ki pa je bila v tistih časih, ki obrtništvu niso bili ravno naklonjeni, zelo naporna. »Takrat sem že zelo dobro poznal utrujenost. Doktor Zadravec mi je svetoval, da naj to dejavnost opustim in začnem z drugo, bolj umirjeno. Poslušal sem ga. Začela sva s trgovino in gostinstvom in res je življenje teklo bolj mirno. Toda v prsih le ni bilo dobro. Najbolj sem to spoznal v vinogradu. Ko sem
šel v hrib, mi je zmanjkovalo zraka. Začel sem hoditi okrog zdravnikov, triinosemdesetega pa me je pošteno prijelo. Kot da bi me kap,« se spominja Martin. Moral je takoj v bolnišnico na preiskave in začel je jemati zdravila. Življenje je potem spet steklo po starem in vrnil se je v lokal, ne da bi prav vedel, kako mu škodujeta tobačni dim in delo v zakajenem prostoru. Šele pozneje so mu zdravniki povedali, da mu je tudi dim načel zdravje, čeprav sam ni kadil.
Zanj najtežje obdobje pa je bilo pred petimi, šestimi leti, V prsih ga je zelo zbadalo, najhuje pa mu je bilo, ker ni mogel ležati in ne spati, saj mu je zmanjkovalo zraka. Tako je večkrat sede, z glavo naslonjen nanjo, spal za mizo. Telo je čedalje bolj slabelo in venelo, silno utrujajoči pa so bili že tudi krajši sprehodi z vnuki. Mračne misli so zastirale pogled
v prihodnost in načenjale upanje, da bo jutri spet boljše. »Težko je bilo to sprejeti, toda na koncu se človek sprijazni tudi z mislijo na smrt, pa čeprav bi še rad živel. Dopovedoval sem si, da sem svoj cilj v življenju skoraj dosegel in da so otroci že odrasli,« se tistih težkih dni spominja Martin. Zdravniki so mu predlagali presaditev srca in kar nekaj časa je potreboval, da je to tudi mogel sprejeti. Misel na skorajšnji konec življenja je pri sebi že kar udomačil. Potem pa mu je segla do srca napoved, da ga lahko zadene možganska kap, po kateri ne bo ne živ in ne mrtev. »Tega pa se človek najbolj boji.
Najprej sem odstopil, potem pa sem se le odločil. Največ moči mi je dal bolnik z Vranskega. Ko sem bil v bolnišnici v Ljubljani, je k meni pristopila medicinska sestra in mi rekla, da je tu človek, ki so mu pred štirimi leti presadili srce, in mi bo z veseljem povedal, kako je bilo. Ko sem ga zagledal, nisem mogel verjeti svojim očem. Bil je krepak možak, čeprav je bil pred presaditvijo že tako izčrpan, da ni mogel hoditi. Tako
sem postal bolj trden. Še najbolj pa mi je odprl oči človek, ki je ležal ob meni. Star je bil štiriinosemdeset let in za sabo je imel že dve operaciji na srcu. Ko so mi zdravniki povedali, da je prišel čas, ko se moram odločiti, bi spet skoraj odstopil. On pa je vstal in mi rekel: Star sem, pa se borim za življenje, pa četudi samo za pol leta. Ti si pa mlad in življenje je pred teboj.«
Takrat je Martin izbral upanje in življenje, ki mu ga je lahko dalo le podarjeno srce. Novembra se je odločil, v noči z devetnajstega na dvajseti januar pa so ga že poklicali, da mora takoj priti v klinični center. Za pogovor s svojci ni bilo več časa. Odpeljali so ga v operacijsko sobo. »Tiste ure so bile predolge,« se prečute noči spominja žena Rozina. Zbudil se je in po telefonu sta lahko spregovorila nekaj besed, zdravnik pa jima je prinesel tudi sporočilo olajšanja. Uspeli smo, je dejal.
Že po nekaj dneh se je postavil na noge, sam, da bi videl, ali se bo lahko povrnil v življenje. Ko se je vrnil domov, mu je bilo silno težko. Zaradi var
nostnih razlogov ni smel med ljudi in v tej osamljenosti je negotovost, ali bo telo sprejelo tuji organ, dobila moč. Toda zbujanje v nove dni in prihajajoča pomlad pa prijatelji, ki so ga prišli obiskovat, in njegovi najbližji so mu pomagali, da je spet zaživel polno življenje. Seveda povsem drugače kot prej.
Bolezen, ki človeka postavi na prelomnico življenja in smrti, ga spremeni. Zdravje mu postane neprecenljiva vrednota in s pozornostjo začne spremljati vsa sporočila, ki ga nagovarjajo k temu, da misli nase in na svoje telo. Zato Martin v svoji praznični voščilnici vsem ljudem dobre volje pravi: »Človek mora pomisliti na svoje zdravje, dokler je mlad. To, da misli nase in najde mir in zadovoljstvo, je največ vredno, čeravno se tega zavemo šele takrat, ko gremo skozi bolezen. Večkrat si rad porečem, da bi človek moral živeti dvakrat po petdeset let, da bi drugič znal živeti.«
Majda Horvat ■
......	. J
Tudi to se žal zgodi
Analiza stanja ljutomerskega gospodarstva
Odisejada z vlakom
SŽ lahko le sanjajo o Evropi
o, kar se je zgodilo v ponedeljek, 17. decembra, bi bilo najbolje hitro pozabiti. Ko smo ob 4.50 na murskosoboški železniški postaji vstopili na vlak, ki je pripeljal s
Hodoša, in se odpeljali proti Ljubljani, nismo slutili, kaj nas čaka na poti. V bližini železniške postaje Kidričevo se je namreč vlak nenadoma ustavil. Čakali smo skoraj uro, ne da bi nas kdorkoli od Slovenskih železnic obvestil, zakaj je prišlo do zastoja. Potem se je množica potnikov, že močno naveličanih in jeznih, prerinila na piano in tam še četrt ure v jutranjem mrazu pričakovala rešitev.
Končno je prispel drugi vlak, toda kakšno razočaranje. Bil je nabito poln, tako da smo morali do železniške postaje na Pragerskem stati na hodniku. In potem je minilo še naslednje četrt ure, ko smo se končno vkrcali v vlakovno kompozicijo, ki je na srečo pripeljala iz mariborske smeri. Vendar s tem zgodba še zdaleč ni končana. Novo presenečenje smo doživeli v neogretih vagonih. Ko sem zimsko oblečenega sprevodnika vprašal, ali se je. morda pokvarila kurjava, me je na debelo pogledal. Ko smo z več kot uro in četrt zamude končno prispeli v Ljubljano, smo se vendarle ogreli.
Novo presenečenje pa nas je čakalo ob vrnitvi domov. Kaže, da je bila železniška postaja Kidričevo ta dan za nas usodna. Stara vlakovna kompozicija, ki so jo v promet menda spravili že davnega leta 1969, je začela znova »pokašljevati«. Podobno kot avtomobil, ki ga v tem mrazu težko spravimo v tek, je tudi lokomotiva kazala očitne znake izmučenosti. Zaganjala se je v ne- I
dogled, toda po zvoku sodeč ji pravi zagon nikakor ni uspel. In ko so vmes ugasnile luči v vagonih, pozneje so le tlele, gretje pa je vse bolj jenjavalo, se je zdelo, da nas čaka podobna usoda kot
Srednješolski debatni turnir v angleškem jeziku
Največ točk ekipi Trbovlje C
inulo soboto je potekal na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer debatni turnir v angleškem jeziku. Srednješolski debaterji in debaterke iz različnih krajev Slovenije (Celje, Črnomelj, Kočevje, Ljubljana Bežigrad, Ljutomer, Ptuj, Ravne ne Koroškem in Trbovlje) so debatirali na trditev: A procedure of acquiring visums for Slovenia should be made easier, kar v slovenščini pomeni: Slovenija bi morala olajšati postopek pridobivanja vizumov za tujce.
M
Šestnajst ekip se je pomerilo v treh krogih, v katerih jim je bilo določeno, ali zastopajo pozitivno ali negativno stališče. Med ekipami sta se najbolje odrezali Celje C in Trbovlje C, ki sta se tudi pomerili v finalu. Član in članici ekipe Trbovlje C so bolje opravili nalo-
na poti v Ljubljano. Tedaj je marsikdo pri sebi molil, da se ne bi zgodil najbolj črni scenarij. Kaže, da je to pomagalo, saj smo naposled srečno prispeli v Mursko Soboto.
Ostaja pa grenak priokus. Že ko se je pokvarila lokomotiva, bi lahko nekdo od Slovenskih železnic presenečenim potnikom vsaj sporočil, kaj se je dejansko zgodilo. Tako pa smo vsi tavali v temi in se nadejali rešitve. Pa tudi o zamenjavi starih lokomotiv, ki se zadnje čase pogosteje kvarijo, bi kazalo resno razmisliti. Prekmurje vendarle ni Sibirija, na katero bi naenkrat vsi pozabili.
Milan Jeršei
go prepričevanja sodnikov. Tako jim je bil podeljen naslov zmagovalcev debatnega turnirja v angleškem jeziku. Glede na število dobljenih zmag in seštevek točk je zasedla tretje mesto ekipa iz Kočevja. Ljutomersko gimnazijo sta uspešno zastopali dve ekipi: Lju-
Ljutomer na pragu revščine
Strategija regionalnega razvoja Slovenije - očitne razvojne razlike
a eni zadnjih sej ljutomerske občine so bili svetniki seznanjeni z analizo stanja ljutomerskega gospodarstva, ki je bila podlaga za oblikovanje dokumenta Strategija regionalnega razvoja Slovenije, le-ta pa pomeni podrobnejšo usmeritev za nadaljnje izvajanje regionalne politike.
Prikazane razvojne razlike posameznih regij so precejšnje, najvišji indeks razvojne ogroženosti pa ima pomurska regija, ki po gospodarskih kazalcih vedno bolj zaostaja za povprečjem države,
tomer A (Janja Sraka, Tanja Dominko in Sara Karba) ter Ljutomer B (Marko Jureš, Staša Tkalec in Leon Žunec). Poleg skupinskih uspehov so sodniki ocenjevali tudi posamezne govorce; natančneje njihovo argumentacijo, organizacijo in nastop.
Za najboljšega govorca je bil razglašen Simon Gabrovec iz Kočevja, druga najboljša je bila debaterka iz Črnomlja Vladka Ilič, 3. mesto pa so si delili Barbara Rupnik iz Celja, Barbara Tori iz Trbovelj in Leon Žunec iz Ljutomera.
Jerneja Domajnko I
še bolj pa za razvitejšimi regijami. Občina Ljutomer presega z deležem starejših oseb nad 65 let republiško povprečje, kar zahteva dodatno skrb za varstvo in zdravstveno varstvo. Večina teh ljudi živi po vaseh, to pa zbuja skrb zaradi obdelovanja kmetijskih površin in praznjenja težje dostopnih območij. Občina dosega komaj 70 odstotkov bruto domačega proizvoda na prebivalca glede na slovensko povprečje. V zadnjih letih so se te razlike le še povečevale in zdaj dosegajo že dodatnih 10 odstot
VESTNIK NA
www.p-inf.si
Podjelj« za ihlermiranjB. il. d., Ul. a. No vali« 13, Murska Ssbol«
kov. Podobne razlike se kažejo tudi pri osnovi za dohodnino na prebivalca, iz česar je med drugim razvidno tudi to, da so pri nekaterih poklicih izplačane plače tudi do 50 odstotkov nižje kot v razvitejših delih Slovenije. Eden od bistvenih negativnih kazalcev pa je nadpovprečno zmanjševanje delovnih mest za visoko in višjo stopnjo izobrazbe. V precej nezavidljivem po« ložaju je tudi cestna infrastruktura, v mestu Ljutomer je le-ta najslabša med vsemi mesti v državi, obnovljena železniška proga evropskega koridorja 5 pa je bistveno poslabšala kakovost bivanja in pretočnost prometa v mestu. Po številu študentov na tisoč prebivalcev je ljutomerska občina na zadnjem mestu v državi, kajti posledično zaradi že naštetih dejavnikov razvoj človeškega kapitala zaostaja tudi zaradi šibkosti socialnega stanja družin. Stopnja brezposelnosti je 5 odstotkov nad republiškim povprečjem, posebej skrb zbujajoč pa je podatek, da je četrtina brezposelnih starih do 26 let. Posledica vsega tega je, da je vedno več družin na pragu revščine - v povprečju mnogo več kot v drugih predelih države.
D. T. ■
VESTNIK 20. december 2001
(IZ)BRANO
9
Mladi za napredek Pomurja
Iz Pomurja štiriindvajset državnih prvakov
Od četrtka do sobote so imeli na območni enoti Zavarovalnice Triglav odprta vrata Regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo pod naslovom Mladi za napredek Pomurja
teh dneh so poskušali strniti raziskovalno dejavnost mladih in njihovih mentorjev, celovito so predstavili aktivnosti in tudi rezultate, prizadevajo pa si, da bi k sodelovanju privabili čim širši krog najuspešnejših pomurskih učencev, dijakov in študentov. Zavedajo se, da ta naša pokrajina v tem trenutku še kako potrebuje izobražene kadre in tudi podjetja, ki so dovolj odprta, da bi mlade in ustvarjalne ljudi sprejela in jim pustila, da pokažejo svoje znanje in sposobnosti.
Prav v ta namen so poleg predavanja pripravili borzo dela, kjer so se predstavila nekatera pomurska podjetja ter prikazala, po kakšnih kadrih je trenutno največje povpraševanje, kar je
bilo še posebno zanimivo za študente, ki končujejo študij in se nameravajo vrniti v regijo, pa tudi za tiste, ki se za študij šele odločajo in jim pridejo nasveti glede deficitarnih kadrov pri
odločitvi še kako prav. Mladim so pripravili tudi nekaj nasvetov, kako bolje pripraviti seminarske in raziskovalne naloge ter katera so področja raziskovalnih nalog, katerih naj bi se lotili v svojih delih.
Žal pa ni bilo odziva na študentskem forumu, kjer smo pričakovali, da bodo mladi predstavili seminarske in raziskovalne naloge, ki se vsebinsko ukvarjajo z razvojem naše regije. Predstavili pa so dve nalogi, in sicer Gospodarska gibanja v Pomurju, ki
Na borzi znanja in delovnih mest so podjetja predstavila kadrovske potrebe, študentje pa svoje znanje in izobrazbo.
jo je pripravil oddelek za Geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Igor Emri pa je predstavil rezultate raziskav na področju materialov, ki potekajo na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.
Ob tej priložnosti je ZOTK-a podelila nekaj priznanj vsem uspešnim mladim raziskovalcem in sedmim mentorjem, ki so prispevali pomemben delež pri izvedbi projekta, ter tudi tistim, ki so pri projektih tudi finančno pomagali, to pa so bila podjetja in vse pomurske občine. V projekte ZOTK-e se je vključilo veliko mladih in Pomurje je v tem letu zabeležilo 24 državnih prvakov na različnih osnovnošolskih in srednješolskih tekmovanjih. Ob tej priložnosti je študentki Lei Mauko s Plitvičkega Vrha, ki je prvi letnik študija končala s čisto desetko, območna enota Zavarovalnice Triglav podelila štipendijo do konca študija, Moniki Podgorelec iz Do-kležovja pa so dodelili finančno pomoč pri opravljanju prakse v tujini.
»Poglavitno poslanstvo Zveze za tehnično kulturo je tudi skrb za potencialne mlade kadre in vsestranska pomoč pri njihovem usposabljanju ter vzgoji,« pa je med drugim zapisal doc. dr. Mitja Slavinec v Biltenu, ki so ga ob tej priložnosti izdali ter podrobneje predstavili naloge in projekte.
A. Nana Rituper Rodež I
Anketa
Evro prihaja
I novim letom dobivamo nov evropski denar -I evro. Ta bo zamenjal valute dvanajstih evropskih i držav, ki so se vključile v Evropsko monetarno unijo. Nekaterih valut, na katere smo bili navajeni, poslej ne bo več v obtoku. Devize, ki jih imamo v bankah, nam bodo ob koncu leta zamenjali v evro, tisti, ki devize hranijo doma, pa bodo morali sami poskrbeti za zamenjavo. V naključni anketi smo želeli zvedeli, kako so ljudje seznanjeni s to zamenjavo.
BRANKO KUZMIČ, vodja poslovalnice Krekove banke v Murski Soboti: Naše komitente smo že v začetku decembra pisno seznanili s postopki in možnostmi zamenjave valut držav evropske monetarne unije za evro, na naših bančnih okencih pa jim je o tem na voljo tudi zloženka, zato menim, da imajo zadosti ustreznih informacij. Čeprav bomo vsem, ki imajo devize na bančnih
računih ali deviznih knjižicah, zamenjavo v evre napravili avtomatično, v decembru beležimo porast obiska tudi v naši poslovalnici. Ljudje prinašajo devize, ki so jih do zdaj hranili doma, in teh je več, kot smo pričakovali. Med tistimi, ki polagajo denar na devizne račune, prevladujejo starejši, med njimi je največ uslužbencev, več pa jih prihaja iz mesta kot s podeželja. Med valutami prevladujejo nemške marke in avstrijski šilingi, precej pa je tudi francoskih frankov. V Krekovi banki želimo biti konkurenčni, do konca februarja pri pologu deviz na devizne račune ne bomo zaračunavali provizije, prav tako pa provizije ne zaračunavamo tudi ob pologu kovancev na devizne račune. Čeprav evra zdaj še ni mogoče kupiti, pa je že nekaj časa mogoče varčevanje v evrih. Seveda morajo tisti, ki se odločijo za takšno varčevanje, kupiti valuto ene od držav evro območja in jo položiti na devizni račun, v banki pa naredimo zamenjavo v evre in hranilna vloga se glasi na novo evropsko valuto. V naši poslovalnici že imamo nekaj takšnih deviznih vlog.
OLGA KERČMAR, Krnci: Z me njavo tujih valut za evro sem seznanjena, saj so me o tem pisno obvestili iz banke, kjer imam devizni račun. Zato sem se tudi oglasila v poslovni enoti Ljubljanske banke v Murski Soboti, kjer sem dobila še dodatna pojasnila. Sama z menjavo ne bom imela težav, saj dobivam denar na devizni račun in bodo za menjavo poskrbeli v banki. Sicer pa ni veliko,
saj dobivam manjšo pokojnino po pokojnem možu, ki je bil nekaj časa na sezonskem delu v Avstriji. Zaupam banki, tisto, kar dobim, ostane na deviznem računu, če pa denar potrebujem, ga dvignem. Slabih izkušenj s tem nimam, zato deviz doma tudi ne hranim.
Sindikalisti Radenske
Nogometni klub Mura
»0 anonimnem pisanju nihče nič...«
O prevzemu Radenske s strani Laškega je izvedel tako kot drugi
tane Konrad je poklicni sindikalni zaupnik zaposlenih Radenske že od novembra 1991. leta. Šest let je bil tudi član nadzornega sveta Radenske in imel vpogled v poslovanje podjetja. O prevzemu Radenske s strani Laškega je izvedel tako kot drugi; če kdo od odgovornih trdi, da o tem ni bil obveščen, se po njegovem mnenju spreneveda.
»Ne bi bil rad razsodnik, kaj je prav in kaj ni, toda vsak ima možnost sklicati tiskovno konferenco; prav gotovo nihče ne bi letel iz službe, če bi javno povedal, s čim se ne strinja. Saj smo demokratična družba! Mediji že znajo sami preceniti, kaj je prav in kaj ne,« je povedal Stane Konrad.
O anonimnem pismu, kjer je poleg pečata Radenske tudi podpis Sindikat (zato je pismo le delno anonimno), ne ve nič. Presenetili smo ga z vprašanjem, ali so sindikalisti napisali to pismo, kajti ni ga videl in bi rad vedel, o čem govori. Preseneča ga pisanje pisma o nepravilno-
Nihče noče biti predsednik kluba!
S
kupščina in zaostala izplačila igralcem so v tem času v ospredju pogovorov na vseh ravneh pri so-
boškem prvoligašu Muri.
NIKOLA BELAMARIČ, Murska Sobota: Menjava nekaterih valut v evro me ne prizadeva, moram pa reči, da sem s tem seznanjen. Sam var-čujem v tolarjih in o devizah ne razmišljam. Pa ne, da ne bi zaupal v banko ali v tujo valuto, pač pa za to ne vidim potrebe. Slovenski tolar je povsem enakovreden tuji valuti, in če slučajno potrebujem devize, jih lahko kupim vsak trenutek. Včasih je
bilo drugače in takrat sem imel tudi nekaj deviz. Sicer pa sem upokojenec in pokojnino dobivam na bančni račun. S svojo pokojnino sem zadovoljen; ta prihaja redno, vsak mesec, dvakrat letno pa nam pokojnine uskladijo tudi z rastjo plač.
stih v poslovanju, ker so se 17. decembra srečali sindikalni poverjeniki in direktorji vseh družb Radenske. Nihče ni rekel nič o pismu.
»Ne meni in ne sindikalistom v družbah nihče ni rekel nič takega, kar bi izbilo sodu dno. To, da bi vsak rad večjo plačo in »božičnico«, je pa normalno. Ni bilo negodovanja, grdih pogledov, o planih in poslovanju smo debatirali nadvse konstruktivno,« je še povedal Konrad.
Bernarda B. Peček ■
Vodstvo kluba se že nekaj časa pripravlja na skupščino in je tudi opravilo številne pogovore s kandidati za predsednika, vendar nobeden od vplivnih ljudi noče prevzeti te funkcije, zato v klubu ne vedo, kdaj bodo lahko sklicali skupščino, na kateri bi izvolili novo vodstvo. Potreben je namreč predsednik, ki bo imel podporo širše regije, česar pa v tem trenutku ni mogoče zagotoviti. Na skupščino čakajo tudi nezadovoljni igralci, saj so nekateri v negotovosti zaradi zaostankov z izplačili. Sicer pa po besedah dosedanjega predsednika Tugomi-rja Frajmana stanje v klubu ni tako dramatično, kot ga prikazujejo nekateri mediji. Zakaj tak odnos do kluba, ne vedo, saj imajo nekateri drugi slovenski prvoligaši večje zaostanke obveznosti do igralcev kot Mura, pa se o njih ne piše tako negativno. Kot smo tudi izvedeli, igralcem izplačajo vsak teden nekaj denarja, ki jim ga dolgujejo. Nekaj denarja so dobili prejšnji teden, nekaj pa ga bodo dobili tudi ta teden. V klubu imajo še nekaj denarja, vendar čakajo na novo vodstvo, ki bo opredelilo strategijo dela in razvoja. Sicer pa igralci Mure, ki razmišljajo, da bi se obrnili na Komisijo za status igralcev, zaenkrat ne izpolnjujejo pogojev, da bi lahko uspeli na arbitraži. (F. M.)
ROZIKA TEMLIN, Murska Sobota: V zadnjem času se veliko govori in piše o novi evropski valuti, zato mislim, da so ljudje s tem seznanjeni. Osebno me to ne obremenjuje, saj v devizah ne varčujem, tujo valuto pa kupim le takrat, ko jo potrebujem za kakšen nakup v tujini. Zaposlena sem v domu starejših v Rakičanu, s plačo pa je tako, da je ravno za preživetje in za varčevanje ne ostane kaj
dosti. Pa tudi če bi ostalo kaj denarja, se ne bi odločila za devizno varčevanje. Raje bi izbrala tolarsko vezano vlogo, ker so obresti pri tovrstnem varčevanju nekoliko višje.
BELA BENCAK, Moravske Toplice: Sem upokojenec, pokojnina je nizka in je ni dovolj niti iz meseca v mesec, zato o kakršnem koli varčevanju ne morem razmišljati. Delal sem v gradbeništvu, plače pa so v njem vedno,zaostajale in tako tudi pokojnina ni ustrezna. Res da nam pokojnine povečajo dvakrat letno, vendar vsem za enak odstotek in ta----------------------1 ko tisti z majhno pokojnino dobimo le malo zraven. O tem, da bodo devize zamenjevali za novo valuto, sem slišal, o tem večkrat govorijo po televiziji, vendar me to ne prizadeva. Deviz ne kupujem, tudi v zalogi jih nimam, zato sem brez strahu, da bi propadle.
Ludvik Kovač, foto: J. Z. ■
10 INTERVJU 20. december 2001 VKTNIK
Pogovor z dr. Stankom Zverom
Narodno buditelj stvo Jožefa Klekla
Nov prispevek k boljšemu poznavanju človeka, čigar zaslug za Prekmurje se s krepitvijo demokratičnosti vendarle čedalje bolj zavedamo
rinajstega oktobra 1874. leta se je rodil na Krajni Jožef Klekl starejši in postal duhovnik. V letih 1897-1905 je bil kaplan na Tišini in v In-cedu na Gradiščanskem ter v Črenšovcih, od 1905. do 1910. leta pa je bil župnik v Pečarovcih. Leta 1910 se je zaradi bolezni upokojil in se preselil v Črenšovce, kjer je deloval na publicističnem, karitativnem, socialnem,
prosvetnem, narodnostnem in političnem področju. Po madžarski okupaciji leta 1941 so ga internirali v Sombotel in Celldomolk, od koder se je vrnil 1945- leta v Črenšovce in 20. julija 1947. leta je daroval zlato mašo. Potem se je preselil v Mursko Soboto, kjer je 30. maja 1948. leta umrl in je pokopan na soboškem pokopališču.
Slovenska teološka akademija v Rimu je pripravila septembra 1994. leta v Rimu Kleklov simpozij, na katerem so poznavalci Kleklovega dela in življenja predstavili področja njegovega delovanja. Takrat so se svojega duhovnika spomnili tudi v Črenšovcih, kjer so pripravili Kleklove dneve. Dober poznavalec življenja in dela Jožefa Klekla je dr. Stanko Zver.
Ste župnik v Bogojini...
... ob tem ste leta 1995 zagovarjali magisterij z naslovom Pomem Jožefa Klekla v obrambi slovenstva med Muro in Rabo, letos pa še doktorsko tezo Slovenstvo Jožefa Klekla st. v medvojnih dokumentih (1941-1945) v luči predvojnih dogodkov, pri Ognjišču pa je izšla o njem vaša knjiga. Zakaj Jožef Klekl?
- Jožef Klekl je bil ob Petru Kolarju, Ivanu Baši, Jožefu Sakoviču in dr. Francu Rogaču najpomembnejši in najvplivnejši sodelavec dr. Franca Ivanocya.
Razprave na simpoziju so zaobšle »analizo« dokumentov o Kleklu iz zadnje svetovne vojne. Po magisteriju so me mnogi nagovarjali, naj v tej smeri nadaljujem, in tako sem letos aprila zagovarjal še doktorsko disertacijo. Moje zanimanje za Klekla sega v osnovnošolska leta, ko sem prebiral njegove Marijine liste in Koledar Srca Jezušovoga. Posebej me je pritegnil, ko sem kot študent našel ob obisku bogojin-ske cerkve na tleh podobico s Kleklove zlate maše z geslom: »Ne iščem, kar je vašega, ampak vas.« Vzel sem ga za svoje no-vomašno geslo. Kot bogoslovec sem začel zbirati njegovo periodiko. Pomagalo mi je tudi petletno kaplanovanje v Črenšovcih, kjer je Klekl preživljal najplodnejša leta. Uspelo mi je zbrati nemalo periodike in drugih dokumentov o njem.
Vaše doktorsko delo ima...
... pet poglavij. Predlagam, da se v pogovoru »sprehodiva« skoznje. Zanima pa me tudi vaše mnenje o trditvi, daje bil Klekl velikan s Krajne?
Očitno je, daje bil Jožef Klekl trn vpeti tako Madžarom kot tudi partizanom in povojnim oblastem, saj ni mogel niti voliti?!
- V prvem poglavju sem se osredotočil na zgodovinske oziroma družbene dogodke v drugi polovici devetnajstega stoletja, ko se je na Madžarskem pojavil v odnosu do mnogih manjšin šovinistično nacionalistični duh, okrepljen z liberalizmom, ki je črpal moč iz protestantizma in francoske revolucije in je grozeče pretil tudi identiteti ogrskih Slovencev. Ljudstvu, ki je govorilo in čutilo slovensko, je stala ob strani večina katoliških duhovnikov pod vodstvom dr. Franca Ivanocya. Njegov tesen sodelavec je postal Klekl, zato ni čudno, če je iskala madžarska oblast ozadje in snov za medvojne obtožbe že pri njegovih koreninah: v njegovi narodno zavedni družini, njegovih študentskih stikih z rojaki onstran Mure, »sloven
skem krožku« prekmurskih bogoslovcev v sombotelskem bogoslovju in tudi v njegovem kaplanovanju pri Ivanocyu na Tišini. Val madžarskih obtožb med vojno na račun Kleklovega slovenstva se je napajal tudi iz njegovega publicističnega dela pred prvo svetovno vojno (Marijin list, Novine itd.), s katerim je rojake narodnostno budil in osveščal. Madžari so videli celo v Kleklovem odhodu v pokoj sovražno dejanje z utemeljitvijo, češ da je to storil z namenom, da bi vse sile lažje in odločneje usmeril v pripravo na odcepitev pokrajine od Madžarske. Po letu 1919, torej po priključitvi Prekmurja k Sloveniji, pa videva madžarska oblast v Kleklovem publicističnem, gospodarskem in duhovniškem delu utrjevanje slovenske narodne zavesti. Povojne obtožbe oblasti pa ko-reninijo že v Kleklovem bičanju boljše-viške strahovlade iz leta 1919, pred katero si je moral s pobegom čez Muro reševati življenje, in se razrastejo na račun tridesetih let, ko se v Prekmurju pojavi levo gibanje, katerega akterji prihajajo iz vrst študirajoče mladine, in se začne idejni boj med Kleklom oziroma katoliško orientiranimi zavedničarji in levičarji, organiziranimi v raznih društvih.
Drugo poglavje z naslovom Kleklova zvestoba slovenstvu pa se nanaša na najbolj krizno obdobje (1941-1945). Madžarska okupacija je težila k vzpostavitvi stanja pred letom 1919. Temu so sledili protimadžarski protesti in izražanje do-moljublja prekmurskih katoliških študentov, opisal pa sem tudi Kleklovo aretacijo in konfinacijo. V procesu je ohranil pokončno držo. Tu bi omenil le več kot sto strani obsegajoč Kleklov Odgovor na madžarske obtožbe. Prikaz Kleklovega ro-doljubja v medvojnih letih in najtežjih razmerah pa izhaja med množico drugih dokumentov tudi iz korespondence med Kleklom in dr. Vilmosem Nemettyjem, kraljevim notarjem iz Kisspeste, ki ga konča ob prekmurskih bogoslovcih, ki so ostajali v sombotelskem bogoslovju, kljub madžarskemu raznarodovalnemu pritisku, zvesti svoji očetnjavi.
Tretje poglavje Slovenstvo v omenjenih dokumentih pa prikaže, da je Klekl nemajhen del jeseni svojega življenja preživel ločeno od Slovenske krajine, vendar je duhovno živel in delal za prekmurskega slovenskega človeka kot bolniški duhovnik. Duhovna povezanost s Prekmurjem pa žari tudi iz njegovih že omenjenih aktov. Analitičen pogled predstavi Klekla kot čutečo slovensko osebnost z ljubeznijo do maternega jezika in slovenskega naroda. Na drugi strani madžarski dokumenti izzvenijo v obtožbe, da je Klekl delal za odcepitev Prekmurja od Madžarske. Sklepna vsebina poglavja pa potrjuje Kleklovo resnico, izpeto v pesmi Kaj je Mura šepetala.
V poglavju Povojno obtoževanje Klekla ... pa na temelju dosegljivih dokumentov (precej jih je bilo verjetno uničenih) dokaj prikažem resnico o vojnem treti-ranju Klekla s strani revolucionarnih privržencev oziroma oblasti. Klekla ni doletela enaka usoda kot vrsto njegovih somišljenikov in duhovnikov, na primer Ivana
Jeriča, potem Hauka, Vojkoviča itd., ki so bili zaprti, zato pa je postal deležen »drugačnih tretiranj«: izseliti se je moral iz stanovanja v Črenšovcih, ni bil vpisan v volilni register in kmalu po vrnitvi iz kofina-cije ga je začel tisk napadati in omalovaževati pristnost njegovega slovenstva.
Poglavje Ali je umesten naslov za Klekla: Velikan s Krajne skuša prikazati Klekla s treh vidikov: kot duhovnika, kot apostola dobrega tiska in kot narodnjaka.
Kmalu po okupaciji 1941. leta...
... so Jožefa Klekla aretirali Nemci, nato pa so ga »prevzeli« madžarski okupatorji. Kaj so mu očitali eni in drugi in kako seje branil? Ko bi bil »njihov«, kakor so mu menda očitali partizani, potem mu ne bi sodili. Ostal je zvest slovenstvu tudi v najbolj kriznem obdobju 1941-1945- Na čem sloni ta trditev, dognana v disertaciji?
- Samo dva dni po cvetni nedelji 1941, ko je nemška vojska v nekaj urah zasedla Prekmurje, se pravi 8. aprila, je bil Klekl aretiran in odpeljan v ječo soboškega okrajnega sodišča z obrazložitvijo, češ da je pisal zoper Kulturbund. Res je v Novi-nah v tridesetih letih pisal proti Kultur-budu in razčlenjeval nemški narodni socializem. Potem so ga 23. aprila 1941 odpeljali v Sombotel v vojaški zapor. Obtožnica ga je bremenila pravzaprav samo slovenstva: da je bil vedno slovensko čuteč, da je delal za odcepitev pokrajine, da je hujskal zoper nemško in madžarsko okupacijo in da ni zaželeno njegovo bivanje na območju Slovenske krajine. Ker niso našli konkretnih dokazov, je bil predan cerkvenim oblastem in bil do septembra v sombotelskem bogoslovju, ki ga ni smel zapustiti, nato so ga premestili v Celldomolk za bolniškega duhovnika. V bogoslovju v Sombotelu je začel pisati Odgovor, v katerem je izpričal tudi svoje slovenstvo, čeprav je bila nad njim obtožba veleizdaje. Ker je reševal svoje življenje, se mu je morda zapisalo tudi kaj takega, s čimer se ni strinjal. Odgovora ne moremo jemati, kot da je to delo odpadništva. Madžarska oblast je naprej iskala vzrok za njegovo krivdo, tudi prek cerkvene oblasti, in je budno pazila na Klekla. Vrsta dokumentov, ki so bili namenjeni soboškemu okrajnemu glavarstvu, raznim ministrstvom, ministru za uk in bogočastje, notranjemu ministru, županu Železne županije, celdomol-škemu okrajnemu glavarstvu, okrajemu glavarstvu v Zalaegerszegu itd. ter drugim svetnim in cerkvenim instancam, priča o Kleklovem slovenstvu, in da je bil v očeh madžarskih oblasti ne le navaden Slovenec, ampak duhovni in politični voditelj Slovencev na levem bregu Mure. Kljub dokumentom, da je na celldomol-ški železniški postaji nahranil črenšo-vske partizane, ki so jih peljali v taborišče, je ostal v očeh povojnih oblasti kamen spotike.
Si je Klekl prizadeval za avtonomijo...
... prekmurskih Slovencev v okviru Madžarske ali pa je bil predvsem za to, da se Prekmurje priključi k Jugoslaviji oziroma Sloveniji. V disertaciji ste zapisali njegovo pesem Kaj je Miira šepeta, ki pove vse:«... ne me Večni zato stvoro, / da bi val moj brate ločo,/jaz vezalje sem za nje, / ki kre strani mi žive.« Menda je za priključitev Prekmurja Klekl celo bolj zaslužen kot.Slavič?
- Vprašanje zahteve prekmurske avtonomije, ki jo je 14. januarja 1919. leta podpisalo v Črešovcih sedem katoliških duhovnikov s Kleklom na čelu, obravnavam v prvem poglavju disertacije. To je bil eden grehov tako z vidika madžarskih oblasti kot tudi s stališča domače povojne oblasti. Obe strani potrjujeta svoj prav. V avtonomiji je videla madžarska oblast Kleklovo prizadevanje za priključitev Prekmurja k matici Sloveniji. Zahteva po avtonomiji je bila v madžarskih očeh dejansko velikanski greh. Izjava, objavljena v Novinah, priča o njegovem duhovnem pogledu na avtonomijo. V njej izpričuje, naj o tem odloči pariška konferenca. V načrtu avtonomije je zapisal nemogoče zahteve, celo to, da bi avtonomiji pripadala tudi naselja, ki so bila poseljena z manjšinskim slovenskim prebivalstvom. Klekl je bil v težkem položaju, ko je deželna vlada molčala, propadel je Jurišičev poskus zasedbe ... pa tudi politika je bila v določenem obdobju nenaklonjena takojšnji priključitvi Prekmurja k matici. Zdi se, da je zahtevo po avtonomiji uporabil zgolj kot zavlačevanje, da bi se pariška konferenca odločila glede Prekmurja. Sam ni hotel stopiti v neposreden stik z madžarskimi oblastmi, ampak je poslal 14. februarja 1919 v Budimpešto delegacijo. Dal ji je navodila in zabičal, naj ne popusti pri nobeni točki. Madžarski časopis Muras-zombat es Videke je zapisal: »Vsakomur je jasno, da Klekl noče avtonomije, ampak z madžarskim denarjem ustanoviti slovensko tvorbo, ki naj bi potem padla v naročje slovenske države.« Da je avtonomija krinka, je Klekl izjavil tudi Ivanu Jeriču itd. V takšnem družbenem razpoloženju je potem Pariška konferenca 1. avgusta 1919. leta odločila, da pripada Prekmurje Sloveniji oz. Jugoslaviji.
Ali je Klekl bolj zaslužen kot dr. Slavič, bi težko odgovoril; vem pa, da je Klekl v ozadju, na terenu, bolj deloval. Sicer pa je dr. Slavič o Kleklu izjavil: »S svojim Koledarjem, Marijinim listom in tednikom Novine je največ storil, da so Prekmurci ohranili svojo narodno zavest.«
Klekl - velikan s Krajne?
Ste s študijem in dokumenti, ki jih v delu prvi omenjate, dognali, da je umestno, da Jožefa Klekla »povzdigujemo« kot duhovnika, saj se je zgodaj upokojil in se posvetil založništvu, pisanju, politiki... Morda pa vprašanje sploh ni umestno in s svojim delo
vanjem za blagre naroda in trpljenjem (zapor) celo prekaša našega svetniškega kandidata Danijela Hala-sa?
- Klekl je bil najprej predvsem duhovnik. Vsa njegova razvejana dejavnost je koreninila v njegovem duhovništvu. Politiko je označeval kot »veliko pokvarjenost«. Vanjo je sam vstopil z dovoljenjem višje cerkvene oblasti. Predan je bil Kristusu in od tu je črpal moč. O tem pričajo: njegov dnevni red, potem ves verski tisk, duhovno vodstvo tretjerednikov; bil je tako rekoč duhovnik za vse Prekmurje. Njegovo življenjsko vodilo je bilo: Jezus in ubogi, ki se je potem izlilo v njegov culmen (vrhunec), ki je bil čudovito izražen v zlatomašnem geslu.
Ob vprašanju, ali je Klekl prekašal našega svetniškega kandidata Danijela Hala-sa, pa bi postavil, dovolite mi, vzporednico in dodal še eno posebnost: to je Iva-nocy. Vsi trije so bili šikaniranj v prizadevanjih, da bi predstavili slovenskemu narodu »Resnico o njem samem« in Resnico evangelija. Koliko je bilo nasprotovanj najprej Ivanocyu s strani madžarskih družbenih pa tudi cerkvenih oblasti (madžarsko časopisje ga je šikaniralo kot panslavista)! Pri Kleklu kot njegovem najboljšem učencu se je to nasprotovanje Resnici dejansko poglabljalo, saj ne samo, da je bil šikaniran prek časopisja, potem s strani različnih političnih sistemov, ampak celo obsojen na smrt, zaprt in preganjan. In potem spet pri Halasu kot najboljšem duhovnem Kleklovem učencu se je nasprotovanje Resnici dejansko, bi lahko rekli, stopnjevalo do konca.
Kako si razlagate, da...
... povojne oblasti Klekla niso preganjale, so mu pa nagajale. Je bilo tako zaradi njegove starosti, bolezni..., ali pa so morda nekje na tihem le priznavale, da je Jožef Klekl zaslužen za prekmurskega človeka? Navsezadnje je s svojim tiskom ozaveš-čal ljudstvo, približal mu je knjižni slovenski jezik, uvedel gajico, deloval je na socialnem in gospodarskem področju, bil je član agrarne komisije, poslanec...
- Z rdečico na obrazu lahko ugotavljamo, da v zavesti Prekmurcev še zdaleč ni pravega vrednotenja Kleklovega dela in njegovih prizadevanj. V povojni družbeni ureditvi je bil Klekl kot duhovnik in rodoljub v javnosti zamolčan, odrinjen, kvečjemu pavšalno predstavljen. Pogosto je bil prikazan kot moteč element, štrleč iz okvira klerikalne politike; vendar pa je o Kleklu nemogoče spregovoriti in pisati pošteno ter pravično, če se ne osvobodimo ideološke ujetosti. Kleklove odmevnosti namreč ne moremo meriti po svojem okusu, ampak le s popolno predanostjo moralnim vrednotam resnice in pravice ter dejanskim dokumentom. Povojni tisk se je vedno ponovno vračal k hvaležni snovi: k diskreditaciji Kleklovega dela, vse z namenom, da bi postal njegov ugled v očeh ljudi zmanjšan, če že ne izničen. Napadali so njegove nacionalne zasluge, ki jih je ljudstvu posredoval kot dušni pastir, apostol dobrega tiska in velik rodoljub.
Povojni oblasti ni bilo težko najti razlogov za razgaljenje »zgodovinske resnice« o njem. Najboljši vir za to je bil dejansko že omenjeni Odgovor na madžarske obtožbe. Ravno v tem svojem spisu najbolj naravnost razgalja dejansko nedemokratičnost in nasilje komunizma, pri tem pa mu rabi za osnovo boljševiško dogajanje v Prekmurju leta 1919.
Njegov povojni pokoj v domačem kraju ni bil nemoten, ampak, kot že rečeno, šikaniran v tisku. Moram pa povedati tudi to, da so ga mnogi njegovi nasprotniki dejansko tudi na neki način spoštovali. Pred leti je prišel k meni pokojni Ferdo Godina, ki je tukaj vpričo še dveh ljudi povedal: »Klekl ima velike zasluge za Prekmurje! Tudi na področju gospodarstva, potem osamosvojitve, zlasti pa na kulturnem področju.«
Klekl je govoril univerzalni jezik: jezik dobrote, ki ga posreduje evangelij. Bil je zahteven najprej do sebe in do ljudi, kar so mu mnogi zamerili. Toda ali ne sporoča tega tudi bližnji božični čas, saj skozi priklon Njega, ki vse bogati, pa je sam obubožal, Njega, ki je prevzel našo podobo, oziroma naše človeško telo, da bi nas s svojim bogastvom obogatil, dejansko tudi drhti veselo sporočilo, vendar vedno povezano z žrtvijo.
Gospod dr. Stanko, hvala za vaše izčrpne odgovore in vse dobro za praznike!
Pogovarjal sem se Štefan Sobočan ■
Dobrodelni koncert za slepe in slabovidne
A
evangeličanski cerkvi v Murski Soboti je bil minulo nedeljo zvečer
v organizaciji Lions kluba Murska Sobota dobrodelni
božični koncert z nastopom primadone ljubljanske opere in sopranistke Milene Mo-rača. Na klavirju je njeno petje spremljal Simon Robinson, z recitacijami pa je nastopil tudi igralec Jurij Souček. Zbrana sredstva od kon
certa bodo namenili za pomoč slepim in slabovidnim v Pomurju.
Nastopajoči so ustvarili z glasbo in recitacijami v evangeličanski cerkvi pravo božično razpoloženje. Primadona opere Milena Morača je ob nastopih v slovenski državni operi in-ob koncertih, kjer najpogosteje poje
dela Bacha in Mozarta, dokazala svojo univerzalnost ter nevsakdanje pevske in igralske kvalitete, zaradi česar je postala »ljubljenka občinstva«. Tako so tudi v nedeljo ljubitelji dobre glasbe lahko prisluhnili nekaterim znanim skladbam Mozarta, Handela, Bacha, Offenbacha in drugih, precejšnji del koncerta pa je bil namenjen skladbam, ki najbolj odsevajo božično razpoloženje: Zveličar nam je rojen zdaj, V daljavi zvonijo in seveda Sveta noč, ki jo je zapela skupaj z občinstvom v cerkvi.
Na klavirju jo je spremljal pianist in dirigent mariborske Ope
»Mladost za rešetkami«
ak je naslov pesniške zbirke mladega, na žalost že preminulega Gornjeradgončana Roka Prevca, s katero so v petek zvečer začeli Območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je potekalo v avli OŠ Gornja Radgona.
Rok je bil ena od zadnjih žrtev od štirih, že večkrat omenjenih na tem območju, ki so letos podlegle prevelikemu odmerku prepovedanih drog.
Triindvajsetletnika iz Gornje Radgone so v okolici poznali predvsem kot prestopnika, kot ga je uvodoma predstavila njegova babica, sedaj pa so ga lahko spoznali tudi kot pesnika. Njegove pesmi, ki izražajo predvsem
mladostniško stisko in probleme, iskanje sreče in smisla življenja ter vprašanje eksistence, so zbranim predstavili njegov bratranec, njegova mama in babica, ki ga je tudi spodbujala k pisanju in na njegovo željo poskrbela, da so pesmi izšle. Recitiranje pesmi pa so spremljale tudi glasbene točke učencev tamkajšnje osnovne in glasbene šole. Pozneje so se zbranim predstavili tudi avtorji, ki so
re Simon Robinson, ki je bil rojen v Liverpoolu, diplomiral v Londonu, umetniško pot dirigenta pa je začel leta 1978 v Mariboru. Leta 1998 ga je kraljica Elizabeta druga nagradila z redom britanskega imperija za vzdrževanje umetniškega sodelovanja med Slovenijo in Veliko Britanijo.
Glasbeni del večera so zelo dobro dopolnjevali nastopi igralca in dobitnika Borštnikovega prstana Jurija Součka, ki je koncertni program povezoval z zanj značilno interpretacijo božičnih zgodb in recitacij.
J. Ga., foto: J. Z. ■
Ena od Mesaričevih slik v PAC-u, katere motiv je vzet iz resničnega življenja.
se prijavili na javni natečaj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti območne izpostave Gornja Radgona, ki je skupaj z Občino Gornja Radgona tudi organizirala to prireditev. Avtorji Frančiška Vreča, Marija Šedivy, Jože Kaučič, Boštjan Petučnik, Jožica Borovič in Cilka Dimeč - Žerdin so predstavili nekatere svoje pesmi in odlomke iz proznih del po izboru našega že znanega literata Roberta Titana - Felixa, s katerim je po končani prireditvi potekal tudi krajši razgovor.
C. K. ■
Mesarič »osvojil« PAC
klubu PAC je ta čas na ogled malo manj kot deset slik akademskega slikarja Franca Mesariča. Otvoritev razstave je bila že ob koncu prvega decembrskega tedna in je vzbudila veliko zanimanje. Mogoče bo za marsikoga presenečenje, ko bo izvedel, da se je znani slikar, ki živi v Murski Soboti, rodil v kraju s sicer prekmurskim zvenom - Mitrašin-ci, vendar pa to naselje geografsko ne spada v Slovenijo, ampak kar v tisoč kilometrov oddaljeno - Makedonijo!
