0 učnih pomočkih v naših Ijudskih šolah. Dokler se je po naših ljudskih šolah učilo Ie veroznanstvo, branje, pisanje in številjenje, res ni bilo Ireba kaj prida učnih pomočkov. A zdaj šolski možje spoznavajo veliko korist rečnega nauka in vlada tudi ukazuje, da se mora prirodoznanstvo, zemljepisje, oblikoslovje i. t. d. posebno noarljivo gojiti že v Ijudski šoli , in sedaj je silno treba iineti dobrih učnih pomočkov. Hrez leli je vsak kazalni nauk z dobrim vspehom nemogoč, brez teh je podučevanje v ravno oraenjenih rečnih predmetih skoraj le pra/no delo. Zavoljo tega veleva novi učni in šolski red v §. 70., da niora biti vsaka šola s potrebniini učnimi pomočki preskerbljena. §. 71. ravno te postave pa našteva, ktere učne pomočke mora vsaka šola imeti, namreč: a) pripravo (aparate) za nauk v branji; b) pomočke za pojasnilo pervega nauka v računstvu; c) podobe za kazalai naiik; d) globus; e) zemljevid planiglobov, domovine, Avstrije, Evrope in Palestine; f) izgledne predlage za nauk v risanji; g) malo zbirko domačih prirodnin in prostih fizikaličnih aparatov; h) šolsko bukvarnico. Za napravo teh učnih poraočkov mora imeti skerb krajno solsko sveto^alstvo, ki mora po postavi od srenje zahtevati, da jih šoli omisli. Morebiti pa so kranjske šole že z vserai temi učnimi pomočki oskerbljene? Morda jih jim Ie malo primanjkuje? Odgovor na to vprašanje je zeld žalosten. Iz 90 sppročil kranjskih učittljev posnamem, da so krarijske Ijudske šole v zad^vi učnib pomočkov še zelo na slabem; do naj novejših časov jih še celd nič niso imeli, in še sedaj jih ima}o le malo. Poglejmo naj pervo, kako so naše šole z učnimi pooiočki za b r a n j e preskerbljene. Za la nauk sicer ni veliko treba, a vendar dobre abecedne stenske table mora imeti vsaka sola. In vendar se se nabajajo celo take šole, kterim ta učni pomoček primanjkuje. Druge šole imajo pa tako stare, raztergane, umazane te table, da niso ne šoli na kinc, ne prijeten in umeven pomoček pri nauku v branji. Še bolj kakor o teh tožilo se mi je o učnih pomočkih z a p isanje. Za-ta nauk je treba imeti naj manj dve tabli: eno za lepopisje, drugo za navadno pisanja. Perva mora biti iz dobrega platna, aii pa iz amerikanskega usnja — platna, kakor jih prodaja g. Giontini po 20 — 25 gold. Ali kako slabo se niora goditi tistim učiteljein, ki mi tožijo, da imajo le raztergane platnene, le slabe na razpolaganje! Za nauk v številjenji nimajo naše šole večidel nič. Najnavadnejši učni pomoček pri tem je ruska mašina, in akoravno je ta naprava tako prosta in dober kup, vendar sem iz učiteljskih sporočil zvedel, da iz med 90 ima le 15 šol ta učni pomoček. Ktere učne pomočke imajo naše šole za prirodo pisje? Naj več šol ima za ta nauk ,,S(angenbergerjeve table" (10 vseh), ktere je deželna vlada nakupila iz denarja — 1000 gold. — ki ga je ljubIjanska liranilnica darovala v napravo učnih poraočkov kranjskim ijudskim šolam. Hvaležni smo sicer učitelji, da smo vsaj te table dobili, a vendar ne jnoretn zamolčati resnice, da s temi tablami je našim šolam malo pomagano. Pervič oraenjene podobe predstavljajo take živali iz ptujih dežel, kterih natančno poznanje je naši mladini popolnoma nepotrebno, drugič so skoraj vse važnejši živali kakor nalašč izpuščene in treljič je risanje teh podob večidel zeld pomanjkljivo, v napačni razmeri itd., in njib kolorit (barve) tako slab, da se skoraj ne splača te podobe z marljivim očesom opazovati. Boljše so kakor nič — a vendar komaj njih cene vredne (1 gl. 10 kr.). Gorši učni pomoček k teniu predraetu je ,,Tomšičevo prirodopisje" v podobab, ki ima na 14 tablab mnogo mično barvanih prirodnin in tudi njih popis. Ali sram me je povedati, kako malo segajo naši učitelji in naše šole po tej domači knjigi, ki bi jim vendar izverstno služila pri prirodopisji. Imamo sicer še druge prirodopisne podobe, kakor: ,,Schreiber's grosse Wandtafeln", ,,Herrmann's Anschauunpsunterriclit in Bildern", ,,WandlafeIn Iandwirtbschaftlicher, niitzlicber und schadliclier Thiere*, nAllas v slikah k prirodopisu živalstva in bilinstva" itd. itd., ktere je nam kazala lanska razstava učnih pomočkov, in ktcre nara ponujajo Ijubljanski bukvarji, zlasti g. Giontini; a takih šol zastonj iščemo, da bi v njih te table kinčale šolske stene in jib jim marljivi učilelj ra/.kladal. I)a bi pa šole za ta naak iniele malo zbirko prirodnin, — t. j. preparirane male dojivke, tiče, kače, brošce, muhe, metulje, — rastlinjak (berbariuni), zbirko rudnin, o tem moramo še bolj molčati, ter mirno boljših časov pričakovati. Da kranjskim ljudskim šolam tudi čisto pomanjkuje fizikaličnih in kemičnib aparatov, ktere zahteva novi učni red in ktere bode treba vsekako pri rokah imeti, ako se bode o teh predmetih z vspehom hotlo podučevati, je pa že tako znana reč. Se naj bolj so naše šole z zemljevidi preskerbljene. Med temi se nahajajo ludi zlasti tisti, ktere je ,,Matica" izdala in sl. deželna vlada šolam podelila. Akoravno nisem vseh zemljevidov po kr. šolah videl, vender smem reči, da njih večina ne vstreza svojemu namenu, da ne pojasnuje dovelj zemljepisnega nauka. Med njimi je gotova le veliko starih; novih, kakoršne smo videli v razstavi, p. fotolitografične, ne poznajo kranjske ljudske šole. Naši učitelji Uidi nimajo morda niti ene severnice (koinpasj in veternice (Windrose) pri rokab. Globuse nahajam na nekterih šolab; toda med 90 jih je morda le 19. Učitelji segnite sedaj po slovenskih globusih, ki so ravnokar na dan prišli! Redka prikazen je tudi telurij, kterih kranjske šole toliko nimajo, kolikor je perstov na eni roki. Za nauk v risanji se sedaj pri nas sploh ni skerbelo, tedaj tudi za učne pomočke te verste ne. 0 učnih pomočkih ,za petje, p. fisharmonika ali o telovadskem orodji in prostoru, o teb še spregovoriti nočem; kajti tii smo še čisto na suhem. Le zeld malo šol ima svoje telovadišče in potrebno orodje. Se precej so kranjske šole preskerbljene z učnimi pomočki za kmetijski nauk. Srenje so sieer k temu le malo pripotnogle; več so storili presvitli cesar, ki so bili ninogo šolami darovali Hartingerjeve gospodarske podobe, uied kteriini je bilo 40 tabel s slovenskim spisom. Tudi sl. deželni zbor je bil privolil predlanskem 1000 gl. v pospeh kmetijskega nauka na Kranjskem. Iz tega denarja je bil nakupil sl. deželni zbor veliko vertnarskega orodja, ki ga je 24 šolam na Kranjskem podelil. Tudi sadne verte ali šolske drevesnice prištevarao med naj boljše učne pomočke za kmetijski nauk, zlasti pri podučevanji v sadjereji; toda žalostnega serca moram poročati, da v tej zadevi smo pri nas še tudi na slabem. Iz učiteljskih pisem posnamein, da iz nied 90 šul ima le 20 šol svoj sadni vert. Novi učni in šolski red velcva, da mora vsaka šola imeti svojo bukvarnico. Tej tirjatvi bode kranjsko šolstvo kaj težko kmali zadostilo; kajti do sedaj štejejo kranjske šole komaj 10, k večim 15 bukvarnic svojib. Kaj pa storiti, da dobimo učitelji potrebnih in korisfnih učnih pomočkov? Postava" o šolskem nadzorništvu za Kranjsko ukazuje, da mora krajno šolsko svetovalstvo skerbeti, da ima šola vse potrebne učne pomočke in druge šoli neobhodno potrebne reci. Učitelju spada te- daj naloga, da v sejah krajnega šolskega svcta raziaga korist učnih sredstev. S svojo spretno besedo doseže morda učitelj privoljenje vseb udov v onienjenem svetu, ki potem od srenje tirja napravo želečih reči. Ako se pa ta tej postavni zahtevi upira, niora se krajno šolsko svetovalstvo pritožiti viši šolski oblastniji, ki more srenji kazen v denarji naložiti. Ker je pa srenja dostikrat zelri revna, da niore le z veliko žertvijo kaj privoliti, zato naj jo učitelj po nepotrebnem ne nadleguje. Hočem nanireč reči, da veliko učnih pomočkov lahko sam učitelj z malimi stroški napravi. Le pridnosti mu je v ta nanien treba. Pred vsem naj Ie učiteij napravlja zbirko inalih živalic, hrošcev, muh, metuljev in drugih zaželk, zbirko rastlin in zbirko rndnin. Kako se take zbirke osnujejo, učil se je v srednjih šolab. Če pa se v šolali v tem ni izuril ali če je že to pozabil, omisli naj si primerne knjigo, v ktercm se to razlaga, ali pa naj popraša v tem izvedenega tovarša. Pa vsaj zdrava pamet to resno voljo dostikrat podpira. Ravno tako more učitelj narediti različna orodja, gnspodarska in obertnijska, v majhni obliki, t. j. niodelc. Taka orodja so: plug, brana, lopata, kosa, serp, čoln, mlin itd. Nektere šole imajo že take modele; naredili so jih po učiteljevem navodu tudi učenci sami. Ruske mašine za računstvo ludi ni treba ravno drago kupovati pri bukvarjih. Za majhen denar jo naredi domači mizar. In se druge reči si lahko učitelj za male stroške omisli, p. različne mere. Učitelji, le na delo! Dan danes se od nas tirja, — in po pravici — da gojimo zlasti kazalni ia rečai nauk. To moremo pa Ie tedaj z vspehom storiti, ako imamo dovolj učnih pomočkov. L.