Mesarič je diplomiral v Ljubljani, in sicer na Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Gabrijelu Stupici v prvi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja. Potem je sodeloval na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, za svoja dela pa prejel številne nagrade in priznanja. Naj omenimo leto 1974 in nagrado Kulturne skupnosti Murska Sobota za ilustracije v knjigi Žalostna kraljična in druge prekmurske pravljice, leto kasneje je dobil nagrado za slikarstvo na mednarodni likovni razstavi Pannonia 75 v Železnem (Eisenstadtu) na Gradiščanskem, leta 1977 pa navdušil na razstavi 5. Beogradski trienale likovne umetnosti Muzeja modernih umetnosti v prestolnici Srbije. Leta 1981 in 1983 sta sledili odkupni nagradi v Sombotelu (Szombathelyu) in Karlovcu, dve leti kasneje pa nagrada za slikarstvo na XXV. Likovni jeseni v vojvodinskem Somborju. Leta 1989 ga je počastilo tudi Društvo likovnih umetnikov iz Maribora, leta 1993 pa Sobočanom naklonjeni Muzej konkretne umetnosti v nemškem Ingolstadtu. Pred dobrimi tremi leti je dobil Franc Mesarič nagrado Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo.
T. K. ■
POMURSKE L E K Z\ R N E
Pomurske Lekarne, Murska Sobota, Kocljeva 2, 9000 Murska Sobota
Kot javni lekarniški zavod opravljajo s svojimi enajstimi enotami lekarniške storitve v pokrajini ob reki Muri. Z zdravili oskrbujejo prebivalce v okviru naslednjih organizacijskih enot: lekarna Beltinci, lekarna Črenšovci, lekarna Gornja Radgona, lekarna Lendava z lekarniškima podružnicama Dobrovnik in Turnišče, lekarna Ljutomer, lekarna Sveti Jurij ob Ščavnici, lekarna Murska Sobota, lekarna Pri gradu Murska Sobota in lekarna v Šavel centru Murska Sobota.
V enem letu izdajo farmacevti v Pomurskih lekarnah na okrog 700 000 receptov zdravil. Poleg zdravil prodajajo medicinske pripomočke, sredstva za nego in varovanje zdravja ter vrhunsko negovalno kozmetiko. V lekarnah uvajajo programe farmacevtske skrbi, tako vedno poskrbijo, da dobite poleg zdravil tudi strokovne informacije in nasvete. Vsako leto izboljšujejo kakovost dela. Tudi v letu, ki prihaja, se bodo trudili zagotoviti dobro in varno preskrbo zdravil za paciente.
NAJ VAS BOŽIČNA LJUBEZEN IN PRIJATELJSTVO, PRIJAZNOST IN SKRB, SREČA IN ZDRAVJE SPREMLJAJO VSE LETO 2002.
LEKARNA BELTINCI
Cvetno naselje 1, 9231 Beltinci tel.; 02/5413-850 e-mail: lekarna-beltinci@siol.net
LEKARNA CRENŠOVCI
Juša Kramarja 7/a, 9232 Crenšovci tel.: 02/5788-210 e-mail: lekarna-crensovci@siol.net
LEKARNA GORNJA RADGONA
Cesta na Stadion 1/a, .9250 Gornja Radgona tel.: 02/5648-170 e-mail: lekarna-g.radqona@siol.net
LEKARNA LENDAVA , Mlinska ul.5, 9220 Lendava tel.: 02/5788-180 e-mail: lekarna-lendava@siol.net
LEKARNA LJUTOMER
Cesta I.slovenskega tabora 1,9240 Ljutomer tel.: 02/5848-000 e-mail: lekarna-liulomer@siol.net
LEKARNA MURSKA SOBOTA
Kocljeva 2, 9000 Murska Sobota tel. 02/521-12-93 e-mail: murska.sobota@pomurske-lekarne.si
LEKARNA PRI GRADU M.Sobota
Grajska ul-.7/a, 9000 Murska Sobota tel.: 02/5381-140 e-mail: lekarno-pri.qradu@siol.net
LEKARNA V ŠAVEL CENTRU
Cvetkova 1 2, 9000 Murska Sobota tel.: 02/5348-650 .
e-mail: plsavel@siol.net
LEKARNA SVETI JURIJ
Edvarda Kocbeka 15, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici tel.: 02/568-90-16 e-mail: plsviurij@siol.net.
LEKARNIŠKA PODRUŽNICA TURNIŠČE
Št. Kovača 95, 9224 Turnišče tel.: 02/5735-010 e-mail: lekarna-turnisce@siol.net
LEKARNIŠKA PODRUŽNICA DOBROVNIK
Dobrovnik 297/a, 9223 Dobrovnik tel.: 02/5788-460 e-mail: lekarna-turnisce@siol. net.
12 OGLASI 20. december 2001 fMBilK
Pomurec in Pomurka leta 2001
e pozabite, da je Murski val že včeraj začel z izborom Pomurke in Pomurca leta. Vsak poslušalec lahko glasuje le enkrat, v desetih glasovalnih dneh pa bo Mur-
ski val skupno sprejel 400 klicev.
S pomočjo Vestnika je omogočeno tudi glasovanje po pošti. Pri tem lahko vsak pošlje neomejeno število glasovnic. Treba jih je le izrezati iz časopisa, žapisatj ime in
POMUREC LETA
Predlagam:
POMURKA LETA
Predlagam:
priimek Pomurke in Pomurca, ki ju predlagate za osebnosti leta, ter dodati svoje podatke (ime in priimek ter naslov).
Seveda ne smete pozabiti vse skupaj zalepiti na dopisnico in
poslati na Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Ob koncu akcije, na Silvestrovo, bomo tri poslušalce in tri bralce, ki bodo sodelovali v našem izboru za Pomurko in Pomurca leta 2001, tudi nagradili.
M.J.i
Da vam bo še naprej toplo pri srcu...
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Dragi Dušan Zakoč iz Kuštano-vec praznuje v petek god. Vse naj, naj... Vsekakor pa ostani še naprej tak, kot si bil doslej - zaročenka Anita.
Rojstni dan praznuje naša draga babica Irena Ščančar iz Bra-tonec. Želimo ji veliko zdravja,
in da bi nas imela še naprej tako rada - vnuki: Primož, Tadej in Danijela; lepim željam se pridružujeta ati in mama.
Iskrene čestitke ob godu, mnogo zdravja in otroške razigranosti, dragi Aloša Gašpar - stara mama in ata.
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: _________________________________________________________________
MURSKA SOBOTA / Slovenska ulica 37
OTVORITEV V SOBOTO 22. decembra
Vesele praznike in
v	ljubljanska banka
gKr mB^M	aH MM MB
Naslov pošiljatelja:
Naj z novim letom # slabo vse zbledi.
Vse, kar je dobro, B za vedno naj ostane, naj v miru sreča vas objame...
NAŠIM ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽELIMO VESELE . BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, USPEŠNO LETO 2002.
Vaš dobavitelj električne energije
OE Murska Sobota, Lendavska 31, Murska Sobota
... in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
PETROL
Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki
080 22 66
PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana
MO« 20. december 2001
KMETIJSTVO
13
Vlada sprejela uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike, ki je pogoj za črpanje sredstev iz programa Sapard Razpisi v začetku januarja
Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov
oteni ko je dobila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja sredi novembra uradno akreditacijo Evropske unije, je Slovenija izpolnila pogoje za koriščenje sredstev predpristopne pomoči Evropske unije iz programa Sapard. Kot je znano, namenja ta v obdobju od leta 2000 do 2006 slovenskemu kmetijstvu in podeželju letno 6,4 milijona evrov, ker je slovenska agencija šele zdaj dobila akreditacijo, pa bo lahko izkoristila tudi sredstva za leto 2000 in 2001.
Za koriščenje teh sredstev mora agencija objaviti javne razpise, vendar pa mora še pred tem vlada sprejeti l redboo ukrepih kmetijske strukturne politike Prog-
rama razvoja podeželja 2000-2006. saj je na osnovi Zakona o kmetijstvu objava te uredbe pogoj za omavo javnih razpisov. Na predlog ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano je vlada v začetku tega tedna uredbo sprejela. v njej pa določila tudi ukrepe in namene kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja. upravičence in pogoje za pridobitev sredstev, finančne določbe in postopek pridobitve sredstev. V uredbi je objavljenih pet ukrepov, in sicer naložbe v kmetijska gospodarstva, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov. naložbe v go-
spodarsko divcrzifikaeijo na kmetijah. naložbe v razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju ter naložbe v tehnično pomoč. Slednje so namenjene podpori prvih štirih ukrepov, zajemajo pa sofinanciranje stroškov za študij, pomoč pri pripravi in spremljanju programa ter sofinanciranje informacijskih in reklamnih kampanj.
V okviru letošnjih razpisov naj bi bilo za financiranje orne-
Zimska izobraževanja kmetov
njenih naložb na voljo 1,8 milijarde tolarjev tujih sredstev in 928 milijonov tolarjev domačih, sredstva pa bodo upravičenci prejeli v letu 2002. Za leto 2003 bo iz programa Sapard namenjenih 3.2 milijarde tolarjev in 1.6 milijarde tolarjev domačih sredstev.
Čeprav je bilo napovedano, da bodo javni razpisi objavljeni že letos, kaže, da se to ne bo uresničilo. Krivdo pripisujejo vladi, ki je predolgo odlašala s sprejemom uredbe, zaradi bližajočih praznikov pa ustrezne službe, ki
Tudi v kmetijstvu je potrebno znanje
bi morale pripraviti razpise, ne bodo povsod delovale: 'Vendar pa takšen izgovor ne more rabili kot argument, saj so te službe žc vnaprej vedele, kakšna bo vlad-
hnski čas je najprimernejši tudi za izobraževanje kmetov, zato v kmetijski svetovalni službi za Pomurje, ki deluje v okviru območnega kmetijsko-gozdarskega zavoda, temu že vrsto let namenjajo posebno pozornost. Običajno so tovrstna usposabljanja dobro obiskana, zgodi pa se tudi, da zanje ni pričakovanega zanimanja. Slednje gotovo velja za se-
minar. ki so ga pred kratkim pripravili v dvorani srednje kmetijske šole v Rakičanu in ga namenili pridelovalcem mleka.
Kako do evropsko primerljive kmetije na področju prireje mleka, je bila gotovo tema, ki bi morala zanimati vse tiste, ki sc usmerjajo v tovrstno prirejo, vendar ustreznega odziva med rejci ni bilo. Organizatorji so za post e! razposlali kar 160 vabil, pa tudi teme, ki so jih obravnavali. so bile dovolj zanimive, vendar pa se je posveta, ki je trajal dva dneva, udeležilo le nekaj več kot ducat kmetov. Ob tem sc zastavlja vprašanje. zakaj taksna nezainteresiranost.Je naše kmetijstvo res v tako
katastrofalnem položaju, da kmetje iz njega ne vidijo pravega izhoda. ali pa je potrebno vzroke iskati drugje? Če bi šlo za sestankovanje, bi lahko sklepali, da so ljudje tega žc siti, saj sestanki in dogovori, ki jih tam sprejemajo, običajno ne dajejo nobenih rezultatov, zato ne preseneča, da postajajo ljudje vse bolj malodušni. Bolj presenetljivo je. da kmetje niso zainteresirani za izobraževanje, saj se je tudi v km-ctijsivu potrebno nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati znanje.
V slovenskem kmetijstvu sc
razmere v zadnjih letih poslabšujejo. tudi na tem področju je vedno bolj prisotna konkurenca, z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo pa sc bo ta še po-večevala. Kmetje bodo morali zato izkoristiti sleherno priložnost in vsako rezervo, ki jo še imajo, najpomembnejše pri vsem pa bo seveda zniževanje stroškov na enoto izdelka. In to velja tudi za prirejo mleka, saj poznavalci pravijo, da sc bodo v prihodnje lahko obdržale le tiste kmetije, ki bodo dosegale ustrezen nivo proizvodnje.
Prav v govedoreji so sc razmere v zadnjih desetih, dv ajsetih letih v Pomurju katastrofalno poslabšale. Število pomurskih kmetij sc je v zadnjih štirinajstih letih prepolovilo, to pa je imelo za posledico tudi zmanjšanje šte-
Vsem gostom, sosedom, prijateljem in poslovnim partnerjem želimo blagoslovljen božič ter srečno v prihajajočem letu 2002!
- COCKTAILS
- VEČ VRST KAV
- ROGLJIČKI
GOSTILNA ZELKO
SABINA ZELKO, s. p.
Pekarna in Kava bar Kuzmič Franc Kuzmič, s. p.
Partizanska 56, 9000	’
Murska	j
Sobota
vila krav. Cc so v preteklosti krave redili domala na sleherni pomurski kmetiji, so takšne zdaj .postale žc prava redkost. Z nekdanjih 30 tisoč krav sc je njihovo število zdaj znižalo na 17 tisoč, teženj po padanju pa še ni konec. Žc pred leti so strokovnjaki opozarjali, da bo potrebno takrat. ko bo število krav padlo pod 20 tisoč, sprožiti alarm. Zdaj smo že krepko pod to štev ilko. alarma pa še vedno ni. Morda pa je tudi to eden od razlogov za malodušje med kmeti?!
Od leta 1993 realne cene kmetijskih pridelkov padajo. Realno sicer padajo tudi cene reprodukcijskega materiala, vendar počasneje kot cene v kmetijstvu, zato je sedanji dohodek pomurskih kmetij slabši kot pred desetimi leti. Kako bo po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo, je zaenkrat vprašanje. Odvisno bo od tega, kakšen scenarij sc bo pri tem realiziral. Trž-nocenovne podpore kmetijstvu se pri nas žc nekaj časa znižujejo. povečujejo pa sc direktne podpore in podpore za prestrukturiranje kmetijstva. Če Slovenija po v stopu v Evropsko unijo ne bo deležna direktnih podpor, sc bo poslabšal predvsem položaj za pridelovalec poljščin.
Cc torej želimo povečati konkurenčnost in tudi dohodek naših kmetij, je potrebno zniževati stroške in povečevati pridelke. Pomembna pri tem je tudi velikost samih kmetij, zato je treba aktivnosti in ukrepe usmerjati v njihovo povečevanje, na manjših kmetijah pa razmišljali tudi o uvajanju dopolnilnih dejavnosti. Tudi na usmeritve v ekološko kmetijstvo ne bi kazalo pozabiti, saj sta v Pomurju zdaj le dve ekološki kmetiji, prav ekološkemu kmetovanju pa v Evropski uniji namenjajo vedno več sredstev. |)a bi .lahko sledili vsem tem trendom, je potrebno seveda usposabljanje. zato tudi tovrstni seminarji, kot je bil omenjeni, v prihodnje ne bi smeli ostati brez odziva kmetov.
Ludvik Kovač■
na uredba, in bi razpise lahko imele priprav Ijcne. Agencija za kmetijske trge namreč deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, to pa je bilo tisto, ki je vladi predlagalo sprejem ustrezne uredbe. Razpisi za koriščenje sredstev iz programa Sapard bodo torej objavljeni v začetku januarja.
Na seji v začetku tedna je vlada sprejela tudi dodatna pojasnila k pogajalskemu izhodišču Slovenije z Evropsko unijoza področje " - kmetijstvo in ga poslala v potrdilevodboru za zunanjo politiko pri državnem zboru. Dodatna pojasnila k pogajalskemu izhodišču za področje kmetijstva. ki sc nanašajo ha določitev proizvodnih kvot in referenčnih količin, zadevajo ključne panoge slovenskega kmetijsn a -poljedelstvo in živinorejo.
Ludvik Kovač■
Izžrebanci/-ke nagradne BOŽIČNO NOVOLETNE KRIŽANKE V
VESTNIKOVI PRILOGI
I. nagrada (pisarniški stol);
Urška KOVAČ, Tomšičeva 6, 9220 Lendava 2. nagrada (stol za mladin-
sko sobo): Melita LOV-RENČEC, Martjanci 97h, 9221 Martjanci
3. nagrada (stol za otroško sobo): Aleksander ŠMI-
DLEHNER, Trstenjakova 18a, 9000 Murska Sobota
Nagrajencem -kam iskreno čestitamo.
Vsem rešev alcem križanke sc zahvaljujemo za sodelovanje!
Zidarstvo - Fasaderstvo in izolacija zidov - Strojni ometi
Jože Horvat, s. p.
Filovci 110, 9222 Bogojina, tel./laks: 102) 547 10 14, GSM: 041 631 193
Vsem strankam, poslovnim partnerjem in drugim želimo vesel božič ter veselo in uspešno novo leto 2002!
KZ Lendava, prodajalna Lendava
Tovarniško ime
Pakiranje MPC v SIT/kg
pu-starter	10/1	97.20
bek 1	40/1	62.50
bek 2	40/1	59.60
super bek 35	10/1	107.60
bro-štarter	10/1	92.00
pur-grover	25/1	99.40
ns-k (za nesnice)	10/1	77.00
krmilo za kunce	10/1	79.80
sojine tropine	40/1	99.80
vitafedin	2/1	293.00
kostomin	2/1	235 00
Trgovina Ljutomerčan, Ljutomer		
Tovarniško ime	Pakiranje	MPC v SIT/kg
pu-predstarter	10/1	160.00
pu-starter	10/1	76.30
pu starter	40/1	76.30
s-doj	40/1	53.30
bek 1	40/1	53 50
super bek 35	10/1	84 00
super bek 35	40/1	84.00
tl-štarter	10/1	62.00
tl-štarter	40/1	62.00
tl-pit 1	40/1	46.30
super-u-3	40/1	59.00
bro-štarter	10/1	71.00
bro-starter	40/1	71.00
bro-finišer	10/1	70.00
bro finišer	25/1	70.00
ns-k*(za nebnice)	10/1	65.00
ns-k (za nesnice)	40/1	65.00
krmilo za kunce	10/1	61.00
Kl-krmilo za krave molznice	50/1	50.50
sončične tropine	33/1	42.00
sojine tropine	50/1	77.00
sojine tropine	unluža	v, 77,00
bučne pogače	50/1	80.00
pšenični otrobi	30/1	20.00
koruza	50/1	29.00
ječmen	50/1	36.00
pesni rezanci	50/1	31.00
živinska sol	50/1	26.00
vitaredin	2/1	240.00
kostovit •	2/1	355.00
kravimin 3 bio Zn	5/1	218.00
kravimin 3 bio Zn	25/1	200.00
pravimin 1	5/1	220.00
pravimin, 2	5/1	204.00
pravimin puj	25/1	260.00
pravimin pit	25/1	210.00
Mlečni nadomestki:		
mlekovil	25/1	325.20
prelac	25/1	195.00
sano ■ kako	25/1	280.80
KZ Martjanci Tovarniško ime	Pakiranje	MPC v SIT/kg
pu-predstarter	10/1	168.70
pu-starter	10/1	91.50
pu starter	40/1	83.40
bek 1	40/1	57.40
bek-k	40/1	59.20
super bek 35	10/1	101.00
super bek 35	40/1	96.20
tl-štarter	10/1	72.70
tl-štarter	40/1	68 00
tl-pit 1	40/1	48.60
tl-pit 2	40/1	44.90
ns-k (za nesnice)	10/1	72.50
krmilo za kunce	10/1	72.60
Kl-krmilo za krave molznice	40/1	56.10
sončične tropine	40/1	55.00
sojine tropine	rinluza	80.330
pšenični otrobi	40/1	17.90
Pesni rezanci	35/1	43.50
živinska sol	50/1	33 40
vitaredin	2/1	278.80
bovisal	5/1	160.30
kravimin 3 bio Zn	5/1	261.10
pravimin 2	5/1	231,40
14 ŠPORT 20. december 2001 VESTNIK
5.	izbor romskih športnikov Slovenije
Mali nogomet
Marinko Šarkezi tretjič športnik Romov
NK Roma najboljša športna ekipa
Zveza Romov Slovenije - komisija za izbor romskega športnika in ekipe leta, ki jo vodi prof. Evgen Titan, je v dijaškem domu v Murski Soboti 5. razglasila najboljše romske športnike in ekipe za leto 2001.
Za najboljšega športnika Romov Slovenije je bil tretjič zapored izbran nogometaš Maribora Marinko Šarkezi s Pušče. Drugo mesto je pripadlo drugič zapored nogometašu Nafte iz Lendave Adamu Baranji, tretji pa je bil karateist Romeo Horvat, član KYU Murska Sobota. Vsi trije so dobili medalje.
Med mladinci je zasedel prvo
6. izbor športnikov občine Moravske Toplice 2001
Manja Kerčmar in Denis Ficko športnika leta
NK Čarda Marjanci najboljše športno društvo
V Zdravilišču Moravske Toplice je organizirala občinska športna zveza 6. izbor najboljših športnikov in športnic ter društev občine Moravske Toplice za leto 2001. Za najboljšega športnika so izbrali karateista Denisa Ficka iz Mlajtinec, člana KK Civitas iz M. Sobote, udeleženca svetovnega kadetskega prvenstva. Drugo mesto je osvojil igralec hokeja na travi Simon Brumen, igralec HK Moravske Toplice. Tretji pa je bil rokoborec Roman Miholič iz Čikečke vasi, član RK M. Sobota.
Za najboljšo športnico občine M. Toplice so izbrali igralko hokeja na travi Manjo Kerčmar iz Tešano-
Predstavniki najboljših romskih ekip v letu 2001. Fotografija: Nataša Juhnov.
Denis Ficko - najboljši športnik občine Moravske Toplice ob razglasitvi. Fotografija. N. J.
vec, članico HK M. Toplice. Druga je bila atletinja Anja Cipot iz Tešanovec, članica AK Pomurja iz M. Sobote. Tretje mesto pa je pripadlo košarkarici Darji Moravec iz M. To
plic, članici KK Pomurje Skiny iz M. Sobote. Za najboljše športno društvo v občini M. Toplice so razglasili Nogometni klub Čarda iz Martja-nec, drugi je bil Hokejski klub M.
mesto nogometaš Maribora Bečiri Edžad, drugi je nogometaš NK Roma iz Borejec, tretji pa nogometaš Pušče Dalibor Cener. Vsi trije so dobili medalje. Za najboljšo ekipo so razglasili NK Roma Vanča vas - Borejci, drugi je bil NK Pušča, tretji pa KK KYU Murska Sobota. Vse tri ekipe so prejele pokale. Priznanja so prejeli učenci: Milko Kovač (OŠ III Murska Sobota), Tomislav Šipoš (OŠ Tišina) in Danijel Martinec (OŠ Cankova) ter učenke: Barbara Kaludžerovič (OŠ II Murska Sobota), Nastja Horvat (OŠ Tišina) in Lidija Šarkezi (OŠ Črenšovci). Jubilejni plaketi pa sta dobila Jože Horvat ob 50-letnici športnega dela in SD Alija Kardoša za 30-letno delo. (F. M.)
Toplice, tretji pa Klub malega nogometa Suhi Vrh. Naziv najboljšega športnika invalida je pripadel strelcu Marjanu Nemcu iz Sela. Za najboljša perspektivna športnika sta bila izbrana igralec hokeja na travi Uroš Benko iz Tešanovec in kara-teistka Mateja Gabor iz Filovec. Za najboljšo šolo v občini Moravske Toplice so izbrali OŠ Fokovci. Posebno priznanje za dolgoletno uspešno delu v NK Prosenjakovci so podelili Rajku Janjiču. (F. M.)
TRGOVINE ZA DOM IN DRUŽINO trgovine trgovskega podjetja
Veliko zanimanje za pomursko ligo
Medobčinska zveza klubov malega nogometa v Murski Soboti, ki jo vodi predsednik Srečko Belec, vodi tekmovanja v pomurski, dveh travnatih in eni asfaltni ligi. Pomurska liga šteje 12 moštev in jo sestavlja 7 klubov s soboškega območja, 2 s puconskega, 2 z gor-njeradgonskega in 1 z ljutomerskega območja. Tekmovanje poteka drugo leto in zanj vlada veliko zanimanje, kar kažejo tudi obiski tekem. Naslov jesenskega prvaka je osvojilo moštvo Tropovec, ki ima točko več od drugouvrščenih Kupšinec in tri točke pred Krajno. Za obstanek v ligi pa se borijo Do-bel, ki ima 8 točk, ter Junior SNV, Videm in Prosečka vas, ki imajo, po dve točki več.
V travnati A-ligi, ki šteje 12 moštev, so osvojili naslov jesenskega prvaka nogometaši Old boysa iz Murske Sobote, ki imajo tri točke prednosti pred Kučnico. Sicer so
preostala moštva precej izenačena, zaostajajo le moštva Borejec, Bako-vec in Jezera. V travnati B-ligi, ki šteje 10 moštev, je osvojilo naslov jesenskega prvaka moštvo Kroga 97 pred Hrabrimi miški, ki zaostajajo le za točko. Na dnu lestvice sta moštvi Veščice in Domajinec.
V asfaltni ligi malega nogometa, ki šteje 14 moštev, je jesenski prvak moštvo Kerenčičeva, ki ima točko prednosti pred Martiniščem in tri točke pred Muro Krogom. Za
preostalimi moštvi pa zaostajata Turopolje in Mladost.
Tekmovanje v travnatih ligah že tretje leto vodijo nevtralni sodniki, kar se je pokazalo kot dobro, saj je bilo zelo malo pritožb na sojenje. Sojenje v asfaltni ligi pa vodijo sodniki gostujočega moštva, kar tudi ni povzročalo posebnih problemov, saj tekmujejo klubi z dolgoletno tradicijo in se med seboj dobro poznajo. So pa tudi nekatere težnje po nevtralnih sodnikih, o čemer bodo odločili klubi sami. Medobčinska zveza klubov malega nogometa Murska Sobota je imela pred tremi leti vključenih 60 klubov. To število pa se je z ustanavljanjem občinskih lig malega nogometa zmanjšalo na 43 klubov.
Na OŠ III v Murski Soboti je bilo pomursko prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu za st. učence. Med štirimi ekipami je zmagala OŠ
lil Murska Sobota s 5 točkami pred OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, 5, OŠ II Murska Sobota 3, in OŠ Križevci, 2 točki. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili OŠ III Murska Sobota in OŠ IC Ljutomer. Pomerili se bosta z ekipami iz Podravja.
V občinski ligi trojk v malem nogometu Križevci pri Ljutomeru vodi po treh odigranih kolih ekipa Petrola llijaševci z 9 točkami pred Zetorjem Vučja vas in MS Ključa-rovci, po 6 točk. (F. M.)
Brez skrbi v novo leto
trgovsko podjetje, d. d.
Praznični čas nam letos ne bo prinesel le daril in novega leta, temveč tudi novoj valuto - evro. S 1. januaijem 2002 bo večina držav evropske gospodarske in denarne unije uvedla evro gotovino, svoje nacionalne valute pa postopno umaknila iz obtoka. Tudi v Sloveniji bomo morali valute držav, ki bodo sprejele evro, zamenjati. V SKB banki smo se na menjavo dobro pripravili in vam bomo z veseljem pomagali in s tem olajašali prehod na novo valuto. Zato se nikar ne ustrašite za svoje devizne prihranke, saj vam je ostalo še dovolj časa, da jih zamenjate v evre.
LJUTOMER, Glavni trg 5a
Države, katerih nacionalne valute bodo od 1. januarja 2002 spremenjene v evro, so Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Evro pa bo najkasneje s 1. marcem 2002 postal edino zakonito plačilno sredstvo v teh državah.
' .1
Pomembno je, da občani, ki imate svoje devize na katerem od računov SKB banke, veste: • da bomo valute držav evro območja na deviznih računih in v knjižicah s 1. januaijem 2002 avtomatično in brezplačno zamenjali v evro po fiksnem tečaju, ki je bil določen že 1. januaija 1999;
•	da bomo do 28. februarja 2002 brezplačno sprejemali bankovce starih valut na bančne račune in jih spremenili v evre;
•	od 1. marca do 30. junija 2002 pa bodo zamenjave možne le ob plačilu provizije.
Da bi se izognili nepotrebnim stroškom in gneči na bančnih okencih, vam v SKB banki priporočamo, da nacionalne valute držav, ki bodo po novem letu začele uporabljati evro, še danes položite na svoje bančne račune, mi pa vam bomo le-te avtomatično in brez provizije zamenjali v evre. Tako vam bo ostalo veliko dragocenega časa za pripravljanje presenečenj in drobnih pozornosti vašim najbližjim.
Za pravne osebe pa je pomembno, da so seznanjene z naslednjimi informacijami;
•	do 28. februarja 2002 bomo v SKB banki sprejemali devizno gotovino dosedanjih IN valut brez dodatnih stroškov, po izteku tega datuma pa se bodo te storitve dodatno zaračunavale;
•	glede veljavnosti vseh obstoječih pogodb je v evro območju sprejeto načelo, ki ga upošteva tudi Slovenija. Načelo določa, da se vsi devizni posli, ki so sklenjeni v nacionalnih valutah držav članic evro območja, s 1. januarjem 2002 avtomatično in brezplačno spremenijo v evro;
•	z uvedbo evra se je oblikovala tudi referenčna obrestna mera. LIBOR se v obstoječih pogodbah ne bo več obračunaval po valuti posamezne države članice evro območja, temveč se bo ta avtomatsko nadomestila z referenčno obrestno mero LIBOR za EUR;
•	pri novih pogodbah sklenjenih v evru, že sedaj uporabljamo referenčno obrestno mero EVRIBOR;
•	po zamenjavi valute vas bomo v SKB banki pisno seznanili z vašim stanjem na dan 1. januar 2002, ki bo že izraženo v evrih.
Z dodatnimi informacijami vam bomo radi pomagali tudi v vseh poslovalnicah SKB banke, pravnim osebam pa tudi njihovi skrbniki. Vedno pa lahko zavrtite našo brezplačno telefonsko številko Zelenega telefona 080 15 15 ali podeskate po naših spletnih straneh na naslovu www.skb.si (“Evro informacije”) - kjerkoli boste stopili v stik z nami, povsod vas bomo veseli.
SKBBANKAP.D.
WWW.Skb.Si	SOCIETE GENERALE GROUP
iNJ* Z Vsem \ 1 .-- kupcem, v
poslovnim \
partnerjem in drugim želimo miren božič ter srečno in uspešno leto 2002!
Popravilo kmetijske mehanizacije in trgovina na drobno in veliko
Prodajalna traktorjev Zetor
Marjan Zadravec S.P
Vučjavas 29/a 9242 Križevci pri Ljutomeru Telefon: 02/588 81 77 S——-Z vS&/	Telefaks: 02 588 81 76
GSM: 041/625 310
Vsem kmeticam, kmetom, strankam, poslovnim partnerjem in drugim želimo blagoslovljene božične praznike in neskončno veselje v letu 2002!
VESTNIK 20. december 2001
ŠPORT
15
Bela Pavlič - predsednik AK Pomurje Murska Sobota
Zadovoljni z opravljenim delom in rezultati
V Mestni občini Murska Sobota je bil Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote razglašen za najboljši športni kolektiv V letu 2001. Po anketi Vestnika pa je bil med pomurskimi športnimi kolektivi razvrščen na četrto mesto. Med najboljšimi športnicami v Pomurju in Mestni občini Murska Sobota je na prvem mestu Sonja Roman. Sicer pa smo se več o delu in načrtih AK Pomurje Murska Sobota pogovarjali s predsednikom Belo Pavličem.
- Minula tekmovalna sezona je bila za AK Pomurje zelo bogata tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju. Kako jo vi ocenjujete?
»Res je, z minulo tekmovalno sezono smo zelo zadovoljni, kar je rezultat načrtnega dela v klubu. Naši tekmovalci in tekmovalke so se izkazali na številnih tekmovanjih doma in v tujini od pionirskih do članskih vrst. Na državnih, pokalnih in reprezentančnih tekmovanjih
smo skupaj osvojili 32 medalj, od tega 14 zlatih, 8 srebrnih in 10 bronastih. Med najuspešnejšimi so bili
vsekakor Karmen Grnjak, ki je dosegla v skoku v višino številna prva mesta med pionirkami in mlajšimi mladinkami na državnih prvenstvih ter reprezentančnih nastopih doma in v tujini. Bila je tudi udeleženka svetovnega prvenstva na Madžarskem, dve drugi mesti pa je zasedla tudi na reprezentančnih tekmah Slovenije z Madžarsko ter troboju Slovenija - Italija - Avstrija. Bila je tudi razglašena za tretjo najboljšo slovensko atletinjo med ml. mladinkami. Omeniti velja Sonjo Roman, državno člansko reprezentantko in državno ter pokalno prvakinjo na 800 in 150 m in krosu ter zmagovalko na krosu Dela. Na evropskem prvenstvu v Amsterdamu je bila deveta med članicami do 23 let. Tri prva mesta na državnih prvenstvih med mlajšimi in starejšimi mladinci je dosegel v skoku v višino Miha Žalik, ki se je udeležil tudi svetovnega prvenstva za mlajše mladince na Madžarskem. Gregor Lenarčič je zasedel več, prvih mest med mladinci v metu krogle in diska. S prvimi mesti se lahko pohvalita Ana Cipot in David Horvat in še bi lahko naštevali. Atletski klub Pomurje pa se je izkazal tpdi v ekipnem delu tekmovanja, saj je bil drugi na šesteroboju atletskih ekip Murske Sobote, Maribora, Ptuja, Raven, Nedelišča in Zalaegerszega, četrti na krosu Dela, na APS so pionirji zasedli tretje, pionirke pa četrto mesto.«	।
- V Murski Soboti je bilo letos tudi več atletskih tekmovanj. Katera?
»Člani AK Pomurje so se letos udeležili številnih tekmovanj doma in v tujini. Sami pa smo organizirali šest tekmovanj. V januarju je bil zimski kros, v juniju tradicionalni atletski miting Priložnost za mlade, julija atletski miting ob prazniku Mestne občine Murska Sobota, avgusta je bil drugi atletski šesteroboj mest, oktobra tradicionalni ulični tek ob spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota in oktobra tradicionalni kros občinskih reprezentanc za pokale Dela, na katerem je sodelovalo 750 atletov in atletinj iz vse Slovenije. Sicer pa je bila udeležba na vseh tekmovanjih, ki smo jih organizirali v Murski Soboti, dobra.«
- Kako ste si zastavili program letošnjih tekmovanj?
»\/ prihodnjem letu bomo organizirali najmanj toliko tekmovanj, kot jih je bilo letos. Že januarja bo v Murski Soboti eden od štirih mednarodnih zimskih krosov, trije pa bodo v Avstriji. V juniju (22) bo šesti atletski miting Priložnost za mlade. V juliju (16) ob občinskem orazniku bo v Murski Soboti at-
letski miting. V avgustu (24) bomo organizirali šesteroboj mest. V oktobru (17) bo na programu tradicionalni ulični tek po soboških ulicah. Atletska zveza Slovenije pa nam je zopet zaupala organizacijo krosa za člane in mladince, ki bo 9. novembra.«	Feri Maučec
Odbojka
Dobra igra Sobočanov, zmaga Ljutomerčank
V osmem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je premagal Fužinar na Ravnah tesno s 3 : 2 Pomurje Galex iz M. Sobote. Pomurje Galex: Tot, Čeh, Marič, Novi-tovič, Topovšek, Kovačec, Andrej in Borut Grut. V devetem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Zavarovalnica Maribor v Ljutomeru premagala Savinjsko Šempeter s 3 : 0 (25 : 22, 25 :18, 25 : 134). V zelo okrnjeni
sestavi (v prvem nizu se je poškodovala Šoštaričeva) so Ljutome-rčanke zanesljivo premagale novinke v ligi. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Šoštarič, Vrbnjak, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč.
Rokoborba
Niko Horvat zmagal v Zagrebu
Na tradicionalnem božičnem rokoborskem turnirju v Zagrebu so sodelovali med okrog 150 tekmo
valci iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije tudi pomurski rokoborci in se lepo odrezali. Najuspešnejši je bil Niko Horvat iz Ljutomera, ki je zmagal pri st. dečkih v kat. do 47 kg. Druga sta bila Sašo Mlinarič (42 kg) iz Murske Sobote in Roki Hazl 69 kg) iz Ljutomera. Tretje mesto je zasedel Dejan Šernek (76 kg), četrto pa Andrej Slavič (63 kg), oba iz Murske Sobote. (F. M.)
Mladinsko moštvo (U-18) Črenšovec...
... nogometni pokalni prvak MNZ Lendava m jesenski podprvak v 3. SML vzhod. Stojijo od leve: Dominik Krznar (fizioterapevt), Jozec Kolarič (trener), Luka Virak, Marko Padar, Danijel Kovač, Gašper Hozjan, Mihael Kolarič, Srečko Markoja, Samuel Vuk, Danijel Kolenko (predsednik kluba), Anton Tornar (župan); čepijo: Mario Strbal, Matej Kovač, Mihael Cigut, Matej Lllrop, Štefan Mertik, Boris Vegid. Tomaž Tkalec, Gregor Hozjan. Manjkajo: Bojan Matjašec, Boštjan Hozjan in Kristjan Režonja.
Košarka
Mlade Sobočanke v finalu
Pionirke KK Pomurje Skiny iz Murske Sobote so se uvrstile na zaključni finalnih turnir med štiri najboljše slovenske ekipe, kar je velik uspeh. Prav gotovo nihče ni pričakoval, da se bo ekipa uvrstila v Superligo šesterice. Dekleta pa se niso zadovoljila s tem, pridno so trenirala in presenetila slovenske košarkarske poznavalce, saj so se uvrstila že krog pred koncem Superlige na finalni turnir, ki bo od 11. do 12. januarja 2002. Pri KK Pomurje Skiny so se odločili, da bodo kandidirali za organizacijo turnirja. Čeprav so že dosegli več od pričakovanj, želijo omogočiti mladim košarkaricam, da se skušajo potegovati za najvišjo lovoriko v državi. Gre za ekipo, ki deluje kot ena družina, z veliko volje do dela in tekmovanja pa je pridobila po težkih tekmah do finala tudi samozavest. Trenerja Boris in Lena Gabor sta že pripravila načrt priprav za finalni turnir in si želita, da bi bile igralke na treningih še naprej tako prizadevne kot do zdaj, predvsem pa da ne bi bilo
Tri zmage zmage Pomurcev
V predzadnjem jesenskem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod so Beltinci doma premagali Maribor Nigrad s 3 : 2 (25 : 22, 23 : 25, 26 : 24, 20 : 25, 15 : 12). Beltinci: Škafar, Horvat, Janža, Gobec, Lukač, Novak, Gumilar, Gider, Mesarič. Odbojkarji Ljutomera so gostili Turbino iz Selnice ob Dravi in zmagali s 3: 2 (25: 20, 25 : 16, 19 : 25, 21 : 25, 15 : 8).
Rokomet
Arcont premagal Črnomelj
Rokometaši Arconta iz Radgp-ne so v Radencih v enajstem kolu prvenstvena druge državne rokometne lige prijetno presenetili, saj so premagali vodeči Črnomelj z rezultatom 36 : 33 (16 : 17). Po izenačenem prvem polčasu so Radgončani v nadaljevanju zaigrali
Dvoranski hokej
Hokejistke Triglava prve v Zelini
V Zelini je bil mednarodni turnir v dvoranskem hokeju za memorial Zima. Med 10 moškimi in 4 ženskimi ekipami so sodelovali tudi hokejisti ljubljanske Svobode, Leka iz Lipovec in Triglava iz Preda-novec (2 ekipi) ter ženska ekipa Triglava iz Predanovec.
V ženski konkurenci je imela največ uspeha ekipa Triglava iz Predanovec, ki je premagala Jedin-
poškodb ali bolezni. Seveda si želita, da bi pritegnila v svoje vrste dekleta iz vseh pomurskih šol od 4. do 6. razreda, in jih vabita, da se udeležujejo treningov na soboški OŠ I ob ponedeljkih in sredah ob 15.30 ali na OŠ II v ponedeljek ob 16.30 in četrtek ob 15.30. Zelo si želijo, da bi dobili v Mursko Soboto organizacijo finala, saj bi bilo doma nekoliko lažje igrati. Ne glede na to, kje bo finale, se bodo se-
Ljutomer: Šmauc, D. in G. Kodila, Smodiš, Špilak, Kaurin, Pirher, Belec.
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je Kerna v Puconcih premagala Kajuh Šoštanj s 3 : 1 (25 : 23, 25 : 9, 19 : 25, 25 : 17). Kerna Puconci: Čarni, Mencigar, An-drejka Horvat, Crnkovič, Jozelj, Draškovič, Potočnik, Vršič, Zorko-vič. (N. Š„ F. M.)
boljše, pri rezultatu 19:18 prišli v vodstvo in ga obdržali do konca tekme.
Arcont Radgona: Kocuvan, Fartek 7, L. Klun, B. Merica, Petrač, Pintarič, Hojs 13, Kolmanko 6, Zorko
3,	T. Merica 3, N. Klun, Kepe, Bogdanovič, Žinkovič 4. (F. M.)
stvo z 1 : 0 in Zelino s 3 : 1 ter igrala neodločeno z Zrinjevcem in zasedla prvo mesto. Vrstni red: 1. Triglav (Predanovci), 2. Zrinjevec,
3.	Zelina, 4. Jedinstvo.
V moški konkurenci, tekmovanje je potekalo v dveh skupinah, je zasedla v skupini A Svoboda iz Ljubljane drugo, Triglav iz Predanovec pa četrto mesto. V skupini B je zmagal Lek iz Lipovec, Triglav I pa je bil peti. V tekmi za deveto mesto je Triglav I premagal Con-
Namizni tenis_________
Pričakovane uvrstitve
Na prvem članskem namiznoteniškem turnirju Top-12 v Preserju je sodelovalo tudi pet Prekmurcev, ki jih je pozval državni kapetan Jože Urh. Ob solidni igri so dosegli pričakovane rezultate. V prvi skupini je zasedel Mirko Unger deseto, Bojan Pavič (Kerna) pa enajsto mesto. V drugi skupini je bil Gregor Kocuvan tretji, Jure Koščak četrti in mladinec Bojan Ropoša osmi. (M. U.)
Začelo se je medobčinsko prvenstvo ŠZ Ljutomer. Rezultati -1. liga: Broker I: Demark II 6 : 0, Segrap II : SIP I 0 : 6, Broker I : Segrap II 6 : 0; 2. liga: Servis Zadravec : Mon. Lešnik III 6 : 4, Par-
veda mlade košarkarice potrudile za novo presenečenje.
Pričakovana zmaga Radenske Creativa
V enajstem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v Murski Soboti po pričakovanju premagala Radovljico z rezultatom 84 : 73 (62 : 57, 41 ; 27, 20 : 22). Po izenačeni prvi četrtini je bila tekma odločena v
drugi četrtini, ko so domačini zaigrali boljše in si priigrali prednost 14 točk, kar je bilo dovolj za konč
no zmago. Radenska Creativ: Ritonja 26, Meško 21, Gladovič 9, Besedič 8, T. Novak 8, Maje 6, Dominko 3, Bratkovič 2 in Pok 1.
Visok poraz Pomurja Skiny
V devetem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je Odeja v Škofji Loki visoko premagala Pomurje Skiny iz Murske Sobote z rezultatom 84 : 52 (59 : 38, 32 : 24, 15 : 8). Pomurje Skiny: Horvat 17, Svetina 16, Glišič 8, Pušenjak 4, Orban 4, Kerec 3. (F. M., fotografija: N. J.)
Grosuplje	10	8	0	2 271:214 16
Črnomelj	10	8	0	2 301:264 16
Sviš	10	7	0	3 274:264 14
Ajdovščina	. 10	6	1	3 266:250 13
Krim	10	6	0	4 292:262 12
Kočevje	10	5	2	3 270:248 12
Drava	10	4	1	5 269:169 9
Arcont Rod.	10	3	1	6 272:280 7
Sava	10	3	1	6 266:304 7
Radovljica	9	1	0	8 216:267 2
Atom Krško	9	0	0	9 216:291 0
cordijo s 4:3, za sedmo mesto je bil Triglav boljši od Trešnjevke z 1 : 0, za tretje mesto je Svoboda igrala z Jedinstvom 3 : 3, po kazenskih strelih pa zmagala, tekma za prvo mesto med Lekom in Ma-rathonom se je končala neodločeno 2 : 2, po kazenskih strelih pa je zmagal Marathon. Končni vrstni red: 1. Marathon, 2. Lek, 3. Svoboda, 4. Jedinstvo, 5. Zelina, 6. Mladost, 7. Triglav, 8. Trešnjevka, 9. Triglav I, 10. Concordija. (F. M.)
tizan : Mon. Lešnik III 0 : 6. (N. Š.)
V petem kolu tekmovanja v rekreacijski namiznoteniški ligi Kerna Puconci je ekipa Rekreativcev premagala Černelavce z 8 : 2. Vodijo Rekreativci z 10 točkami pred KA-EL-om, 7, in Markišavci, 4 točke. (F. M.)
Na medobčinskem osnovnošolskem prvenstvu ŠZ Ljutomer je sodelovalo 53 igralcev in igralk. Med nižjimi razredi sta zmagala Anica Kosi in Jan Žibrat, med 5.-6. razredi Jasmina Kotnik in Darko Kranjc, med 7.-8. razredi pa Gabrijela Kšela in Danijel Muhar. Ekipno je bilo najboljše ŠŠD Cven. (N. Š.)
Šport od tod in tam________________________
Nogomet - Izvršni odbor NK Nafta iz Lendave se je ponovno sestal in odločil, da bo trener članskega moštva Boris Radoš, dosedanji trener v nogometni šoli NK Nafte. Tomislav Toth pa bo delal v prihodnje z mlajšimi selekcijami. (F. H.)
Nogomet - ODNS Lendava organizira seminar za nove sodnike. Seminar bo v nedeljo, 23. decembra 2001, ob 9. uri v prostorih MNZ Lendava. K sodelovanju vabijo vse, ki imajo veselje do vodenja nogometnih tekem, zlasti pa nekdanje nogometaše. Podrobnejše informacije po tel. 031 575 903 (Fel-bar) ali 031 733 601 (Hozjan). Pisne prijave: ODNS Lendava, p. p. 75, 9220 Lendava. (F. M.)
Košarka - V osmem kolu tekmovanja v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je gostila ekipa Miarte Lindau ekipo Ptuja in zmagala z visokim rezultatom 104 : 72. Strelci: Feher 24, Žakula 24, Zrna 16, Sijarič 12, Cor 10, Hozjan 9, Gašparič 6 in Ismaj-lovič 3. (F. B.)
Karate - Na mednarodnem turnirju v Trbovljah so sodelovali med tekmovalci iz sedmih držav tudi mladi Ljutomerčani in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najuspešnejši je bil Aleš Preglej (nad 45 kg), ki je zasedel pri st. dečkih prvo mesto. Katja Filipič (nad 55 kg) je bila druga pri mladinkah, tretji mesti pa sta zasedla Luka Prelog (40 kg) pri ml. dečkih in David Marič (70 kg) pri mladincih. (N. Š.)
Karate - Na mednarodnem turnirju v Sombotelu so se izkazali karateisti R6fixa iz M. Sobote, saj so zasedli pet prvih, 9 drugih in 4 tretja mesta. V katah so v svojih kategorijah zmagali Jasmina Hajdinjak, Jan Berden in Nina Meolic. V borbah sta zmagali Damjana Hajdinjak in Tina Mlinarič.
• Drugi v katah so bili: Živa Trajbarič, Martina Gabor, Mateja Gabor, Tina Mlinarič in Goran Trajbarič, v borbah pa Benjamin Dora, Suzana Zekovič, Mateja Gabor in Samuel Hodošček. Tretji pa so bili: Cener Zvezdana, Aleš Kuronja v katah ter Mihael Gjergjek in Andrej Šeruga. (F. M.)
Judo - Na odprtem turnirju Velike Polane v judu za mlajše dečke in deklice je sodelovalo 75 tekmovalcev in Slovenije in Hrvaške. Največ uspeha so imeli predstavniki Judo kluba M. Sobota, ki so zasedli ekipno prvo mesto pred Klubom bolnih veščin Lendava in Gradom. Med posamezniki so v svojih kategorijah zmagali: Aljaž Bednar, Mario Kramberger, Uroš Kavčič, Tilen Apšner (vsi JK Murska Sobota), Miha Mecilošek (Grad), Žiga Kotnjek, Laura Prendl, Katja Rudaš in Sebastjan Čirič (vsi KBV Lendava). (F. B., F. M.) Tenis - V pomursko-štajerskih zimskih teniških ligah so odigrali tri kola. V 1. ligi vodi Fein z 9 točkami pred Trinajst M 8, v drugi ligi - rdeča skupina je na prvem mestu Geotim z 8 točkami pred ABC Pomurko in MIR-om Radgona, po 6, v drugi ligi - modra skupina pa je na prvem mestu Vinogradništvo Žnuderl z 9 točkami. (F. M.)
Strelstvo - V tretjem krogu prvenstva v ligi First je bila najboljša ekipa SD Coal Petišovci, ki je zasedla s 1633 krogi prvo mesto. Med posamezniki je bil Milan Cofek s 560 krogi drugi, Miran Miholič (oba Coal) pa s 558 tretji. Po treh kolih je Coal drugi, Tišina pa tretja. Med posamezniki je Milan Cofek tretji. (F. B.)
Torba! - V Ljubljani sta bili odigrani prvi dve koli prvrenstva v igri v torba-lu. Med štirimi moštvi sodeluje tudi ekipa MDSS Murska Sobota. Sobočani so v prvem kolu premagali Zmaje s 7 : 4 in Ljubljano s 4 : 2, v drugem pa Ljubljano s 7 : 1 ter izgubili z Zmaji s 3 : 4. Strelci so bili: Potočnik, Maučec, Vogrinčič in Štrakl. Po dveh kolih so Sobočani z 9 točkami prvi. (T. K.) Badminton - V četrtem kolu prve državne badmintonske lige je gostovala Mladost iz Lendave v Mariboru in visoko s 7 : 1 premagala Argus. Za Mladost so zmagali: D. Pešehonov, B. Sekereš, N. Pešehonov, D. Pešehonov - J. Novak, D. Novak - M. Ketler, S. Koncut - N. Pešehonov in S. Koncut - B. Sekereš. (F. B.) Badminton - Na drugem pozivnem C-turnirju v Brežicah se je od Lenda-včanov najbolje odrezala Iva Lukač, ki pri ženskah zasedla četrto mesto, Nika Koncut je bila sedma. Pri moških je Milko Pečanič zasedel dvanaj-
I sto mesto. (F. H.)
16
OGLASI
20. december 2001 VESTNIK
kupovati drugje br bilo potratno
Vestnik sten, vse dobro van želen! <,4^^
Izbirati je sladko^jHlahkoj
r 040 — 041 — 070
Big Bang vam olajša izbiro - z enkratno ponudbo različnih omrežij in svetovanjem pri odločitvi!
V decembru nagrade za vse nove naročnike.
Prvih 1000. ki bo odslej telefoniralo z IMokio 3310, bodisi z Nokio 3330, bo dobilo še dodatno preobleko za telefon v vrednosti 3.000 sit.
debitel'

^ABC POMURKA INTERNATIONAL
Mednarodna trgovina d.d. MURSKA SOBOTA
K sodelovanju vabimo sodelavko/-ca za zahtevnejša dela v knjigovodstvu.
Od kandidatov pričakujemo:
-	srednjo ekonomsko šolo in najmanj 6 let delovnih izkušenj v knjigovodstvu,
-	višjo ekonomsko-komercialno šolo in najmanj 4 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu,
-	poznavanje dela z računalnikom.
Pryave z dokazili o izobrazbi in opisom delovnih izkušenj pošljite do vključno 31. 12. 2001 na naslov: ABC POMURKA INTERNATIONAL, d. d., Lendavska 11, 9000 Murska Sobota.
Sledi štiridesetih let
13. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, grafike, notranje logistike, transporta in E-trgovine 5. - 8. 3. 2002
SEJEM INPAK
15. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov
9. -13. 4. 2002
40. mednarodni kmetij sko-živilski sejem
24. - 31. 8. 2002
KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
Voščimo vesele božične praznike in
Srečno Novo leto
2002
| | POMURSKI SEJEM
SEJEM SADJE
5. mednarodni strokovni dnevi sadjarstva, čebelarstva, zeliščarstva
8. - 9. 11. 2002
Najljubše sanje ... VESTNIKOVO POTOVANJE
Danes in vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči!
Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon odpošljite najkasneje v torek na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži. Prva nagrada bo izlet po vaši izbiri, drugi dve pa kuharska knjiga Branka Časarja. Seveda ne pozabite dopisati svojega imena in naslova.
TEDENSKI KUPON:	MREŽNI KUPON:
i-----------------------■ | a) enodnevno smučanje
(prevoz, smučarska vozovnica)
| b) ogled Zlate lisice | c) Benetke, beneški karneval
l_________________________
Naj vas ne skrbi, če vam s ne bo naklonjena na teden
žrebanjih. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v današnji številki. Polna mreža mora prispeti na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Potovanje do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje.
Mrežo takoj izrežite in jo spravite na vidno mesto, da 16 četrtkov ne boste pozabili na kupon!
Nagrada je vabljiva! Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas.
Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51, 530 16 52, faVc- mst S.30 16 ss.
Poslovalnice:
Gornja Radgona, tel.:(02) 564 97 80, faks: (02) 564 97 81, E-mail:apms.klasgr@siol.net
Lendava, tel: 578 95 56, faks: 578 95 57, E-mail: apms.klasle@siol.net
Ljutomer, tel.: 584 88 26, faks: 584 88 27.
MB 20. december 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
17
Na kratko
Gančani
Na transportnem vodovodu Gančani-Hraščice je opravljen tehnični pregled, čemur bo sledila izdaja uporabnega dovoljenja. Poleg tega je treba v črpališče vgraditi še črpalko. To bo omogočilo poskusno črpanje vode in jemanje vzorcev za analizo. Zmogljivost vodnjaka je 20 litrov na sekundo, kar naj bi v zimskih mesecih zadostovalo za občinske potrebe. M. J.
Beltinci
V tej občini so sprožili postopek pri Upravni enoti Murska Sobota za čimprejšnjo deratizacijo kmetijskih zemljišč. Zaradi dolgotrajne suše so se v beltinski občini zelo razmnožili glodalci, ki uničujejo plodove in posevke. Do deratizacije naj bi prišlo spomladi 2002.
Občinski svet je javno komunalno podjetje Komuno iz Beltince pooblastil za nosilca investi-torskih poslov s področja komunalne infrastrukture oziroma za vodenje prijavljenih investicij. Občinski svet se je tudi obvezal, da bo zagdtovil sredstva za te naložbe. M. J.
Razkrižje-Črenšovci
Iz obeh občin so letos nekajkrat poslali Direkciji za državne ceste opozorila in zahteve glede rekonstrukcije državne ceste na relaciji Veščica-Razkrižje-Srednja Bistrica-Črenšovci, saj ugotavljajo, da se po tej cesti vedno bolj povečuje promet, in to tudi s težkimi tovornimi vozili, čeprav je stanje na določenih odsekih precej kritično (skozi Srednjo Bistrico, del Razkrižja in Veščico). Če se bo zaradi zaprtja mosta čez Muro med Radenci in Petanjci promet še povečal, za kar obstaja upravičena bojazen, do takrat pa država ne bo poskrbela za rekonstrukcijo črnih točk (nevarnih odsekov), bodo, kot smo slišali na terenu, ljudje organizirali zaporo ceste. J. G.
Naravna in kulturna dediščina
Rešujejo negovski grad
Obnova dela obzidja in zahodnega stolpa
egovski grad, ki ga uvrščajo med najlepše arhitekturne stvaritve gotike in renesanse v Sloveniji,
je letos deležen največjega popravila po osamosvojitvi Slovenije.
Ta čas potekajo obsežna gradbena dela pri obnovi zahodnega in severnega grajskega obzidja. Obnovili pa so že kritino jugozahodnega grajskega stolpa. Za vse to je ministrstvo za kulturo namenilo dvajset milijonov tolarjev. »Po dogovoru z ministrstvom smo pristopili k obnovi štiriintrideset metrov zahodnega in dvainpetdeset metrov severnega obrambnega obzidja. Petnajst metrov obzidja smo morali obnoviti od temeljev. Ohranjene dele obzidja, ki je debelo okrog enega metra, pa smo utrdili z injiciranjem. N zahodnem delu smo rekonstruirali odprtine za trame in strelne line s kamnoseškimi detajli pravokotnih in pokončnih obrambnih lin, ki se sicer izmenjujejo po dolžini celotnega severnega, južnega in zahodnega obzidja. Obnovili smo tudi strešno konstrukcijo in kritino jugozahodnega grajskega stolpa in ga tako obvarovali pred zamakanjem,« je povedala kon-zervatorka Zavoda za varstvo na-
Pogled na obnovitvena dela na severnem delu grajskega obzidja na gradu v Negovi. - Foto: L. Kr.
ravne in kulturne dediščine Maribor profesorica umetnosti Neva Sulič - Urek, prof. um. zg.
Obnovitvena dela v Negovi
opravljajo delavci Podjetja za gozdne gradnje in hortikulturo, d. o. o., Maribor.
Ludvik Kramberger ■
Križevsko kulturno društvo, OŠ Križevci in Zveza kulturnih društev (ZKD) so pripravili v soboto v križevski telovadnici prisrčno prireditev pod naslovom Veselo v praznični december. Nastopili so: Moški pevski zbor Križevci, skupina mladih harmonikarjev, otroški pevski zbor OŠ, humorist Marko Kočar, pevci iz Ključarovec, mladi instrumentalni ansambel, pevci iz Doma Lukavci, vaški kvartet iz Veržeja, tamburaši z Razkrižja, ljudske pevke iz Bučečovec, vaški pevci od Male Nedelje in pevka Manja Šalamun. Poslušalce je nagovorila v nabito polni telovadnici vinska kraljica Tjaša Koroša. »S to prireditvijo smo sklenili v kulturnem društvu Križevci v letošnjem letu niz prireditev,« je povedal predsednik KD Viktor Slavinec. Občinstvo je pozdravila predstavnica ZKD Ema Tibaut. Na koncu posamičnih nastopov so prišli na oder vsi nastopajoči in skupaj z občinstvom zapeli pesem Sveta noč. Zares lep uvod v praznični december! Na posnetku so pevci iz Doma Lukavci, ki so zapeli pesmi: Sijaj mi sončece, Kadar boš na rajžo šel in Matjašek je gujdekla kla’. - Foto: Š. S.
Kapelski učenci solidarni z afganistanskimi otroki
Zbirali prispevke
a OŠ Kapela velikokrat letno na različne načine s humanitarnimi akcijami prispevajo obubožanim, tistim, ki so doživeli elementarne nesreče, pa tudi tistim, ki jih pestijo vojne.
Nedavno od tega so prispevali denar in knjige otrokom na Bovškem, ki jih je lansko leto prizadel plaz. Obdarovanci so jim poslali prisrčno zahvalo. V letošnjem decembru so kupovali novoletne voščilnice Rdečega križa in UNICEFA. Odzvali pa so se tudi na dobrodelno akcijo UNICEFA za pomoč afganistanskim otrokom. V ta namen so zbirali prostovoljne prispevke (odpovedali so se sladkarijam) in zbrali lepo vsoto - 32.520 tolarjev.
S to gesto so učenci kapelske šole znova dokazali svojo humanost do tistih, ki potrebujejo pomoč.
Bojan Macuh ■
Folklora na Hotizi
ZLATARSTVO
Feri Danč
Slovenska 42, Murska Sobota, tel.: 02 523 12 43
V okviru KD Hotiza deluje več skupin: folklorna, ljudski pevci, plesnoritmična skupina, skupina ročnih spretnostih itd. Še posebej pa izstopa odrasla folklorna skupina, ki neguje zlasti prekmurske ljudske plese. Spremljajo jih harmonikar, klarinetist in kontrabasist. Vodji folkoristov sta Slavica Hozjan in Rajka Rodinger, mentorica pa je Valerija Žalig. Skupino ljudskih pevcev vodi Trezika Matajič. - Člani plesnoritmične skupine se ukvarjajo z modernimi ritmi. Vodi jih Rajka Rodinger. - Člani skupine ročnih spretnosti ustvarjajo vezenine, kvačkajo, pletejo itd. Vodi jih Elizabeta Tibaut. Na posnetku je odrasla folklorna skupina. - Foto: J. Ž.
Učence OŠ s prilagojenim programom dr. Janka Slebingerja v Gornji Radgoni je na svoj god obiskal Miklavž in jim izročil skromna darila in sladkarije. Obdarovanci so se z dobrotnikom lepo pogovarjali, pripravili pa so tudi prisrčen kulturni program. Zdaj, nekaj dni po miklavževem, pa tudi lahko že izdamo, da je bila na obisku pravzaprav Miklavževka, kajti v škofovska oblačila se je oblekla Lojzka Kolarič iz Podgrada. - Foto: L. Kr.
Bili smo majhni... a smo rasli... odrekanje ... trud in velika volja, narediti nekaj, na kar si lahko ponosen ...
Za 10. obletnico smo pripravili zlata darila, skrita v ocvirkove pogače. Vsi navzoči so presenečeno obstali, se nagnetli okoli košare s pogačami, vsak je upal, da najde v svoji pogači prstan, obesek...
To so bili časi. Veselih smo se skupaj. Mi in oni!
Sedanjost je malce drugačna. Še se veselimo skupaj-, a na drugačen način. Težko je v teh časih pripraviti takšno veselje kot takrat Še vedno smo majhni, a v majhnosti je zrasla naša veličina.
Dragi bralci Vestnika!
Kot vsako leto smo tudi letos pripravili žrebanje kartic zvestobe:
1.	nagrada: Bernarda Voroš, Gregorčičeva 15,9231 Beltinci št kartice: 513
2.	nagrada: Jasmina Vratar, Datkovci 19, 9207 Prosenjakovci št kartice: 1845
3.	nagrada: Zorica Kovač, Adrijanci 36, 9203 Gornji Petrovci št kartica: 1094
4.	nagrada: Stefan Pebrica, Soboška 35, Bakovci, 9000 Murska Sobota št kartice: 73
5.	nagrada: Franc Prendl, Bratonci 137, 9231 Beltinci št. kartice: 101
Nagrajencem čestitamo in se zahvaljujemo za zvestobo.
S kartico se oglasite v naši zlatarni, kjer prejmete nagrado.
Vsem zvestim strankam, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem želimo izpolnitev najbolj skritih želja, zadovoljstva polne božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2002.
PREČNO!
18
REPORTAŽA
20. december 2001 m
vsem spoštovanjem se je odkril, stisnil kapo v dlan, z drugo pa privzdignil cekar, v katerem je bil v kuhinjsko krpo zavit še topel domači kruh iz peči. »Vzemi. Danes smo ga pekli.« Ko je to dejal, je bil njegov glas ves mehak in topel kot kruh, ki ga je držal v roki. Ni vstopil in tudi mudil se ni dolgo. Na pragu je zaželel zbogom in odšel, med vrati pa je obstal nekdo, ganjen v srcu in bogatejši za spoznanje, da je podarjen kruh veliko več kot le hrana za telo.
S kruhom človek podarja del sebe, saj je v njem zaobjeto delo njegovih rok. Z njim izkazuje dobrotljivost, odprtost do drugih, prijateljstvo. Kruh je vez in zaveza med generacijami, razpoznavna vse dotlej, dokler - dokler kruh na policah trgovin in sodobni časi nista posegla vmes. Kruh je s tem, ko je postal tržno blago, izgubil svojo svetost. Zavrženi kruh v smeteh je podoba preobjedenih ljudi in otrok, vendar prikrajšanih za dobroto druge vrste, za čutenje tistega, kar kruh nosi v sebi. Trudimo se v
NOVO!!!
NOVO!!!
NOVO!!!
NOVO!!! NOVO!!!
Servis in trgovina METALIK, NIKOLAJ CIPOT, s. p. Izdelava hidravličnih cevi
Specializirana trgovina vodovod - toplovod
Tešanovci 13a, 9226 Moravske Toplice
Tel.: 02/53 81 474, GSM: 041 614 495
SPECIALIZIRANA PRODAJA IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH LONCEV ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV!
V ZALOGI VEDNO VEC KOT 200 IZPUŠNIH LONCEV.
CENE ZELO UGODNE*
Vsem kupcem, poslovnim partnerjem in drugim želimo miren božič v krogu najdražjih ter zdravja in sreče polno leto 2002!


AVA HRANA
■
»m««
RA VASElLfcROIMKT
m mope
To je dan za kruh

njih spet obuditi Spoštovanje do kruha. Dopovedujemo jim, da je na svetu veliko lačnih otrok, toda, kot da bi jih to le bežno oplazilo. Šele takrat, ko nje same postavimo v krog preživetja, začutijo moč izročila, ki ga v sebi nosi kruh. Ob njem začutijo, da pripadajo življenju tako neločljivo, kot je od življenja neločljiv vsakdanji kruh.
Kruh in življenje sta eno. Ko se zahvaljujemo za kruh, se zahvaljujemo za življenje. Kruh je znamenje upanja, hvaležnosti in zadovoljnosti. Vsi, ki jedo kruh iz iste peči, čutijo, da nekomu pripadajo, položen na mizo ustvarja in ohranja družinski krog. Da bi ob pogledu nanj mogli začutiti vso globino sporočil.
Ko zadiši po kruhu
Tako kot vsa kmečka dekleta se je tudi Gizela učila mesiti kruh že v rani mladosti. To je sodilo k učenju za življenje, k liku matere, hranilke družine. V njene roke je bila položena vsa skrb, da nahrani otroke. Zato je rek, da se sme dekle poročiti, ko zna zamesiti kruh, nosil v sebi veliko življenjsko resnico. Vsaj zamesiti ga je morala znati, da si je potem z materjo ali taščo lahko delila skrb za družino. Mlada je zamesila kruh, mati ali tašča pa ga je potem polagala v peč, vse dotlej, dokler so roke mogle dvigovati lopar s kruhom. Šele potem je mlada pri hiši prevzela tudi pripravo peči in polaganje kruha v peč.
Gizela je s koruznim zdrobom potrosila vzhajani kruh v košaricah in ga pokrila s prtički. Potem je šla h peči, da bi videla, ali je pripravljena, da s svojo toploto objame nabreklo testo. Štiri kolače da vanjo, za praznike pa tudi belega in še vrtanke. »To, da še lahko nekaj pripomorem k hiši, me zelo veseli. Včasih, ko so bili otroci še manjši, sem vedno naredila tudi majhne hlebčke, da so bili prej pečeni in
so jih potem se tople nosili v rokah. Otroci so že odrasli, vsak ima svojo družino, sedaj pa že vnuki čakajo, kdaj bo kruh pečen,« je dejala. Ko jim pove, da bo pekla kruh, vsi pridejo. Špela je neučakana in večkrat prihiti: Mamca bo že? Potem pa vsa vesela nese domov sveže pečen in dišeč kruh. Tudi Urška si ga rada vzame v Ljubljano, kjer s prijateljicami ob domačem kruhu lažje tolčejo študentske dni. Domačega kruha je dovolj za vso družino pa tudi za prijatelje se vedno najde kos, zato ga pri Horvatovih pečejo vsak teden. »To je dan, posvečen kruhu. Pri jutranji maši moje delo priporočim Bogu, potem pa, ko pridem domov, ga začnem mesiti.« Moko si da na toplo že dan prej, v jamico pa postavi domači kvas, ki mu doda še kocko ali dve kupljenega. Drva za peč posebej izbira, da so bolj enakomerno de
Naj vam prihodnje leto nakloni zdravje, srečo in toplino v vašem domu
Vesel božič in srečno 2002 vam
bela, saj je pomembno, da je tudi peč enakomerno ogreta. Če žerjavica pri vratcih prehitro »nejti«, jo potrese s krompirjem in mu tako odvzame moč, kajti vse ima svoj čas. Tudi kruh, ki zori v razbeljeni peči. Če je lep, je srečna. Najprej ga položi na papir, potem pa ga lepo umije in očisti oglja, da ne bi kdo zagrizel vanj. Tako očiščenega skrbno zavije v prt. Takrat diši po kruhu in dobrem vsa hiša.
Reže jim še toplega
»Preden ga dene v peč, vsakega tako lepo poboža,« je babičino kretnjo ob kruhu, pripravljenem, da ga položi v peč, opisala Andreja. »Potem pa kruh z loparjem vrže v peč. To so ti refleksi,« je pokomentiral Št-efan. Babica je poslušala, kako sta vnuka opisovala njeno delo pri krušni peči, in se zadovoljno smehljala. Kako tudi ne, ko pa sta pokazala,.da jo pri delu zelo natančno opazujeta. Dobro ve, da jima je s tem prirasla k srcu in da bo spomin na njen kruh vedno zapisan v spominu na otroška leta.
Brez domačega kruha Mertiko-vi vnuki Andreja, Vlado, Štefan in Petra ne morejo biti. Mama jim rada reče, da so že malo razvajeni, toda Andreja in Štefan sta domači kruh opisovala s takšnim navdušenjem, da jim ga človek od srca privošči. »Še topel kruh k svežemu mleku, kako je to dobro,« je zavzdihnila Andreja. »Če pa je tako mehak pa tako dober, da se mu ne morem odpovedati,« je dejal Štefan. Ko je pečen, Andreji vedno pripada krajec, ker ima toliko hrustljave skorje. Če pa nje slučajno ni doma, si ga privošči Štefan. Babica vedno zareže že v toplega. Kaj pa naj drugega, ko pa vnuki že hitijo z nožem. Saj jim reče, malo počakajte, potem pa jih le ne pusti predolgo čakati. Reže jim še toplega.
Terezija in Martin sta kupila grunt s staro hišo, ki je imela na dvorišču tudi »bika«. Ni bil ravno v dobrem stanju, toda soseda, ki je rada prihajala na obisk, je Tereziji pripovedovala, da so v njem nekoč pekli zelo dober kruh, in jo nagovarjala, da ga bosta enkrat še sami poskusili peči. Pa sta ga res in bil je dober. Po tistem je Terezija zakurila v peči še nekajkrat, dokler skozi
počeno steno ni preskočila iskra na kokošje gnezdo. »Takrat bi skoraj zgoreli,« je povedal Martin, zato so krušno peč podrli, Dogarova gospodinja pa še vedno upa, da bodo sezidali novo, saj je opeka že na dvorišču. Za peč mora biti prav posebna, taka polna, da nima luknjic. Sedaj pa kruh in vrtanke peče v štedilniku na drva, na teden tudi po trikrat, kakor se reže. Ko se za mizo usede pet ljudi, od tega trije mladci, dva hlebca na dan nista dovolj. Še posebej, če je mehak. Kruh iz trgovine pa je tudi predrag, da bi si ga lahko privoščili. Preveč denarja bi morali zanj znositi v trgovino. Tako pa doma pridelano pšenico v mlinu zamenjajo za moko. Kruha nikoli ne zavržejo. Tudi neslanega niso. Bilo je ravno za birmo, ko je Terezija pozabila na sol. Bil je tako lepo pečen, pa brez okusa. Shranili so ga za popraznične dni, ga namočili v jajcu in ocvrli.
Praznični sadni kruh
Ko je bila še otrok, je z velikim veseljem opazovala mamo in staro mamo, kako sta pekli kruh. Mesili sta ga v koritu, po pet ali šest kolačev naenkrat, in ga potem pekli v peči. Ob kruhu pa je bil vedno tudi prostor za ptičko ali hlebček, ki so ga mati prvega vzeli iz peči in je še topel romal v otroške roke.
Rozalija je odrasla in se izučila svojega poklica. Nikoli ni mislila, da bo kdaj tudi sama pekla kruh. Toda prišlo je tako, da se je morala lotiti vseh gospodinjskih opravil, in ker za mizo sede številna družina, je začela peči tudi kruh. Tako lažje preživijo in tudi dober je. Večkrat si ga zaželijo tudi sorodniki in prijatelji, zato jim ga rada podari. Kos kruha pa se vedno najde tudi za vse, ki ga prosijo. Saj, če nekomu nekaj daš, potem te spremlja obilo blagoslova, je prepričana. Tudi s kruhom je tako, da potem ne zmanjka tako hitro, kot bi si človek mislil. Pred božičem pa rada zamesi še »klocov« kruh, ki jo še posebej spominja na mladost. »Sadni kruh sem si nosila v šolo za malico. Sošolcem sem z veseljem pokazala, kakšen je kruh moje mame, in si ga z njimi tudi razdelila,« se spominja. Pri Sarjaševih ga bodo pekli tudi
Majda Horvat I
sedaj.
H Vaillant
IDEJE ZA OGREVANJE


želijo vaši partnerji iz kluba
inštalaterjev Vaillant.
Brdnik Jože s.p., Borovnjakova 12, 9000 Murska Sobota
Buzeti Jože s.p., Nova ulica 1, 9000 Murska Sobota
Elektro servis Miklošič Sandi s.p., Glavna ulica 56, 9231 Beltinci
Ficko Jože s.p., Gornji Črnci 3, 9261 Cankova
Gregor Franc s.p., Finžgarjeva 31, 2952 Radenci
Heric Jože s.p., Prešernova 20, 9000 Murska Sobota
Izolaterm Skledar Franc s.p., Cankova 45b, 9261 Cankova
Termo Trade d.o.o., Kocljevo naselje 9, 9231 Beltinci
Vrbnjak Franc s.p., Stara Nova Vas 35, 9242 Stara Nova Vas
MK 20. december 2001
OGLASI
19
LENO*
ERINO* <1.0.0.
K $253 'Tamom..
522 M Mi (muc.!)
Tilk
Banu	522.1«) BS (iW
««8752
'Madte crinox(«).imls.iiet
TESH
transport
JELEN
Obrtna ulica 34, 9000 M. Sobota

- TESA, -CM
ERIN0X, d. o. o. - želi vsem poslovnim partnerjem, strankam in družinskim članom vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 2002.
DVORIŠČE »ESTRE HIŠE V L JUTOMERU tul.: 02:58 48 270, 58 48271 pooblaščena poslovalnica ARGOKOS BPH cto.o. Ljubljana
P.E. ŠPEDICIJA
Markišavska (obrtna cona) M. Sobota
tel.:
gsm:
+ 386 (0)2 521 41 20
+386 (0)2 521 41 30
+ 386 (0)41. 456 700
Papir biro
Tel.: +386 (0)2 53 81 048, 53 81 049, faks: +386 (0)2 52 71 844
"'C
KAPITAL BROKER, d. o. o. - pri njih lahko dobite vse informacije o dogajanju na slovenskem borznem trgu ter uredite prodajo oziroma nakup vrednostnih papirjev. O tem ste se lahko prepričali v minulih letih in tudi v letu 2002 naj bo tako.
Želijo vam veliko poslovnih uspehov, vesel božič ter srečno in zdravo novo leto 2002!
AVTOPREVOZNIŠTVO IN ŠPEDICIJA JELEN - s sedežem v Lukavcih pri Ljutomeru ter poslovno enoto - špedicijo, ki se ukvarja s carinskim posredovanjem v obrtni coni v Murski Soboti. Ukvarjamo se s prevozi z lastnimi kamioni po vsej zahodni Evropi ter organizacijo prevozov po Sloveniji in tujini. Pripravimo tudi kompletno carinsko dokumentacijo in zastopamo stranko v vseh carinskih postopkih, ki so izvedljivi na področju carinskega urada Murska Sobota.
Vsem poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno in zdravo novo leto 2002.
Sporočamo vam, da smo že nekaj mesecev.na po murskem trgu, kjer poskušamo s konkurenčnimi cenami in pestro ponudbe pisarniškega materiala, biro opreme, papirne in toaletne konfekcije ter preostalega potrošnega materiala olajšati vaše delo v pisarnah in proizvodnem procesu. Vljudno vabljeni v naš prodajni salon v Obrtni ulici 34 v Murski Soboti, kjer si lahko ogledate našo ponudbo. Z veseljem vam bomo ustregli in pri tem poskrbeli tudi za razvoz naročenega blaga. Ob bkžajdčihse praznikih želimo vsem dosedanjim in prihodnjim poslovnim partnerjem veliko posla M vnih uspehov ter srečno m veselo novo leto. H
Spoštovani!
Leto 2001 se poslavlja, razmišljamo o preteklem in se oziramo naprej.
V KEMI Puconci bi lahko rekli, da je bilo leto 2001 dobro leto, saj smo uresničili v glavnem vse, kar smo načrtovali. Vsi trije segmenti našega poslovanja so bili uspešni. Mnogi od Vas ste nam zaupali tudi letos in kot naši zvesti poslovni partnerji ali kupci v trgovini prispevali k uspešnosti našega podjetja.
Če je naš uspeh tudi Vaš uspeh, nas veseli, da smo lahko prispevali k skupnemu zadovoljstvu vseh nas.
TRGOVINA KGMA Puconci Puconci 109, 9201 Puconci tel.: 02/545-95-26 fax: 02/545-95-55
Upam, da bomo tudi v bodoče lahko opravičili Vaše zaupanje in ostali partnerji. Mi se želimo v bodoče še bolj potruditi ter izboljšati kvaliteto našega poslovanja.
Z načrtovanimi investicijami za prihodnje leto in tistimi, ki so v teku bomo lahko trgu ponudili znatno boljšo kvaliteto in tudi znatno večje količine izdelkov. Naš pogled pa sega tudi daleč preko meja naše dežele in tako naj bi ostalo tudi v bodoče, saj naši proizvodi najdejo vsak dan več kupcev tudi v tujini.
Kaj si želimo v letu, kj prihaja? Želimo čimbolj odkrivati in pokrivati želje naših kupcev, biti pri tem ustvarjalni, inovativni in čim bolj odlični v očeh mnogih.
Če bomo pri vsem tem znali tudi v bodoče ostati kolektiv zadovoljnih in pametnih ljudi, bodo tudi naše želje in cilji popolnoma uresničeni.
To isto želim tudi vsem Vam, naši dragi poslovni partnerji, kupa in seveda vsem ljudem ob Muri. Naj Vam božični dnevi minejo v tihi družinski sreči, v Novem letu pa vsem želimo obilo zdravja in veliko lepih dni’
lokalna turistična organizacija
PRLEKIJA LJUTOMER
Jureša Cirila 4, Si - 9240 Ljutomer
LTO LJUTOMER - lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer želi vsem svojim članom, Pomurcem in poslovnim partnerjem vesel božič in uspešno leto 2002 - uprava LTO Prlekija liutomer.
e
*
Prazniki, ki prihajajo so najlepši v letu To je čas novoletnih daril in voščil, zato se dobrim željam pridružujemo tudi mi.
Vsem kupcem, ki bodo v času od 18. do 31. decembra nakupovali
v TRGOVINI KGMA Puconci
10% popust
j IJ * J Jj LSJ
R .
? + I
LOVODl »HlbROIZOLACI
Lokavci 41, 9245 Spodnji Ivanje!
U: (02) 560 90 10,560 90 12, 560 90 13, fax: (02) 560 90 19 tel.: 02/7031 438, GSM (SlaAo lončaric): (041) 629-743 GSM (Miran Lap): (041) 629-746
ME Pu
popust velja od 18.12. do 31.12.2001 oziroma do prodaje zalog
id.d.
n.
Generalnvdirektor
Bran


^sl	HEISSENBERGER
Proimodipa. ČM.tijsfcik' stroju ir opr-ure, ter trpamo.
Veliko smo dosegli s skupnimi močmi, naj bo tako tudi v prihodnje. Poslovnim partnerjem, kupcem in vsem, ki ste in če boste zaupali našim proizvodom, želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in veselo novo leto 2002.
Prepustite nam obleči streho vaše hiše in pravljična podoba nje se vam nariše! O tem se boste prepričali, če bomo lahko za vas opravili montažo z različnimi vrstami kritine, izdelali kleparske izdelke z montažo, opravili termo- in hidroizolacijska dela, napeljali strelovode ter za vas opravili montažo različnih vrst strešnih oken. Pokličite nas! Vesel božič in srečno novo leto 2002!
STEKLARSTVO RODOS iz Gornje Radgone vam po vaši želji izdela pvc-okna in vrata, zimske vrtove, žaluzije, rolete pa tudi razne izdelke iz stekla in vam želi vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2002 in se vam zahvaljuje za zaupanje in priporoča tudi v prihodnje.
20 OBČINE ČESTITAJO.20. december 2001 VBTIIIK
nove
m
čKaMlinevij iiltein^te dčine Obeteomnil.
ga ta ve in te ča/ian -fiati
■v nemem telil 2002. Kleina Beltinci
'JnageMeetgen ve^f c tei geliavo in a.jteim neme telo 2002!
tegi te vije ne lejične jiieignite tel Mečne in iijieMie neme telo 2002 nun jeli gajiem clčine Itemtemci telnlen lličena/i.
^iča te jttegtreft /iiagntk
■v tet ga liteite te'jih imetle nejteje, tet v lete 2002 etejiveli velite Meče in ttijiehcm, tam ječite jajtan in olčintei e ve l elčine htael
'tekem elčeinteim in tiča nem elčine ^neietenci geli me m t en e lejične jiuigte in Mečne ne ve lete! jjujian cleine jjecelenci čjfetletl l^e^i
j	tee^ele tejične ji/ia^nite
tel Pletete in mjie/eev jteln ■neme lete 2002 verni jeli jjeje^H/tee^n, jtijiein clcine Ijeeneleevee.
tltelteme^ teiiiie-.niiui ii n ne ji te le teleg ij e vet tevei n k	jjejej j/ejeen Ultenelvei
tejtete ju Igii tnie.ilete.
teveg verni {nigegeci ^e vegtene-ncvelelnijiieignite najielnije etenie^ve g Ijnlegnije in lojilino^ lete 2002jia nej veiA ji lemljaje geheevje, mk in Meča!
jujtan eleine Jiuerna . \	'limite j
't/e^ete lejične jiAetgnite in Itaginje 'V telit 2002! jajieen eleine UPalemci jjletea/netei ^teiet/ieem
If ie/čivile niiien in Mečen le
J	t	6
/tete 2002 najnetni le neillenjene in abjiečne! efaemc ^ijwl, jajian olčine tetteiae^te IJe/ilice
'■jienthji/iagnifcov nag vam fi le te Mea tei jieelelila mOia, ^elia ija in Uegameveinja,
ČJteltemeb iinnejietel te leteli g tj čvelIvvan > (ta jan č/ta iilinat jielgaMnektei, CJ eheneil te jtegi L teviacMi te a te j^egi fivatel. A

VESTNIK 20. december 2001
ČESTITKE
21
Kava 1>< ir
Serec Dra^utins-p.
Prešernova 1 Murska Sobota
v katerem se boste počutili domače, prijetno in v katerega se boste še vrnili. DOBRODOŠLI!
MESNICA ZADRAVEC - vam želi vesel božič in srečno novo leto 2002!
POLEPŠAJTE SVOJE DOMOVE Z NAŠI IZDELKI TUDI V PRIHODNJEM LETU. ZAHVALJUJ VAM ZA ZAUP ŽELIJO VESEL B SREČNO NOVO
NAJ VAM NAŠI IZDELKI ŠE NAPREJ LEPŠAJO TRENUTKE OB PRAZNOVANJU BOŽIČA, NA PREHODU V NOVO LETO IN SKOZI
LETO 2002.
VESEL BOŽIČ • IN SREČNO
LETO 2002!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI CAFFE PERLA, Alexander Vinta, s. p., Glavni trg 1, Ljutomer

Darko J
First s.p. 43
Podgrad 24, 9250 G. Radgona tel. &fax: 02/ 5649 888 ZA VAŠ PRIJETNEJŠI DOM
HM s‘ilne stopmsca in vhodna vrata
Janža? Vrh BS 9252 Radenci
til.: 02 /565 14 45 privat: 041 / 212 360
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA OBISK IN SI ŽELIMO VAŠEGA OBISKA TUDI V PRIHODNJE.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2002!
VSEM SVOJIM STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM, KOOPERANTOM IN ZAPOSLENIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 20021
Sarto Kuzmič s.p.	sv.junio
gsrn: 041 669 473	9262 Rogašora
tet «386 (0)2 55710 87
MIREN BOŽIČ TER SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2002.
Priporočajo se za novoletni ples!
DNEVNI BAR pri ŠARIKI
Lendavska cesta 7, PCTIŠOTO, tel.: 041 788 052
VAM ŽELI IZPOLNITEV VSEH SKRITIH ŽEUA, PREDVSEM PA ZDRAVJA
V NOVEM LETU 2002 IN MIREN BOŽIČ.
ROŽMAN
Mirko ROŽMAN, s.p.
Stara Nova vas 78/d 9242 Križevci pri Ljutomeru Telefon: (02) 588 85 70
GSM: 041 708 738
VESELE BOČiČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO TUDI Z NJIHOVIMI DOBROTAMI!
ZDRUŽENJE PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE SLOVENIJE ŽELI VSEM ČLANOM IN DRUGIM KMETOVALCEM VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2002.
Podgrad 29/a, 9250 Gornja Radgona
IZDELAVA PVC-OKEN IN VRAT- POTREBUJETE NOVA PVC-OKNA IN VRATA? TUDI V NOVEM LETU BOMO POSKRBELI ZA TO. PREŽIVITE MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VSE LEPO V LETU 2002.
MEMR/Jd
Drago GOMBOC
VSE LEPO V NOVEM LETU TER SREČEN BOŽIČ VAM ŽELI MESARIJA GOBOC IZ ŠRATOVEC S POSLOVALNICO V GORNJI RADGONI, Partizanska 10, tel.: 02 669 580,
GSM: 041 633 435.
V ŽELJI, DA BOMO S SVOJIMI STORITVAMI TUDI V LETU 2002 VREDNI VAŠEGA ZAUPANJA, VAM ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER SREČNO, ZDRAVO
Frizerski salon
Panonska 8 9250 Gor. Radgona telefon: 56 11 444
BODITE LEPI IN UREJENI TUDI V LETU 2002. VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO VAM ŽELI FRIZERSTVO FIRŠT, KI SE VAM ZAHVALJUJE IN PRIPOROČA ZA OBISK.
Okrepčevalnica Cipot
TRANS JPORT -----. _/ z / -— ing. BRANKO CIPOT s.p.
Obrtna ulica 28, 9000 Murska Sobota
ORGANIZACIJA PREVOZOV IN PREVOZNIŠTVO
GOSTILNA
LOVSKI DOM
Helena Sapač, s. p. Cankova 58a
Vsem gostom, sosedom, prijateljem in poslovnim partnerjem želimo blagoslevilen božič ter srečno v prihajajočem leto 2002!
OKREPČEVALNICA
bfsftro
bitez
KAVA BAR KAPELA
VSEM GOSTOM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO
■ ■
Kupon za brezplačno
KAVICO
Igor Vitez s. p.
Štefana Kuzmiča 25 9000 Murska Sobota
(kava, cappuccino, kava s smetano ali, mlekom)
Kava bar »KAPELA«, Kapelski vrh (zraven trgovine Mercator)
Velja do 31.12.2001. o
PRENOČIŠČA * *
MMSUMBM
RUDI SVETEC sep., ŠALOVd 168 a S02/55 91 009 <041/731-603
----- rudl.svotec@slol.net .....—
BAR
MURSKA SOBOTA
tel.: 02/523 14 11
PnijAZNO VAbljENi v LoLaL, v Icaterem STE SE LETOS IN SE BOSTE V LETU 2002 PRIJETNO pOČUlili.
CENTER VINOGRADNIKOV GORIČKO, IVANOVCI GOSTILNA SATNIK Ivanovci 3, 9208 Fokovci tel.: 02/548 19 33
Hm... bograč, da si obližete prste, hm... prekmurska gibanica,
hm...
malice za tebe, mene, za vsakogar
‘"ZAVAROVALNICA MARIBOR A.o. zastopstvo murska sobota
■»GSM 'JA1 WA1A
FINTHINK
KUTO« In PARTNER d n.o.
akustika
DANILO KUČAN s.p.
ZAVESE 8AROK
Blanka Babič s.p
A&S
ŠPORT TEAM
1%%
KTiCVVl •‘V


1 it I

ŠIVANJE-POPRAVILA LIKANJE KONFEKCIJE Kulčar Karmen s p.
Frizerski salon
Janja Stefanac s.p VELETEKSTIL Od , PE SVET PREPROG
A P a/t/Jj	>j


Vmov >“	»"-o
2 p-



zggz po/
i/9U4pnp^ iHipit Hm/n/ H.H OHOH ')Hj li/
ifui/n^i upp
(<>p» hi tnpfpiitiptif. W9 IHHH Hfipd ‘iHllpi
OlpOp^ VI//?/ wipuny/ &upp uin/irf iZOOČ op/ oupi/ »Mfi Ul ildiiiipf; lil/ lUrMfrip#^ G/i/%^ n/ituy n piHf.uu/ autm/p >H >/p >p >/iy<p
iiipi.ii/p uvn/-pium/l/j &i4pp nw/n,
™'P<i£ »/'p/k OUKUHi llln/))(
ipp UiMpipmiyy iui/<i/1.111111/1,/ nuipo iuuHii.ip hi uiipunpij
mlpp pipp mlpp/ »ui/p hhi/h/
ZGOč Op/ (HIHU OUpW Ul ptu^uii/ Mpi/pp uporni luip nupifr vuipti h(<1.1/11.11/,u(/-
pipipp vuuip imn/p- //nn^ &Upp um/id ^00^ 'O/o/ >h/ >t/u^t m w/ H4 c>4; n/^ ‘'OUQ&W >. oy y}n^iyi t/^uji^o-^
u{ i/ ^w	m U4 i>y t4 i>^y^
' 'ZfpMp/p
^GO^ ^P/ m o^/oy <^4 ut
OMnt&lM/t/ 9442^0/ 9pyMi ip^ uf i.miHf ip iui/>mp U(tp^ ipny p fp n^ iy pp &upp U44yi4^>p U l inii.yi4ii.ip m<u: j
pvnvvnp dui&p um/n^ 1ZGGZ opy inpi/ \^i r> iy/^m/144^1 pai i/ ‘»upii^ 2^o/ Hrifp >y y >/iiiy^
‘ip/Hip ‘.ipH.s 1
'	H!
Vt/149^1 iiu »/po
ypm4i^ip tiy u4yyp &^Tify^/i>^P »uipo um/n^ i^GG^ op/ i>uyoi/ )i oiy&i/vii im i>fm>iy>£ i(iy pi u^m i/ 9U9$&/ 9p^»ii 'Oi44ip£ ■
&upp UVOM/apO K i ut/pu/npo Hf 94 I
i/hH >ppu.mm imnti/nyv r <uup tip iuituti/ii/ 'zooz iyy >» timtit/ipi mitf ttpt KfiKitpp f. Hi <tptuy up A \	‘iiiim <>/i>p wim ^4»!
k	' '. ”-i
P^Ojp yppn^ puhanj &upp Hm/ii(' p^pi/^u ui vfiiuipfc pH4V pipi Ut/cGG^ po/ (iUtp/pi'Opv€ UV9Upw s?
Oi£p ppi^l/^
■ia 1.002 JaqLU909p OZ
OrVXIXS3O 3NIOSO
zz
VESTNIK 20. december 2001
ČESTITKE
23
BISTRO
BAR
BORIS KEGL
Goričica 8, Černelavci, 9000 Murska Sobota
Anton Povše Dobrovnik 277 tel.: 02/579 1147
AVTOHIŠA KOLMANIČ & DOKL MURSKA SOBOTA Tel.: 02 530 46 50
OKREPČEVALNICA
PRI KAPELICI
K1
Z
CO
XI o
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GORNJA RADGONA
z^Mešič
Noršinska 6, 9000 Murska Sobota tel./faks: 02/531 17 75
Pričakujejo vas v prijetnem ambientu, kjer vsakdo najde nekaj zase
SREČNO 2002!
GOSTILNA MENCIGAR JUSTINA MENCIGAR, s. p.
Krajna 58, 9251 Tišina
* M/J
*okusne malice ‘zaključki, poroke... za manjše (do 70 ljudi) skupine
OKREPČEVALNICA - PIZZERIJA
Buček Cvetka, s. p.
Markišavci 16d, 9000 Murska Sobota
GOSTILNA
HORVAT-LOVENJAK
POLANA gostilna s tradicijo, odličnimi jedmi in malicami
0
PRIDI K FRIDI
OKREPČEVALNICA PRIDI K FRIDI Ul. Mikloša Kuzmiča 2 SREČNO 2002 VAM ŽELIJO!
SL ;
Prodajni center KEGL, d. o. o.
cvetličarstvo in VRTNARSTVO VELCL, Pokopališka 3, GORNJA RADGONA, s prodajalno v APAČAH, SE VAM ZAHVALJUJE ZA OBISK V LETU, KI SE IZTEKA, IN VAM ŽELI NA PREHODU V NOVO LETO 2002 VSE.
AJBOLJŠE IN VESELE
’ 1ČNE PRAZNIKE.
B
Od 3
. £ E g
Marta Gumilar, s. p.
Andrejci 17a, 9221 Martjanci
Vsem gostom sosedom, prijateljem leposlovnim partnerjem želimo
blagoslovljen božič ter srečno v prihajajočem letu 2002!
Domača in mednarodna kuhinja, praznovanja za zaokrožene skupine družine Bertalanič s. p Polje 2, 9000 Murska Sobota, tel.: (02)53410 33
i. t •	4 .X
»S PRENOČI Š Č I «
BOJAN MERKLIN
s. p.
Skakovci 18, 9261 Cankova
hiša prekmurskih dobrot in okusnih pizz Sebeborci tel.: 02/53814 90 Zahvaljujemo se Vam za obisk v tem letu v upanju, da se snidemo prihodnje leto! Preživite najdaljšo noč z nami! Pokličite nas!
VSEM SVOJIM ČLANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN NJIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2002.
Avtohiša KOLMANIČ & DOKL
Industrijska 1,9000 Murska Sobota
TRGOVINA
Jožef Erniša, s. p.
Obrtna ulica 1 9000 Murska Sobota
»ENKY BAR
Silvestrovanje in druga praznovanja, zaokrožene skupine Noršinci 2,9221 Martjanci, tel.: (02)538 13 04
čevalnica
Malice, kosila in zaokrožene skupine Vegova 3, 9000 Murska
Sobota, tel.: (02) 53213 82
KAVABAR MINKA
TANKO GAŠPAR, s. p.
Markovci 97a, 9204 Šalovd
KAVABAR uiia JVllwAmjr PUCONCI
24
DOBRO JE VEDETI ...
20. december 2001 MIK
OVEN
ONA: Privoščite si malce počitka, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi tudi kaj zelo neprijetnega. Predvsem pa si poskusite razjasniti svoja čustva, saj boste kmalu postavljeni pred pomembno odločitev.
ON: Nekdo vas bo povabil na praznovanje, vendar ne smete pričakovati preveč, saj boste drugače odšli razočarani. Bodite previdni - nekdo vam že dalj časa pripravlja nekaj zelo podlega. Kdor drugemu jamo koplje ...
Besede Mode
BIK
ONA: Dogajajo se vam reči, za katere ste nekoč mislili, da ste na njih imuni. Izkoristite tisto, o čemer ste nekoč samo sanjali, saj je sedaj prav na dosegu roke. Partner vam je že zdavnaj oprostil, zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi.
ON: Svoje težave boste zaupali napačni osebi, ki bo vaše intimne skrivnosti raztrobila naokoli, in znašli se boste v precejšni zadregi. Drugič bodite previdnejši in dvakrat premislite, preden storite.
ed novim letom
ščicami. Fantazijski vzorci lahko vključujejo tudi številke (2002) in besedne slogane. Nič ni prepovedano. Na dan najbolj nore noči smo lahko takšni, kakršni hočemo in si želimo biti. Če priložnost zahteva oblačila po pravilih, smo lahko še vedno dobre volje. Črna ostaja številka ena, pridružujejo se ji še rdeča, rjava, zlata, srebrna in zelo temno vijolična. Linije oblek so bolj enosta-• vne in oprijete telesu. Piko na i dajejo čevlji z visoko in tanko peto ter ostro konico. V takih čevljih je potrebno znanje hoje,
ki jo lahko vadimo kar doma. Nogavice so še vedno mrežaste ali vzorčene v rožasto. Nakit je lahko drag ali poldrag. Glavno je, da se sveti.
Pričeske so letos popolnoma vihrave. Predolgi lasje pri moških so več kot zaželeni in tudi nežnejši spol se jim ne bo odrekel tako hitro, saj ponujajo tisoč in en videz za eno samo noč.
Najboljše bo, da oblikujemo pričesko na dan D, saj le tako ujamemo naše pravo razpoloženje in s tem najlepši videz.
Tatjana Kalamar I
DVOJČKA
ONA: Ne zavidajte tistim, ki so navidez srečni, saj se velikokrat izkaže, da je resnica popolnoma drugačna, kot je videti na prvi pogled. Uživajte v tistem, kar imate sami, saj je tudi to za marsikoga povsem nedosegljivo.
ON: Nepričakovana ponudba vam bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se vam vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti vam ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri reševanju.
RAK
ONA: Pri reševanju nakopičenih težav boste potrebovali pomoč. Torej se ozrite naokoli, pa boste videli, na koga res lahko računate. Presenečenje bo več kot popolno, a ga boste kaj hitro obrnili sebi prid.
ON: Nikar se preveč ne obirajte, saj se vam lahko priložnost kaj hitro izmuzne iz rok. Nasploh imate še kar lepe možnosti, seveda pod pogojem, da ne stojite križem rok! To boste počeli kasneje, ko bo vse na svojem mestu.
LEV
ONA: In vendar ni vse tako črno, kot si predstavljate. Življenje je vendarle lepo in živahno, zato nikar ne obupavajte in se ne smilite samemu sebi. Udeležite se zabave, ki jo pripravljajo vaši prijatelji - veselo bo!
ON: Nenadna novica vam bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa vam bo nakopala še cel kup težav. Treba se bo obrniti na koga pametnejšega in iznajdljivejšega, drugače vam bo še trda predla.
DEVICA
ONA: Upoštevali boste dober predlog in se ravnali po njem. Nikar ne dovolite, da bi vas ponovno zaneslo in bi po neumnosti izgubili vse, kar lahko dobite. Tokrat boste presneto blizu končnemu uspehu - manjkal bo le še zadnji korak.
ON: Morate biti malo pogumnejši in se odločiti za korenite spremembe, brez katerih ne boste mogli izpeljati svojih ciljev. To bo na vsak način prineslo v vaše življenje malo več razgibanosti, za kar je že skrajni čas.
TEHTNICA
ONA: Pri zoprnih pogovorih bodite karseda tiho, saj se lahko kaj hitro zagovorite. To pa bo nekdo izkoristil v svoje namene, kar vam lahko prinese dokajšnje težave pri vaših nadaljnjih načrtih. Zato samo počasi in previdno! ON: Preveč ste čustveni, da bi vas zadovoljevalo življenje, v katerem je vse podrejeno dolžnostim, vi pa hrepenite po ljubezni. Pustite malo svoje obveznosti in se prepustite trenutnemu razpoloženju, ki je nadvse obetavno ...
Z našega štedilnika
So lučke nevarne?
učke so običajno prvi okrasek, s katerim okrasimo božično ali novoletno jelko ali smrekico. Preden jih namestimo, je dobro preveriti tako delovanje lučk kot tudi električno napeljavo, da pri vključitvi ne bi prišlo do kratkega stika ali česa hujšega.
Preden bomo lučke napeljali po vejicah dreveščka, jih razgrnimo po tleh in priključimo, tako bomo takoj preverili, ali svetijo še vse žarnice in ali je nasploh vse v redu. Morda se komu to zdi odveč, toda dve minuti dela nam lahko prihranita slabo voljo, ko bi ugotovili, da lučke, ki smo jih s trudom in previdnostjo »razpeljali« po vejah, ne svetijo.
Če potem, ko smo jih napeljali in prižgali, nismo zadovoljni s svetlobnim rezultatom in bi jih radi premaknili, jih pred tem vedno najprej izključimo. Lučke je priporočljivo napeljati v zgornji polovici drevesca, tako da so zunaj dosega rok majhnih otrok, ki jih svetleče stvari še posebej zanimajo.
Če so lučke ali pa žica, ki jih povezuje, poškodovane, jih moramo takoj zamenjati. Če želimo na ta način okrasiti zunanjost hiše ali terase, si moramo priskrbeti posebej za ta namen izdelane lučke, ki so drugačne od tistih za notranjo okrasitev in vodoo-dporne. Kupimo lahko tudi napravo, ki zazna okvaro na lučkah, prekine dotok elektrike in prepreči kratek stik.
f,
S*

-h

-V. 3
‘."M
.r *
, * * ** ■

ŠKORPIJON
ONA: Končno bo odkrita vaša velika skrivnost, vendar bo vse skupaj minilo brez velikih posledic. Izlet v dvoje vam bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki ste jo iskali že dalj časa. Pazite se, nekdo vam hoče škodovati!
ON: Trenutno je sicer malo slabše obdobje, vendar nikar ne obupujte, saj je to šele začetek, torej ni še nič izgubljenega. Bodite previdni, saj vam nekdo vztrajno poskuša nastaviti past. Saj veste, previdnost je mati modrosti!
STRELEC
ONA: Še najbolje bo, če se odločno spoprimete z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečite še večjo zmedo, kot je sedaj. Prijatelj vas bo sicer pohvalil, a vedite, da ga to prav v ničemer ne obvezuje.
ON: Ko boste že mislili, da je bitka na ljubezenskem področju izgubljena, se boste nenadoma domislili genialne ideje, ki vam bo odprla vrata k osebi, ki jo že dalj časa občudujete. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.
KOZOROG
ONA: Partner vas sicer ljubi, toda vaše muhasto obnašanje lahko kljub temu pokoplje tisto, kar sta tako dolgo skupaj gradila. Nikar se ne igrajte s svojo srečo in pokažite mu, da ga imate tudi vi radi.
ON: Imate enkratno priložnost, da si pridobite naklonjenost osebe, ki vas že dalj časa vznemirja. Toda vseeno rajši premislite, preden se spustite v burno avanturo, ki vam lahko prinese precej nevšečnosti.
VODNAR
ONA: Če boste pripravljeni popustiti in narediti prvi korak proti ljubljeni osebi, se vam na tem področju obeta obilo sreče. V celotni zadevi je najpomembnejši prvoten vtis, ki ga boste naredili. Vse drugo je le še rutina.
ON: Neumno bi bilo, če bi se še naprej slepili. Zaljubili se boste v osebo, ki jo dobro poznate in ki vas je do sedaj vse prej kot privlačevala. Toda časi se menjajo in s tem seveda tudi ljudje okoli vas.
RIBI
ONA: Kritičen pogled nase vam ne bo škodoval. Ali se vam ne zdi, da ste začeli preveč zanemarjati svoje prijatelje? Poskusite znova navezati stike, ki ste jih nekoč že imeli. To vam bo vsekakor koristilo.
ON: Najbolje boste storili, če boste poslušali nasvet starejšega sorodnika, ki je bolj izkušen kot vi, pa še dobro vam želi. Od začetka bo sicer res težko, vendar se boste kaj hitro uspeli privaditi na nove razmere.
se hiti, beži, nakupuje, si ogleduje. Korak ne pozna prave velikosti, saj december narekuje vsako leto isti tempo. Nihče se ne pritožuje, saj nam v trgovinah prodajajo sanje. Okrog nas se vse blešči, diši. Skrb za dobro počutje je nujna, zato smo vsi dobro razpoloženi, tudi če nismo.
Meja med potrebnim in nepotrebnim je tanka, saj nima stika z realnim. Sanje se ne morejo ovrednotiti in prav je tako. Občutek, da smo kupili nekaj, o čemer smo sanjali in si želeli, je lahko izjemen. Tak občutek imamo tudi mnoge ženske, ko kupujemo obleke. Če je denarnica že prazna od mnogih decembrskih izdatkov, je vredno razmišljati o kombinacijah starega z novim. Obleke iz sedemdesetih so v ponovnem zagonu na pi-stah modnih prestolnic. Zdi se, da že lep čas nočejo v pozabo. Osemdesta leta se hočejo ponoviti, vendar predvsem ženske še nismo popolnoma pripravljene na napihnjena ramena in preozke ali vrečaste hlače. Ljubše so nam ravne predolge hlače ali »trapezarce« in ozka majica ali pulover.
Vprašanje, kaj obleči na novoletno zabavo, je blizu. Omara nam bo rabila za kombiniranje. Letos smo lahko še posebej mirni, saj je na pohodu črna, in to v prav vseh kosih oblačil. Črne hlače in majico ali jakno lahko okrasimo samo s širokim pasom. Vendar le-ta ponuja veliko možnosti. Priložnost, da se izkažemo v idejah, je na dlani. Široki pas je lahko ruta, skupek treh različnih pasov ali kar širok trak, poljubno prešit in našit z različnimi ble-
Postrvji file s kumaricami in koprovo omako
***
Zapečeni puranji rezanci z ananasom
Avokado s solato
***
Zimska zelenjavna juha
k-kk
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana

Potica z ingverjem
Zimska zelenjavna juha
Sestavine: 40 g masla, 50 g čebule, 60 g zelene, 80 g repe, 50 g korenja, 60 g pora, 15 g česna, 150 cl zelenjavne osnove, sol, poper, 2 kuhani jajci
Priprava: Maslo v kozici razpustimo. Na njem posteklenimo na lističe narezano čebulo, na rezance narezano zeleno, repo in korenje. Ko vsa ta zelenjava postekleni, dodamo na kolobarje narezan por in sesekljan česen ter vse dobro premešamo, začinimo in zalijemo z zelenjavno osnovo. Počasi kuhamo, da se zelenjava zmehča, in po potrebi začinimo. Pred serviranjem dodamo kuhano in na kocke narezano jajce.
Postrvji file s kumaricami in koprovo omako
Sestavine: 400g postrvjega fileja, sol, poper, limonin sok, 600g kumaric, 90 g masla, sol, poper, drobnjak, 400g krompirja
Sestavine za koprovo omako: 40 cl sladke smetane, 80 g masla, 2 rumenjaka, koper, sol, poper
Kumarice narežemo na rezance in jih na maslu malo opečemo in začinimo. Postrvji file rahlo potolčemo, solimo, popramo in pokapljamo z limoninim sokom. Sam file obložimo s polovico kumaric in zavijemo. Damo v pomaščen pekač in pečemo v pečici 15 minut pri 170°C. K ostanku kumaric primešamo na kocke narezan krompir, ki nam služi kot priloga. Zraven ponudimo koprovo omako.
Koprove omake: Maslo v ponvi segrejemo, dodamo smetano, v kateri smo razžvrkljali rumenjaka in jo začinili s soljo, poprom in koprom. Na majhnem ognju z metlico mešamo toliko časa, da se omaka zgosti.
Zapečeni puranji rezanci z ananasom
Sestavine: 80 g masla, 90 g čebule, 30 g škrobne moke, 46 cl perutninske osnove, 1 jajce, 160 g vloženega ananasa, 100 g naribanega sira, 600 g puranjega fileja, sol, poper
Priprava: Puranji file narežemo na rezance ter solimo in popramo. Maslo v ponvi razpustimo, segrejemo in na njem opečemo rezance fileja. Preložimo jih v drugo posodo, na preostanku maščobe pa posteklenimo na kocke narezano čebulo, ki jo potrosimo s škrobno moko, premešamo in zalijemo s perutninsko osnovo. S pomočjo metlice preliv na majhnem ognju gladko razmešamo. Malo ohladimo, primešamo jajce, nariban sir in začinimo. Opečene rezance preložimo v nepre-gorno ali lončeno pomaščeno posodo, oblijemo s pripravljenim prelivom in obložimo z rezinami ananasa. Vse skupaj damo v vročo pečico in pečemo 20 minut pri 180 °C. Zapečene rezance takoj ponudimo.
Avokado s solato
Sestavine: 50 g pinjol, 200g zelene solate, 300 g pomaranč, 400g avokada, 5 clzeliščnega kisa, 3 cl olja, sladkor, sol, poper
Priprava: Zeleno solato pod tekočo vodo operemo in narežemo na široke rezance. Dodamo narezane pomaranče in avokado. Vse skupaj začinimo ter prelijemo z zeliščnim kisom in oljem. Rahlo premešamo in preden ponudimo, potrosimo s praženimi pinjolami.
Potica z ingverjem
Sestavine za premaz: 30 g margarine
Sestavine za nadev: 250 g rozin, 150 g mandeljnov, 30 g svežega ingverja, 60 g sladkorja, 2 cl ruma
Priprava: Kvas, žličko sladkorja in mlačno mleko damo na toplo, da vzhaja. Vzhajani kvas dodamo moki. Posebej raztopimo margarino, dodamo jajci, sladkor, vanilin sladkor, ščep soli, pecilni prašek in pretlačeno skuto. Malo premešamo. Vse skupaj damo k moki in zamesimo gladko testo, ki naj vzhaja 15 minut, nato ga razvaljamo, premažemo z raztopljeno margarino, potresemo z nadevom in zvijemo. Preložimo v pomaščen rebrast model, malo prebodemo in premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo v pečici 40 minut pri 180 °C.
Priprava nadeva: Mandeljne olupimo in jih drobno narežemo. Dodamo rozine, rum, sladkor in drobno nariban ingver ter vse skupaj dobro premešamo.
za zdravje in dobro počutje
Tpipvi7jj^|(j spored od 21. do 27. decembra 2001
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00' Odmevi
8.30 Pod Pekrsko gorco
9	.00 Oddaja za otroke
9.20 Fračji dol, lutkovna nanizanka
9.40 Čigava je svinja?, kratki film
9.55 Na liniji, oddaja za mlade
10.30 Modro
11.05 Dosežki
11.25	Slovenski magazin
11.55	Dr. Cluinnova, ameriška nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10	Čari začimb: Riževe klobase
13.40	50 let Mestnega gledališča ljubljanskega
14.30 Osmi dan
15.05 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Iz popotne torbe: Pasja srhljivka
17.05 Rdeči grafit
17.45 National Geographic, ameriška serija
18.45 Risanka
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji: Panika
20.35 Deteljica
20.45 Poljub v Glasgowu, angleška nadaljevanka
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50 Polnočni klub
0.00 National Geographic, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
9.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m.), 1. vožnja
11.35 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.)
12.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom
(m.), 2. vožnja
15.05 Videospotnice
15.35 Stoletje odkritij, ameriška serija
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Med prijatelji, nemška nanizanka
18.00 Iskreno, noro, globoko, ameriški film
19.45 Videospotnice
20.05 Nebesa, pekel in nirvana, nemška serija
21.00 Med ženskami, angleška nadaljevanka, L
22.00 Krik II, ameriški film
23.45 Ljubimkanja in nogomet, angleška nadaljevanka
0.35 Iz slovenskih jazz klubov: New Swing Ouartet
1.20 Videospotnice
POP TV
9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad..- 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Stanje po dieti -16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Mlade pištole, ameriški film - 22.00 Privid zločina, nan. - 23.00 Trije, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00 Ekstra magazin, pon. - 9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Pop'n’Roll - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nan. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja -20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Gremlini, film - 23.40 Ekstra magazin, ponovitev - 0.00 Pop’n'Roll
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski infor
mativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualna - Dogodek dneva - 15:20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Alojz Benkovič - 15.35 Anketa - 15.40 Vlado Kreslin in Mali bogovi - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18.25 Trgovina Kegl nagrajuje, nagradna igra v živo - 18.35 Vide-oidea, glasbena oddaja v živo - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 12.00. Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 17.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.15 Ljudje Evrope: Izobraževanje. 21.30 Zelena bratovščina, iz produkcije ZLTV. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.25 Ti si moja usoda, nad. - 13.10 Sirote, film - 15.00 Poročila - 15.05 Tečaj francoščine - 15.20 Carstvo divjine - 15.45 Stoletje Nobela - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Krščanstvo na Hrvaškem -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Za srce in dušo - 21.00 Zaljubljena srca, film -22.55 Odmevi dneva - 23.15 Šport danes - 23.30 Cain, film - 1.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Poslovni klub - 9.25 Sodnica Amy, nan. -10.10 Zabavni program - 12.10 Znanost - 13.10 Politični magazin - 14.00 Željka Ogresta in gosti - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18,00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.00 Zakonski stan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Naj se sliši, prenos iz športne dvorane - 23.05 Caffe Cinema
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 18.00 FIFA Gala, posnetek - 19.00 Amerika - življenje narave -19.30 Glasbeni program -20.10 Stil novega plemena: Turizem, dok. serija (2/6) - 21.00 Show Michaela Richardsa (7/13) -21.25 Veronikine skrivnosti lil, humoristična serija (10/22) - 21.05 Na zdravje (62/100) - 22.15 Nenadoma Susan, humoristična serija (2/22) -22.35 Čas je za jazz: Michel Petrucciani, Božične pesmi - 0.05 Glasbeni program - 0.45 Umetnine svetovnih muzejev - 1.00 Košarka: NBA magazin - 1.30 Košarka NBA: Orlando - Washington, prenos (do 4.00)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zju-
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 183Oin2O°°:
GNES - inform. oddaja
traj - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nokaj i f.os čudovito -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.30 Domovina -14.06 Treba je ljubiti, nad. - 15.05 Za upokojence -15.35 Skrivnosti naših davnih prednikov - 16.30 Požarna stena - 17.00 Milenijski teater - 17.30 Govorilna ura - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica -18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Drugo poglavje, film - 22.10 Poročila, aktualno, tema - 23.00 Gloria, film - 1.25 Karpatska kronika - 1.35 Svet
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Sonadoras, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. - 10.10 Gastronomska popotovanja - 10.40 Avtoexpo 2001 - 11.05 Neposredna ponudba, nan. - 12.10 Riviera, nan. - 12.30 Varuška, nan. - 13.00 Dika-zaurosi, film - 14.35 Vitezi vetra, nan. - 15.40 Na zvezi - 15.55 Ranjena srca, nad. - 16.20 Povejte svoje mnenje! - 16.30 Lucecita, nad. - 17.00 Prijatelji in ljubezni, nan. - 18.00 Aktivno - 18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nan. - 19.30 Otroška usta - 20.00 Kdo sem jaz?, kviz - 20.30 Sas, kabaret - 21.00 Sinovi vetra, film - 22.50 Darido top 10 - 23.15 Dober večer - 0.00 Cinični policist, film - 1.40 Svet interneta
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 9.50 Veleslalom, prenos prve vožnje iz Kranjske Gore - 11.30 Smuk (ž.), prenos iz St. Moritza - 12.45 Veleslalom, prenos druge vožnje - 15.20 Glej, kdo tam razbija - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Sabrina - 16.55 Smučarski skoki, prenos iz Val di Fiemme - 19.00 WH1 in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov -21.55 Žarišče Brookiyn, akcijski film - 23.20 Rico-chet, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Hainburg - 12.00 Poročila - 12.05 Žarišče: Sence nad Burmo - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14,05 Gospodarica - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Mannovi - roman stoletja, zadnji del - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Moderni časi -23.10 V imenu zakona
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9.00 Gulimišek
9.20 Radovedni Taček: Jadro
9.35 Male sive celice, kviz
10.30 Miklavž in Miklavžek, slovaško-nemški film
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Mostovi
14.25 Pod piramido
14.55 Živa sem in rada vas imam, fran. film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Grdi raček Tine, risana nanizanka
17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Z vseh koncev sveta, angleška serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji: Sovražni prevzem
20.30 Zvezda je rojena, ameriški film
22.40 Obiskali smo.... francoska serija
23.15 Poročila, šport, vreme
23.45 Oz, ameriška nadaljevanka
0.40 Videnje odrešenja, angleška serija
1.30 Z vseh koncev sveta, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
9.55 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 1. vožnja
11.35 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.)
12.55 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 2. vožnja
14.30 Šport
16.05 Evrogol
17.00 Evroliga v košarki
18.30 Posnetek slaloma
19.30 Videospotnice
20.05 Božični musical
21.20 Zadnji vitezi
22.00 Praksa, ameriška nanizanka
22.40 Sobotna noč
0.40 Videospotnice
POP TV
8.20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Jezdeci senc - 10.30 Možje v črnem - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno -13.45 TV Dober dan - 14.40 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.30 Zoya, ameriška nadaljevanka, 2. del - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Božiček in Pete, ameriški film - 19.15 24 ur -20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 To je ljubezen, ameriški film - 23.10 Družinski posel, ameriški film - 1.00 24 ur, ponovitev
KANALA
9.20- 13.25 Obala ljubezni, ponovitev 190.-194. dela nadaljevanke - 13,30 Zbogom, orožje, film -16.05 Tako pač jel, nan. - 16.30 Matlock, nan. -17.20 Goodyear liga v košarki - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Nevarnost na letu 534, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Skrivnostne igre 2, film - 0.10 Rdeče petke, erotična serija
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl nagrajuje, posnetek - 10.35 Videoidea, glasbena oddaja - 10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Zagrebški zdravniški pevski zbor Rajske strune, božično-novoletni koncert
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 17.25 Moto šport, športna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Ljudje Evrope: Znanost. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu. 20.45 Zaigrajmo in zapojmo po domače, glasbena prireditev na OŠ III: M.Sobota, 4. del. 21.15 Dream Caffe, kontaktna oddaja v živo. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani._
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila- 10.05 Govorilnica- 11.10 Šola za življenje, otroška serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 13.55 Glas domovine - 14.35 Oprah Show - 15.30 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila -16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National Geographic, serija - 17.35 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Smrtonosna hitrost, film - 22.10 Družina Soprano, nad. - 23.05 Poročila - 23.20 Dr. Halifaxova, nan. - 1.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
11.30 Veliko pričakovanje, film - 13.25 Glasbena matineja: Verdi -14.55 Hišni ljubljenci -15.40 Šola za življenje, otroška serija - 16.30 Beverly Hills, nad. - 17.20 Briljantina -18.15 Sodobna dekleta, serija - 19.05 Nenadoma Susan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje, serija -
ICIBVlcijaki o p o r q d n ri 21. d G
27.
ecemura 2
18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Vsemogočna mati, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev
KANALA
9.15 Ricki Lake, pon. - 10.10 Spet zaljubljena, nan. -11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Tretja izmena, nan. - 15.40 Ricki Lake. - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Shasta, nan. - 18.00 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Šov Jerryja Springerja - 19.45 Skrita kamera - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. -21.50 Pa me ustrelil, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
Pomurski informativni kažipot - 16.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 12.00 Videostrani. 16.00 Podiranje meja, dokumentarna oddaja. 16.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Ljudje Evrope: Meje. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, oddaja v živo. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.10 Darby O'Gill in mali ljudje, film - 9.45 Vile, film - 11.00 Prihaja božič - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Beli božič, film - 15.20 Poročila - 15.25 Risani film - 16.50 Ruski cirkus -17.35 Zabavni program - 18.30 Dokumentarna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Božič v Giboni, prenos - 22.05 Poročila -22.15 Koncert - 23.50 Film - 1.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.00 Črno-belo v barvah -11.00 Pridigarjeva žena, film - 13.00 Lepotica in zver, koncert na ledu -13.45 Zabavni program - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Očetov dan, film - 21.50 Poročila - 22.00 Moški brez obraza, film - 0.15 Nikita, nan. - 1.00 Seinfeld, nan. - 1.25 Highlander, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.05 Košarka NBA: LA Lakers - Philadelphia, posnetek - 16.55 Mali nogomet »Kutija šibica 2001 -Karlovačko«, prenos dveh polfinalnih tekem -19.30 Glasbeni program - 20.10 Film - 22.00 Dok. film - 22.50 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
7.00 Jutranje misli - 7.05 Najmlajša čarovnica -8.25 Kraljevič Buči - 9.10 Začarani studenec -10.05 Nekronani kralj - 10.25 Mednarodni uspehi v letu 2001 - 12.05 Jaz nisem brez domovine -12.20 Beli božič - 13.00 Nogometaši za otroke -14.35 Zmagali smo 7:1 - 15.30 Miklos Melocco -16.05 Palača opic, risanka - 17.20 Lev na smučanju, tv-igra -18.15 Božične pesmi - 18.25 Pravljica - 18.45 Poročila - 19.00 Dve enodejanki o božiču - 19.45 Gala koncert - 21.45 Vsako jutro
TV2-MADŽARSKA
7.00 Otroška matineja - 9.00 Cartoon Network -11.00 Božični palčki, risanka - 12.40 Fantaghiro. nad. - 14.35 Levje kraljestvo, film - 16.25 Zakladi kralja Salomona, film - 18.30 Dejstva - 19.00 Božič
g. Beana - 19.30 Glej, kdo se oglaša, film - 21.15 Tri nindže gredo v napad, film - 22.55 Srečamo se ob božiču, film - 0.35 Koncert
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 9.45 Hans in srebrni drsalni čevlji, risani film - 10.30 Muppets - Otok zakladov - 12.00 Živalski trio, pustolovski film - 13.20 Matilda, filmska komedija - 14.50 20 tisoč milj pod morjem, drugi del pustolovskega filma - 16.20 Policista iz Miamija, akcijski film - 17.55 Dvakrat dva, filmska komedija - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Kačje oči, srhljivka - 21.55 Con Air, akcijski film - 23.45 Red Rock West, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Staro mestno jedro Firenc -9.20 Romeo in Julija, opera - 12.00 Budnica -13.00 Čas v sliki - 13.10 Samostanski lovec, film - 14.30 Domotožje, film - 16.00 Dekliška leta neke kraljice, film - 17.50 Ko se človek kljub temu smeje - 18.40 Kristus v času - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Sanjska ladja: Bermuda - 21.55 Čas v sliki - 22.00 Zvezde v maneži - 23.50 Čas v sliki
Četrtek, 27.1.
TV SLOVENIJA 1
7.20 Mostovi
7.50 Risanka
8.00 Glasbeno-plesna oddaja
8.40 Praznične zgodbe iz školjke
9.20 Dvojne počitnice, nadaljevanka
9.50 Pogumni opekaček, risani film
11.00 Avstralska kronika, francoska serija
11.50 Obiskali smo..., francoska serija
12.20 Naokoli po Nemčiji
13.00 Poročila, šport, vreme
13.35 Intervju
14.25 Novoletni super 3x3
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Poštar, kratki film
17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.45 Zenit
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.10 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Zbor glasbeno-dramske šole iz Moskve
0.15 Zenit
0.50 Dosežki
TV SLOVENIJA 2
15.30 Videospotnice
16.05 Metropolis
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka (č.-b.)
17.00 Med prijatelji, nemška nanizanka
18.00 Goljufi, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20.35 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka
21.25 Stražarji sodnega dne, am. mini serija
0.25 Akcijal, nemška nanizanka
1.15 Videospotnice
POP TV
7.40 Otroški vitez, kanadski film - 9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsi-
Se nameravate poročiti?
www.bruli.si
in vse vam bo jasno!
Ijivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. -13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Nicole Kidman - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 JAG, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur
KANALA
9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Begunec, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Shasta, nan. - 18.00 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Šov Jerryja Springerja -19.45 Skrita kamera - 20.10 Kapitan Kljuka, film -22.40 Pa me ustrelil, nan. - 23.10 Tretji kamen od sonca, nanr- 23.40 Noro zaljubljena, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 1D
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEATV, ponovitev regionalnega programa - Predpraznični nastop mešanega pevskega zbora Rogašovci in obisk pri rojakih v slovenskem kulturnem društvu Lipa v Munchnu - 15.30 Božična noč na prostem - 15.40 Zavarovalnica Triglav na tretjo generacijo - 16.00 Kanal A - 17.30 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Božično-novoletne voščilnice - 18.00 Aktualno -Dogodek dneva - 18.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator - 18.25 Intervju: Vida Žabot - 18.30 Anketa -18.45 Govoreči bobni v soboški grajski dvorani, posnetek - 19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.30 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Četrtkov klepet, inf. oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja 21.30 Beli pianino, glasbena oddaja. 22.45 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.25 Ti si moja usoda, nad. - 13.15 Obračun z očetom, film - 15.00 Poročila - 15.05 Onkraj Babilona, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Alpe - Donava ■ Jadran - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogresta in gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.15 0 znanosti - 0.20 Mavrična cesta, film - 1.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.15 Zabavni program - 11.00 Očetov dan, film -11.40 Nikita, nan. - 13.25 Zabavni program - 14.15 Za otroke in mlade -16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. -20.10 Sodnica Amy, nan. - 21.00 Polni krog -21.20 Film - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.25 Zvezdne steze, nan. - 0.10 Highlander - 0.55 Poročila
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.20 Glasbeni program - 20.00 Film -21.20 Svetovna moda - 21.55 Hit depo - 23.55 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zju
traj - 7.35 Ulica Bank - 8.00 Regionalni studio -8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj -11.05 Družina z jasnega, nan. - 11.50 Kulturna dediščina - 12.15 Hrvaška kronika - 12.40 Romunska kronika - 13.05 Unsere Bildschirm - 13.35 Treba je ljubiti, nan. - 14.30 Znameniti samostani -15.00 Nepričakovano potovanje, nova nadaljevanka - 16.00 Maria se je pravilno odločila -16.30 Družinsko deblo - 16.55 Korenine - 17.30 Upanje za potomce - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Pogovori - 20.15 Abigel, tv-igra - 21.35 Milenijske pravljice - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Skrivnostna Akropola -23.30 Mali zapeljivec, film
TV2-MADŽARSKA
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 So-nadoras, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. -10.10 Okno v Evropo - 10.40 Pomagaj si sam! - 11.05 Neposredna ponudba, nan. - 11.55 Madžari - 12.00 Riviera, nan. - 12.20 Varuška, nan. - 12.50 Nikoli brez sina, film - 14.35 Vitezi vetra, nan. - 15.40 Na zvezi - 15.55 Ranjena srca, nad. - 16.20 Povejte svoje mnenje! - 16.30 Lucecita, nad. - 17.00 Prijatelji in ljubezni, nan. - 18.00 Aktiv, tv2 magazin -18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nan. -19.30 Otroška usta - 20.00 Komisar Rex, nan. -21.00 Nore počitnice, film - 22.35 Dober večer -23.25 Avtoexpo 2001 - 23.40 Kralj David, film
TV AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 8.50 Air Bud, film - 10.20 Čarobna želja, fantazijski film - 11.45 Konfeti -15.20 Glej, kdo tam razbija - 15.45 Melrose Plače -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu -19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Soko Kitzbiihel - 2L05 Trautmann, film - 22.45 Malica - 23,45 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Nabrano v Avstriji - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Dekliška leta neke kraljice, film -12.00 Poročila - 12.05 Dunajski samostan - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Gospodarica - 14.50 Deželni zdravnik -15.35 Bogati in lepi -16.00 Ko se človek kljub temu smeje - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Marlene, film -22.20 Čas v sliki - 22.45 Evroavstrija - 23.10 Ko se človek kljub temu smeje
Svet Dvojezične osnovne šole Dobrovnik Ketnyelve Altalanos Iskola Dobronak Dobrovnik 266j, 9223 Dobrovnik
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo 53. člen oziroma 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. list RS štev. 12/96,23/96), 15. člen oziroma 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS štev. 64/01) ter Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS štev. 35/01).
Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let.
Začetek mandata je 1. 3. 2001. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom »ZA RAZPIS«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
Televizijski s
red od 21. do 27. decembra ?nm
21.00 Poročila - 21.10 Hit-HTV - 22.00 Glamour Cafe - 23.05 Moške svinje, nan. - 23.35 Paul Mc-Cartney,posnetek koncerta
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -17.35 Košarka NBA, posnetek - 19.30 Zabavnoglasbena oddaja - 20.10 Vesoljski otok 1 (24/26) -20.55 Največje romance 20. stoletja - 21.20 Ani-mavizija - 21.50 Šport danes - 22.05 Fable, avstralski film (opomba: ob 20.25 morda prenos tekme italijanske lige Chievo ■ Roma ali Lazio - Bologna)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Risanka - 7.50 Dobro jutro, Bog vam daj! - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje in kaj? - 9.50 Zanzibar - 11.10 Beg iz zlatokopa, film - 12.00 Poročila - 12.10 Bravo tv - 13.05 Skrajnosti - 13.15 Pecivo za sladkosnede - 13.45 Naše stoletje - 14.15 Šport - 15.55 V zagonu - 16.15 Jani gre na dom - 16.45 Blagoslov za živali in otroke, film - 18.35 Luxor Lotto Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Satelit, kabaret - 21.05 Ženske dvojno, film - 22.45 Prihajajoči lepi dnevi, film
TV2-MADŽARSKA
6.00 Korenine - 6.30 Matineja, risanke - 8.45 Car-toon Network, risanke - 10.35 Pustolovščine mladega Herkula, nan. - 12.00 Katti Zoob 2001 -12.20 Divji svet, serija - 13.10 Charli, družinska opica, nan. - 14.10 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa, nad. - 15.10 Super moštvo, nan. - 16.10 Prijatelji, nan. - 16.40 Providence, nan. - 17.35 Zvezdna vrata, nan. - 18.30 Dejstva - 19.00 Bomba, kabaret - 20.00 Pretep do božiča, film - 22.00 Šeherezada, film
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 8.20 Smučarski tek, prenos iz Ramsauja - 9.55 Slalom, prenos prve vožnje iz Kranjske Gore - 11.30 Superveleslalom, prenos iz St. Moritza -13.00 Slalom, prenos druge vožnje -14.10 Smučarski tek, posnetek - 14.30 03 Austria Top 40 - 16.05 Ally McBeal - 16.50 Smučarski skoki, prenos iz Val dl Fiemme -19.00 Ekstremno - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.50 Na ognjeni črti, srhljivka - 23.50 Slab vpliv, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Igra v troje, filmska komedija - 11.00 Prekletstvo Rožnatega panterja, filmska komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Halo, taksi, filmska komedija - 14.40 Vaše veličanstvo, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Tema: New York - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth -22.00 Čas v sliki - 22.10 Vse je komedija - 0.10 Čas v sliki - 0.15 Kralj norcev, filmska komedija
23. 12.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski
8.25 Palček David, risana nanizanka
8.40 Bisergora, otroška oddaja
9.20 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka
10.00 Orkester Slovenske policije
10.25 Pomagajmo si
11.05 Afrika - pogled s tal, angleška serija
11.25	Ozare
11.30	Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13,00 Poročila, šport, vreme
13.20 Življenje je čudovito, ameriški film (č.-b.)
15.30 Lingo, tv-igrica
16.00 Čari začimb: Jagnjetina in duhovita polivka
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Božični vsakdanjik in praznik
18.05 Alpe - Donava - Jadran
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo t«lna
19.39 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Novoletni super 3x3
21.40 Intervju
22.35 Poročila, šport, vreme
22.55 Zgodbe o knjigah
23.05 Igra solz, irsko-angleški film
TV SLOVENIJA 2
8.30 Videospotnice
9.05 Med ženskami, angleška nadaljevanka, L
9.55 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka
10.45 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka
11.30 Policija na naši strani
12.00 Zbor glasbeno-dramske šole iz Moskve
13.10 Čarobni božič, mladinska igra
14.20 Princesa Vrtoglavka, posnetek opere
15.45 Nekoč ponoči v šoli, drama
16.35 Sveta noč - slovenske jaslice
17.20 Film
19.30 Videospotnice
20.00 Športnik leta
22.30 Turistična oddaja
23.00 Giselle, balet
0.40 Videospotnice
POP TV
8.20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Jezdeci senc -10.30 Možje v črnem -11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev - 13.00 Morska deklica v mestu, ameriški film - 14.30 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Gorski zdravnik, nan. -16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Božič z muppetki, ameriški film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Radijski umori, ameriški film - 0.15 24 ur, ponovitev
KANALA
9.20 - 13.25 Mladi in nemirni, ponovitev 56.-60. dela nadaljevanke - 13.30 Zvonec, knjiga in sveča, film -15.15 Slavne zvezde, serija -16.15 Jack in Jill, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melro-se Plače, nad. - 19.00 Pop'n’Roll - 20.00 Power Rangers, film - 22.00 Dosjeji X, nan. - 22.50 Goo-dyear liga v košarki, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Izbor romskega športnika in ekipe 2001 - 10.15 Naj športniki Občine Moravske Toplice - 10.30 Iz našega studia: Aktualnosti v soboški Saubermacher - Komunali -10.45 Posnetek z otvoritve poslovno-stanovanjske zgradbe v Puconcih -11.05 Liberalizacija in privatizacija, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 11.15 Casino 3000 Moravske Toplice, reportaža ob otvoritvi nove igralnice - 11.35 Mura v Slovenski hiši, posnetek z otvoritve v Beogradu - 11.55 Intervju: Alojz Benkovič - 12.05 Anketa - 12.10 Vlado Kreslin in Mali bogovi - 12.30 Tedenski komentar -12.35 Pregled dogodkov
TV AS
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.40 Na domači grudi, praznična oddaja. 11.45 Aktualno v občini Grad, občinska oddaja, ponovitev. 12.15 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 13.25 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 13.35 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 14.00 Četrtkov klepet, ponovitev. 15.20 Zaigrajmo in zapojmo po domače, glasbena prireditev na OŠ III. M.Sobota, 4. del. 15.501 feel good, zabavna oddaja, ponovitev. 16.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.00 Poročila - 8.05 Za otroke - 8.15 Čudež, film -9.45 Klic divjine, serija - 10.30 Za otroke in mlade -12.00 Poročila opoldne -12.30 Kmetijska oddaja -13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh -15.00 Poročila - 15.15 Kuharski dvoboj - 15.45 Božična bajka, drama - 16.50 Čas materinstva,
"film - 18.25 Najin skupni prijatelj, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Holding, dramska serija - 21.10 Ciklus filmov Jamesa Bonda - 23.10 Poročila - 23.20 Robert ne sme umreti, film - 0.45 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.00 Biblija - 9.15 Hrvati v Italiji - 9.45 Verski program -10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Božične počitnice, film -13.35 Dr, Halifaxova, nan. - 15.15 Ruski cirkus -16.20 Ksena, nan. - 17.10 Turistični magazin -17.40 Šampioni narave, serija - 18.05 Opera Box -18.35 Povabilo, oddaja o kulturi - 19.05 Risana serija - 19.30 Iz hrvaških muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Nevidni človek, nan. -21.00 Poročila - 21.05 Neskončne zgodbe, serija -22.05 Triler
TV HRVAŠKA 3
9.40 Od aretacije do sojenja, dok.-igrana serija -12.00 Izbor športnika leta, prenos - ... Opera -15.30 Osijek: Košarka Ali Star, prenos - 17.45 Šport v nedeljo - 17.55 Vaterpolo: Finale hrvaškega pokala, prenos - 20.25 Šport - 22.20 Šport danes-22.35 Top DJ Mag
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.05 Rolle, Polie, Olie - 7.35 Nedeljski otok - 9.05 Glavni trg - 10.00 Šport - 11.00 Božična pomoč -12.00 Poročila -12.05 Vaški dom - 12.20 Tv-klinika - 12.50 Delta -13.15 Pesem zveni - 13.45 Minute sreče - 14.15 Pecivo za sladkosnede - 14.45 Ni pravnomočno -15.10 Vesela novica - 15.40 Donava, modri trak Evrope, serija - 16.40 Po modi - 17.10 Andromeda, nad. - 17.55 Neznani znanci - 18.30 Poročila, šport, vreme -19.00 Tednik -19.50 Kavarna, nan. - 20.20 Šlager tv - 21.20 Gala večer akcije Vzajemno - 22.40 Praznično dežurstvo, tv-igra
TV2-MADŽARSKA
6.00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja, risanke - 8.45 Cartoon Network, risanke - 9.55 Šport - 10.50 Popotovanje v deželo gastronomije - 11.20 Legende o kralju Arturju, film - 12.50 Fantaghiro, nova nadaljevanka - 14.40 Misija Nemogoče, nan. - 15.40 Jekleni sokoli, nan. - 16.40 Pacific Blue, nad. - 17.30 JAG, nan. - 18.30 Dnevnik - 20.00 Aliča v čudežni deželi, film - 22.30 Odločila bo sablja, film - 0.15 Y-akti - 0.20 Film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 10.25 Oisneyev festival -11.20 Šport - 11.50 Simpsonovi - 12.15 Pepelka, film - 13.35 Hokus pokus, filmska komedija -15.10 Sam z očetom, filmska komedija - 16.55 Dedek Mraz z velikimi mišicami, filmska komedija - 18.30 Kjer je veliko luči... - 19.30 Čas v sliki -20.15 Na lovu, akcijski film - 22.20 Kolumbe -23.35 Kraj dejanja
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Ernst Krenek - 9.35 Pevka Waltraud Meier - 10.35 Teden kulture - 10.55 Adventni koncert z Nikolausom Harnoncourtom -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.25 Tirolski zvonar, film -16.00 Adventni čas z Lučjo v temi - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Snežni paradiž - 21.45 Belo modre zgodbe - 22.10 Poročila - 22.20 Upanje na jutri - 23.05 Alfred Brendel - 0.05 Hiša v ulici Carroll, srhljivka
l Knedeljek, 24. 12.
TV SLOVENIJA 1
7.30 Utrip
7.50 Zrcalo tedna
8.10	Pod piramido
8.40	Iz popotne torbe: Pasja srhljivka
9.00 Risanka
9.15 Ena, dve, tri, lutkovna predstava
9.45 Rdečenosi jelen Rudolf, risani film
11.05 National Geographic, ameriška serija
11.55 Na vrtu
12.20 Z vseh koncev sveta, angleška serija
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Oddaja o filmu
16	.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Telebajski
17	.05 Bisergora, otroška oddaja
17.20	Radovedni Taček: Pes
17.45	Recept za zdravo življenje
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
1	9.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
21	.00 Portret Juana Vasleta
22	.00 Poročila, šport, vreme
22.20 Branja
22.30 Praznovanje božiča, norveški film
23	.00 Svetloba v temi
23.10	Božični psalm
23.40	Žarek svetega večera
23.50 Polnočnica
1.30 Amsterdamski baročni trio
TV SLOVENIJA 2 .
15.15 Videospotnice
15.45 Nebesa, pekel in nirvana, nemška serija
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Med prijatelji, nemška nanizanka
18	.00 Tele M
18.30 Jasno in glasno
19.30 Videospotnice
20.05 Dve mami za božič, francoski film
21.35 Stoletje odkritij, ameriška serija
22.30 Brane Rončel izza odra
0.00 Sveta noč, blažena noč, nemški film
2.00 Videospotnice
POP TV
7.20 Odleti domov - 9.10 Dragon Bali, risanka -9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. -10.55 črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Pojoče ženske - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur -20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Trije, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, rian. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Šov Jerryja Springerja -19.46 Skrita kamera - 20.10 101 dalmatinec, film - 22.00 Pa me ustrelil, nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. -23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Zagrebški zdravniški pevski zbor Rajske strune, božično-novolet-ni koncert - 16.00 Kanal A - 17.30 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Božično-novoletne voščilnice - 18.00 Predpraznični nastop mešanega pevskega zbora Rogašovci in obisk pri rojakih v slovenskem kulturnem društvu Lipa v Munchnu - 18.30 Božična noč na prostem, reportaža -18.40 Zavarovalnica Triglav za tretjo generacijo -19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, pono-
vitev. 10.40 Dream Caffe, kontaktna oddaja, ponovitev. 11.25 Na domači grudi, praznična oddaja, ponovitev. 12.30 Videostrani. 16.25 Na domači grudi, praznična oddaja, ponovitev. 17.30 Krščanska adventistična cerkev: Iskanje svobode, dokumentarna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.15 Dream Caffe, kontaktna oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 KK Radenska Creativ : KK Unika TTI Postojna, posnetek košarkarske tekme. 22.20 Ljudje Evrope: Izobraževanje. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade -12.00 Poročila opoldne -12.40 Ti si moja usoda, nad. -13.30 Johan Strauss, film -16.45 Hrvaška danes - 17.05 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Božična poslanica nadškofa Bozaniča - 20.20 Prihaja božič, glasbena oddaja - 22.25 Hrvaške jaslice v Rimu - 22.50 Poročila - 23.00 Koncert - 23.55 Polnočnica, prenos - 1.35 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.05 Prizma, mednarodni magazin - 11.00 Mir in dobrota - 11.30 Božična želja, film - 13.05 Tam-buraški orkester HTV -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Michael Richards Show - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Božične pesmi - 20.10 Fenomen, ameriški film - 22.15 Poročila - 22.25 Pridigarjeva žena, film - 0.25 Film
TV HRVAŠKA 3
10	.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Beli božič, ameriški film - 23.25 Črno-belo v barvah - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
7	.00 Jutranje misli - 7.05 Za otroke - 8.10 Pe-pelka, opera - 9.30 Za otroke - 10.00 Božični koncert, prenos iz Vatikana - 11.30 Zvezda nad jaslicami - 12.05 Izviri preteklosti - 12.35 Biblijske rastline - 13.00 Betlehem iz Ecsega -13.25 Blisk - 14.00 Božič v parlamentu - 14.05 Božična pravljica - 16.10 Božična Madona -16.30 Ostani z nami - 16.40 Božična želja, film -18.10 Pravljica - 18.40 Neznani znanci - 19.30 Božični izbor - 20.30 Gladiatorji in Demetrij, film -22.10 Beethoven: 9. simfonija - 23.25 Slike o rojstvu Odrešenika - 23.55 Polnočnica
TV2-MADŽARSKA
6	.30 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.05 Zrcalce, zrcalce, film - 12.45 Fantaghiro, nad. -14.50 Čarovnik iz Oza, film - 16.45 Alf, film -18.30 Dejstva - 19.00 V koprivo ne udari, film -20.40 Počitnice v New Yorku, film - 22.20 Za božič hočemo očka, film - 0.00 Polnočnica
TV AVSTRIJA 1
7	.05 Otroški program - 10.05 Božični konfeti -10.15 Majhna božična zgodba, mladinski film -11.10 Božični konfeti - 11.20 Tiha noč, risani film - 12.10 Heidi, prvi del družinskega filma - 13.45 Anastazija, risani film -15.10 Paulie, film - 16.35 Air Bud, film - 18.05 Čarobna želja, fantazijski film - 19.30 Čas v sliki -19.45 Na pomoč, zelo je božično, filmska komedija - 21.15 Čez krov, filmska komedija - 23.00 Riba z imenom Vanda, filmska komedija
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Luč v temi - 19.15 Evangeličanska služba - 19.45 Beseda ob svetem večeru - 19.55 Luč v temi 2001 - 23.30 Križem kražem - 23.55 Katoliška božičnica, prenos iz Rima -1.45 Luč v temi
Torek, 25. 12.
TV SLOVENIJA 1
7.30 Mostovi
8	.00 Gulimišek
8.25	Radovedni Taček: Pes
8.40	Medvedkov božič, risanka
9	.05 Vesel božič, mali Munki, risani film
10	.00 Evangeličanski božič, prenos iz Bodonec
11	.00 Svetloba v temi
11	.15 Božični psalm
11	.45 Žarek svetega večera
11	.55 Papeževa božična poslanica, prenos
12	.30 Glasbena oddaja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20	Praznovanje božiča, film
13.50	Obzorja duha
14.20	Zavod sv. Stanislava, dokumentarna oddaja
15.10	Videnje odrešenja, angleška serija
16	.00 Prisluhnimo tišini
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Sprehodi v naravo: Prekomorski sadeži
17	.00 Čarovnikova hiša, nadaljevanka
17.25	Risanka
17.45	Človek - opica, angleška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Božični koncert, simfoniki RTV Slovenija
21.35 Peta vrata, danska dokumentarna oddaja
22.40 Poročila, šport, vreme
23.00 Vikarka iz Dibleyja: Božič ‘96
23.45 Vikarka iz Dibleyja: Božič '97
0.25 Človek - opica, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
15.55 Videospotnice
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Med prijatelji, nemška nanizanka
18	.00 Čas čudežev, ameriški film
19.35 Videospotnice
20.05 Marija, Jezusova mati, ameriški film
21.30 Božična pesem, glasbeno plesna oddaja
23.00 Urga, rusko-francoski film
0.55 Videospotnice
POP TV
7.40 Jelenji let, ameriški film - 9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 TV Dober dan -14.05 Zakon v Los Angelesu, nad. -15.30 Oprah Show: Zasedba iz serije Seks v mestu - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno -20.45 Očetova izdaja, ameriški film - 22.30 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Spet zaljubljena, nan. -11.30 Mladenič v modrem, nan. -12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Tretja izme-pa, nan. - 17.30 Shasta, nan. -18.00 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Hugh-leyjevi, nan. - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Nori božič, film - 21.40 Pa me ustrelil, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
Pomurski informativni kažipot -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Posnetek polnočnice - 16.00 Kanal A - 17.30 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Božično-novoletne voščilnice - 18.00 Posnetek polnočnice - 19.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Krščanska adventistična cerkev: Iskanje svobode, dokumentarna oddaja. 10.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 10.45 KK Radenska Creativ : KK Unika TTI Postojna, posnetek košarkarske tekme. 12.15 Videostrani. 16.00 Krščanska adventistična cerkev: Iskanje svobode, dokumentarna oddaja. 16.30 KK Radenska Creativ : KK Unika TTI Postojna, posnetek košarkarske tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.50 Ljudje Evrope: Meje. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa, TV Primorka. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Ob Božiču, Slovenski družinski praznik, TV Novo mesto. 22.05 Podiranje meja, dokumentarni film. 22.35 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.05 Za otroke in mlade - 9.50 Poročila - 10.00 Božična maša, prenos - 11.40 Poročila - 11.55 Papeževa božična poslanica - 12.20 Božični koncert -13.45 Pepelka, film -15.15 Poročila - 15.20 Božične pesmi - 16.40 Mary Poppins, film - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Čudežni božič, film - 21.50 Sara Brightman -22.55 Poročila - 23.10 National Geographic, serija - 0.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.05 Fenomen, film - 12.05 Oliver Twist, film -13.35 Prihaja božič, glasbena oddaja - 15.55 Poslednji kamen, drama -16.40 Hugo - 17.10 Praznični program - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Glasba - 20.10 Božični koncert - 21.35 Poročila -21.45 Stik, film
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 18.20 Petica - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Film - 22.00 Monoplus - 22.40 Glasbeni program - 1.35 Košarka: NBA Special - 2.30 Košarka NBA: LA Lakers - Philadelphia, prenos
TV MADŽARSKA 1
7.00 Jutranje misli - 8.05 Božične pesmi - 9.10 Dediščina po sv. Štefanu - 10.00 Kalvinistično bogoslužje - 11.05 Od božiča do sv. Štefana -12.00 Papeževa božična poslanica - 12.40 Michelangelo - 13.00 Znameniti samostani - 13.30 Tako nastaja film o življenju hrošča - 14.10 Izbor športnika leta - 15.10 Katoliška kronika - 15.45 Vesel božič, film - 17.20 Lev na smučanju, tv-film -18.15 Pravljice - 18.45 Poročila -19.00 Življenje nekega hrošča, film - 20.35 Čar glasbe - 21.25 Ekstaza in agonija, film - 23.25 Bach: Božični oratorij
TV2-MADŽARSKA
7	.00 Otroška matineja - 9.00 Cartoon Network -10.40 Božične čarovnije, risani film - 11.40 Prebrisani palčki, film - 13.20 Fantaghiro, nad. -15.00 Pinokio, film - 16.45 Mali komisar Rex, film -18.30 Dejstva - 19.00 Božične pesmi - 19.30 Strahovi na igrišču, film - 21.10 Iz džungle v džunglo, film - 23.05 Miklavž v nevarnosti, film -0.45 Koncert
TV AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program - 9.20 Risanke - 10.35 Hei-di, drugi del družinskega filma - 12.00 Ta presneti maček, pustolovski film - 13.25 Srebrni volk, pustolovski film - 15.00 20 tisoč milj pod morjem, pustolovski film - 16.25 Osvobodite WIL lyja 2, film - 18.00 Debela Vera, filmska komedija -19.30 Čas v sliki - 20.15 Šepetati konjem, film - 23.00 Knock Off, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Otroci za Luč v temi -
10.15 Božična dobrodelna matineja za baziliko v Mariazellu - 10.45 Katoliška božična maša, prenos - 11.55 Papežev blagoslov, prenos iz Rima - 12.35 Pogledi s strani za Luč v temi - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Vsak dan štejem svoje skrbi, filmska komedija - 14.35 Srečen konec na jezeru Atter, filmska komedija - 15.55 Gospodarica z donavske obale, film -17.25 Ko se.človek kljub temu smeje - 18.25 Podobe Avstrije - 18.50 Kristus v času - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Zvočna Avstrija - 21.55 Čas v sliki - 22.00 Krajevni pisar Geiger, film - 23.30 Čas v sliki
Sreda, 26. 12.
TV SLOVENIJA 1
7	.30 Dober dan, Koroška
8.00 Sneženi mož, risanka
8.25	Grdi raček Tine, risana nanizanka
8.50	Čarovnikova hiša, nadaljevanka
9.15 Dvojne počitnice, nadaljevanka
9.45 Božičkov čas, risani film
10.30 Lingo, tv-igrica
11.00 Človek - opica, angleška serija
11.55 Peta vrata, danska oddaja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Sprehodi v naravo: Prekomorski sadeži
13.45 Miklavž in Miklavžek, slovaško-nemški film
15.05 Portret Juana Vasleta
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Glasbeno-plesna oddaja
17.20 Oddaja za otroke
17.45 Avstralska kronika, francoska serija
18.45 Risanka
19.00 Slavnostna seja Državnega zbora, prenos
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Počastitev dneva samostojnosti, prenos
21.10 Slovenija v letu 2001
22.20 Poročila, šport, vreme
22.40 Dan samostojnosti, dokumentarna oddaja
23.30 Moč usode, opera ob Verdijevem letu
0.30 Avstralska kronika, francoska serija
TV SLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.30 Turistična oddaja
16	.00 Policija na naši strani
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Med prijatelji, nemška nanizanka
18	.00 Življenje za Ruth, angleški film (č.-b.) 19:30 Videospotnice .
20	.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20	.35 Slavnostni večer ob Verdijevem letu
22	.05 Tretji dvojček, ameriška mini serija
1	.00 Videospotnice
POP TV
7.30 Skrivni vrt, angleško-ameriški film - 9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. -10.55 Črni biser, nad. -11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Preverjeno -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Julia Roberts, Billy Crystal, John Cusack - 16.25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad. -
idea tv
POMURSKA REGIONALNA televizija
10
38UHF
KHK 20. december 2001
KRONIKA
27
Pred visokim jubilejem v PGD Stročja vas
Gasilski dom s sedemsto kvadrati
Pohvalno: Križaničev! so podarili zemljišče
P
red osmimi leti, ko je praznovalo PGD Stročja vas stoletnico, so
mnogi ugotavljali, da je treba prej ali slej zgraditi nov gasilski dom. Stari, ki so ga dali predniki zgraditi kmalu po ustanovitvi društva, je z leti seveda dotrajal, funkcionalno ni (bil) več primeren, povrh pa stoji na majhnem prostoru tik ob regionalni cesti,
zato pred njim ni mogoče organizirati večjih prireditev.
PGD Stročja vas ima ta čas devetdeset članov. Največ iz Stročje vasi, drugi pa so iz Presike in
Nunske Grabe. Društvo ima A-in B-članski desetini in mladinsko desetino ter pionirsko skupino. V društvu imajo tudi nekaj žensk, ki pa niso organizirane v desetino. Aktivne desetine se udeležujejo raznih tekmovanj in dosegajo dobre uspehe. Že petnajsto leto je predsednik društva Vladimir Križanič.
V skupini gasilcev, ki so iskali zemljišče, kjer naj bi zgradili nov gasilski dom, je bil seveda tudi predsednik. Ker parcele ni bilo lahko najti, so se v Križaničevi družini na predlog enega od članov upravnega odbora, PGD odločili, da kar sami podarijo ena-indvajsetarsko zemljišče, ki je v zgornjem delu vasi pri otroškem vrtcu in v neposredni bližini darovalčeve domačije. Seveda so gasilci in drugi občani to lepo gesto Križaničevih lepo sprejeli.
Fundacija Avgusta Kuharja Ljubljana
Na Pomurje niso pozabili
Odličji za doktorja in tehnika
undacija Avgusta Kuharja podeljuje nagrade osebam za izjemen dosežek za varnost in zdravje pri delu, priznanja pa za dolgoletno strokovno delo v društvih var-
F
nostnih inženirjev.
Letos je bila podelitev v uvodnem delu 6. simpozija o varnosti in zdravju pri delu, odličja pa je podelil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Di-movski. Za leto 2001 so podelili dve nagradi in deset priznanj. Prejemnika sta tudi dva Pomurca.
Dr. Franc Bohar, doktor medicine, specialist medicine dela s koncesijo za medicino dela, prometa in športa, zaposlen kot nadzorni zdravnik in predsednik zdravniške komisije I. stopnje pri ZZZS OE Murska Sobota, je, kot je zapisano tudi v obrazložitvi, ustanovni član Društva strokovnih delavcev za varnost delovnega, bivalnega in naravnega okolja Pomurja in aktiven član izvršnega odbora društva. Leta 1975 je opravil strokovni izpit iz varstva pri delu ter leta 1977 specializacijo na področju medicine dela. Bil je mentor številnim specializantom medicine dela. Ima status raziskovalca in je objavil več raziskovalnih nalog. Sodeloval je pri izdelavi analize delov-
Križaničev! so ne le podarili zemljišče za gasilski dom in njegovo okolico, ampak so kot najbližji sosedje tudi veliko pomagali s fizičnim delom. Vladimir je nemalokrat tudi ob nedeljah pospravljal okolico. - Foto: Š. S.
Potem so seveda stekle formalnosti v zvezi s prepisi, pridobitvijo lokacijskega dovoljenja, izdelavo načrta, pridobitvijo gradbenega dovoljenja itd. V društvu so se odločili za nekoliko večjo gradnjo, saj prostorov nikoli ni dovolj. Tloris stročjevaškega gasilskega doma je 20 krat 20 metrov, kar pomeni, da je v pritličju nekaj manj kot štiristo kvadratnih metrov površin; nekoliko zožena podstreha pa meri okrog tristo kvadratnih metrov. Pritličje je že povsem urejeno, v njem pa so ti-le prostori: dve garaži, večnamenska dvorana s kuhinjo in lepo urejene sanitarije. Na podstrehi pa bodo postopoma uredili sejno sobo za gasilce, turistično društvo in mladino. Letos so na svojem gasilskem domu uredili pročelje, gasilcem pa je uspelo kupiti tudi delovne
nih mest v Muri; med prvimi v Sloveniji je uvedel kompleksno zdravstveno varstvo industrijskih gasilcev. Svoje bogate strokovne in delovne izkušnje zna prenesti na društvene kolege in kolegice. S svojim sodelovanjem pri delu društva pomembno prispeva k motivaciji članstva in zainteresirane javnosti. Ne gre pa tudi prezreti, da s šalo vedno poskrbi za dobro razpoloženje med članstvom.
Slobodan Vlaovič, ekonomski tehnik, zaposlen v knjigovodstvu občinskega proračuna, ki je tudi dobil priznanje Avgusta Kuharja, pa je prav tako eden od ustanovnih članov Društva strokovnih delavcev za varnost delovnega, bivalnega in naravnega okolja Pomurja in v društvu vodi knjigovodstvo. S svojim znanjem, delovnimi izkušnjami in tudi z avtoriteto ugodno vpliva na uspešno delo društva. Njegovo delo je pomembno tudi pri organizaciji seminarjev, predstavitev itd.
Š. S.l
obleke in zaščitno opremo za požarne potrebe, kar je vse skupaj stalo 580.000 tolarjev.
Gasilski dom v Stročji vasi ima okrog sedemsto kvadratnih metrov pokritih površin. Ni sicer ob glavni vaški prometnici, zato je tujcem »skrit«, kar pa ni pomembno. Za gasilce in druge občane je pomembno, da imajo velik dom, ki pa jim ga nihče ni
V organizaciji Društva prijateljev mladine Radenci je potekala pod vodstvom predsednika Vladimirja Rantaša v skoraj premajhni kongresni dvorani hotela Radin že četrta dobrodelna kulturno-zabavna prireditev Za lepšo prihodnost. Obiskovalce so navduševali otroci VVZ, učenke in učenci OŠ Radenci, Kapela in Janžev Vrh, mlada humorista Vanek
in Tunek, humorist Emil s sinom Lukom ter učenci glasbene šole iz M. Sobote. Ravnateljica VVZ Radenci Boža Babošek
je povedala, da se v DPM zavedajo vedno hujše socialne stiske otrok v radenski občini ter pomena kakovostnega preživljanja prostega časa, zato so se odločili, da’celoten izkupiček (171.950 SIT) namenijo otrokom iz socialno ogroženih družin za organizirano preživljanje zimskih počitnic. Besedilo in foto: Dani Mauko
Lokaliziran samovžig odpadkov v Hrastju - Moti
Javna zahvala gasilcem in drugim
Radenski župan Herbert Šefer izrazil zadovoljstvo ob uspehu
red dnevi je prišlo do samovžiga odpadkov na starem delu odlagališča v Hrastju - Moti. Po skoraj petih dneh nadčloveških naporov jim je pogorišče uspelo lokalizi-Pri tem so se zlasti izkazali gasilci, pripadniki civilne zaščite, ribiške družine in drugi, ki so prispevali pomemben delež k uspešnosti akcije.
Najodgovornejši predstavniki so se zbrali na sedežu občine Ra-denci, kjer se jim je župan Herbert Šefer javno zahvalil za pomoč. Največkrat je bil omenjen poveljnik občinske gasilske zveze Radenci Branko Trstenjak. Ta je povedal, da je bilo v času od 8. do 12. decembra angažiranih kar
podaril, ampak so, preden je dobil sedanjo podobo, trdo garali. Veliko dela so namreč opravili sami, strokovna pa je bilo seveda treba plačati. Denar so zbirali kot prostovoljne prispevke krajanov z območja požarnega okoliša, predvsem ko so ob koncih let nosili gasilske koledarje. Nekaj je navrgel tudi klasičen krajevni samoprispevek, čeprav so
149 gasilcev, ki so opravili 727 prostovoljnih ur. Za gašenje požara so porabili več kot dva milijona litrov vode, pri čemer so se poleg domačih gasilcev izkazali tudi člani prostovoljnih gasilskih društev iz Radenec in Boračeve. Vse dneve in noči so imeli organizirana večurna dežurstva.
od zbranega denarja namenili gasilcem le 0,05-odstotka. V petih letih se je nekaj vendarle nabralo. Potem so pomagali pokrovitelji, od katerih posebej omenjajo podjetje Segrap in domačega podjetnika Mihaliča. Kar lep znesek so dobili od območne zavarovalnice Triglav itd. Dobršen del lesa za ostrešje pa jim je podaril rojak Tone Košar, sicer župnik v Ormožu. Seveda z gradnjo še ne bi prišli tako daleč, če bi morali zemljišče zanjo plačati. Gasilci so torej hvaležni tudi Kri-žaničevim in številnim drugim dobrotnikom, ki so pomagali na različne načine.
Sogovornika Vladimirja Križaniča sem seveda vprašal, kdaj bo otvoritev. Dom je namreč že v uporabi, saj se v njem shajajo na sestankih ali pa kar tako, v garaži pa je v nenehni pripravljenosti sicer starejše, a še upo
rabno Oplovo orodno vozilo.
»Dogovorili smo se, da bomo imeli uradno otvoritev in blagoslovitev leta 2003, ko bomo praznovali stodesetletnico PGD Stročja vas,« je povedal predsednik in dodal, da bodo dali drugo leto napeljati v dom - plinsko ogrevanje. Še pred otvoritvijo pa želijo razviti društveni prapor.
Š. S.l
Tudi direktor firme Letnik -Saubermacher iz Lenarta je pohvalil učinkovitost akcije. Na pogorišču so imeli štiri večje stroje, strojniki pa so se menjavali vsakih deset ur. Vzrok požara ugotavlja posebna komisija. Kot smo slišali v pogovoru, bo s 1. novembrom 2002 dokončno zaprto odlagališče odpadkov v Hrastju -Moti, saj naj bi dotlej usposobili sodoben zbirno-sortirni center v Puconcih, ki bo stal približno 22 milijonov DEM.
Milan Jeršel
Na kratko
Lendava
Ribiška družina ima šeststo članov, ki gospodarijo s sto osemdesetimi hektarji ribolovnih površin. Letno vložijo v vode štiri tone rib. Ribiči pa z ogorčenjem in žalostjo ugotavljajo, da kake tri tone rib pogine zaradi onesnaženih voda. Da bi bilo okolje bolj zdravo in lepše, imajo čez leto več očiščevalnih akcij. Ne manjka pa tudi ribiških tekmovanj, na primer za ribiškega carja. Vzgajajo pa tudi mladi rod ribičev. Premorejo lep ribiški dom, ki so ga zgradili s pomočjo ožje in širše družbene skupnosti. (J. Ž.)
Velika Polana
V društvu upokojencev Velika Polana ohranjajo ljudsko izročilo tudi v glasbeno-humori-stični sekciji. Z nastopi sta začela Štefan in Trezika Matajič s Hotize, nato so se pridružili še drugi. Zdaj nastopajo, pojejo in igrajo na upokojenskih in drugih prireditvah in se imajo lepo.
VESTNIK
Zgodilo se je...
Stanjevci
Sneg, ki je zapadel v začetku prejšnjega tedna, je presenetil marsikaterega voznika, ki vožnje ni prilagodil novonastalim razmeram. Hujša nesreča se je zgodila že prvi dan v Čentibi, kjer je v ovinku zaneslo osebni avto, ki ga je vozil D. Č. iz Murske Sobote, ki je nato trčil v vozilo domačina F. D. Prvi se je hudo poškodoval.
Predzadnjo sredo pa se je zgodila huda prometna nesreča tudi na cesti zunaj Stanjevec. 60-letni Ljubljančan S. D. ni prilagodil hitrosti stanju vozišča, ki je bilo zasneženo in zelo spolzko, zato ne čudi, da je zapeljal na bankino, nato pa v obcestni jarek. Posledice: hudo poškodovana on in sopotnica 62-letna A. D., prav tako iz Ljubljane. Gmotna škoda znaša 800.000 tolarjev.
Rankovci
12.	decembra dopoldne je izbruhnil požar na osebnem avtu R 21, ki je bil parkiran pod streho v gospodarskem poslopju. Lastnica je ogenj skušala pogasiti z gasilnim aparatom, vendar ji ni uspelo. Potem so pritekli sosedje in s skupnimi močmi so goreč avto potisnili na dvorišče in tako preprečili, da bi se ogenj razširil še na gospodarsko poslopje. Požar, ki je očitno izbruhnil zaradi napake na električni napeljavi avtomobila, so povsem pogasili gasilci PGD Murska Sobota. Škoda znaša 200.000 tolarjev.
Pomurje
Tatovi ne mirujejo, saj ne mine dan, da policistom ne bi kdo prijavil vloma ali tatvine. To naj ilustriramo z nekaj dogodki: v soboto so policisti raziskovali krajo DVD-predvajalnika, ki je izginil iz Merkurjeve trgovine; tatvino mobilnega telefona iz odklenjenega avta na Petanjcih, tatvino kolesa v Murski Soboti. -V nedeljo je nekdo ukradel iz stanovanja v Murski Soboti 200.000 tolarjev, iz nekega drugega pa je tat sunil: nekaj denarja, kreditne kartice, nakit in tehnične premete, vse skupaj pa naj bi bilo vredno dva milijona tolarjev. - V ponedeljek so policisti obravnavali tatvino osebnega avta Opel Ford, registrska številka MS L7 728, ki ga je nekdo odpeljal z dvorišča stanovanjske hiše v Mlajtincih. Verjetno je bil spet kak ilegalec.
Š. S.l
28
20. december 2001 VESTNIK
	p;;—■	_____							AVTOR: ŠTEFAN | HAJDINJAK	PLAVAJOČI PRIVEZ ZA ČOLNE, BOJA	SAMOTEN, ODMAKNJEN KRAJ V PLANINAH	ELDA VILER	VRSTA STROČNICE	PRIPRAVA ZA LOMLJENJE	STROKOVNI ČLAN AMBASADE	LOVRO KUHAR -PREŽIHOV ?	NAZIV	ITALIJANSKI PISATELJ (ITALO)	POKRAJINA V SEVEROVZHODNEM VIETNAMU	MM					
	t ROO		CENI®		ji 	11			SITNOST, NEPRIJETNOST											feMl. w	■^uzLBs II j * J/					
								SLOVENSKI PESNIK | (1827-1870)																
								OLEG VIDOV			VRSTA VIŠNJE													
								1 AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM																
											LJUBLJANSKI ŠPORT.KLUB													
																VANESSA MAE								
																DEL KLAVIATURE				■m	h				
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO		SLOVENSKO NACIONALNO DREVO	POLITIČNO ZATOČIŠČE	NEKD.NEMŠKI ZUN.MINISTER (KLAUS)								MADŽARSKI OBMEJ.KRAJ						ŽIGON STEVO		*	AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA (COLUMBUS)	GLAVNO MESTO TIROLSKE	KISEL OKUS VINA	LUKA V IZRAELU
												UMRLA BRIT. PRINCESA												
				IRONIJA																				
PREBIVALKA POKRAJINE NA SEVERU EVROPE										DNEVI RIM. KOLEDARJA				KOSITER				BEETHOVNOVA SIMFONIJA						
														LEŽEČE TISKARSKE ČRKE										
										OTOK V PRESPAN. JEZERU														
																		DECILITER						
TRISTANOVA LJUBICA IZ SREDNJEVEŠ. LEGENDE									ITAL.FIZIK (GIOVANNI)						KRAJ V HALOZAH									
																								
									□EL POMURJA						ODEBELJENI DEL ŠTORA									
NAPISANO SPOROČILO								FAJFA					KARAMBOL, TRČENJE				RAZVOJNA STOPNJA ŽUŽELK							
								AM.PISEC (CONRAD POTTER)																
																	LETENJE							
SLOVENSKO-NEMŠKA PISATELJICA (1889-1950)													PERGAMON-SKI KRALJ					NASPROTJE IZNOSA					RAZLAGA SVETEGA PISMA	POČELO TAOIZMA
													ALPSKI VRT, ALPINET					DRISKA, DIAREJA						
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO		IMETNIK	SUMERSKI BOG							KOR1TASTA PRIPRAVA ZA KRMO						AMERIŠKO NAFTNO PODJETJE V EVROPI					PECELJ PRI GOBI			
			NASPROTJE SINTEZE																		GRŠKA REKA, EVROTAS			
										TIHI OCEAN														
POSMEHLJIV IZRAZ ZA ITALIJANE							SNEŽNA GRUDA					KITAJSKO BRENKALO				ŠPORTNO OBLAČILO								
							POT, CESTA (LAT.)					EGIPČANSKI BOG SONCA				ODŽAGAN KOS DEBLA								
ANTON NANUT				ČENČA, IZMIŠLJO- TINA							MOČVIRSKA PTICA						NOGOMETAŠ JUVENTUSA (NICOLA)							
											ATLETINJA KRAVEC													
				ZVODNIK													ATAKA							
AMERIŠKI REŽISER PECKINPAH						VELIKA ZAČETNICA									PALEC. COLA				KRAJ OČIŠČENJA					ZIMZELEN GRM Z DROBNIMI JAGODAMI
						NEMŠKA VOJ.LUKA									REKA V JV SRBIJI				DEDEK NA PRIMORSKEM					
PRISILNO DELOV FEVDALIZMU								MESTO NA V. KITAJSKE						SESTAVINA NITI							SOVJETSKA TAJNA SLUŽBA			
								PRITOK VISLE						ANDREJ INKRET										
																					MAK.KOLO			
NEKDANJI VOZNIK F1 LAUDA							SEF					VODNI VRTINEC				ITALIJANSKI NOGOMETAŠ MALDINI						ERBIJ		
							KARL IMMERMANN					MARKO LETONJA										ERNA M USER		
																IRIDIJ								
NAČIN IZGOVAR- JANJA									MESTO V EGIPTU OB SUEŠKEM PREKOPU									ZNAMENITA BIZANTINSKA CERKEV PRI SKOPJU						
GLINA NAJBOLJŠE VRSTE									DOBESEDNI PREVOD BESEDNE ZVEZE					NEKDANJI NIZOZEMSKI DRSALEC SCHENK				OSMAN, TUREK						
OPELS
Avtohiša KOLMANIČ & DOKL
Avtohiša Kolmanič & Dokl, d.o.o., Industrijska 1,9000 Murska Sobota
MED REŠEVALCE BOMO RAZDELILI:
1.	nagrada: VIKEND Z OPEL CORSO
2.	nagrada: DARILNI BON V VREDNOSTI 10.000,00 SIT
3.	nagrada: BREZPLAČNI SERVIS VOZILA V RDO CENTRU
4.	nagrada: ROČNO PRANJE VOZILA
Geslo križanke pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, s pripisom »božično-novoletna križanka AVTOMOBILSKA HIŠA KOLMANIČ IN DOKL«do 09. januarja 2002.
1	’	1							AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	DELOVANJE ZA DOSEGO CILJA	GRELNIK, GRELEC	NEKDANJA ŠKOTSKA GROFUA	ALEXANDER (KRAJŠE)	SIMON JENKO	BIBLIJSKI KRAJ PRI JERUZALEMU	SLIKARKA KOBILCA	TANKA MREŽASTA TKANINA	JUNAK ENEIDE	ČEŠKI PREDSEDNIK HAVEL	— Usi				
							1 GLASBA, i NAPISANA NA BESEDILO															
							DRŽAVA, KI . JI VLADA KRALJ												d			
																						
							SMUČAR MLEKUŽ					POVRAČILNA ŽRTEV						f	Mj				-g f HITRA GORSKA ŽIVAL
							ORAČ (ZASTAR.)					ABRAHAMO- VA ŽENA										
															JOHN LENNON							
															TENISAČICA KURNIKOVA							
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO	TEKSTILNI IZDELEK	ŠPANSKI PESNIK (LUIS)	JAPONSKA NABIRAL KA BISEROV	VILI AMERŠEK	JEČA, AREST						ATOL V TUAMOTU					TENIŠKA LESTVICA				AMERIŠKA IGRALKA TAYLOR	KIS	
					REKA V SIBIRIJI						ZVAREK, PREVRETEK					IZCEDEK TROPSKIH DREVES						
VERDIJEVA OPERA									MANEKENKA (KATJA)					ZDRAVNIK ZA ŽIVČNE BOLEZNI								
																						
									TEŽA EMBALAŽE													
														CERK.ZBOR								
POVELJNIK VOJAŠKE ENOTE										BAJKALSKO JEZERO (KRAJŠE)							ROM.PISEC (ION)					
																	MESTO V DR KONGU					
										ČASNIK												
STARO- JUDOVSK1 KRALJ				DEBELA, GRČAVA PALICA								ANNA OXA			SEBIČNOST							
												NEMŠKA PISATELJICA (UTTA)			ANGLEŠKI IGRALEC BAT ES							
				LILI NOVY																		
NATRIJ			STREL ČEZ VRATARJA				FR.IZDELOV. KLAVIRJEV (SEBASTIEN)						FLAVTIST (KLEMEN)							TONE SVETINA		
			DUAŠKI DOM										LADI N TERENEC							TOVARNA V CELJU		
							NADZEMNI DEL REPE															
MAKEDONSKI NARODNI PRAZNIK								ZVEZA AZIJ-SKIH DRŽAV						MEJNA VREDNOST							KLAVIRSKA ZVRST JAZZA	MUSLIMAN- SKO MOŠKO IME
																						
								DEL MOŠKE GARDEROBE						NEMŠKI ADMIRAL (WILHELM)								
REKA V VZHODNI ANGLIJI				ORIENT AL. RIŽEVO ŽGANJE					OKENSKO KRILO							ANTWERPEN (FRANC.)						
																						
									PUBLICIST KERŠOVANI							PADAJOČA VODA						
				IZKUPIČEK																		
MESTO V PIEMONTU. SEVERNA ITALUA					ZG. DEL SOBE						AM.IGRALKA (LINDA						GL.MESTO KANTONA AARGAU (CH)					
					ISLAMSKA SVETA KNJIGA																	
											FIZIK (NIKOLA)											
																	IVAN SIVEC					
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO	AMERIŠKI JAZZ GLASBENIK (THELONIOUS)	NEM.HITRO. DRSALKA (KARIN)					VULKAN V GVATEMALI								LITIJ			ŠPORTNI REKVIZIT				
															DEPARTMA V JUŽNI FRANCIJI							
							MESTO V SIBIRIJI											URUG. NOG. (RUBEN)				
		INJE																				
HRVAŠKI KOŠARKAR-SK1 TRENER													AMERIŠKI TENISAČ (ANDRE)							TOMAŽ DOMICELJ		
																				ZAHTEVA PO PONOVITVI		
													DEL, DELEŽ									
PASTIR OVNOV		/				RDEČA POLJSKA CVETLICA				OBLASTEN ČLOVEK							SMUČAR OŠLAK					IVAN REGENT
										FILMSKI VESOLJČEK							ETBIN KRISTAN					
BIVŠE IME JEZERA MALAVI						FRANCOSKI SLIKAR (NICOLAS DE)						VZDEVEK MICHAELA JORDANA				PREBIVALCI ARKTIČNIH PREDELOV						
SPOJINA IZ SEKUNDAR- NEGA ALKOHOLA						VSTOPNICA, ZEMLJEVID						SINTETIČNO MAMILO				NEMŠKI DRAMATIK (GEORG)						
SALON POHIŠTVA ŽIŽKI
15.000,00
10.000,00
5.000,00 pri nakupu posteljnih vložkov RELAXSAN
Križanke pošljite na naslov: VESTNIK, UL Arhitekta Novaka 13, M. Sobota, do 28. decembra 2001, s pripisom »božično-novoletna križanka SALON POHIŠTVA ŽIŽKI. Izžrebanci prejmejo potrdilo o nagradi po pošti.
VESTNIK 20. december 2001
MUUAHIUM
Parlament po cesti gre, Janševi z govorom hite; te pa Milan Kučan pita, zakaj Janša je pohita. Te pa poslušalec reče, ka je vida Buta, kak po cesti teče. Med občinstvom je tudi Smrkolj, misli na medvede in pokol.
Poleg jega je Bajuk, hiter je kak smuk; glih je priša iz Argentine, da bi v Sloveniji pobra vse cekine.
Leon Mertuk, 6. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru
1.
Dobro oče mi je govoril, da daleč tam v Ameriki
po ulici se droga pase
in mlada življenja jemlje zase.
2.	Res da čudna je beseda droga, če jo poskusiš, huda je nadloga. Vsak dan vedno bolj te vleče, da nikdar več se ji ne odrečeš.
3.	Odvisnih dosti je od droge, ubila je že mlade mnoge. Rajši daleč stran odidi če v družbi ti jo kdo ponudi.
4.	Gledal sem že mlado družbo, ki nekako čudno se je vedla. Ko izvedel sem zakaj so taki, sem si mislil, da zaradi droge so siromaki.
5.	Amerika res je daleč, a droga k nam je hitro v® pripotovala.
Nikdar je, prosim, ne poskusi, pa še drugim to zabrusi!
Kristjan Haktln 8.b/9 OŠ F. Prešerna Crenšovci Mentorica: Majda Frančič
‘Hali jiu
ČM,
joze.graj@p-inf.si
]0S6'iL91@b-|ura!
Dve kratki besedi »prosti« in »čas« imata nadvse širok pomen, saj si vsak človek predstavlja o tem nekaj drugega.
Zdi se mi, da sem imela v svojem zgodnjem otroštvu ogromno prostega časa in da ga imam sedaj vse manj in manj. Takrat je bil moj prosti čas igra, poslušanje pravljic, gledanje televizije, risanje risbic, pisanje prvih črk, skupni sprehodi s starši in še marsikaj bi lahko naštela. Kaj pa danes?
Lahko bi rekla, da praktično nimam prostega časa ali da ga imam Wo malo, vsaj takrat, ko niso počitnice. Vsakodnevni urnik je sestavljen poleg dopoldanskega pouka še iz vrste zunajšolskih dejavnosti in učenja. Lahki bi rekli, da je vse to težko, skoraj garanje, vendar temu le ni tako. Zame je vsaka stvar, ki jo počnem, izkoriščanje prostega časa, saj ob vsakem delu uživam, si nabiram nove moči, se srečujem z novimi izzivi...
Nuša Caf, 8. a, OŠ I M. Sobota
Rojen sem v Sloveniji, po narodnosti sem Slovenec, moj prvi jezik je slovenščina in moje srce je v Sloveniji. Skratka, postal sem pravi mali Slovenec.
Živim v Beltincih, lahko bi rekli v prestolnici Markov, v Panonski nižini, v Panonskem svetu. Panonski svet se močno razlikuje od drugih pokrajinskih enot. Od alpskega sveta se razlikuje po nadmorski višini in količini padavin, od primorskega sveta se razlikuje po letni povprečni temperaturi, od dinarsko-kraškega sveta se predvsem po zgradbi tal. S tem sem povedal, da ima Slovenija v tako majhni površini, kajti spada med manjše evropske države, vse, kar sploh država lahko ima. Imamo smučišča, morje .... imamo nižavje in kraške pojave. Anketa je pokazala, da smo proti Hrvatom manj ponosni na svojo državo. Tudi jaz bi dal temu prav, toda za sebe vem, da sem dovolj ponosen na svojo domovino, kjer sem se rodil in kjer odraščam. Posebej sem ponosen na slovenske športne dosežke, ki so jih dosegli naši športniki, odkar je leta 1991 postala Slovenija neodvisna država. Imamo nogometno reprezentanco, ki se je uvrsti-, la na evropsko prvenstvo in se lahko po zmagi nad Romunijo uvrsti tudi na svetovno prvenstvo, ki bo v Južni Koreji in Japonski. Tudi v veslanju smo dobra ekipa, namreč Iztok Čop in Luka Špik sta postala olimpijska prvaka, olimpijski prvak pa je bil tudi Leon Štukelj, veliki telovadec pod obroči in na konju. Slovenci so na splošno tudi zelo prijazni in gostoljubni, posebej še to velja za nas, Prekmurce. Kamor koli pridem na obisk, me vedno sprejmejo odprtih rok, kar mi je zelo všeč. Slovenija je nekoliko slabša oz. bolj zaostali v gospodarskem in političnem svetu, čeprav obstajajo še slabše države. Bil sem že v bolj gospodarsko razviti državi, kot so Združene’ |države Amerike, vendar tam ni nič takega, za kar bi se bilo dobro odseliti tja in tam ponovno zaživeti. Namreč v Ameriki obstajajo še bolj revni ljudje, kot so pri nas, drugi razlog pa je velika raz-maknjenost različnih naravnih enot. Če bi živeli v Floridi, bi kar nekaj časa porabili za pot v S alt Lke City, kjer so edina velika smučišča. Še posebej me na Slovenijo privlačijo stari ljudski običaji in pa dobri prijatelji, ki jih po tolikih letih ne bi zamenjal.
Slovenija je moja država in naj še ostane tako dolgo, dokler mi bo tu lepo, kot je bilo do sedaj.
Dani Kolarič, 8. a, OŠ Beltinci
Kot vsi otroci sem .tudi jaz ljubitelj živaiLČeprav imam doma že dve muci, hišnega zajčka in skobčevko, sem si zelo želel imeti psa. Želja se mi je letos poleti uresničila.
Dobil sem majhnega »klifkača«. kateremu smo dali ime Taček. Ima malo daljšo črno dlako, le na bradi ima belo liso in na vratu »kravato«. Ker je zelo majhen, se moj očka šali in pravi, da je mešanec med krtom in mačko. Ima nekoliko daljše in povešene uhlje. Njegovo precej zavaljeno telo pa stoji na štirih kratkih tačkah. Tudi repek je kratek, vendar z njim zelo hitro maha. Z njim mi vedno pokaže, da se me zelo razveseli. V njegovem gobčku pa so že kar ostri zobki, s katerimi me ugrizne, kamorkoli doseže, najraje pa v prste na rokah.
Nekaj ukazov že razume. Če me uboga, mu dam brikete. Ko gremo na sprehod, ga vzamem s seboj.
No, poglejte, če tale moj Taček ni nekaj posebnega!
Včasih rad teče, še večkrat pa ga moram nositi, saj se s svojini majhnimi tačkami hitro utrudi. Če ga privežem na vrvico, se zlekne v travo in se je hoče čimprej rešiti. Najraje se tepe z mucami. Nekaj časa mu dovolijo, da jih grize in vlači, ko pa jim je dovolj, se mu skrijejo ali skočijo kam višje. S tem ga zelo ujezijo, zato na njih jezno laja. Ko se nima s čim igrati, pograbi naše čevlje in jih raznosi po dvorišču, Zelo rad tudi kopa po dvorišču, tako da je naredil že kar nekaj rovov. Najraje uide v dnevno sobo, in ker sam še ne more skočiti na kavč, se leno zlekne pod mizo. Kot vsak pes ima tudi naš Taček rad kakšno klobaso ali meso, ki mi ostane pri kosilu, seveda pa nima nič proti pravi pasji konzervi.
Zelo sem hvaležen svojim staršem, da so mi dovolili imeti psa. Upam, da ga bom lahko v igri naučil, da bo tudi Taček moj zvesti prijatelj in dober hišni čuvaj, pa čeprav ne bo preveč velik.
Dominik Fras, 5. razred OŠ Prežihovega Voranca Bistrica
KOMUNALA d.o.o.
Murska Sobota
9000 Murska Sobota, Kopališka ul. 2 tel.: 02/ 521 37 12, faks: 02/ 521 37 40 e-mail: mskom.uprava@siol.net
Leto se izteka, bilo je uspešno, lahko bi bilo še boljše.
Vendar se zanašamo na dejstvo, da bi bilo lahko še slabše.
Hvaležni smo vam za vaše sodelovanje, saj brez vaše pomoči ne bi izpeljali marsikatere akcije.
Tudi v prihodnje računamo na vašo pomoč in sodelovanje
Želimo vam prijetno drsanje, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2002!
DRSATE?
Če ne, imate sedaj priložnost, da se naučite! Privoščite si zimsko rekreacijo na drsališču v Murski Soboti vsak dan: od 10.00 do 21.30
Vstopnina: otroci, učenci, študentje......................300,00	sit
odrasli.................................  500,00	sit
izposoja drsalk...........................200,00	sit
30
NA SCENI
20. december 2001 VESTNIK
To smo mi: 4. b
Bi smo tu
ivljenje ima veliko nasproti stoječih si pojmov, stvari. Je sever in je jug. Obstaja noč in obstaja dan. Vse ima svoj začetek in vse ima svoj konec... in je nekaj, kar je vmes. Zdi se, kot da smo šele včeraj prvič prestopili prag eko-
nomske šole in da ga bomo že jutri zadnjič. V teh štirih letih smo se med drugim naučili premnogo pametnih stvari, osvojili veliko znanja, nekaj od tega celo med poukom. Z velikim veseljem smo prihajali v šolo, s še večjim veseljem iz nje. Profesorjem smo precej olajšali delo, ko smo prišli v obdobje pubertete (za vse, ki ne vedo, naj povem, da je to obdobje, ko človeški možgani dosežejo vrhunec, da je to obdobje našega življenja, ko smo najpametnejši).
Renata Balajc, Roman Belovič, Maja Bežan, Sandra Fartek, Matejka Gomboši, Danijel Gruškovnjak, Simon Hari, Ana Horvat, Danijela Horvat, Laura Horvat, Polonca Horvat, Primož Kranjc, Branko Lukač, Jernej Marič, Uroš Pondelek, Alenka Poredoš, Aleš Ribnikar, Gregor Sankovič, Andreja
Smodiš, Sanja Šavel, Riana Tratar, Mojca Vukovič, Nina Vlaj, Zoran Wolf in Matej Zrim.
Bili smo tudi zelo produktivni in odgovorni, saj smo poskrbeli, da nobena od okoliških gostiln ni propadla. V šoli smo se iz dneva v dan bolj trudili, še posebej pri osvajanju nasprotnega spola. Bolj kot mi šolo bo šola pogrešala nas, a konec je neizbežen. Vsake sanje se enkrat končajo, če ne prej, potem, ko se prebudimo. Do takrat pa bomo še naprej uživali v dejstvu, da je naš oddelek vsaj na ekonomski šoli »zakon«. Splošno znano je, da smo kot »bodoča in
teligenca glavni na šoli«, zato se bo počasi treba sprijazniti z dejstvom, da bomo nekoč vsi slavni s premnogimi nazivi pred našim imenom (dr., mag....). Če nam to ne bo uspelo, nam še zmeraj preostanejo politične vode.
V šoli pa ni bilo vedno tako lepo. Bili so tudi težki trenutki, muke, trpljenje iz ure v uro. Ko že misliš, da je vsega konec, si moral naslednji dan spet... v šolo.
TRGOVSKO HIŠO DOM MULLER NAJDETE V CENTRU MURSKE SOBOTE
Pri nas La h ko NAjdETE:
CD plošČE iqRAČE pRipOMOČkE ZA kuhiNjo izdElkE ZA NEQO TElESA PArFuME iN koZMETiČNE izdElkE izdElkE ZA dojENČkE, ZA ((OSpodiNjsTVO, ZA VASE hiŠNE IjubljENČkE,...
TRqovskA hiŠA Dom MuLLer MursIca SoBota, SlovENskA ulicA 51,MS, 02/5214-800
Otroci in starši, vabljeni danes ob 15.00 pred trgovino Muller, ogledali si boste lutkovno predstavo.
A tako črni so bili res le trenutki. Srednja šola nam je dala mnogo dragocenosti. Spoznali smo ljudi, ki bodo naši prijatelji vse življenje. Osvojili smo znanje, ki nam bo pomagalo preskočiti ovire, ki nam jih nastavlja življenje. Marsikdo med nami se je zaljubil prvič, nepozabno, marsikdo zadnjič, za vselej. Še nekaj mesecev in prišel bo dan, ko bomo zadnjič prestopili šolski prag, in morda se bomo prav takrat zavedli, koliko nam ta šola pomeni. No ja, nič
ni večno, a vendar ne moremo govoriti o nekem koncu. Rečemo lahko le. da smo prestopili še eno stopnico v življenju, morda celo najpomembnejšo. Stopnico, ki nam daje izbiro, možnost, da izberemo življenje, ki ga želimo.
Med vsem znanjem, ki smo ga osvojili, pa smo se naučili še nečesa. Naučili smo se, da je prihodnost današnji dan. Le s pridnim delom lahko poskrbimo, da bo
naša prihodnost brezskrbna, lepa. Vsak dan slišimo, da se mora-
Iskrica
Vaše pesmi
mo učiti sproti, da se učimo za življenje, zase, in to še kako drži. Le pot do tega spoznanja je včasih predolga. Naša prihodnost je v naših rokah, usoda je le izgovor.
Primož Kranjc ■
sakemu se včasih zdi, da mu gredo vse stvari narobe, vse, česar se dotakne, se poruši, s komerkoli govori, se sporeče, še prodajalke v trgovine so tisti dan tečne in ti ne postrežejo ... Kaj za vraga je tem ljudem, se potem radi vprašamo, pa niti ne pomislimo, da smo v veliki meri krivi prav sami. Že s svojo držo, izrazom na obrazu ali pa intonacijo besed ljudem okoli sebe pokažemo, da smo slabe volje ali celo jezni. Zato pa se nam včasih, ko smo dobre volje in gledamo z lepše plati, vse, česar se dotaknemo, obrne v zlato. Naš nasvet: Naj nikoli nihče ne pride k tebi, ne da bi odšel srečnejši in boljši. Bodi živ izraz prijaznosti: Prijaznost na obrazu, prijaznost v očeh, prijaznost v nasmehu. Mati Tereza ■
►A Zavedaj se, da vse, kar daješ, z se ti tudi vrne, tako slabo kot do-2 bro. Zato dajaj tisto, kar si želiš, S da bi dobil.
IZJEMNO UGODNE CENE:
Spodnji deli trenirk za odrasle samo 1.990sit
Trenirke za otroke že od 2.350 sit
Ženske elegantne hlače (debelejše) 3.500 sit
VELIKA IZBIRA OBLAČIL ZA VSO DRUŽINO.
VSI IZDELKI SO DELO SLOVENSKIH IZDELOVALCEV!
HLAČE IN SRAJCE SEXES
HLAČE NA TRAPEZ MASTER, CENE ZELO UGODNE
EMA MERTUK, s. P-
TRGOVINA S TEKSTILOM IN OBLAČILI SKAKOVCI 40,9261 CANKOVA * « . ■	r- m a*	.
VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO
VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO LETO 2002!
BIG BAHG
alnik
PHILIPS
PHILIPS
oblikovane
dvojna laserska enota podpira OTS, Oo!hy Digital možna predelava na region free
ščetine, ki še učinkoviteje Čistijo
medzobni prostor)
prikaz napolnjenosti akumulatorja priloženi dve ščetki, dvo minutni timer
samo
9.990
3 x CD, 2 x 80 W RMS
RDS, 32 spominskih mest kompletno daljinsko Upravljanje
sistem za za« aktivna konica p
MOULINEX
Opekač kruha
samo 44.990
sama
48.990
59.990
6 glav. tii-H stereo SHOW VIE\X/. VPS 2 swrt vtičnici
ekran Black Line FX 70 cm 100 Hz navidezni Dolby Surround top teletekst
možnosti nadgradnje
(slika v sliki, VGA. )
70 cm
100 Hz
opekač s podbfiBo režo, centriranje krušnih rezin
funkcija za ohranjevanje toplote, eno ali dvostransko ■ ‘uečenje nastavek za segrevanje žemelj, 1000 \x/, na voljo v barvi Janeža
f S J mo r 5.990
samo
124.990
AIWA
Glasb«
Odtrgane cene imajo izdelki, ki smo jih pocenili za tisoče in tisoče tolarjev. Več kot tridesetim izdelkom smo od njihovih splošno veljavnih cen odtrgali od 1.000 sit do 100.000 sit zato, da vam poenostavimo nakup daril za najdražje.
GRUNDIG
Televi*«^ fKiiBSSS'
PHILIPS
DVD pr®
Zobna icetk
32x po Sloveniji
dtrgcine ceRe
Prebrskajte prenovljeno www.bigbang.si
Big Bang v Murski Soboti prenovljen in razširjen! Big Bang-mega v Mariboru odprt tudi ob nedeljah.
Odtrganina je enaka razliki do splošno veljavne cene na tržišču. Ponudba velja do razprodaje zalog. Tiskarske napake niso Izključene.


Midva
Park je preoblečen v 'belo, kiti se z belimi snežinkami, ki igrivo plešejo kot najsrečnejša bitja na svetu. Tudi midva sva srečna.
Vidiš tista dva lista?
Bila sta zadnja na drevesih, vsak na svojem, različna.
Hrast in lipa. Jesen ju ni vzela, združil ju je zimski veter.
Zdaj sta skupaj, čeprav sta morala čakati. Tudi midva sva različna, kot hrast in lipa, vendar sva srečna.
Kot ta dva lista veter, je naju združila usoda.
Sedaj sva midva najsrečnejši bitji na svetu.
Hvala ti, usoda.
Monika
Stran ureja A. Nana Rituper Rodež

Prizadel si me!
Ni lepo, da me zmerjaš!
Ni lepo, da me zlorabljaš! Želim biti srečna in vesela, pa ne misli si, da je to voščilo za novo leto.
Zaman kracam, saj je prepozno!
Zaman ti govorim, saj je že vse mimo!
Ni ti zadoščal ne prijazen pogled ne sladki poljub, želel si si več.
Želel si si: »Stop!« Prizadel si me!
Ne, ne boš me več videl!
Ne, ne boš se me več dotaknil! ... vse je proč ...
... proč!
Zvezdica
Tovarna kovinske opreme
M. Sobota, Tišinska 29b
Razpisuje prosta dela in naloge:
1. REFERENT UVOZ -IZVOZ, 1 delovno mesto
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
Višješolska izobrazba ekonomske smeri, delovne izkušnje pri uvozu in izvozu blaga, znanje nemškega jezika pisno in govorno ter obvladovanje dela z računalnikom.
Prošnje je treba poslati do 31. 12. 2001 na naslov:
TKO M. Sobota, d. o. o.
Tišinska 29b 9000 Murska Sobota


VESTNIK 20. december 2001
OGLASI
31
Komunala
Podjetje za odstranjevanje odpadkov Murska Sobota d.o.o.
Kopališka ul. 2, 9000 Murska Sobota, Slovenija
Telefon: (02) 521 37 20
Telefax: (02) 521 37 40
LETO USTANOVITVE:
1991
DEJAVNOST:
-	gospodarno ravnanje z odpadki
-	zmanjšanje količine odpadkov
-	ločeno zbiranje odpadkov
-	ponovna uporaba oziroma reciklaža odpadkov
Saubermacher&Komunala je prejela v zadnjem mesecu tega leta visoka priznanja. Priznanja, kot jih mnogi ne bodo nikoli niti videli. Kot prvo pomursko podjetje je prejelo priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. To slednje direktorju mag. Branku Škafarju tudi največ pomeni.
Tako so dodali certifikatoma ISO 9001 in ISO 14001 še dva: certifikat sistema družbene odgovornosti po standardu SA 8000 ter certifikat sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001.
Preživite blagoslovljene božične praznike v krogu najdražjih, v letu, ki prihaja, pa Vam želimo veliko
uspehov, zdravja in zadovoljstva!
ZA ŽIVLJENJA VREDNO OKOLJE
B
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
POPIS 2002 {LOVNIM
? * STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

VABI
k sodelovanju 1050 območnih inštruktorjev
in 8900 popisovalcev za izvedbo
POPISA PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ V REPUBLIKI SLOVENIJI LETA 2002
Popisovanje bo potekalo po vsej Sloveniji od 1. aprila do 15. aprila 2002. Delo je terensko in celodnevno.
Popisovalec bo po navodilih Statističnega urada Republike Slovenije v tem času popisal med 240 in 300 oseb ter ustrezno število gospodinjstev, stanovanj in stavb.
Območni inštruktor bo odgovoren za izobraževanje popisovalcev, spremljanje in preverjanje pravilnosti opravljanja njihovega dela ter poročanje o delu popisovalcev.
Od kandidatov pričakujemo:
končano najmanj štiriletno srednjo šolo,
- aktivno znanje slovenskega jezika (na območju, kjer živijo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, bomo potrebovali določeno število popisovalcev in območnih inštruktorjev tudi z znanjem italijanskega oziroma madžarskega jezika),
- zaželeno je, da imajo popisovalci, ki bodo popisovali zunaj strnjenih našelij, v času popisa prevozno sredstvo,
- da so državljani Republike Slovenije, - da so polnoletni.
Z izbranimi popisovalci ih območnimi inštruktorji bomo sklenili ustrezne pogodbe o delu, praviloma za delo v naseljih, kjer prebivajo.
V marcu 2002 vam bomo izročili vsa potrebna gradiva in vas na dvodnevnem pouku natančno seznanili z vsebino dela.
Za podrobnejše informacije lahko pokličite telefonsko številko 080 28 10 vsak delovni dan od 9.00 do 15.00.
Če ste komunikativni, natančni in vas veseli terensko delo, pošljite pisne prijave s pripisom »ZA OPK - POPIS 2002« do 11. januarja 2002 na naslov upravne enote, v kateri stanujete oziroma bi v njej želeli opravljati navedena dela. Za območje upravne enote Ljubljana pošljite pisne prijave na njene izpostave.
Prijavi obvezno priložite fotokopijo potrdila o najvišji končani šoli ter navedite, ali se javljate za območnega inštruktorja ali za delo popisovalca.
O izbiri boste pisno obveščeni.
Izbrani kandidati boste pisno pozvani, da območni popisni komisiji posredujete davčno številko, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, številko telefona, na kateri ste dosegljivi, in fotokopijo bančnega izpisa, s katerega sta razvidna ime banke in celotna številka tekočega računa.
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE
POPIS 2002 SUMMM

FELHIVAS
1050 korzeti inštruktor es 8900 kerdezobiztos kozremiikodesere
A NEPESSEG, A HAZTARTASOK ES A LAKASOK OSSZEIRASABAN A SZLOVEN KOZTARSASAGBAN A 2002. EVBEN
Az osszeiras egesz Szloveniaban 2002. aprilis 1-tol aprilis 15-ig tart. A munka terepen vegzendo es egesz napos.
A kerdezobiztos a Szloven Koztarsasag Statisztikai Hivatalanak utmutatoja alapjan a fenti idoszakban 240- 300 szemelyt irossze, ezen kiviji pedig megfelelo szamii haztartast, lakast es epuletet.
A korzeti inštruktor a kerdezobiztosok oktatasaert, munkavegzesiik sza-balyossaganak felugyeleteert valamint ellenorzeseert illetve a kerdezobiztosok munkajarol szolo jelentesekert felelos.
Amit elvarunk a jelentkezoktol:
- legalabb negyeves kozepiskolai vegzettseg,
- a szloven nyelv aktiv tudasa (azon a teruleten, ahol az olasz illetve magyar nemzetisegi kozossegek tagjai elnek sziiksegunk lesz bizonyos szamu kerdezobiztosra es korzeti instruktorra, olasz illetve magyar nyelvtudas-sal),
- elonyt jelent, ha a kerdezobiztosok, akik surun lakott telepuleseken kiviji vegezik az osszeirast, az osszeiras idoszakaban rendelkeznek jarmuvel.
A jelolteknek a felsorolt kovetelmenyeken kiviji, meg kell felelniuk Az Allami Szervek Alkalmazottairol szolo T6rveny (Zakon o delavcih v državnih organih) 4. cikkeben felsorolt felteteleknek is.
A kivalasztott kerdezobiztosokkal es a korzeti instruktorokkal megfelelo munkaszerzodest (pogodba o delu) kotunk az elvegzendo munkarol, altala-ban azokra a telepulesekre, amelynek lakosai.
2002 marciusaban az osszes szukseges anyagot atadjuk Onnek es egy ketnapos kepzesen pontos tajekoztatast nyujtunk a vegzendo munkarol. Reszletesebb tajekoztatasert hivja a 080 28 10 telefonszamot minden munkanapon 9.00 oratol 15.00 oraig.
Ha jo a kommunikacios keszsege, pontos, valamint oromet nyujt onnek a terepmunka, kuldje el jelentkezeset irasban »ZA OPK-POPIS 2002« felirat-tal 2002. januar 11 -ig, annak a kozigazgatasi egysegnek a cimere, amelyhez lakohelye szerint tartozik, illetve amelyben a leirt munkat vegezni szeretne. A ljubljanai kozigazgatasi egyseg teruleten irasbeli jelentkezeset a kihelyezett hivatalokhoz kuldje.
A jelentkezesnek tartalmaznia kell a jelentkezo legmagasabb iskolai vegzet-tseget tanusito bizonyitvanyanak masolatat, ezen kiviil kerjuk, tuntesse fel, hogy korzeti instruktorkent vagy kerdezobiztoskent kivanja-e munkajat vegezni.
Az eredmenyrol irasban ertesitjuk Ont.
A kivalasztott jelentkezdket irasban kerjuk fel, hogy a korzeti osszeiro bizot-tsagnak tovabbitsak adoszamukat, szemelyi szamukat (EMŠO), allando lakhelyuk cimet, azt a telefonszamot, amelyen elerhetoek, illetve egy banki kivonat masolatat, amelyen bankjuk neve es folyoszamlajuk teljes szama szerepel.
motorna vozila
KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963,031 258642,041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. ml0501
FORD MONDEO, 1,6 KARAVAN, letnik 1998, prodam. Tel.: 041 716 576. ml0701
RENAULT 5 FIVE, 1,4, letnik 1994, registriran do 6/2002, prodam. Tel.: 031 301 817. ml0731
FORD ESCORT, 16 V, GHIA, letnik 1994, ugodno prodam. Tel.: 031 640 163. ml0733
MAZDA MX 3 1.6 i, letnik 1996, 55.000 km, reg. do 04/2002, ugodno prodam. Tel:. 041 761 275. ml0766
živali
DVA PRAŠIČA, težka okrog 150 kg, prodam. Tel.: 539 18 00 ali 041 803 855. ml0717 '
PUJSKE, 25 do 40 kg, in prašička, težka okrog 130 kg, prodam. Tel:. 041934 608. ml0718
TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodajo. Strukovci 51, tel.: 549 13 37. m 10742
posesti
UGODNO PRODAM BIVALNI VIKEND z vinogradom in vso opremo za vzdrževanje in bivanje - Kog pri Ormožu. Tel.: 719 60 82, po 18. uri. ml0551
GRADBENO PARCELO na Suhem Vrhu prodam. Tel.: 548 13 67. m10700
V TEŠANOVCIH prodam parcelo, 18 arov, ob glavni cesti, nadomestna gradnja, komunalno urejena, plačani vsi prispevki. Tel.: 523 13 01. ml0710
10-ARSKO PARCELO (s soglasjem za graditev vinske hiše - vikenda) prodam. Tel.: 587 11 51. ml 0722
STANOVANJE - garsonjero, brez pohištvene opreme (prazno), takoj vseljivo, prodam. Tel.: 02 527 11 81,041 746O27.mlO736
HIŠO pri Svetem Juriju na Goričkem, takoj vseljivo, 380 m2, prodamo. Tel.: 041 841 409. ml0727
LOKAL v Rakičanu, pri bolnici dam v najem. Tel.: 041 705 006. ml0737
HIŠO z gospodarskim poslopjem na 45-arski parceli v Puconcih prodam. Tel:. 527 16 13. ml0740
FRIZERSKI SALON V BLIŽINI MORAVSKIH TOPLIC dajo v najem. Tel.: 548 17 90. ml0743
SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, v M. Soboti dam v najem. Tel.: 532 10 92, 041 464 689-ml0744
ENOSOBNO STANOVANJE v Zrečah ali Slovenskih Konjicah kupim. Teh: 031 329 728.ml0749
OPREMLJENO GARSONJERO v centru M. Sobote dam v najem. Tel.: 531 15 30. ml0750
HIŠO, takoj vseljivo, 15 km iz M. Sobote prodamo ali zamenjamo za stanovanje v M. Soboti. Tel.: 031 323 598. m 10757
GARSONJERO V LENDAVI dam v najem z možnostjo odkupa. Tel.: 031 332 303.ml0761
ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodamo. Tel.: 041 478 89LmlO762
HIŠO v Mali Polani z gospodarskim poslopjem ugodno prodam, tel: 576 1401.ml0767
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR ZETOR 7245 s čelno hidravliko, odlično ohranjen, in vrtavko Eberhardt, 2,5 m širine, prodam. Tel.: 041 269 174.ml0723
MALE OGLASE IN ZAHVALE bomo zaradi praznikov X sprejemali > do petka, 21.^ decembra,, do 10. ure..__
32
OGLASI
20. december 2001 VESTNIK
Nadaljevanje malih oglasov z 31- strani.
BALIRKO ZA SLAMO, Fahr, malo rabljeno, prodam. Tel.: 556 11 92. m10707
PUHALNIK s trifaznim motorjem in seno v balah prodam. Tel:: 570 17 27. ml0720
PLUG OLT 12/2, podrahljalnik KEP 120, frezo TR 130, travniško brano, prodam. Tel.: 041 814 387. ml0763
FRANCOSKO POSTEJO z ležiščem, staro 2 leti, prodajo. Brezovci 17, p. Puconci, tel.: 031 773 565. m!0747
srečanja
storitve
kmetijski pridelki
GOSTILNA PRI VERI Moravske Toplice -silvestrovanje Rezervacije -tel.; 548 19 95.
MLADO VINO z dostavo, cena 220 SIT, prodam. Tel.: 041 909 839 ali 579 11 89. ml 0338
MLADO VINO, belo, mešano, laški rizling, šipon, s primerno analizo, prodajo po 200 SIT. Tel.: 576 19 09 ali mobitel 041 576 831. ml0748
BUČNO OLJE prodam. Tel.: 545 13 39. ml0758
Glasba in silvestrski meni m 10760
Ljubljančan, 57 let, upokojen, ločen, nekadilec, nealkoholik, nežen, zelo družaben, pošten, zanesljiv, ljubeč, želi spoznati Prekmurko, nekadilko, za trajno zvezo! Avanturistke izključene! Kličite 031 631 046, zvečer, ni agencija!
ml0765
Urejen intelektualec, 53 let, zaposlen, ljubitelj vsega lepega (dobre hrane, kave, glasbe...), nealkoholik, nekadilec, išče žensko staro od 30 do 52 let. Pisne ponudbe (zaželena fotografija) pošljite na uredništvo Vestnika pod šifro: NE ČAKAJ NA MAJ. ml0765-l
Nevezane obeh spolov vabimo v ZDRAVILNI DOTIK - čudoviti fantje z različno izobrazbo, preskrbljeni, stari od 25 let dalje, bi se radi družili s samskimi dekleti, lahko so brezposelne (nezaposlene), in jim ponujajo tudi topel dom. Pri nas poskrbimo tudi za tiste, ki imajo že dolgo razne zdravstvene težave. ZDRAVILNI DOTIK, Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28. ml0699
BIO KMETIJA RENGEO OBVEŠČA, da vsak četrtek prodajajo svoje izdelke na parkirnem prostoru za galerijo v M. Soboti med 10. in 16. uro. ml0755
ZAHVALA
V 83. letu je za vedno zaspal dragi mož, oče in dedek
Franc Brunec
iz Vegove 13 v Murski Soboti
razno
Preklicujem veljavnost HK št. 15853-5 od HKS PANONKA na ime Herman Škaper, Vaneča 80, p. Puconci. ml0726
MIZARSKI SKOBELJNIK, nov, in oljni gorilnik, rabljen, prodam. Tel.: 557 10 46. ml0729
JOGI, 140 x 200, dobro ohranjen, prodam. Tel:. 545 12 93 ali 031 719 205. ml0745
delo
NATAKARJA, NATAKARICO, lahko pripravnik, zaposlimo v Mini restavraciji Rajh. Tanja Pintarič, s. p., Cvetkova 21, M. Sobota, tel.: 523 12 38. ml0274
VSE INFORMACIJE O DOBREM IN POŠTENEM ZASLUŽKU VAM PONUJA INFOKOMERC, tudi z delom na vašem domu. Tel.: 041 747 121., Infokomerc, Danica Malešev, s. p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje.
ml0508
TAKOJ ZAPOSLIMO DEKLE za strežbo pijač. Dnevni Bar Kalman, Andrej Kozic, s. p., Gorica 9, tel.: 545 13 73. ml0708
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek
Štefan Štefko
z Ivanec 38
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter vsem, ki so darovali cvetje, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene. Posebna hvala botrini Rous za pomoč in dr. Škaliču za obiske na domu.
Iskrena hvala dr. Stanislavu Zveru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoči vsi njegovi
in 25. decembra bo preteklo sedem let, odkar ni več med nami dragega očeta, starega očeta in tasta
l
V tihem grobu mirno spita, a v naših srcih še živita.
V SPOMIN
8. decembra so minila tri leta od takrat, ko nas je zapustila draga mama, stara mama in tašča
Ida Sečko
Geze Sečka
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Vsi njuni
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom.
V domu našem je praznina, a v srcih naših bolečina.
»Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le dalečje...«
V SPOMIN
25. decembra bo minilo žalostno leto od takrat, ko smo se za vedno poslovili od našega dragega
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali za sv. maše.
Hvala g. župniku Benkoviču za ganljive besede slovesa in g. župniku Horvatu za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsi njegovi
Pošle so ti moči, zatisnila trudne si oči. Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila draga žena, mama in babica
Ana Balažič
iz Dolnje Bistrice 124
Lepa hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu Elektra G. Radgona in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, za sv. mašejn v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se družini Padar iz D. Bistrice, govorniku in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: mož Ivan in hčerka Lizika z družino
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Veš ti in vemo mi, ko smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
V 65. letu je po hudi in težki bolezni za večno zaspal naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Ljubemu možu, dragemu očetu in staremu atiju z ljubeznijo
V SPOMIN
na 17. december 1996, ko mineva pet žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil
Franc Šeruga
iz Cankarjeve ul. 5 v Murski Soboti
Božja beseda nas tolaži, saj pravi apostol, da če razpade naša šotorna hiša na zemlji, vemo, da imamo božjo zgradbo, hišo, ki ni narejena z rokami in je večna v nebesih. Tam je zdaj tvoj večni dom, od koder se oziraš na svoje drage v dom, ki si nam ga zapustil. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, v svojem srcu ohranjate njegovo podobo, se ga spominjate pri maši in molite za pokoj njegove duše.
Žena Rozina, hčerka Mira, vnukinja Martina in vnuk Goran
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in sorodnica
Marija Režonja
iz Male Polane 56
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem, sosedom ter vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sin Ivan z družino, sestri Kristina in Verona, snaha Ana, vnuki Ignac, Nada in Marija z družinami, vnuka Milan in Ivan ter drugo sorodstvo
Borisa Pečka
iz Čepincev 22
Hvaležni smo vsem tistim, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in imate še vedno lepe spomine nanj.
Vsi njegovi
Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. ZA VSE ŠE ENKRAT HVALA TI!
ZAHVALA
V 64. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, brat, sorodnik in prijatelj
Jožef Markovič
iz Gomilice 137
V tihi žalosti se ob boleči izgubi zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane vence in sveče, za svete maše in druge namene. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, vaškim pevcem za lepo odpete pesmi, govorniku za izrečene besede, godbeniku za odigrano melodijo in pogrebništvu Ferenčak.
Hvala osebju internega oddelka bolnišnice M. Sobota za vso nego in skrb. Hvala tudi vsem sodelavcem Varisa Lendava, TŽO Mure, Planike Turnišče in Matejinim sošolcem.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi, z nami pa delili žalost in bolečino.
Žalujoči: sin Franc z družino, hčerki Marija in Jožica z družinama ter hčerka Matejka s Tomažem
Zoltan Pilo
iz Sela 37
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za cerkev, tovarni ženskih oblačil - 320. brigadi ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej hvala dr. Aladiču, lekarni Martjanci, internemu oddelku, g. škofu Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi najdražji!
APA - pogrešala te bom -tvoja Mateja!
DAMIR BANFI veščica
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEI(02) 53 48 060, FAX: (021 52 5 1 170, 9000 MURSKA SOBOTA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
MIK 20. december 2001
33
Ko sem živela, ljubila sem vas vse, zato v spominu lepem ohranite me vsi.
ZAHVALA
V 72. letu je po krajši, a hudi bolezni v Bogu sklenila svoje življenje
Marija Pozderec
iz Turnišča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše.
Posebna zahvala osebju intenzivne nege na kirurškem oddelku bolnice v Rakičanu, g. župniku Ratniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Zveru za poslovilne besede, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Pošle so ti moči, zatisnila trudna si oči. Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zavedno zapustila draga mama, sestra in babica
Ana Raduha
iz Lipe 37
Ljubil si življenje, ljubil si dom, že pet let ti rože krasijo tvoj večni dom.
V SPOMIN
23. decembra mineva pet žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, ata in dedi
Karel Melin
iz Ljutomera
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen.
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan se zazremo s solznimi očmi. Le kdo pozabil naše zlato bi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
N SPOMIN
23. december nam bo v srce zarezal leto dni bolečine, ko nas je zapustil naš najdražji
Iztok Matjašec
iz Renkovec
Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem preranem grobu in z mislijo počastite spomin nanj.
V žalosti njegovi najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 20. december pred enim letom, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in stric
Štefan Ivanič
iz Filovec 122
Tvoj korak je zastal, glas onemel, v naših srcih pa je nastala bolečina, in ne bo nikoli minila. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Njegovi najdražji
Še nosimo v srcu tvoje lepo lice, tvoj lep nasmeh nam v vetru plapola, dotika se nas kotperutka ptice. V rajskih višavah s soncem se igra, a vendar to je le privid resnice, ki se nad grobom lesketa.
V SPOMIN
23. decembra minevajo tri žalostna leta od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi
Jože Hozjan
iz Turnišča
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in ki obiščete njegov poslednji dom.
V žalosti - njegovi najdražji
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, botrini in sosedom. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja, posebej hvala KRG oddelku bolnišnice Maribor in bolnišnice M. Sobota ter Blisk Montaži M. Sobota.
Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in pogrebništvu Jurič.
Žalujoči: sin Matko s hčerko Sabino in sinom Alešem, sin Milan z družino in sestra Marija
Sanjaj, sanjaj, draga mama, utrujena bila si, mirno spi, misel naša in ljubezen naj te spremljata vse dni, noči
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in prastara mama
V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 96. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek
Ivan Gomboc
iz Dolnjih Slaveč 51
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela. Spočij si žuljave dlani, mama, za vse še enkrat - hvala ti!
N SPOMIN
20. decembra mineva leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, . sorodnica in soseda
Marija Lovenjak iz Gornjih Slaveč 39
Spominjamo se dneva žalosti, ko te je množica ljudi spremljala k tvojemu večnemu počitku, dom brez tebe pa je ostal prazen in pust.
Sedaj pa dan za dnem prihajamo k tvojemu grobu, ti prinašamo cvetje in prižigamo sveče ter se z lepo mislijo oziramo v tvoj lik, vklesan v črno marmorno ploščo.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči vsi njeni
Vilma Filo
iz Šalovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili k počitku.
Hvala duhovniku g. Viliju Kerčmarju za izrečene zadnje ganljive besede slovesa, pevcem za prekrasno odpete žalostinke, posebej pa hvala sosedi Katarini in pogrebništvu Banfi.
Vsi njeni najdražji
Šalovci, 13. 12.2001
Pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči. Ni več trpljenja, bolečin, ostali so sledo vi in spomin.
ZAHVALA
V 79. letu nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, brat in dedek
Ludvik Vukan
1923-2001
iz Segovec 37
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej hvala g. kaplanu iz M. Sobote za pogrebni obred, pevcem ter godbi za odpete in odigrane žalostinke, glasbeniku za odigrano Tišino in govornici za iskrene besede slovesa.
Iskrena hvala tudi osebju Ušesnega oddelka Bolnišnice M. Sobota za skrb in nego ter pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje ter darovali vence in sveče.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pogrebništvu Maje. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči otroci: Anica, Ivan, Alojzija, Jožica, Irena in Prane z družinami
Je čas, ki da, in čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine!
V SPOMIN
Mineva leto žalosti in bolečine, ko se z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjamo našega dragega moža in očeta *
Štefana Klemenčiča
iz Dokležovja
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žena Marta ter hčerki Nuša in Staša
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako je polna in prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ne mine dan, ne noč, med nami spomin nate vedno je navzoč.
V SPOMIN
25. decembra bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Ivan Zver
iz Vrtne ulice 7 v Turnišču
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi njegovi
34
OGLASI
20. december 2001 VESTNIK

Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
• garažna vrata dvoriščna vrata
• ograje
kovane ograje novo leto •
■F • PVC okna
• PVC vrata • zimski vrtovi
Srečno • police
* zapornice
2002! • žaluzije
3
tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
SOKRAT B& K, d. 0.0.
Slovenska ul. 43, 9000 Murska Sobota tel: 02 534 88 99, faks: 02 534 88 98 PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE ODKUP IN PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
ODKUP NEPREMIČNIN
KREDITI io LIZINGI
USTANAVLJANJE VSEH VRST DRUŽB
1 ■ ^aoče »Nekatere potenje mog »lahti in
$e nisi z nikomer v navezi a 1 n‘si nikomur nič dolžan *
Dr. Marjan Rekar, direktor

sk'”="»a “
Dr. Franc Rode, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit
VEDEŽEVALKA ZORA, NAJBOLJŠA, USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH SPOSOBNOSTIH, VAM LAHKO VELIKO POMAGA PBI BEŠE-VENJU VAŠIH PBOBLEMOV. ODSTRANJUJE VPLIV URNE MAGIJE IN PREKLETSTVA.
Naročila po telefonu:
□2/528 14 43 ali 031 828 675.
ZORICA HORVAT, s. p., Pušča 91, Murska Sobota.
Dr. Bojan Borstner, filozof
PARNAD
VORWERK
Suitable for allergy sufferers
Staubsaugerprulung der Arbeitsgemeinschaft Raumlufthygiene
»Naš pr®lem je, da nas je vseh skupaj za manjše*’velemesto, obnašamo pa se, kot da bi bili Združene države.«'
Dr. Drago B. Rotar, zgodovinski antropolog in sociolog
»P^odaciranje slabih izdelkov brez znanja in občutka je danes postalo že nekakšna nova izrazna smer. Poneumljanje neumnih je poslalo kon cepi.«
>lde Bibič, igralec
ni*ern ali sodnikom
vedo
se ne spo
d Cerar:
generalna državna tožilka
Globinske sisteme za čiščenje VORWERK odlikuje tristopenjski filtrirni sistem. Zato ima TUV potrdilo, ki aparat priporoča vsem, ki imajo težave z alergijami.
Pooblaščeni strokovni svetovalec g. Branko HORVAT, Murska Sobota tel: 02 53 11 289 GSM: 041 773 289 brezplačni telefon: 080 10 33 Decembra vsak petek v BTC-ju v Murski Soboti
prtoeX"T
»navadni .	do tega, da se
navadni< fcudje bojijo kulture.,
■K
»Na sreča imamo pri nas žeto Potrpežljive državljane.«
umetniški vodja teatra 55
Dr. Dušan Keber, minister za zdravstvo
%
Zidarstvo - Fasaderstvo in izolacija zidov - Strojni ometi
ože Horvat, s. p.
Filovci 110, 9222 Bogojina, tel./faks: (02) 547 10 14, GSM: 041 631 193
Franc GERGEK s.p.
Puconci 61, 9201 Puconci, telefi>n/Jax: 02/ 545 11 22
POPRAVILA TRAKTORJEV m PRODAJA REZERVNIH DELO] Tarpethh IME Vratih Štore, RCS ležaji in oljna tesnilu
Renato & Ca, - RAZVOZ KURILNEGA OLJA
Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE
MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV S ČEKI
NAROČILA GSM: 041 716 576
Podjetjih na Ra®,	. že,«^«kih
“1 w ° '™. kako bodo sanacijo «	—
spehali
»Danes imamo toliW m toliko strank, filozofija pa je popolnoma enaka. Če niši z nami, si proti nam Ampak zdaj ri šestkrat, sedemkrat, osemkrat proti.«
is
§ o .s

• V x Mii J -i ■■
Albert Vodovnik, predsednik SKEI
rižman,
mariborski mestni svetnik
Zapičite se v najboljšo!
lleta
JP2 0 0 1
Odločite se za izjavo tistega, ki je po vašem mnenju najbolje rekel bobu bob, in izberite Boba leta 2001! Glasujte v Večeru ali na
spletni strani
in se potegujte za lepe nagrade.
VEČER
božanovič vsem želimo
Trgovsko In proizvodno podjetje	E*
MURSKA SOBOTA d. o. o.
Klavniška ulica 9.9000 M. Sobota
Tel. (02) 530 30 80, 530 30 81 ^■5-
Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 522 36 00
Mesarstvo Kodila
PE Delikatesa
Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
ercator
Plese 1, Murska Sobota
■ PRIREDITVE V DECEMBRU 2001
od 17.-22. december 2001
Ut. Sedata, TRGOVINA ie» DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Srečno Tel.: (02) 530 40 44	.
GSM: 041 504 999	novo leto
E-mail: rhdoo@siol.net	2002!
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: KAVAŠ, Panonska 17, Odranci FILO, Moščanci 69 BAGAROŠ, Vanča vas 17 OMAR, Rankovci 37 KOVAČ, Veščica 54 KRANČIČ, Borejci 48
KO VEŠ, KAJ JEŠ!
BOŽIČKOVA PRAVLJIČNA DEŽELA
Čudoviti trenutki veselja! Dragi kupci!
Podarite svojim najdražjim čarobne in nepozabne božične spomine. Zato smo letos pripravili Božičkovo pravljično deželo.
Vsak dan od 10.00 do 12.00 ure;
palčice zbirajo naročila za obdaritev otrok.
Ob 17.00 uri: Prihod Božička. Božičkova kuhinja.
Božičkova otroška delavnica. Božičkove nagradne igre in obdaritev otrok.
V soboto. 22. decembra ob 10.00 uri, pa zaključna prireditev in žrebanje nagrad.
Grosuplje.
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURILNO OLJE M. Sobota tel.&faks: 545 92 80
Wico, d. o. o., Obrtniška 7 2312 Orehova vas Srečno novo leto 2002!
OBMOČNA O B R T N A
L J UTOMER
Stari trg 3, 9240 Ljutomer
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Toolice, Brezje 6,
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA LJUTOMER ŽELI VSEM ČLANOM IN NJIHOVIM POSLOVNIM PARTNERJEM OBILO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA, SREČE TER VELIKO POSLOVNIH USPEHOV V LETU 2002!
RH7IR HM w C«KVvpmmIV*' 1111
HM 20. december 2001
NAPOVEDNIK
35
Naioved kulturnih prireditev
KONCBT
MURSKI SOBOTA
-	20. decembra, ob 19.30 bo v cerkvi sv. Nikolaja koncert pianiste Jasminke Stančul in violinistke Kristine Šuklar.
-	20. decembra, ob 19. uri bo v grajski dvorani koncert Božična serenada, nastopili bodo učenci Glasbene šole M. Sobota.
-	21. decembra, ob 20. uri bo v telovadnici SPTŠ MIKK-ov božično-novoletni koncert, kjer bodo nastopile skupine Za-blijena generacija (Idrija), Odpisani (Pomurje), Bleed On (Ra-dtnci) in Avant-garda (Beltinci).
-	24. decembra, ob 16. uri bo v mestnem središču koncert božičnih pesmi, ki ga prirejata Evangeličanska in Baptistična rerkev.
OAVSKE TOPLICE
21.	decembra, ob 21.30 bo v evangeličanski cerkvi božično-novoletni koncert Godbe na pihala Bakovci.
TRNJE
23.	decembra, ob 14.30 bo v vaškem domu božični koncert komornega pevskega zbora Gloria. Prireja Kulturno društvo Trnje.
BAKOVCI
23.	decembra, ob 14. uri bo v dvorani vaškega doma božično-novoletni koncert Godbe na pihala Bakovci.
VELIKA POLANA
22.	decembra, ob 16.30, bo v cerkvi Srca Jezusovega božični koncert cerkvenega pevskega zbora Velika Polana pod vodstvom organista in zborovodje Jožeta Gerenčerja.
PUCONCI
22.	decembra, ob 19. uri bo v evangeličanski cerkvi nastop Pevskega društva Puconci.
OTVORITEV
LENDAVA
2	1. decembra, ob 17. uri bo v Galeriji Lendava otvoritev razstave akademske slikarke Suzanne Kiraly - Moss in akademskega kiparja Ferenca Kiralya. Razstavo, ki bo na ogled do 31. januarja, bo odprl umetnostni zgodovinar in direktor Galerije Murska Sobota Franc Obal.
PUCONCI
2	1. decembra, ob 18. uri bo v prostorih občine otvoritev razstave slikarskih del Milana Balažiča z Vaneče z naslovom Skrivnost. V programu bodo sodelovali Pevsko društvo Puconci ter Duo flavt Tonka in Mojca z Glasbene šole M. Sobota. Predstavitev slikarja bo opravil profesor Vlado Sagadin.
MURSKA SOBOTA
-	20. decembra, ob 10. uri bo v prostorih družbe Saubermacher Sud v ulici Matije Gubca 2 otvoritev razstave fotografij z naslovom Saubermacher na strehi sveta.
-	20. decembra, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev razstave ilustracij Marije Lucije Stupica in slik Nikolaja Beera. Razstavi bosta na ogled do 20. januarja.
LITERATURA
MURSKA SOBOTA
-	21. decembra, ob 18. uri bo v Pokrajinskem muzeju predstavitev Zbornika soboškega muzeja 6.
-	20. decembra, ob 11. uri bo na OŠ I predstavitev Zbranih pesmi vzgojiteljice Jožice Bačič.
-	V ponedeljek, 24. decembra, ob 11. uri bodo v grajski knjižnici Pravljične ure z Vesno. Pripovedovala bo Vesna Racman, organizator je PISK M, Sobota.
DOGODEK
KUZMA
Program prazničnih prireditev:
22.	decembra: monodrama Od boga poslan, kjer igra legendarni Izi iz TV Dober dan Matjaž Javšnik (kulturna dvorana Kuzma).
23.	decembra: ob 18.00 predstava Zdraviliški center v izvedbi dramske skupine TD Tromejnik (gasilski dom Motovilci).
24.	decembra: ob i 4.00 postavitev božičnih jaslic v naravni velikosti (parkirišče pod tromejo).
26.	decembra: ob 14.00 božični koncert in božična predstava,
kjer bodo sodelovali CPZ Markovci, CPZ Kuzma in dramska sekcija TD Tromejnik.
RADENCI
Program prazničnih prireditev:
20.	decembra: ob 15.00 praznično popoldne v vrtcih Radenci, Kapela in Janžev Vrh ter prihod dedka Mraza v vrtec.
21.	decembra: dopoldne božični sejem v avli hotela Radin in novoletno rajanje v OŠ Kapela in OŠ Radenci..
22.	decembra: dopoldne božični sejem v avli hotela Radin, ob 9.00 praznični sejem Turističnega društva Radenci (med dnevnim barom Vikend in trgovino Mercator), ob 16.00 tradicionalni božični koncert učencev Glasbene šole Gornja Radgona (hotel Radin).
23.	decembra: ob 11.00 božični koncert Toti big band z Jim-myjem Staničem in Dado Kladnik (hotel Radin).
26.	decembra: ob 20.00 Štefanov ples (hotel Radin).
LJUTOMER
Program prazničnih prireditev:
20.	decembra: ob 15.30 prihod dedka Mraza in igrica Pesem o zimi (dramski krožek OŠ J. Ribiča, Vrtec Cezanjevci), ob 18.00 božični koncert, kjer bo nastopil pevski zbor OŠ J. Ribiča iz Cezanjevec (OŠ Cezanjevci).
21.	decembra: ob 16.00 prihod dedka Mraza na Čven (TD Rak Oven, pri Škofekovi šumi).
22.	decembra: ob 9.00 predstavitev TD Rak Cven (pred blagovnico Vesna), ob 18.00 božično-novoletni koncert (TD Piitar Stročja vas, gasilski dom Stročja vas), ob 18.30 Skupaj v praznične dni (KD Cven, zadružni dom Cven).
23.	decembra: ob 14.00 božično novoletni koncert (TD Mak Pristava, gasilsko-vaški dom Pristava).
Ponedeljek, 24. decembra: ob 16.00 dan dedka Mraza in pravljica (ZZKI Ljutomer, OE Knjižnica, oddelek za otroke).
DOKLEŽOVJE
23.	decembra, ob 14. uri bo v dvorani vaškega doma slovesnost v počastitev dneva samostojnosti. Pripravljen je bogat kulturni program, ki so ga sestavili učenci osnovne šole in člani Društva prijateljev mladine.
RAKIČAN
Od 24. do 28. decembra, bodo v gradu ustvarjalne delavnice: dramsko gledališče, lutkovno gledališče, mladi ustvarjalec (okraski iz keramike, gline, krep papirja), taborniki in orientacijski pohod, iskanje grajskega zaklada itd. Cena 7000 tolarjev zajema tudi prevoz z grajsko kočijo izpred OŠ I M. Sobota v Rakičan in nazaj ter tople napitke in malico. Prireja Izobraževalni center Rakičan, inf. po tel.: 535 18 96.
GORNJA RADGONA
21.	decembra, ob 8.30 bo v OŠ dedek Mraz obdaril 360 otrok od 1. do 4. razreda.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
-	ob 15. uri bo v blagovni hiši Muller lutkovna igrica.
-	ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Maček Mačkursson avtorice Svetlane Makarovič v izvedbi Lutkovne skupine Pika iz Lenarta. Prireja DPM.
RAZKRIŽJE
V ponedeljek, 24. decembra, ob 19. uri bo pri Ivanovem izviru predstava Božična noč - uprizoritev svetopisemskega izročila v naravnem okolju. Prirejajo izvajalci predstave in Turistično društvo Razkrižje.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
-	V klubu PAC si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Franca Mesariča.
-	V Pokrajinski in študijski knjižnici bo do 5. januarja na ogled razstava Prekmurske tiskarne v zgodovini. V pionirskem oddelku v Trubarjevem drevoredu 4 pa si lahko ogledate do 28. decembra razstavo Dr. France Prešeren.
-	V muzeju je na ogled razstava keramičnih posod Velika forma.
-	V župnijski dvorani cerkve sv. Nikolaja je na ogled velika božična razstava del članov LIKOS-a iz Murske Sobote.
kino • k i n
Murska Sobota
Četrtek, 20. decembra: ob 18.00 in 20.00 ameriška akcijska znanstvenofantastična drama Planet opic Petek, 21. decembra: ob 18.00 ameriška romantična drama Sladki november, ob 20.00 Planet opic Sobota, 22. decembra: ob 16.30 ameriški risani film Atlantida, ob 18.00 Planet opic, ob 20.00 Sladki november Nedelja, 23- decembra: ob 16.30 Atlantida, ob 18.00 Sladki november, ob 20.00 Planet opic Sreda, 26. decembra: Ni predstav!
Gornja Radgona
Petek, 21. decembra: ob 18.30 ameriška romantična komedija Ameriška ljubljenca, ob 20.30 ameriška akcijska srhljivka Hitri in drzni Nedelja, 22. decembra: ob 17.00 Hitri in drzni, ob 19.00 Ameriška ljubljenca
kino • k i n
BOR Z/l
ZNAN J/ je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
-	Išče se znanje statistike za višje šole (ekonomist).
-	Išče se znanje igranja rta kitaro.
-	Ponuja se znanje matematike za SŠ in fakultete.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
Delimo vstopnice za kino
Zgodba v filmu Hannibal se ne dogaja v Rimu, ampak v Firencah, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Anica Gašpar, Šulinci 1, 9203 Petrovci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
Napišite naslov vsaj enega filma, v katerem se pojavlja beseda »božič«!
Odgovor:...........................................
Odgovore pošljite do 24. decembra na naš naslov.
Kupon št. 51 Vestnik. Ulica arh. Novaka 13. 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.ii.
BOLNIČAR
BOLNIČAR - NEGOVALEC; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; ZAPOSLI SE LAHKO TUDI KANDIDAT S KONČANIM 2-LETNI PROGRAMOM ZDRAVSTVENE ŠOLE; do 21.12.01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. L SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER; št. del. mest: 2
STRUGAR
KOVINOSTRUGAR - STRUŽENJE, REZKANJE, VRTANJE; določen čas 12 Pes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; do 25.12.01; ROBERT JURAK, S. P, KOVINOSTRUGARSTV0, LOGAROVCI 29A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
ZIDAR
MONTER GIPS PLOŠČ; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; do 25.12.01; ROBERT JURAK, S. P., KOVINOSTRUGARSTVO, LOGAROVCI 29A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM.PROMETU; nedoločen Sas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorij C, E; do 22.12.01; RENT TOUR, D. 0. 0., LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
fRODAJALEC
PRODAJALKA; določen čas 6 mes.; 5 I. de-pvnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 23.12.01; VELE-1EKSTIL LJUBLJANA, PRODAJALNA M. SOBOTA, SVET PREPROG, MLADINSKA S, MURSKA SOBOTA
PRODAJALEC; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 21.12.01; 1A, D. n O PF MURSKA SOBOTA. ULICA ŠT.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
KOVAČA 24, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2
PRODAJALEC; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 21.12.01; 1A, D. 0. 0.. PE BELTINCI, PANONSKA UL. 2, BELTINCI; št. del. mest: 2
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 12 mes.; drugi pogoji: ŽENSKI SPOL; do 29.12.01; ALOJZ KOREN, S. P., PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA'
NATAKARICA; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS, STAROST DO 30 LET, POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 26.12.01; FRANC ČERP-NJAK, S. P., DNEVNI BAR, GORNJI PER-T0VCI 34D, PETROVCI
NATAKARICA; nedoločen čas; drugi pogoji: DELAVKA BREZ POKLICA, DRUGA IZOBRAZBA; do 26.12.01; SLAVKO MA-CUN, S. P., BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER
NATAKARICA; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA, ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM ALI BREZ POKLICA; do 20.12.01; DICK MANUEL ANDREJ, S. P., BAR ATRIJ, LENDAVSKA 19B, MURSKA SOBOTA
NATAKARICA; določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: KATERIKOLI DRUGI POKLIC; do 21. 12.01; IVAN LAUŠ, S. P.. KAVA BAR LAUŠ, IŽAKOVCI 58, BELTINCI
NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: nem-
ški jezik - govorno; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE BREZ POKLICA; do 28.12.01; SLAVKO KOZEL, S. P., TRGOVINA PALMA, GOSTIL. IN DISKOTEKA KOZEL, ŽIBERCI 37, APAČE
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: KATERIKOLI DRUGI POKLIC ALI KONČANA OSNOVNA ŠOLA; do 06. 01. 02; IRENA ROŽMAN, S. P., BAR PARADIŽ LJUTOMER, NADE RAJH 15, LJUTOMER
LESARSKI TEHNIK
LESNI TEHNIK - LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov ■ osnovno; do 25.12.01; ANTON HORVAT, S. P., ZADRUŽNA 23, ČRENŠOVCI
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; znanje pro-gramsklh orodij: urejevalnik besedil -osnovno; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 21. 12. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV Ljutomer, c. i. slovenskega tabora 5, LJUTOMER; št. del. mest: 2
INŽENIR LESARSTVA
LESNI INŽENIR - LAHKO TUDI PRIPRAV-
NIK; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno; do 25.12.01; ANTON HORVAT, S. P„ ZADRUŽNA 23, ČRENŠOVCI
INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
PROGRAMER II. • PROGRAMIRANJE, DELO S STRANKAMI, VZDRŽEVANJE PROG. OPREME, UVAJANJE V DELO S PROGRAMI; nedoločen čas; 11. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno: znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje ■ zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: NEDOKONČANA VIŠJA ALI VISOKOŠOL. ŠOLA RAČUNALNIŠTVA; POZNAVANJE PROG. JEZIKOV: CTT, VB, ACCESS ...; do 20. 12. 01; HAKL & HAKL, D. N. 0., MURSKA SOBOTA, IVANOCIJEVO NASELJE 14, MURSKA SOBOTA
DIPLOMIRANI PEDAGOG SPECIALIST
SPECIALNI PEDAGOG ZA DELO Z OTROKI Z MOTNJAMI V RAZVOJU -SVETOVALNO DELO; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; do 25.12.01; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1.	ČEKAJ ME - Arsen Dedič
2.	QUEEN OF MY FIEART - Westlife
3.	SOMETHIN’ STUPID - Nicole Kidman & Robbie Williams
4.	GOD GAVE ME EVERVTHING - Mick Jagger
5.	PAID MY DUES - Anastacia
6.	1’M SLAVE 4 YOU - Britney Spears
7.	VIRUS OF THE MIND - Heather Nova
PREDLOGI:
PACIFIC COAST PARTY - Smash Mouth
HERO - Enrique Iglesias
LOVE SONG - Right Said Fred
LESTVICA SLOVENSKE ZADAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	OGNJENI OBROČ - Andraž Hribar
2.	DO KDAJ - Darja Švajger
3.	OSTATI TU NE SMEM - Power Dancers
4.	LE SPOMINI - California
5.	V MENIJE MOČ - Alenka Godec
6.	SONCE MOJ PRIJATELJ - Damjana Golavšek
7.	ŠE EN GUMB - Zoran Predin Band
PBEDLOGI:
NOREC - Lara Baruca
LOLA - Avia band
DAL TI BOM PESEM - Kontrabant .
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	NIKOLI VEČ-Š.P.I.K.
2.	DEKLE IZ MLINA - Ans. Franca Potočarja
3.	IRHARCE IN ČRN KLOBUK - Slovenski muzikantje
4.	BOŽIČ, NAŠ DRUŽINSKI PRAZNIK - Kranjski muzikanti
5.	ČRNOLASKA S KITARO - Vasovalci
6.	HUDO JE, ČE MOŽ NE SME - Lisjaki
7.	ZVEZDE ŽARIJO - Korado & Brendi
PREDLOGI:
STRAH IMA RDEČE OČI - Cvet
ZIMSKA PRAVLJICA - Okrogli muzikantje
VINO TEČE-Modri val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
1.	UPATI NI GREH - Darko Kegl
2.	AMORE ROMANTIKA - Jože Kovač
3.	SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca
4.	NE PUSTI ME SAMEGA - Halicanum
5.	RECITE JI ANGELI - Drago Jošar
6.	OTOK LJUBEZNI - Alenka Huber
7.	TI SI MI LUČ PRIŽGAL - Blanka Keršič
PREDLOGI:
LJUBI ME LJUBI - Natalija Kolšek
BILIČE - Nikola
WALTZ-MIX - Skupina Karmen
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 27. decembra 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 51 - glasujem za skladbo
| NSTSNMV:............................................       |
I 7 VELIČASTNIH:...................................:........ I
GLASBA
|	NAŠEGA SRCA:............................................. I
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
|	GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«................................... I
। Ime in priimek ter naslov:...............................
I----------------------------------------------------------- 1
Svet Dvojezične osnovne šole Dobrovnik
Ketnyelvu Altalanos Iskola Dobronak
Dobrovnik 266j, 9223 Dobrovnik
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo 53. člen oziroma 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (U. I. RS štev. 12/96, 23/96), 15. člen oziroma 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (U. I. RS štev. 64/01) ter Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (U. I. RS 35/01).
Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let.
Začetek mandata je 01.03. 2001.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom « ZA RAZPIS«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
Predsednica sveta zavoda: Irena KOVAČ l.r.
36
ZADNJA STRAN
20. december 2001
Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije, 19. decembra 2001						
država	ozn. val.	šifra	enota	nakupni	srednji	prodajni
EMU	EUR	978	1	220,5315	221,1951	221,8587
Avstrija	ATS	040	1	16,0267	16,0749	16,1231
Nemčija	DEM	276	1	112,7560	113,0953	113,4346
Švica	CHF	756	1	149,6143	150,0645	150,5147
ZDA	USD	840	1	244,6273	245,3634	246,0995
Hrvaška	HRK	191	1	29,8860	29,9759	30,0658
1EVR0
Kaj moramo vedeti?
•	S 1. januarjem 2002 bodo uvedle države članice evropske monetarne unije - EMU skupno evropsko valuto - EVRO. V obtok bodo prišli bankovci in kovanci, ki bodo zamenjali domače valute 12 držav članic EU (Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Španije).
•	Dosedanji bankovci in kovanci (marke, šilingi ...) bodo ostali v večini držav v obtoku kot plačilno sredstvo do 28. februarja 2002.
•	V Sloveniji bodo poslovne banke obstoječe valute držav območja evra, ki jih imate na deviznih računih ali knjižicah, brezplačno spremenile v evro 31. decembra 2001.
• Menjavo gotovine - bankovcev in kovancev držav z območja evra - bodo banke opravljale predvidoma do 30. junija 2002. Banke bodo za zamenjavo zaračunavale provizijo.
•	Od 1. januarja do 28. februarja 2002 bodo pologi bankovcev držav članic EMU na bančni račun brezplačni.
•	Po 30. juniju 2002 bo menjava starih bankovcev in kovancev v večini evropskih držav, ki so uvedle evro, mogoča le pri nacionalnih centralnih bankah.
Svetujemo vam, da gotovino v valutah držav EMU še pred koncem leta prinesete v banko in jo položite na račun.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Divizija Pomurje
Upa - zložba zemljišč
Sicer so bile določene težave, ko je potekala zložba zemljišč pri Lipi, vsekakor pa je bilo koristno, da so združili niz parcelic v večje obdelovalne površine. Zdaj je dal občinski svetnik iz Lipe Štefan Zadravec pobudo občinskemu svetu beltinske občine, da bi stekle določene aktivnosti še za komasacijo oziroma zložbo zemljišč tudi na območju preostalih KS: Beltinci, Gančani, Lipovci, Bratonci, Do-kležovje, Melinci in Ižakovci. Občina se bo povezala s kmetijskim ministrstvo, da bi videli, kakšne so možnosti za sofinanciranje takih projektov. V vasi imajo še eno neobnovljeno kapelico, zato so se odločili, da bodo uredili še to. V ta namen bodo dobili 600.000 tolarjev tudi iz občinskega proračuna. (J. Ž.)
20. december, četrtek,	JULIJ
21. december, petek,  TOMAŽ
22. december, sobota,MITJA
23. december, nedelja,VIKTORIJA
24. december, ponedeljek,EVA
25. december, torek,	božič
M
E
M
26. december, sreda, ŠTEFAN, dan samostojnosti
21. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 41 minut, zašlo pa ob 16. uri in 19 minut. Dan bo tako dolg osem ur in 38 minut, kar je le za minuto manj kot pred petimi dnevi. 22. decembra ob 21. uri in 56 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. 21. decembra ob 20. uri in 19 minut se bo začela koledarska zima.
Puconci - Korajža velja
V organizaciji studia’ H iz Trbovelj, ki odkriva po Sloveniji mlade glasbene talente, je bila na OŠ Puconci prireditev Korajža velja. Opogumilo se je devetintrideset pevcev in inštru-mentalistov. Največ uspeha je imela glasbena skupina 8. c razreda: Peter Zrinski, Katja Balajc, Mateja Sukič, Anita Fajs in Petra Merklin, ki se bodo udeležili državnega finala v Mariboru.
S srečanjem starejših obča-
13,76030 šilinga
6,55957 fr. franka
1936,27000 lire
1,95583 nem. marke
li prireditve, namenjene starejšim, ki se jih je udeležilo več kot tristo občanov. Programe so pripravili učenci OŠ Puconci ter podružničnih šol Bodonci in Mačkovci, sodelovali pa so tudi malčki iz vrtcev. (J. Ko.)
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si
V dvoje je lepše
ridesetletna Siva Pevec iz Bodislavec pri Mali Nedelji, po poklicu ši-
vilja, in štiridesetletni Milan
Steiner, pleskar, iz Kungote
pri Ptuju sta se spoznala v društvu slušno prizadetih.
Vzklila je ljubezen in potem sta se čez čas odločila za skupno življenje pri Pevčovih, kot po domače pravijo večji kmetiji in domačiji. Tam živi zdaj kar devet ljudi: vdova Anica, sin Milan z ženo in dvema otrokoma ter hčerka Silva z možem in otrokoma: tri leta in pol staro Moniko in sedemmesečno Jerico. Materi Anici in možu Jožetu, ki pa je na žalost umrl že pred dvajsetimi leti, so se sicer rodili štirje otroci: poleg že omenjenih (Milana in Silve) še Marica, ki si je ustvarila družino v Radoslavcih, in
Metka PALATIN, s. p.
M. Sobota, Lendavska 15, tel.: 02/521 13 33
vabila, konfeti, limuzina, cvetje, pecivo in torte, fotografiranje, snemanje, moške obleke, srajce, telovniki, askoti, kravate, izposoja in prodaja poročnih oblek
Slovensko okno prihodnosti
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica
Tel.: 02/656 61 01, Fax: 02/656 16 11
SREČNO 2002!
ARCONT
in kvaliteto za vaše udobje
ARCONT
Gornja Radgona, Ljutomerska c. 29 tel: 02 56 11 511 fax: 02 56 21 378
www.arcont.si
za PRVIČ
sklenjeno naročniško razmerje do
31. decembra Vestnik
do 31. marca 2002 zastonj!
Slavko, ki živi z družino v Rakovcih. Ker pa si je Milan z družino zgradil ob domačiji novo hišo, se bodo čez čas preselili vanjo. Mati Ana je zelo srečna, da si je našla partnerja tudi Silva, tako da bo ostala naseljena tudi deloma že lepo obnovljena »stara« hiša.
Silve in Milana nihče ni priganjal, naj se že enkrat poročita, ampak je za to nekako dozorelo spoznanje, ko se jima je letos rodila Jerica. Tako kot Monika je tudi ona povsem zdrava in veselje je bilo nepopisno. Starša sta se odločila, da se bosta, preden
Vsem kupcem in poslovnim partnerjem se ■zahvaljujemo ta zaupanje. Želimo vam, da bi / vsakem dnevu lete, ki prihaia, nai-t v sebi drobec sreče in zadovoljstva.
jo bosta dala krstiti, naposled poročila. In tako je tudi bilo. Po poroki na matičnem uradu v Ljutomeru je bil cerkveni poročni obred v cerkvi v Mali Nedelji, nato pa še krst Jerice. Nevesta Silva je prevzela možev priimek Steiner. Na gostijo, ki je bila pod šotorom kar na domačem gruntu pri Pevčovih, je prišlo šestdeset svatov in je trajala dva dni. Znana ljutomerska fotografija Marija Tivadar je posnela množico fotografij. Na tejle, ki jo objavljamo, sta mladoporočenca Steiner z Moniko. - Š. S.
2 S tisoc m v ob tem so izvedeli, petsto evrov. Ob tem s dobav. da jim je eden od e teliev ustavil dobavo, te ■ on milijonov tolarjev brez obresti. K temu p J kerT1U še zadružni »ajta«, ki je ne
voznega parka.
==== rekal, da se p „ zbor šteno do občanov, jn občanov skhca"^
pa bo šel k Hanzku press.
gotavljanje svetni	ke ud
ne deluje učinke;J^^a-lahko rešilo nebi ,h ob. ^Se^do^eležnipudički.
bo in se ipvni skupnosti. K matični raj	medika-
večjemu pose0	spreha-
mentih ga sil no|n0 vode za ialnapotzi't?iznkremena-V tem izpiranje zlata	a |a.
času bi bilo bolje, da drs guni.
V Murski Soboti je°d narodne gasilski dom m dom n zaščite.
-Hiptelo, saj Anju Mariški je spo q ne župan Jožef Kočo k dopušča, da bi korigira vška.
Služba za stike z ja^a kljub Vlajeve kmetije spo ° ^obaV|ja prazničnemu času n	na-
■ivil Španu, “ iih gosti-ročilo iz ene od bode pL)COn. In, kjer bo bpzična sel skega sveta.
T
r ni vide Črenšovski župan Tom। b javnega interesa za	esV0)
striške logarnice.se0 । s miselnost nekoliko k ine le odločil za nakupK njen z atraktivni objekt študijsko sredisce_šena gra ziranatema bo p°spnega.nad dnja kanalizacije m m?

nad
zora.
Gospod Špmd^^iJpočitn J, letnih parlamentom o na tere-nedosegljiv.GibaJ^gospo-nu, kjer bo meril tih Na- \ darskih poslopij' Pr je za obda- । tančne mere pot^ ’ ^^ov včitev in krpanje1 težke proračunske
SESEDA Ul rau